rnmmmmm   —    .
VSAK ČETRTEK Naročnina znaša:	V INOZEMSTVU:
Celoletno naprej "plačano . . L 13'—
„ 5'J) poluletno	,	„	. . . .	6'50
. 2'60 četrtletno	.	„	....	3 —
Posamezni	izvod	20	cent., zastareli izvodi po 40 cent.	—	Uredništvo iu oprav-
niMvo: Trst	via	Miiolica	10-12. Telefon 1142. —	Oglasi:	Za	vsak mm	viso-
čine ene kolone v širokost: 63 mm: finančni oglasi 1 L, osmrtnice, zahvale, poslanice, vabila 80 cent., trgovski in obrtniški oglasi 60cent — Plača se vnaprej.
V lTALUI: Celoletno naprej plačano .
poluletno „	...
četiietno
Leto VI« - Štev. 23.
e 24 Maggio 8
Glasilo Komunistične stranke Italije
Gorip^
Srečno in veselo novo leto vsem ponižanim in razžaljenim, vsem, ki trpe pod jarmom kapitalizma, vsem, ki so pripravljeni se darovati za komunizem.
Trst, četrtek, 29. decembra 1921.
Prvo leto obstanka Komunistične stranke Italije
Z novim letom stopi Komunistična' dokler ne bo proletariat zmagal in i j“V ^IIieue° m josip z.iooec. Razso-stranka Italije v drugo leto svojega proklamiral svojo proletarsko dikta- ?C-t: o?ez. . r°lamo Gravtsi. dr. Do-obstanka	! hirn Tnrlo	i_____mmik Pinat m Dino Risegam.
Prvo leto življenja te nove politič- ke, ki je imela pogum, da je prevze-ne organizacije razredno najzaved- ■ la pred proletariatom in pred zako-nejšega proletariata v Italiji, je bilo 1 nom odgovornost za boj proti reak-vseskozi bogato in plodovito. Komu- ciji. brez neštevilnih žrtev od strani nisti nimamo sicer navade, da bi po- ; komunističnega proletariata a zlasti sedali zadovoljni na doseženih vspe- od komunistične mladine, ki se je dahih in se divili v lenobi nad izvršenim j rovala temu boju z vso gorečnostjo delom. Dokler ne bo dosežen končni j ki je premore za sveto stvar navdu-cilj, komunizem, so vsi doseženi; šena mladina, bi bil vržen proleta-vspehi le klini na lestvi po kateri j riat za dolgo dobo v srednji vek. stopamo do imenovanega končnega Že v tein oziru torej se je izkazala cilja. Vendar ne bo napačno ako se komunistična stranka vredna življe-ozremo, le za hip, na delo,*ki smo ga nja in potrebna revolucionarnemu izvršili v prvem letu svojega obstan- I gibanju proletariata, ka, ne bo napačno ako pregledamo! Stranka pa se ni smela boriti le svojo organizacijo in, da preštejemo protj buržuazni reakciji. Svoje pu-
svoje vrste.
Komunistična stranka Italije se je ustanovila v mesecu januarja tekoče
šice je morala naperiti tudi' proti lenobi in plašljivosti soc. dem. voditeljev. Morala se je boriti proti vo-
ga 1921. leta v Livornu vsled razko- diteljem strokovnih organizacij tam, la do katerega je prišlo na kongresu kjer niso hoteli ti voditelji razumeti, italijanske socialistične stranke. Ko- da mora biti tudi strokovna organi-munisti niso mogli, niso smeli in niso zacija bojna organizacija revolucio-hotcli ostati v socialistični stranki o narnega proletariata. Morala je po-
kaieri so vedeli, da je izgubila svoj nekdanji čisto proletarski in revolucionarni značaj in, ki se, vsled tega.
kazati proletariatu kam ga bodo zapeljali reformistični elementi v nje govih vrstah ako bo sledil njihovim
Njegova Ekscelenca Luigi Luzzatti, mnogouvaževani organizator vojnih kreditov v Italiji je poslal tej socialistično - buržuazni in buržuaznosocia-listični zadružniški gospodi naslednje pismo:
»Častiti gospodje! Pošiljam Vam svoje čestitke in svoja voščila. Ponujam Vaši porajajoči se ustanovi podporo naših najboljših in najstarejših Italianskih ljudskih bank (Banche Po-polari Itaiiane) in vam svetujem, da
Giuliana) jemlje na znanja voščila ve Ekscelence Luigia Luzzatti za prospevanje nove ustanove, pošilja navdušen pozdrav slavnemu državniku, zaslužnemu ustanovitelju »Italianskih ljudskih bank« (Banche Popolari Nazionali) in ga imenuje svojim častnim predsednikom v trdni veri, da bo On, neumorni zaščitnik vsake plemenite nezainteresirane iniciative, sprejel to mesto že zaradi velike ljubezni, ki jo je vedno kazal nasproti tej odrešeni zfimljLs-..
Kdor pozna mandarine, ki imajo danes v rokah Delavske zadruge in različne italijanske socialne nacionaliste a la Invinkel, Puecher, dr. Nobile etc. se tej kombinaciji ne more čuditi. Zgoraj navedeno poročilo go-
ni mogla podvreči sklepom drugega ; naukom. Stranka je imela nalogo in kongresa Komunistične internaciona- ; dolžnost da v vsakem slučaju, ob vsa-le. Drugi kongres Komunistične in-j ki priliki pojasni proletariatu razli-ternacior.ale je zahteval od vseh v I ko med komunistično in soc. dem,
taktiko in da pokaže v praksi večjo odporno in napadalno vrednost svoje komunistične taktike
Poleg tega boja, kojega vodstvo si je stranka radovoljno prevzela, po-
Komunislični internacionali združenih strank, da se očistijo protirevolucionarnih reformističnih elementov in. da uvedejo v svojo organizacijo in v svoje delovanje najstrožjo revolu-
cionarno disciplino. Večina delega- I leg boja proti'socialni - demokraciji, tov na kongresu italianske socialisti- je morala stranka organizirati tudi čne stranke se ni hotela prilagoditi j svoje kadre. Tudi to delo je izvršila sklepom drugega kongresa Tretje in- . stranka v popolno in splošno zado-ternacionale. Ta večina se je raje j voljstvo svojih članov. Strankina or-odrekla Tretji internacionali in revo- j ganizacija je razširjena danes po vsej lucionarnemu značaju svoje stranke ’ Italiji. Stranka ima toliko deželnih kakor, da bi se bila ločila od starih j zvez kolikor je v Italiji dežel. Čla-reformistič.nih elementov. Maksima- nov^inia 52 tisoč v sekcijah za od-listi, koje je zastopal Serrati. so
se
pridružili raje reformistom, ki so do-
rasft. Mladinska organizacija šteje 40.000 članov, ki so vsi izvežbani in
bili na kongresu 14.000 glasov kakor, dobro organizirani. Ustanovila je
J _ L !______ !	J__lil! • __— -_t.I ^	1-1	Clrunlru	n**dani7ariion	1-n	rvi	imieti/'
da bi se pridružili komunistom, ki so dobili 58.000 glasov. Komunistom ni preostalo vsled tega nič drugega kakor, da so se odstranili iz socialistič-
stranka v organizacijah komunistične skupine in komunistične odbore Stranka izdaja 3 dnevnike; 1 tedenski mladeniški list; 1 tedenski stro-
nega kongresa in, da so skUfeali še isti	i kovni list, 1	revijo,	1 strankin me-
dan v drugem gledališču svoj kon-	j sečni buletin,	ki	izhaja v	3 jezikih, I
greš na katerem so ustanovili svojo	slovenski (Delo)	in	25	italijanskih
sedanjo Komunistično stranko. S tem	I tednikov.
je bil postavljen temelj nadaljnemu J Prostor nam ne dopušča, da bi po-delovanju revolucionarnega proleta-; jasnili in utemeljili vse strankino de-riata v Italiji. In kdor pozna zgodovi- j levanje in vse akcije, ki jih je povzela no političnega gibanja Italije v letu1 stranka v prvem letu svojega ob-
se združite z banko Unione Veneta vo? tudi samo že tako jasno in zgo in z banko Banche Popolari, na kate- vo™o> da je pravzaprav vsak ko re se lahko obrnete v mojem imenu, uientar preveč. Toda z ozirom na Približajte se, približajte se s kredi- dejstva, da pomeni ta banka kapi-tom najskromnejšim in najsvetejšim i talistično ofenzivo proti naši stranki, socialnim plastem, ako se hočete po- i da se bo v tej ofenzivi uporabljala vzdigniti do prave slave in zdržujte j proti nam tudi slovenska kmetska se vsake špekulacije! Na ta način bo-j masa, organizirana v kmetijski in ste gotovo in počasi prospevali. Srč-'vrtnarski zadrugi ter da nastopa v ne pozdrave. Luigi Luzzatto.«	! generalnem štabu te ofenzive tudi dr.
In pomislite, delavci in kmetje Pri- Henrik Tuma, ne bo odveč, ako morske, ta hiperkapitalist, ekscelen- j nekoTTIoTNi ata n čne j e osvetlimo fun: ca Luzzatti, je postal patron banke, damente in ozadje te novo ustanov-ki bo živela od našega zadružništva! fjcne zadružne banke, pri katere Na ustanovnem občnemu zboru ga je ustanovitvi sodelujejo slovenski kle-izvolila socialno - klerikalno - lihe-! riko-nacionalisti—brer "“ffajmanjsili ralna zadrugarska gospoda »častnim narodnostni. s krmvdrrrr'”dOglTtr*' so predsednikom« Zadružne banke. Iz- se strašno bali za «slovenski jezik», glasovala je v ta namen sledečo reso- ko je šlo za zedinjenje ali samo za so-lucijo:	; delovanje kmetijske in vrtnarske
»Ustanovni občni zbor Julijske zadruge na zadružniškem polju s pro zadružne banke (Banca Cooperativa letariatom Primorske.
Eno leta prisslsij v JtaasMl
1921. ve. da se je porodila Komunistična stranka Italije v dobi najhujše protidelavske reakcije kar je pozna zgodovina te še vedno mlade države.
Naloge Komunistične stranke so bile vseskozi težke, ogromne. Buržu-azna reakcija je bila neizprosna. Proletarske vrste so bile razredčene. Delavski domovi so goreli kakor o-gromne srednjeveške grmade. Voditeljem delavskih organizacij je bilo onemogočeno in prepovedano vsakršno javno delovanje. Kri, proletarska kri, je močila vsak dan tlak italijanskih mest in mestec. Število delavskih žrtev je rastlo od ne do dne. Na-broj delavcev in sodrugov je moralo zapustiti svoje rodne kraje, da so bežali pred nevarnostjo, ki jim je pretila vsak dan. Kdor je bil delavec ni bil več varen niti v svojem stanovanju. Oborožene čete buržuazne bele garde so napadale delavce na ulicah. na. polju, v delavnicah, v delavskih zbornicah in privatnih stanovanjih.
Voditelji italijanske soc. stranke so '
stanka. Omenimo le, da je izšla stranka iz vseh bojev, bodisi volilnih kjer si je priborila 16 mandatov, bodisi na ulici ali v strokovnih organizacijah. vedno z vspehom. Danes, ko zaključujemo zadnjo številko našega lista v tem letu, ko želimo, v srcu, sodrugom in proletarcem sploh v novem letu največjo srečo in največje vspehe v boju proti izkoriščevalnemu kapitalizmu, danes gredo naše želje tudi za tem, da bi sc stranka v bodočem letu povečala, izpopolnila in se usposobila docela za boj, ki ga bo ona vodila, boj ki mora končati in bo končal s zmago proletariata, z zmago ideje, ki objema vse naše želje in nas vodi v vsem našem delovanju, -z^-zmago komunizma.
Zadružna Me
• Trstu
V četrtek, 22. t. m. se je ustano-se pokazali nesposobne za boj. ki ga j vila v Trstu nova banka, ki naj bi, je bilo treba napovedati reakciji. Me-i služila zadružništvu. Ne delavskemu sto, da bi bili navdušili proletariat in j zadružništvu, temveč zadružništvu ga učili, da se mora braniti z enakim sploh: delavskemuTTfaliahsko - na-orožjem s kakršnim je bil napadan: cionallsfičnemu, slovensko - kleri-mesto, da bi bili uvedli v la boj staro j konacionališficnemu itd. Nam se je a še vedno dobro taktiko »zob zal včasih »vrtelo« v glavah, da ima de-zob«, so učili proletarijat naj trpi, najllavsko zadružništvo svoje posebne bo močan in pogumen v trpljenju in i gospodarske in politične naloge, da so protestirali pri ministrih, pri onih mora hoditi svoja pota, da se mora ministrih o katerih se je izkazalo, da I boriti zlasti proti kapitalističnemu so bili prvi organizatorji meščanske j liberalizmu in ultramontanskemu bele garde.	j klerikalizmu — in bogsigavedi kaj
Mlada komunistična stranka, ko- j še, toda'novi časi in v njih stari pro-maj ustanovljena, neorganizirana in reki so se skesali svojih teorij in pre-brez sredstev ni mogla izvršiti od šli na »praktično« polje, ki nam kaže vsega začetka svoje dolžnosti-na na-j delavski svet v novi luči. čin kakor bi bila rada. Vendar ni; Vsled nedostalka časa prinašamo sledila in ni hotela slediti taktiki so- danes samo materialno poročilo; v
Letošnje novo leto ne pomenja le sestnikom in razdelila brezplačno žalosti za naše sodruge komuniste, med revne kmete. Delavsko ljudstvo ampak za ves jugoslovanski proleta- je res nasedlo na te limanice in se riat. Obletnica «Cbznane», ki obu- pustilo zapeljati od buržoazije za ja strašne spomine! Eno leto reakci- boj proti svejim navideznim sovražni-je, eno leto preganjanja, nasilnega‘ kom. Premagalo jih je. A mesto pri-zatiranja, zapiranja, pobijanja, izga- i čakoranih izpolnitev obljub od strani njanja sodrugov! Jugoslovansko me-1 meščanstva, je doseglo nasprotno: iz ščanstvo, ki ie spoznalo; da se mu‘enega jarma je prišlo v drugi, še huj-bliža smrtna ura, je še enkrat zamah- ši jarem. Mesto demokratične drža-nilo z vso svojo preostalo močjo — i ve, je doseglo najhujšo tiransko ob-po osuplem proletariatu. 'Delavsko! last peščice bankirjev, fabrikantov, gibanje v Jugoslaviji pa je blio Se j veleposestnikov in generalov: mesto premlado, da bi moglo biti takoj pri- socializacije je dobilo militarizacijo pravljeno na ta udarec. Saj je bilo “podjetij, *afeon o *redu i radu», pre-do pred kratkim skoro brez organi- poved stavke; mesto da bi dobilo zacije. predano na milost in nemilost' zemljo, je doživelo zvezo vlade s nemškim, madžarskim in turškim ka-; turškimi veleposestniki, od katerih pitalistom in fevdalnim veleposest- so kupili glasove za odobrenje usta-nikom; kar ga je pa bilo organizira- i ve — za agrarno reformo, nega, ej stalo po večini pod vplivom i Komaj sc jc ljudstvo zavedlo svo-zciinerjanske »državotvorne? social-	položaja, 'komaj jc začelo izpre-
ne demokracije, — ako izvzamemo, giedovati, komaj je začelo protesti-srbske socialiste, ki so tvorili častno	}n sc organizirali v vrstah ko-
izjemo s tem, da so. stali v interna-' rpunistične stranke, da bi sedaj po-cionali poleg ruskih in italijanskih pravilo zmoto od 1. 1918, se je zgo-sodrugov, na skrajni levici.	j dilo, da je buržoazija sama sebe uda-
Domačemu meščanstvu, k: sc je rila po glavi s tem, da je v nasprotju borilo za svojo gospodarsko in poli- s svojimi zakoni in «demokratičnimi» tično svobodo in neodvisnost, vtr bilo uredbami naenkrat ukinila vse prole-težko s pomočjo malomeščanske in-j tarske institucije, organizacije in ta-ieiigence proletariat navdušiti za | ko postavila izven zakona 90 odstot-borbo proti Nemcem, Madžarom in j kov vsega prebivalstva države. Na-Turkom, v katerih je videl ta svoje stala je zloglasna «Obznana», dne narodne in razredne tlačitelje ter za 31. decembra 1920. Vlada je izdala tzv. narodno državo, ki bi imela pred- nekake protizakone, kljub temu, da stavljati ideal narodne in gospodar- se je temu upiral celo del meščan-
se je sicer posrečilo zbrati okoli sebe velik del nezadovoljnih in razočaranih mas, po večini neukega kmetskega ljudstva; toda ogromna večina industrijskega proletariata — predstraže socialnega gibanja je stala in še stoji v vrstah komunistične stranke. In tudi ostale mase, ki se danes borijo proti vladi v znamenju autonomije in federalizma, bodo kmalu spoznale, da gre tu le za drugačen način zatiranja in izkoriščanja, že itak od vojne izmozganega ljudstva.
Eno leto je torej tega, odkar postavljen jugoslov. proletariat izven zakona. Ako pa pogledamo sadove, ki jih je obrodila «Obznana» za vladajočo meščansko kliko samo, vidimo, da so dokaj žalostni. Mislila je, da sc bo enkrat za vselej iznebila komunistične nevarnosti. A mesto tega je izzvala anarhistično'reakcijo. Vrstili atentati na kralja, ministre, poslopja, arzenale itd. Vlada je izdala poostrene naredbe, a nič ni pomagalo. Vse to je le utrdilo proletariat v
prepričanju, da se mora boriti proti celi državni sili, ako hoče zmagati.
Vse trpljenje, ki ga je prizadjala reakcija jugoslovanskemu proletariatu, vsa nečista stremljenja socialnih demokratov, da bi izrabili razmere in ga zapeljali in vse druge grozote, ki jih je moral preživeti, ga niso uklonile, ampak so ga še celo potrdile V veliki veri v svojo moč in zmago* Spoznal je, da drži cesta «preko gore trpljenja v večno radost in življenje*! kakor pravi veliki buditelj in glasnik njegov — Ivan Cankar. In sedaj ob obletnici reakcije z veselim srcem gledamo na novo življenje, ki je vzbrstelo v vrstah jugoslovanskega ponižanega in teptanega proletariata, na novo stremljenje, ki je izšlo iz njegovih vrst, da obnovi in zopet o-budi k življenju od kapitalistične reakcije zadušene gospodarske in politične organizacije, da začnejo tudi proti volji gospodujočih, ilegalno, z delom za veliko osvobojenje delavskega ljudstva izpod kapitalističnega jarma.
Uspehi proieMe akcije o pomoč Rusiji
Uspehi pomožne akcije proletaria-j frankov; Italija 2,000.000 lir; Špan-ta v pomoč gladnim otrokom Rusije,! ska 7000 pesetov; Poljska 4,000.000 niso sicer še zadostni, vendar so ze-jmark; Luksenburg 30.000 mark; Bol-lo veliki in govori iz njih resnično garija 550.000 levov; Anglija 2500 mednarodno bratstvo in hrepenenje; šterlingov; Norveška 100.000 kron; proletariata po zmagi sovjetske Združene države (potom društva
Rusije.
Pomožne akcije proletariata v pomoč Rusiji so se udelžeile vse proletarske stranke iz vseh krajev Evrope. Komunistične stranke so izvršile svojo dolžnost bodisi samostojno bodisi v družbi z drugimi proletarskimi strankami. Prav za prav je res, da se ni podala na delo nobena stranka s takim navdušenjem kakor komunistična stranka. Vendar se hočemo izogniti vsej nepotrebni samohvali in bomo. podali tu uspehe skupne proletarske akcije.
Po iniciativi komunistov se je nabralo potom sklepov raznih parlamentov in občin za nad 80.000.000 i ir posojila. Poleg teh posojil je na
Prijatelji Sovjetov) 200.000 dolarjev; Argentina 1000 pesos; Čeho - Slovaška (samo komunisti) 1,000.000 kron; Holanda 91.000 goldinarjev; Belgija 35.000 frankov, Švedska 62 tisoč kron; Danska 30 tisoč kron. Tudi na Portugalskem in Rumun-skem se je nekaj nabralo kar se je poslalo direktno v Moskvo.
Osrednji odbor za pomoč Rusiji je nakupil, koj ko je dobil denar, kar je pač mogpl in odposlal v Rusijo. Do-sedaj se mu je posrečilo, da je poslal v Rusijo 10 parnikov, ki so peljali skupaj 3,300.000 kg raznih jedil (riža, moke, sirka, kave, fig i. t. d.)
Blago, ki je bilo tja poslano zadošča do prihodnje jeseni komaj za
aral proletariat še okrog 100 milijo- j 50.009 oseb. Tam pa stradajo ogrom-nov lir.	ni milijoni. Zato je osrednji odbor v
Proletariat posameznih držav jc; Berlinu sklenil, da se akcija1 proleta-prispeval v tem le razmerju: Nem-: riata v pomoč Rusiji mora nadalje-čija 2,860.000 mark; Delavska misija i vali,
Helsenkirch 75.000 mark; Švica j Sodrugi nabirajte in ne pozabite 150.000 frankov; Francija 1,500.0001 svojih la* :’' tovarišev na Ruskem.
is sovetske Rušile
ske svobode. Obljubljalo je delavstvu demokratično ustavo, socializacijo, izvedbo agrarne reforme, po kateri bi se zemlja odvzela velepo-
stva samega; ta je oni kateri bi radi izrabili nezadovoljnost ljudstva v to da bi se sami polastili vlade. (Protič, Korošec, Trumbič, Radič i. dr.) Tem
cialnodemokratičnih voditeljev. Svojem članom je izdala parolo, zlato, sveto parolo, ki je vlila pogum v preplašena delavska srca in združila po-
prihodnjem »Delu« pa bomo stvar o-svetljili brez rezerv z našo lučjo in z našega stališča, ki je bilo nekdaj tudi stališče nekterih sousianovite-
gumne v bojne vrste. Parola je bila i Ijev te famozne banke boji Boj reakciji z vsemi sredstvi, i Prvi upravni odbor sestavljajo slc-boj brez pardona, boj do skrajnosti. \ deči gospodje: komendator advokat V komunistični stranki organizirani! Alfred Zanolla, italianski nacionalist proletarci so bili vsi obvezani | (predsednik); advokat Edmond .Pye-_ se tega boja udeležiti. Nihče ni smel: cher, socialist (podpredsednik); ad-zapustiti določenega mesta. Stranka i volčaf Kozem Albanese, komendator je prva organizirala svoje bojne vrste prof. arh. Ludvik Braidotti (dve cvet-in združevala druge za boj sposobne ki italianskega nacionalizma v Tr-organizacije. Ko je buržuazna reak-• stu!), prof. Fr. pramis (znani mata-cija spoznala, da ima v komunistični dor Kmet p ske in vrtnarske zadruge stranki sovražnika, ki nima namena in ravnatelj Delavskih zadrug); ad-nc volje se udati, ko se je proletarijat | vokat Angel Carazza; ing. Viktor pod/zastavo mlade kom. stranke str- Buffolini; ing. Adolf Forti; prof. Orni! in pričel s proti ofenzivo, tedaj še-jlando Iamnbcjf,.socialist; dr. Karol le je počela meščanska reakcija po- Nobile, socialist in veleposestnik lagoma pojemati. Ni še končala in po- (ima kolone); ing. Friderik Papis (ak-poinoma ne bo ta reakcija končala cionar avtomobilskega podjetje RiccJ
N
K
^Ap/rAUS
Vesti iz Jugoslavije
PROLETARSKA ZMAGA
Proletariat, ki je premagal carja, pozabil Jiideniča, Wrangela, Denikina, Kolčaka, v jezo kapitaiistov celega sveta, stopa danes pod bojno zastavo Komunistične internacionale svoji končni zmagi nasproti: zmagi nad kapi-,ta\izmom in njegovimi zadnjimi hlapci, „mandarini“ zmagi nad bedo, lako-Ijo ih smrtjo. Ta proletariat razženc za gotovo tudi čredo jugoslov. verižni-kov, potuhnjencev in jezuitov.
KONFERENCA NARAVOSLOVCEV
Pri konferenci ruskih naravoslovcev je b1’lo 400 zastopnikov. Udeleženci so bili iz Sibirije, Kavkaza in osrednje Rusije. Zveza je izdelala mnogo vredna poročila, ki bodo največ v korist kmetijstvu. Njeno poslc-vanje je zelo otežk.očeno v sedanjih časih in sovjetska vlada je odobrila precejšnjo svoto za pomoč zvezi naravoslovcev;
KONGRES SANITARNE ZVEZE
Tretji vseruski kongres delavstva n?T zdravstvenem polju je bil sklican koncem oktobra. Prisostvovalo je okoli 390 delegatov, ki so izvolili za častne predsednike Lenina, Trockega in Zinovjeva. Sodrug Petrov je poročal o sanitarni zvezi, da je štela pred poldrugim letom 152.000 članov, a danes jih šteje že 600.000.
NOV MUZEJ
Nov muzej so otvorili v Petrogradu, ki je namenjen izključno v elektrotehniške namene.
ELEKTRIČNI PLUG
Prvi električni plug v Rusiji je dograjen. Ko so plug poizkusili je bilo navzočih mnogo zastopnikov sovjetske vlade in največ dijakov s tehniške visoke šole, kateri so plug tudi zasnovali in izdelali.
. PRIDELEK PREMOGA
Produkcija premoga se je posebno ob Doncu zelo pomnožila. V državnih rudnikih znaša produkcija 18.4 miljone pudov. V premogorovih ob Doncu dela 85.895 rudarjev.
RUSKA UMETNOST V INOZEMSTVU
Ruski umetniki gredo v svet. Petro-gradska zveza umetnikov je sklenila poslati nekaj najbolj znanih ruskih umetnikov po svetu pokazali zadnje svoje delo, ki trde, da je bogatejše takor v kateremkoli času pod prejšnjo vlado.
STROJNA INDUSTRIJA Strojna industrija se zboljšuje. V Nižjem Novgorodu, kjer so velike lo-komotivne delavnice, so komunisti razširile celo obratovanje, da se sedaj izdeluje za 200 lokomotiv več kakor kdaj prej; ravnolako se je tudi povečala delavnost pri železarskih livarnah in popravljalnicah.
USNJARSKA OBRT
Proizvajanje ruske usnjarske obrti se je zelo pomnožilo v zadnji polovici tega leta. Delno pomaga pri tem že dotiskan in ga bOHlO pričeli
izboljšanje strojev, deloma pa večji
Zopetne aretacije.
Zagreb:	Dne	21. t. m. je sklenil
imunitetni odbor Narodne skupštine, da se izročijo sodišču hrvaški poslanci Ste-pan Radič, Srdovič in Vrtovič, ker s0 baje hujskali ljudstvo, da se ni treba odzvati pozivu na mobilizacijo.
Tako bo imel Radič zopet priliko, da v zaporu premišlja o svobodnoj demokraciji.
Boj za korita.
B e o grad: Komaj se je dosegel med demokrati in radikalci sporazum glede vprašanja notranjega ministerstva, so se že pojavile nove težkoče.
Sedaj se vrli 'boj okrog ministerstva vojne. Na to mesto reflektirate obe stranki ali kc m samo eno mesto in dva kandidata zato je tudi kriza.
Kakor se vidi je mnogo prešičev in premalo korit.
Kaj je s zločinci.
® ° f».r a ^ : Zemljoradnički poslanci so vložili na ministerski svet interpelacijo, v kateri med drugim navajajo sledeče,:
.1. Umor sodr. Štefana Supianča, častnika jugoslovanske dobrovoljne legije v Dobrudži, katerega'je dne 1,-1.-1921 v Vukovaru vstrelil neki žandar zato, ker je Supanc bil komunist. 2 .Ministerijozno smrt študenta Veljkoviča, kateri je bil pomotoma aretiran in takoj, ko so ga izpustili iz zapora umrl zagonetne smrti. 3.Samoumor vojaka Nedeljkoviča, ki se je ubil radi tega, ker ga je komandant' vedno pretepal in zlostavljal. 4. Slučaj urednikov »Republike*, gg. Ikoniča in Pavloviča, .katera sta bila pretepana od vojakov na ukaz nekega gardnega majorja.
Nadaljna vsebina interpelacije navaja vse polno podobnih slučajev, ki se dogajajo dnevoma v celi državi. Končno vprašujejo interpeianti, kaj misli ukreniti vlada, da se pozove te zločince na odgovornost in misli li jih odstraniti iz služb katere zavzemajo še danes.
Lepa slika pravice in enakosti. Blagor tebi narode jugoslovanski.
Žrtve kapitalistične požrešnosti.
Zenica : Dne 19. t. m. je eksplodiral del rudokopa v Zenici in zahteval skoro 60 človeških žrtev. Do sedaj so izkopali izpod ruševin jame 8 mrličev dočim se rešilno delo nadaljuje.
Obdolžujejo delavce, da so oni krivi nesreče vsled neprevidnosti. S druge strani se trobi, da je vzrok eksplozije v tem, ker so varnostne mere v jami zelo nedostatne kar je bolj verjetno.
Komunistični koledar Je skoro
red pri obratovanju. Pri vsem velikem pomanjkanju delavskih rok se jc zvišalo proizvajanje kož za 28 do 32 odstotkov.
razpošiljati naročnikom že tekom prvih dveh tednov novega leta.
Iz ladjedelnice Sv. Marka
(Piše naš sodrug mizar)
Izmed vseh tovarn v Julijski Benečiji li mogoče delavstvo izkusilo toliko grenkosti in bridkosti, kakor ravno de-avstvo ladjedelnice Sv. Marka in Sv, Andreja.
Posebno v minolem letu je to delavstvo mnogo izkusilo in pretrpelo. Znani požig, zaprtje zavoda, štrajki itd., vse to •e spravilo te junaške delavce v največjo nedo in siromaštvo.
Delavstvo te ladijedelnie se lahko i-nenuje mučeniško delavstvo. Nobenega delavstva se naši pešekani in buržuji ne boje tako, kakor delavstva Sv. Marka. Tudi kr. «žbiri» imajo to delavstvo za levarno, Samo idi v štrajkovnem času proti — večeru k Sv. Jakobu in ko te Icr. stražar aM karabinjer vpraša, kje da delaš, reci, da delaš pri Sv. Marku, te takoj spravijo «na varno« in poboža s karabininem kopitom po plečah.
A delavstvo za svoje pravice, za svoje svete stvari, je vse to prenašalo in stalo na straži. Naši tovariši-sodrugi so ječali po ječah trpinčeni, a mi smo trpeli pomanjkanje doma. No, končno smo prišli do pomirjen ja:
3KLENIL SE JE KONKORDAT, KI PA NAM NI PRINESEL POVOLJNEGA VSPEHA.
Ta konkordat je v veljavi do 1, maja 1922, Z ozirom — nato, da nam sedanji zaslužek nikakor ne zadošča za naše življenske potrebe,
DELAVSTVO NIMA PRAV NOBENE VOLJE DO DELA.
Kar se naredi, se naredi, ker se mora. da preživljamo naše že itak sestradane družine. Kako naj bi imel delavec veselje do dela, ako mu ne plača zadostuje, da pošteno preživlja svoje otročiče? Kako naj delavec z veseljem dela naporno delo, ako mora zreti svoje otročiče razcapane? Mi ne premestavamo tu kruha, biskotov in slaščic, mi vihtimo tu teško kladivo in da moremo to teško kladivo vihteti, moramo tudi pošteno iesti,
Pose!>no minulo sredo, ko je prejelo delavstvo akordne listke je bilo razkačeno, ko je videloi, da ne vdobi za svoje težko delo primerne plače. Najboljši delavec je vdobil za svoje 80urno delo nekaj nad 20 lir akorda.
Ako ne direkcija spremeni metode a-kordnih plač delavcem, se mora v najkrajšem času nadejati na
NOVO GIBANJE IN ODPOR DELAVSTVA.
Delavstvo tega zavoda je vedno vestno delalo. Da je to res, je konštatirala in potrdila direkcija sama za časa — štrajka delovodij. Direkcija je ta čas konštatirala, da je delavstvo za časa štrajka delovodij več, solidneje in precizneje delalo.
Da je to nepobitna resnica, priča tudi to, da bi postal ta zavod kmalu svetovni zavod za izdelovanje ladij.
Nobena ladijedelnica ni tako hitro in tako solidno zgradila vojnih ladij, kakor ladijedelnica Sv. Marka. Še dread-nought «Szent Istvan», ki ga je gradil «Danubio» na Reki mislim cela 3 leta, so ga dokončali delavci Sv. Marka, Torej dovolj dobrih- spričeval za delavce.
NOVE NAPRAVE. NOVI PROJEKTI IN KEMODERNIZACIJA.
v zavodu od požiga sem nam z ozirom na krizo ladijedelnie nikakor ne gre v glavo. Od vseh strani se sliši o bližanju konca o ladijedelniški obrti, a tu se pripravlja, kakor da bi imela ta obrt pričeti cveteti.
Razširila in opremila se je z najmodernejšimi stroji iz BerJina mizarska delavnica, popravilo, oz. zgradilo se je vse fužine, napravilo posebne prostore z novimi omaricami za spravo oblek za delavce, pomnožilo število dvigal, zgradil nov «ponton», v najkrajšem času se bode pričela graditi nova električna cen, trala, vse je skoro pripravljeno za spojitev Soškega električnega toka, projektiran in od občine je že odobren nov železniški tir iz postaje Sv. Andreja v ladijedelnico, dnevno dohajajo novi stroji, itd,
Z ozirom na vse to se zdi neumestno, da industrialci jokajo, da nimajo kredita. Ravnotako se nam zdi
NEUMESTNO ODSLOVLJENJE DELAVSTVA IN DRUZEGA PERSONALA
Ne vemo, kaj mislijo s tem industri-jalci, da gradijo, pripravljajo in obenem osobje odpuščajo? Mari nam mislijo izsesati še to malo krvi, ki jo imamcv? Mari nas mislijo uničiti?
Od požiga naprej gojijo industrialci do delavstva veliko sovraštvo. Ne mogoče, da trpe škedo, ker so vdobili od zavarovalnice 82%, a koliko materiala so vdobili plačanega, ki se je uporabil in koliko strojev se je popravilo in uporabilo kot nove?
S požigom so imeli industrialci še lep dobiček. Oni gojijo sovraštvo do delavcev, ker so delavci odločni — komunisti, ker ne trpe krivice, sploh, ker ne morejo — manevrirati z delavstvom, kakor bi oni hoteli.
Ko govorim o sovražnikih delavcev, moram omeniti, da je poseben
SOVRAŽNIK DELAVCEV DIREKTOR INŽ. COSSUTA.
Ta mož, ki bi vsled svoje strogosti, šikan in krivičnega globljenja delavcev že parkrat kmalu (da ne bi ušel bi) plačal z lastno kožo, ima izreden pogum in korajžo. Že tretji dan po incidentu si je
upal med — delavstvo, kakor da se ne bi nič zgodilo. Vse kaže, da hoče ta mož napraviti škrjančkov konec.
Inž. Popper je v pravem pomenu besede — pravi «poper», hud, kakor paprika. Brez druzega.
Ker se ravno pečam z osobjem, ne smem pozabiti na že iz procesa obdolženih požiga ladijedelnice pričo, zloglasnega skladiščnika Rustje. Ta mož, najprej socialist, potem narodnjak, a poslednji čas fašist, ki spreminja barve kakor jeklo, ki se ga kali, je kot rojen Slovenec svojemu podrejenemu osobju zažugal, da ne sme govoriti slovenski, To je seveda za — njemu podrejene mu narodnjakarje «žoIč». Dvomiin, da bi i-mela ta prepoved kak vspeh.
V kolikor poznam delovodje, eni manj, drugi več strogi, moram posebno nagla-šati, da je naš
MIZARSKI DELOVODJA BENČINA ŠIKANT
prve vrste. Ta mož, ki opravlja tudi službo «Capitana» pri gasilcih, drži vedno «muso duro». Je človek, ki je vse drugo prej, kakor dober.
Končno mi je še omeniti od zloglasnega osobja še čuvajskega «capa». Mož, tudi šikant prve vrste, je služil v bivši avstro-ogrski armadi kot narednik.
On si misli, da opravlja še vedno «dinst — feldwebelna» in da se ga mora vsakdo bati. Pustil je odloviti že par delavcev. Naj si bivši «feldwebel» zapomni, da se delavci ne dajo od njega šikanirati, ter naj si svoje avstrijske možgane potolaži ako hoče mirno opravljati svojo službo.
LADIJEDELNIŠKE ZADRUGE NE NUDIJO DELAVCEM UGODNOSTI.
zato, ker je blago prepuščeno privatnim trgovcem. Naj ima dobiček on in industrialci, ne more biti prav nič ceneje. Ako je ceneje, je pa kakovost blaga slabša.
Tako bo pa, da lahko trgovec obdrži dobro blago za svoje odjemalce, svoje pa, slabeje, razprodaja — dclavccm.
NDUSTRIALCI NAROČILI DIMNIKE IN KOTLE ZA NOVE LADIJE V ITALIJI
bržkone zaradi tega, da ne dajo zaslužka svojim delavcem. Vse je že dospelo. Govori se, da bodo oz. da so naročili tudi stroje za parnike na Češkem.
DELAVCI V LADIJEDELNICI SO RAZNIH STRANK:
Kmunisti, unitarci, fašisti, kak republikanec, narodnjakarji itd. Vendar je prvih toliko, da vsi drugi ne prihajajo niti v upoštev, Ker govorim ravno o-strankah, hočem se pečati malce z narodnjakarji. Ti ljudje, eni organizirani drugi ne, se iz svojih • špekulantnih nazorov skrivajo za masko — komunistov, posebno tedaj, kadar se deli kaka podpora v slučaju štrajka. Zaupniki komunistične stranke bi — mogli obrniti na te «kužke» posebno pozornost. Ravno — narodnjakarji, ki škodijo naši stranki na vse mogoče načine, nas blatijo, zafrkavajo itd., so ob priliki zadnjega štrajka dobili v delavski zbornici izkaznice za živila, a mi, zvesti kojr unisii, smo ostali jr3z njih.
Opozarjnmo vodstvo stranke na te škodljivce.
S tem zaključujem poročilo nas trpinov v ladijedelsnici pri Sv. Marku.
ff/crsni/( mladine NaS prvi deželni kongres
Neki sodrug me vprašuje v pismu, kaj bi bilo napraviti s takoz.vano zadrugo <'Fiot. v Ajdovščini. Ker mi ne poroča o sedanjem stanju te zadruge, ker ne vem, ako je dobila zadruga po odhodu Cacharije kaka pravila ali sploh kako legalno bazo, mi na to vprašanje ni mogoče natančno odgovoriti, Po mojem k^ka zadruga «Fiot» ni v Ajdovščini sploh še eksistirala. «Fiot» ni imela z razprodajalnico v ajdovski predilnici prav ničesar opraviti. Dogovor, ki ga je imel Cacharija. z ravnateljstvom ajdovske tvornice, ni nikakor zakonito vezal Federacije italijanskih tekstilnih delavcev. Do tlej je bila torej ta prodajalnica tistih, ki so vložili denar vanjo in sicer v višini uloženih zneskov, torej: onih delavcev, ki so vplačali deleže po 100 lir in ajdovske tvornice v višini svote, ki jo je vložila v to podjetje, Denar, ki ga je posodila tvorni-ca Cachariji za nakup blaga, se ne more smatrati kot posojilo Fiot, ker Cacharija ni sklenil in podpisal legalne pogodbe s tvornico. Izgube, ako so nastale, bi se morale razdeliti legalno po višini uloženega kapitala na posamezne vložnike. Napačno 'je te-rej mnenje, da so delavci izgubili že vse svoje deleže in tem manj,»ako je ravnateljstvo res izjavilo, da bo po Cachariju nastale škode samo poravnalo. Da bi prišle stvari na čisto, bi se moral sestaviti likvidacijski odbor, ki naj bi napravil inventar in
Udeležba delegatov Mladinskih sekcij, zastopnikov Ljudskih odborov in tržaških organizacij odraslih precejšnja.
Kongres otvori s. Cobau v imenu pripravljalnega odbora za sklicanje kongresa. Predsednikom so izvoljeni ss.: Berti, Pertot in Regent.
S. Berti prinaša pozdrave narodnega izvrševalnega odbora iz Rima in prihaja takoj na dnevni red. Prečita najprej pismo inozemskega odbora jugoslovanske komun, mlad, organizacije, kateri obžaluje, da Zvezi komun. mlad. Jugoslavije ni mogoče udeležiti se tega kongresa vsled težkih razmer, v katerih se nahaja proletariat v svobodni domovini Jugoslaviji, želeč kongresu največ uspeha. K besedi se oglasi nekaj zastopnikov komun, org, odraslih, ki pozdravljajo kongres in spodbujajo mladino na nadaljne borbe in delovanje.
Kongres preide k razpravi o glavni točki dnevnega reda, o nalogah komun, mladine in sicer: na političnem, na sindikalnem, na voj. organi-zatoričnem polju, na polju organiziranja žensk in kulturnega dela.
Glavni poročevalec oriše odnošaj proletarske mladine do stranke in sindikatov v vseh zgodovinskih okol-ščinah. Danes obstoja v komun, stranki stremljenje pridobiti širše plasti iz delavsko-kmečke množice. Komun, mladina ima svoje delovno polje med rokodelskimi vajenci.
Sa. Boscarol iz Tržiča oriše nato položaj žene proletarke. Obsoja in kritizira — v gotovih ozirih neupravičeno - dosedanje stališče organizacije napram ženskam. Apelira, da bi kongres kolikor mogoče dobro rešil to važno vprašanje, kajti ne sme se pozabiti da igra ženska kot mati in vzgojiteljica veliko vlogo v človeški družbi, Sa. je mnenja, da naj se ženske organizirajo vsporedno z moškimi v Mladinske sekcije, v katerih naj se združijo v ženske skupine, kar je veljalo za pravilo tudi dosedaj.
S. Stanich govori o kulturnem delu, Razpravlja predvsem o posebnih dijaških skupinah v osrčju organizacije komun, mladine. Zagovarja stališče, da se te skupine opustijo.
S. Pertct poroča o gibanju med slov, delavsko mladino in o njenih nalogah. Takoj v začetku povdarja, da ie slovenska in italijanska mladina samo eno: Ena misel, en cilj; z enim duhom prepojena proletarska pred-straža. Omenja početek gibanja in dosedanje uspehe. Danes — nadaljuje govornik — smo se sestali da se še tesnejše združimo. Delavska mladina Trsta, Goriške, Furlanije, Istre1 se mora združiti v eno zvezo. Povsod enak plen v rokah naših gospodarjev, povsod v borbi proti beli gar-di, potrebujemo mi enakih smernic, potrebujemo enotno zvezo in- eno vodstvo naših vzgojno-političnin in bojnih organizacij:	Zvezo komun,
mlad. Jul. Benečije. — Današnji položaj delavskega razreda je usoden in zahteva od proletariata več kakor mislijo to njegovi stari voditelji in tudi sodrugi. Odločilna doba, kakor je današnja, naravno da zahteva čim-večji napor proletarskih sil in skrajne požrtvovalnosti. Vprašanje zavo-jevanja politične oblasti t. j. vprašanje končnega osvobojenja proletariata postaja z vsakim dnem bolj vprašanje bojne sile proletariata. Edino oborožena sila proletariata bo zrušila oboroženo silo meščanstva in vspostavila oblast delavskega naroda. ^rse drugo je gola nevednost ali zavajanje revolucionarnega proletariata na stran pota, je demagogija. Ker zavzema mladina v vprašanju obrambne organizacije proletariata prvo mesto in tudi nosi tu večji del odgovornosti, zahteva pravičnih od-nošajev med mladino na eni ter stranko, sindikati, kulturnimi društvi na drugi strani. Naloga kongresa da te odnošaje določi.
podjetje likvidiral. Tako bi delav-1 sftvo rešilo <,iz tega podjetja, ki bo izdihnilo, kadar se bo samo tvornici poljubilo, vsaj svoje vložene, težko zaslužene groše.
Ako pa se je pozneje osnovala kaka zadruga — kar mi ni znano — in | inventarično prevzela to konsumno podjetje, tedaj je pravno stanje,tega vprašanja odvisno od pogodbe te zadruge z delavci, ki posedujejo 'deleže podjetja in s tvornico.
Na vsak način mora zadruga ven; iz tvornice in ne sme nadaljevati
Po tem poročilu se predpoldansko zborovanje zaključi in skliče se nadaljevanje za 15 uro.
Na popoldanskem zborovanju pri diskusiji o prvi točki dnevnega reda povzame kot prvi za besedo s. Frau-sin iz Milj, ki v priprostih toda iskrenih besedah slika borbe proletariata za čistost stranke in se protivi temu, da bi Komun, stranka postala po članih velikoštevilna stranka s pritegnitvijo oportunistov vanjo. Glede vajencev pravi, da naj se leti organizirajo samo v komun, sindikalnih skupinah. Za ženske se mora še sestaviti poseben delovni program, brez katerega so ženske v organizaciji le mrtva stvar,
S. Pascottini konstatira, da se v Italiji vprašanje organizacije mladih vajencev dosedaj ni v najmanjem o-ziru ni rešilo. Samo Trst ima po njegovih računih krog 10.000 vajencev, za koje niti v sindikatih ni ničesar preskrbljeno,
S, Gašperini pravi, da moramo biti glede onih komun. mlad. krožkov na deželi, ki imajo svoje pevske, tambu-raške ali podobne odbore, zelo o-prezni. Najbolje je sploh da se v komun. org. goji le politična izobrazba, nikakor pa ne šport in zabava.
S. Pertot pravi o vprašanju odno-šajev do stranke in sindikata, da moramo dosledno biti proti ustvarjanju stranke velikih mas in da mora strokovna organizacija vajencev imeti le bojni značaj. Slov. sodrugom pravi, da za nas ni še tako pereče vprašanje taktike, ker se slov. delavska mladina šele organizira. Opozarja slov. so-druge na predložene resolucije, katere se lahko vse sprejme.
Ker se nihče več ne oglasi k besedi povzame za besedo s. Berti. Govornik opisuje v vnetem govoru postanek in razvoj III. internacionale. Dokumentira zgodovinski razvoj družabnega reda in delavsko gibanje z Marxovimi izjavami. Glavna naloga Komun, stranke je, pravi, kritizirati današnji družabni red z vsemi njegovimi strankami in pa organizirati maso, to pa vedno le v komunističnem duhu. Komun, stranka ne sme poznati kompromisov, ni za troho ne sme popustiti od svojih načel. Poučujejo nas o tem zgodovina in marxizem. — Vprašanje masne stranke po govornikovem mnenju ni stabilno - trdno temveč se ravna po dialektičnem zgodovinskem razvoju. Zato imamo več primerov. Danes n. pr, je masa kljub nepopisnornu belemu terorju še vedno revol. navdahnjena. Opažajo pa se že znaki, kakršne smo videli v predvojni dobi mirnega kapitalističnega razvoja, ko je bilo delavstvo reforinistično razpoloženo. Naloga stranke je reševati samo vprašanja revolucije t. j. kako naj pride delavski azred do oblasti. Le če se nudi stranki prilika in ako je to potrebno, je priporočljiva intervencija stranke v vprašanjih borbe delavstva za vsakdanji obstanek. Na kulturnem polju imej stranka le komun. šole. — Govornik se dotakne i ženskega vprašanj?. Komunisti zametujejo geslo za splošno volilno pravico žensk. Kvečjemu se morejo komunisti bojevati za splošno volilno pravico ženam delavkam. Siccr nimajo danes volitve itak nobenega odločilnega pomena za delavski razred. — Govornik konča z apelom na zvestobo komun, ideji.
Po tem govoru sc sklene, da se zborovanje nadaljuje drugi 'dan ob 9, uri,
(Konec poročila prinesemo v prih številki.)
Te dnj bo začel razpošiljati Odbor za komunistični tisk vsem našim sekcijam, Ljudskim odrom in strokovnim društvom majhne kartone z alegorično sliko pošiga naše tiskarne in z malim koledarčkom. Kartoni bodo po 5 in po 10 L,
Sodrugi, prispevajte pridno za svoj list!
trgovine s tvorniškim denarjem, ako se noče spraviti delavstvo v popolno odvisnost tvornice,
V	bližini Ajdovščnie, v Dobravljah, imate dobrega zadružniškega strokovnjaka. Obrnite se nanj!
Pripominjam samo še to, kar sem že lansko leto dejal nekterim ajdovskim sodrugom, ki so želeli ustanoviti konsumno zadrugo, da taka samostojna zadruga v sedanjih časih v Ajdovščini ne bo mogla izhajati.
Ing. D. Gustinčič.
Pismo Mgv. sodrusou
Dragi sodrugi!
Objestnost belega terorja v Jugoslaviji je onemogočila jugoslovanski komunistični mladini v domači deželi, da pošlje na vaš kongres svojega zastopnika ali da vam vsaj pismeno izrazi svojo revolucionarno solidarnost v boju, katerega vodita Komunistična internacionala in Internacionala	komunistične	mladine
proti kapitalizmu brez ozira na narodne meje.
Inozemski odbor Zveze komunistične mladine Jugoslavije smatra, da bo zvest izraz komunistične mladine v Jugoslaviji, ako vam v njenem imenu pošlje tople komunistične pozdrave in vam želi uspeha v boju proti našemu skupnemu sovražniku — mednarodnemu kapitalizmu.
Vaš kongres pada ravno v dobo, ki očividno dokazuje točnost komunističnega načela, da proletariat nima domovine v kapitalistični družbi, da si mora on povsod osvojiti Sele domovino. Nasilja italijanskih fašistov proti italijanskemu kakor proti jugoslovanskemu proletariatu v italijanski kapitalistični državi; nasilja jugoslovanske meščanske vlade nad proletariatom v »osvobojeni« Ju goslaviji, vse to nam najjasnejše dokazu je, da socialna revolucija more prinesti delavskemu razredu svobodo, da so na sprotja med proletariatom in buržoazi-jo enoiniste narodnosti nepremostljive in da obstojajo samo razredči, ne pa še neki obče narodni interesi.
Mi smo ponosni nato, da se je komunistični proletariat Julijske. Benečije pod najtežjimi okolnosti zna! ohraniti od nacionalističnih blodenj in da je dal svojemu boju čisto proletarski, internaciona-listični značaj. Boj, katerega bijete vi skupno s sodrugi italijanske narodnosti proti kapitalističnemu fašizmu je živ primer mednarodne proletarske solidarnosti.
Takšen primer razredne .solidarnosti je tudi vaše zagotovilo da boste pomagali komunistični mladini Jugoslavije v njeni borbi proti belemu terorju. Komunistična mladina Jugoslavije potrebuje v tej borbi zaveznikov in vaša podpora bo dragocena.
Inozemski odbor Z. K. M. J. pozdravlja vas z vzklikom:
Mednarodna solidarnost proletariata bo napravila konec mednarodnemu kapitalističnemu terorju! Naprej potom revolucionarne borbe h komunizmu! Živela Komunistična mladina Julijske Be-
nečije
Inozemski odbor Zveze komunistične mladine Jugoslarjie.
Is delni®
PODGORA.
Vsled velikega pomanjkanja slovenskih pisateljev te še posebno slov. čtiva, stoji tukajšnji L. O. zelo na slabem. Toda vse te težkeče bi se dalo še prenesti, ko bi iz src naših mladih sodrugov in sodružic splamtelo res pravo stremljenje po dzobrazbi in kulturi. Da temu ni še tako ni kri-da odbora, ki se je Večkrat zavzel zato, da bi podružnica L. O. postala .enkrat res pravo središče kulturnega gibanja. Žalostni smo, ko dnevno čitamo, kako prirejajo druga društva goriške okolice razne kulturne prireditve. Večkrat se vprašamo zakaj v Podgori, v oni Podgori. ki je pred vojno slovela daleč naokoli po svojih društvenih pevskih zborih, se danes ne priredi kaj enakega?
Mladina, pusti gostilne, ki so ti v kvar ter združi se kompaktno v Ljudski oder, ki je tvoje ognjišče boljših in veselejših dni. Zbudijo naj se tudi oni, ki niso še spoznali potrebo po kulturi, da v resnici postane beseda tudi dejanje. — V ta namen se je v zadnjem času sestal k seji odbor in pretreraval ta žalostni položaj. Posrečilo se nam je, da smo dobili toli zaželjenega pevskega učitelja v osebi, g. Kornelija, ki nam je zagotovil da bo zastavil vse svoje energije, da postane pevski zbor eden najboljših gorišfce okolice, In videli smo veselje v srcih naše mladine, ki je teško čakala na ustanovitev tega zbora. Imeli smo prvi sestanek, na katerem je bil tudi pevski učitelj g. Komeli. Po končanem sestanku se je odbor porazgovoril z učiteljem, ki je s svoje strani sprejel pogodbo za učenje petja. Toda sanjalo se nam je, da slovenska naroc-na inteligenca (imenujmo jo tako zaenkrat!) ni kaj pripravljena žrtvovati se za izobrazbo slovenskega proletariata. In tudi g. Komeli, poln kr-ščansko-narodnih čednosti nam je odpovedal pomoč in sicer že za prihodnje pevske vaje. Gotovo se je ustrašil z rdečim tigrom prevlečene društvene sobe in še posebno enegičnesti naših sodrugov, ki so vsi kot eden prepojeni z idealom komunizma.
In tako je pevski zbor zopet onemogočen. Vsem, ki so se omenjeni večer udeležili sestanka polagamo na srce, da naj ne obupajo, čeravno je pred nedolgim časom par narodnih špeKulantov u-stanovilo svoje narodno4derikalno društvo. Ustanovili so to društvo z namenom, da rešijo svoje otroke od poplave italijanščine, ki kaj hitro prodira med ljudstvo Julijske Benečije- Ali kot mednarodni proletarci se požvižgamo na tako narodno-klerikalno društvo, ki končno ni nič druzega nego zadnji hlapec mednarodne buržoazije.
*
Proletarci, delavci in kmetje* Nahajamo se tik pred upravnimi občinskimi
valitvami. Po triletnem vladanju vladnih komisarjev v naših občinah je blažena in dobrodela italiajnska vlada odobrila dekret za administrativne volitve v Julijski Benečiji,
Proletarci, boj kateri nas čaka, bo hud. Naša narodna druhal napenja vse svoje energije in uporablja vse svoje de-magogične metode, poslužuje se one grde io šovinistične politike, katere se je posluževala pri zadnjih političnih volitvah. Po štirimesečnim delovanju parlamentarnega aparata, vidimo da se slovenski delaviki narod Julijske Benečije, kateri je poslal svojih pet narodnih zastopnikov v Rimski tanc teater, nahaja še v slabši situaciji, kakor prej! Kje so vse one resolucije gospodov tnaksehin-derjev, ki so bile stavljene na razne gospode mnistre. Kaj so že vse naredili ti gospodje narodni poslanci za to ubogo ljudstvo, katero jih je poslalo v rimski parlament. Kaj se je temu ubogemu ljudstvu, katero še danes trpi groznih muk v nezdravih lopah izboljšalo? Gospodje, ki trdile da delate za varstvo in dobrobit delavstva, pokažite dan z le kaj svojih dobrot, ki ste jih naredili vašemu narodnemu delavstvu, katero vas je poslalo v Rim, da mu dosežete vsaj golo eksistenco na političnem in gospodarskem polju. — 'Gospodje: Ali vam je kaj znano o zadnjih dveh generalnih štrajkih v Julijski Benečiji. Veste, da je stal v boju tudi tisti proletariat, katerega imenujete vi naprednega ali narodnega, kateri vam je oddal svoj glas iz nezavednosti z upanjem, da mu bode dano vse, kar mu je bilo obljubljeno. Gospodje: iz dežele obljub. Kje ste bili takrat? Ali ni bilo enega iz vaše srede da bi stopil med tisti proletariat in zastopal interese njega. Ali ne veste, da so tudi tisti delavci terorizirani in izkoriščani od gospodov parasitov, kateri se ne obračajo ne na narod in še manj na svoje vsakdanje trpljenje, temveč pa da mu izmozgajo kaplico krvi, le da so večje torbice polne, in trebušček sit. Gospodje, vi u-ganjate demagoge. Proletariat dobro ve. da vas je sram nastopiti med njega in zahtevat vse pravice za vsakdanje življenje. Ve tudi da s tem svojim nastopom bi se ne preveč priljubili buržoaznemu vladnemu sistemu. S lem pa bi pokazili odkriti boj proti vsej mehanr-kaciji kapitalističnega režima. Vaša morala in ideja niso proletariat, temveč izkoriščanje njega na vsem gospodarskem in političnem polju.
Delavci in kmeije! Pokažite enkrat tem demagogom, kateri hodijo med vas sejat plevel in provocirati razdor delavskih mas, da ste siti vseh previlegijev, kateri ne bodo nikdar doprinesli z zboljšanju delavskega sloja, temveč po-morejo le za daljši obstoj kapitalistične-ag sistema izkoriščanja. Zatorej vsi na plan kot en mož za vpostavitev delavskih in kmečkih občini
Proletarci: Ves volilni boj je za komunistični proletariat mehanikacija reakci-jonarnih vlad za svoj obstoj. Komunistični proletariat dobro ve da od parlamenta nima ničesar pričakovat. Stopa pa v volilni boj zato da precizira svoje stali-j šče glede državnega in občinskega ! gospodarstva. Komunistični proletariat ! Živi v boju, ker v boju je njegov napre-| dek in razvoj. Zategadel moramo tudi mi * pripravit ves proletariat ■ za ta volilni ! boj, katerifcas čaka. Da pokažemo en-[krat naiirrcioinačim oderuhe ra in i zko-' riščevalcem da smo stranka, katera ima nalogo da varuje vse interese delavstva in vsega ljudstva.
Živela mednarodna solidarnost komunističnega proletariata!
Podgorski komunist in član Ok. odbor*. OPATJE SELO.
Minuli teden se je vršila pri nas re-kvizicija poostalega vojnega materiala,
To delo, ki spada v področje drugih oblasti, n. pr. finančnih, so vršili fašisti v spremstvu kraljevih karabinjerjev.
Res. bilo je treba posebne kraljevske oblasti in zaščite v svrho tako patrio* tične dolžnosti, katero izpoljnjujejo ljudje z odprtimi rokami, značaji skozinskoz, pošteniaki v maski in profilu nM tako dostojanstven, svečan m miroljuben način, da je njihova patriolična dolžnost segla čez krono, čez žezlo, ki naffl jamči nedotakljivost tuje lastnine.
Starčki in nedorasli otroci so nabirali kosce starega železa, da si pripravijo vsaj obuvalo za zimo. Kar naekrat pridrvijo fašisti in karabinjerji s tovornim avtomobilom ter se spravijo na to pa-triotično delo.
Pobrali so jim vse kar so le iztaknili. N aenem kraju so začeli razdirati streho, zato ker je krov last države. Le neki vojaški častnik jim je to delo preprečil. Kjer so bile barake zaklenjene, so vdirali skozi streho ter premetali pohištvo. Turški tobak jim dela tudi skomine. V neki hiši so se poslužili tudi jajc.
NABREŽINA
Komunistična sekcija in Mladinska sekcija v Nabrežini opozarjati vse stare naročnike «Dela», da poravnajo zaostale račune od lista. — Upisuje se obenem nove naročnike. (Nečlane Komunističnih j sekcij, ker čiani morajo biti itak naročeni na list!) Tozadevno se je zglasiti v : strokovni organizaciji, pri poverjeniku «Dela» sodr. Fracu Trobe«. Uradne ure: i Ob nedeljah od 10—12, v četrtkih od I 19—21.
Poverjenik «Dela» sprejema naročnino tudi za bližnje kraje, kjer ni še nobenega poverjenika.
Naročniki dobijo list na dom!
Karl Pahor:
Cankarjeva dneva v Skednju
Pripravljalni odbor «Društva kulturnih delavcev« in «Dramatični kro-žek» sta posvetila dva dneva, 17. in 1 Sr* decembra 1921,, spominu tretje obletnice smrti največjega slovenskega in prvega našega proletarskega pisatelja — Ivana Carkarja.
Prvi dan — glasbeno recitacijski večer
Znan mladinski pisatelj in eden izmed intimnih prijateljev pok. Cankarja, učitelj Karel v Širok, nam je v kratkem predavanju predočil pokojnika v vsej njegovi človeški luči, njegovi ustvarjajoči sili in njegovi neskončni ljubezni do tistega naroda, s katerim je trpel. Orisal nam je ob koncu predavanja tragično smrt naj-
globljega človeka - umetnika, ki ga je kdaj dal slovenski proletariat — smrt Ivana Cankarja. Tragični pasus tega predavanja je povečala Chopinova mrtvaška koračnica, ki je sledila predavanju, in ktero je izvajal pianist Srečko Kumar s svojo miste-riozno globokostjo. Ob melanholičnem udarjanju teh akordov se nam je vzbudil spomin na Cankarjeve besede iz «Po^ob iz sanj»:	«Obšla
me je strašna utrujenost, spustila se je temna in težka na mojo dušo, kakor pokrorv na rakev.»
Višek celega večera so pa bile recitacije posameznih odlomkov iz njegovih del. Recitiral je g, Milan Skrbinšek, naš nepozabni ljubljenec izza leta 1918 - 19. V tem človeku nismo videli samo najboljšega igralca temveč tudi najboljšega recitatorja Cankarjevih del. Ciklus pesmi «ilelcna>' iz Cankarjeve knjige «Erotika», jc bil podan v vsej svoji globoki liriki, čisti
ljubezni, kakor jo je mogel občutiti pač Cankar san;. Ta zbirka pesmi («Erotika») je ena izmed prvih Cankarjevih knjig, kjer se nam je poki-zal kot pesnik v pravem pomenu besede, in zaradi katere je moral v svoji mladosti na Golgoto, S to knjigo se začenja preporod slovenska umetnosti in obenem tudi reakcija stare grueracijc, kajti «zvesti čuvarji svetinj doline šentflorjanske« so mu očitali dekadenco in poltnost. Zbirka pa se je končala na grmadi.
—	Zaključna pesem iz «Zgodb iz doline šentflorjanske« je izpoved — ne spokornika, temveč človeka, po krivem obsojenega. Izpoved idealista, ki gleda z bistrim očesom in čistim srcem prihodnjosti v obraz. «Lahko se užaljena odvrneš od mene, lahko me ostaviš samega ob cesti, popotnika; jaz pa. ležem v travo in se smejem in čakam, ker vem, da se povrneš. Zakaj jaz sem v tebi in ti si
v meni.» Ta pesem bi bil mehak preludij Beli krizantemi«. Recitacija je bila tako popolna, da mi je zdaj, ko imam knjigo pri rokah, vsaka beseda, ki sem jo prej malomarno prezrl -**- biser. — Z grozovitim stopnjevanjem nam je podal recitator «Tuje življenje^ iz Cankarjeve knjige *Moje življenje*, ki je izšla po njegovi smrti.
V	tej noveli se poglobi autor v življenje živali. Z grozovito potezo nam tu oriše prokletstvo človeka, kadarkoli poseže samovoljno v življenje, ki ni njegovo. «Hej - joj - joj - joj! Kdo pride na vrsto? Kdo ima oči še ne-izkljuvane? To je pravica, človek, kakor si o bil sam ustanovil!» — V zadnjem delu iz Cankarjeve knjige «Grešnik Lenart* ki je izšla pred enim mesecem, in ki je bila do sedaj tu pa tam le površno ocenjena, kakor bi se bal položiti človek svojo grešno roko na to svetinjo, nam autor zadnjikrat pokaže svojo neizrečno
ljubezen do svoje matere in zdi se nam, kakor da bi po dolgem in dolgem iskanju našel edino zadoščenje v njenem objemu. Tu ni več boj, ampak mir, sam božji mir. Kaj nam proletarcem ocena; mi ne bomo postavljali te knjige v poseben kataster, temveč jo bomo sprejeli, kakor smo sprejeli vse druge. — S tem preidemo k recitaciji, dveh zadnjih odstavkov iz Cankarjeve knjige «Hlapec Jernej in njegova pravica«, kjer ne morem več recitatorju peti hvale, kajti sam Cankar je bil v tem trenot-ku med nami. Videli smo celega «Jer-neja» — «glava teman oblak, noge silne jagnedi na loki;. ..» Vsem brezpravnim proletarcem, ki berete te vrstice, naj vam bo ta knjiga evangelij in s ponosom jo lahko sprejmete, kajti sam autor jo je izmed svojih del najbolj ocenih Trda je pot, ki [o hodi «Jernej» in ž njim milijonske, opljuvane, do pasu uklonjene in pra-
vice željne množice. Ni je pravice na svetu in ni je tudi pri Bogu I«... zakopali so jo sto klafter pod j zemljo, težko skalo so zavalili nanjo ...» Ampak Jernej» oznanja ' dan, ko bo zagnal veter ogenj so-domski, kakor goreč oblak preko doline, «.., nosil ga proti brezzvfezd-nemu nebu, kakor velikansko ptico z ognjenimi peroti..
V	glasbenem delu so bili zastopani skladatelji: F. Chopin, Ant. Foerster, Iv. Grbec in Marij Kogoj. Razen Chopinove mrtvaške koračnice, katero sem že omenil, je izvajal pianist Srečko Kumar s svojim močnim temperamentom in rahlo nežnostjo še «Cis - mol-Etudo* istega skladatelja in Kogojeve: Largo, Andante poco piu mosso in Fugo v G - molu, Chopinova Etuda v Cis - molu imenovana tudi ljubezenska etuda se da primerjati tudi s Kettejevo pesmijo «Na poljani). Spomin na mladost,
J)elayec, kmet m komunizem
2. Kri« ogeni — strahota.
Tako vam, sodrugi delavci in kmet- j Drugi izmed njih hočejo boj proti je, predstavljajo diktaturo proleta- meščanstvu, a se na vsakem ko-riata oni, ki vam odjemljejo plodove raku izogibljajo. Ti bi hoteli da se vaših muk in se vam kažejo kot pri- prihranijo «nepotrebne žrtve«. — jatclji naroda. Diktatura proletariata Kdo od nas pa je tako bedast, da bi pa v resnici pomeni popolno oblast v j žrtvoval to, kar mu ni treba in mu rokah mestnih in vaških revežev, po- ni koristno? Kdo bi bolel poginili za meni pravico v rokah siromakov, in cilj, katerega doseže lahko tudi brez razumljivo je. da se te pravice bo- žrtev? Nihče! Mi zavedni revoiucio-jijo vaši izsesovalci, bogataši. Osvo- narci bi se zelo lahko zedinili s temi bojenje proletariata, odvzema me- modrijani, ako bi ne videli, da se je šČanstvu mogočnost, da nam on o še tudi pri njih ta «štedljivost s človeš-nadalje sedi na vratu. Postava delav- | kim materialom» spremenila v — skega naroda zahteva od vsakega, da j komoditeto! Tudi oni pričakujejo dela koristno delo in ne dovoljuje odrešenje proletariata iz tega pro-nobenemu, da se naslaja na račun j kletcga'družabnega reda — brez teš-tujih muk in solz. Delavsko - kmečka i kih bojev in naporov. Pravijo tako-le: pravda je strašna sodba za vse lenu- j Prepovedali in širili bomo komuni-hc in postopače. Oblast delavskega stične ideje med narodom tako dol-naroda napravi konec vsakemu sle-1 go, dokler ne bo večina naroda za-parstvu. Ali je tedaj čudno, ako se j popadla naših naukov in dokler ne meščanstvo boft diktature proletaria- j bo sama čutila potrebo po spremenita; ako ono vedno ponavlja, da je ta'bi gospodarskega sistema. Ko se to nemogoča? Je kaj čudnega, ako me- 1 zgodi, prevladamo in — čujte! — ščanski besednjaki in časopisi obre-; preglasujemo naše nasprotnike. Da kujejo diktaturo proletariata in trdi- povemo odkrito: Tudi nam bi se ne-jo venomer, da je to samo kri, Ogenj, kaj tako finega dopadlo, zakaj ne?
—	strahota?!	Da, ali mi smo videli vedno in povsod
Rooanje in požiganje, ubojstvo in : (v zgodovini celega sveta!) in naj-umorstvo — antikristi prihajajo! — zadnje v svobodni Jugoslaviji (kakor I takimi besedami nas pozdravljajo se pravi) in enako v civilizirani Ita-bogatini in njih hlapci. Oni nas ho- liji, nekaj povsem druzega. Videli čejc uplašiti pred nas samimi, hočejo smo, kako meščanstvo, ta danes vla-nas uplašiti pred onim, kar je za njih j dajoči razred, pokaže zobe prej nego strašno.	j smo mi prosvetili in pridobili večino
Mnogi izmed njih prihajajo k nam naroda. To meščanstvo, demolirati-kot jagnjeta in nam govorijo:	Hm!(čno in liberalno, ne izbira sredstev,
Saj imate prav! Komunistični dru- ko se mu gre, da potlači naše pro-žabni red je najbolji, najpravičnejši in svetljevalno delo in da nam razruši najbolj človeški... Afnpak ravno to, kar smo zgradili tekom desetletij zato je potrebno, da se ga uredi člo-j«z mirnim in marljivim političnim veškim potom. Nasilje in krvoprelit- j delom«. Ono se ne vprašuje — niti jc pa niso dostojna sredstva za tako j ne vprašuje nas — ali je ubijanje in visoke cilje. Tako nam pravijo ti do-1 obešanje ter zapiranje naših sodru-bri J/udje. — Zagotavljajo nas, da po-; gov pravično, ali so požigi delavskih polaoma soglašajo z nami, samo mi j domov dostojni. Vprašamo one «mo-bi morali, da mirnim potom uvede-j drijane» kaj bodo pa počeli, ko jih mo pravične in dobre zakone ... J napade meščanstvo z vojsko in poli-Koliko moremo mi verovati takim ■ cijo ter s svojo belo gardo v času, ljudem, kaj pravite, sodrugi? Ničesar!; ko je potreba in priložnost,, da me-Ne moremo verovati ničesar tein * ščanstvo obvladamo? Oni nam odgo-«č!ovekoljubom, svobodoljubom in vorijo, da nam je v tem času lahko demokratom*, ker njih dela so dru- j spustiti se v odprt boj z meščanstvom, gačna, kakor njih besede. To so volkovi v ovčji obleki, ki prihajajo k
nam. Z ene strani nam govorijo, kako hočejo sporazumno z nami odpravljati krivice, ki se gode ubogemu ljudstvu, z druge strani pa odbijajo vse naše zahteve in tudi najneznat-nejše in klepečejo, da je treba zlo odpravljati po malem, stopnjema. In tako stiskajo in gulijo delavni narod vedno bolj in bolj. — Oni nam obe-čajo zlate gore in doline, ako jih poslušamo in jim sledimo, samo da nas poneumnujejo in pomirjujejo, mediem ko se oni boljše pripravljajo, da nas motejo čvrsto držati v suženjstvu. In ko se čutijo dovoli močne, nas začnejo odprto napadati in preganjati. Taki so ti demokratje in rodoljubi: narodnjaki in krščanski socialisti, liberalci in tudi fašisti.
Medtem se nahajajo med proletarci, med izmučenimi in ponižanimi, ljudje, ki tega ne morejo videti. To so ljudje, ki se strahopetno boje vsake borbe. Zvijajo se pod kapitalističnim jarmom in proklinjajo gospodo, hoteli bi se radi osvoboditi in si želijo dostojno človeško življenje — toda ne znajo kako in ne zganejo se j nikamor. To so pravi mehkušci, ki morda bolj kakor mi sami hrepenijo j po udobnejšem življenju in bi ga uživali bolj kakor mi zavedni trpini — ako bi jim ga kdo pripravil, ne da bi oni zganili s prstom, seveda. — Pri njih se je težnja za osvobojenjem pretvorila v težnjo po udobnostih ter mislijo, da je udobnejše s prekrižanimi rokami pustiti, da nas gospoda še bolj davi, kakor vreči se v borbo na življenje ali na smrt. Kadar pa pade kaka drobtinica s gosposke mize, kadar je med organiziranim proletariatom kako mestece za zasesti, so oni prvi tu. In ne traja dolgo, da jih vidite v odkriti službi vladajoče buržoazije, proti tlačenemu proletariatu.
Nekateri izmed njih so prepričani, da pride osvobojenje samo od sebe, ali ga izvojuje zavedni del proletariata (revolucionarni proletariat - komunisti) in čakajo, da jim to osvobojenje pade v roke kot zrela hruška.
Ne mislijo pa pri tem, koliko povečujejo in podaljšujejo trpljenje delavskega naroda in lastno trpljenje s takim svojim zadržanjem. Morda tudi mislijo nato in se nam sunejejo za hrbtom kot bedakom, ker se mi mučimo, da razbijemo suženjske okove, boj, so pričeli prinašati na dan vse, med tem ko držijo oni roke križem!! I kar bi jim znalo eventuelno kor Mic.
ko je večina naroda zavedna t. j.: z nami! Niti ne slutijo pa, da je takrat tudi meščanstvo močno, ne več po številu, ampak po svojih bogatih bojnih sredstvih, medtem ko imamo mi v tem času veliko število vojakov, toda izmučenih in brez orožja.
Sodrugi! Vsak človek z zdravim razumom mora uvideti, da so vse to, kar pravijo ti ljudski modrijani, same otroške bajke. Brez trajnega in ostrega boja ni za nas osvobojenja. To je vsem nam jasno, zato se mi že danes najodločnejše borimo proti meščanstvu in polumeščanstvu ter bojevali se bomo vedno bolj odločnejše do končne zmage naše vzvišene misli: V istem hipu se borimo tudi proti vsem «prijateljem delavstva«, proti vsem mehkužcem, proti šte-dljivcem s človeškim materialom in modrijanom t. j. proti socialnim demokratom. Socialni demokrati, ki si v Italiji in Jugoslaviji nadevajo tudi ime «socialistov - komunistov«, spadajo med najhujše sovražnike diktature proletariata. Zapomnite si to, sodrugi!	(Konec	prihodnjič).
KorupclleJnsosM
V *Delu« od dne 9. t, m. smo priobčili pismo Krste Cicvariča, ravnatelja «Beogradskega Dnevnika«, proti Radi Pasiču sinu ministrskega predsednika gosp. Nikole Pasiča. Iz vsebine pisma so bile razumljive vse lopovščine, ki jih uganja gosp. Rado Pasič s pomočjo svojega očeta. Vredno je zabeležiti, da je bil «Beogradski Dnevnik« demokratski list torej vladno glasilo, prvi, ki je nastopil tako odločno proti Radi Pa-šiču in njegovim mahinacijam. Marsikdo bo mislil, da je storil to radi to radi tega, ker je proti korupciji. Kdor tako misli se presneto vara. Vzroki, ki so nagnali «B. D.» na to akcijo proti R. Pašiču so dvojni. Prvič' so strankarski. Strankarski radi tega, ker so se tedaj vršili boji med radikali in demokrati za ministrstvo notranjih zadev, ki je bilo v rokah demokratov in kojega so hoteli imeti radikalci za sebe. Vsled tega so prišle na dan skoro vse lopovščine, ki sta jih vganjali obe stranki za časa njunega sporazuma vladanja. Kakor hitro so se bratci sprli med seboj, so pričeli prinašati
To je bil prvi vzrok, dočim je bil dru- j gi vzrok v tem, da je povzročil Rado : Pašič tako lopovščino, ki se je nika-i kor ni moglo zakriti pred javnostjo. Da se izognejo odgovornosti za to afero, ki stane državo ogromne miljene, so demokrati celo stvar obelodanili in vrgli krivdo na radikalce. Slar pregovor ki pravi, da «tatoyi kriče; primite tatu,« je sedaj na me-j stu. Toda pustimo nepotrebne reči; Dri miru. Ozrimo se rajši na to afero,; ki je povzročila toliko burje po vseh! jugoslovanskih časopisih.
V	Beogradu sc je ustanovila neka proizvajalna družba pod imenom «Omnium Serbe«. Poleg drugih kapitalistov so člani te družbe Rado Pašič, njegov svak Grk Velajanis, dr. Jovanovič, sin. predsednika najvišjega sodišča in mnogo drugih političarjev. S pomočjo Pašičevega sina je sklenila ta družba z državo pogodbo, na podlagi katere se zaveže država, da bo podpirala družba s tem, da bo samo od nje jemala orožje in da jo bo financirala. Poleg tega še, da bo redno odkupovala gotovo količino drugih njenih izdelkov. S tem je vstrelila vlada velikanskega kozla, ki stane državo ogromne miljarde ljudskega premoženja. Ta pogodba pomeni z ene strani —, da družba . sama ima pravico odrejati cene svojim izdelkom. Z druge strani pa pomeni, da je izročila vlada ljudstvo družbi «Omnium Serbe« ki ima ves interes od tega, da dela vlada veliko nacionalistično vojno in imperialistično politiko. Ker sta družba in vlada dobro znali, da bi se nad tem zgražala cela javnost, sta to stvar delali v največji tajnosti, ne da bi o tem spregovoril parlament niti ene besede. Sedaj, ko je cela zadeva prišla na dan in ko je nastopilo vse opozicio-nalno časopisje proti tej umazani špekulaciji, je prišla ta pogodba pred neko parlamentarno komisijo, ki jo bo najbrže potrdila.
To je en del špekulacij gosp. Rade Pašiča, ki je s pomočjo svojega očeta okradel državo za neštete miljone. S tem stvar še ni rešena. Je še mnogo drugih afer, katerih žal nemoremo vsled pomanjkanja prostora navesti. Zadostovalo bo, če omenimo afero s živino iz Nemčije. *
Pred kratkim je dobila Jugoslavija od Nemčije 60.000 ovac in 17.500 goved, kot vojno odškodnino. To živino bi se bilo moralo razdeliti mH vbodno ljudstvo. Toda namesto, da bi jo vlada razdelila med ljudstvo ali prodala na javni licitaciji, jo je prodala gori omenjeni družbi «0mnium Serbe«, za 116 miljonov 500 tisoč kron. Po tržni ceni v Jugoslaviji, bi morala država dobiti za vso živino 242 miljonov kron. Ker jo je prodala tej družbi za 116 in pol miljonov, znaša tedaj zguba pri prodaji nič manj nego 125 miljonov in 500 tisoč kron, ki so šli v žep Pašiču in njegovi kompaniji zato ker je družba prodala živino kupcem resnično za svoto 242 miljonov kron.
Razumljivo je, da jc vsled tega razburjena cela javnost in- da se skušajo tako demokrati, kakor radikalci otresti vsake odgovornosti za te umazanosti. Prvi očitajo drugim, da kradejo in to šele sedaj ko se pre-; pirajo komu naj pripade ministrstvo notranjih zadev. Vse do sedaj so 1 delovali ali kakor sami pravijo so kradli skupaj in kakor hitro ni šlo več tedaj si mečejo grehe v kbraz.
Te dve umazani aferi, ki stanejo državo tako ogromne vrste, ki se nahajajo danes v žepu Pašiča, Jovanoviča in drugih so povzročile velikanski vihar v državi.
«Beogradski Dnevnik« piše o tem med drugim sledeče:	»Gospodje
ministri, ne obdolžujte komunistov, če bo vdarila strela. Vi ste tisti, ki nosite gorečo bakljo v smodnik in dinamit.«
Tako «B. D.», toda mi smo prepričani, da tudi brez tega bo vdarila strela, in da takrat ne bo časa ob-dolževati komunistov ker bodo komunisti tisti, ki bodo obdolžili in sodili vse one, ki so krivi vsega trpljenja delovnega ljudstva. Ta dan ni daleč. Teror, korupcija, nesposobnost kapitalistov da bi vspostavili prejšnji red, vse to pospešuje prihod strele, rdeče, komunistične strele, ki ko bo počila, ne bo prizanesla nobenemu, temveč bo neusmiljeno iztrebila vso golazen verižnikov, špekulantov in razbojnikov, ki se skriva danes pod plaščem »vseza-domovinstva«.
Mladi komunist:
Delavcem!
'i i bedni rod, delavski rod; od nekdaj ti si že tlačan.
Muke, trpljenje vsepovsod, srce tvoje prepolno ran.
Le glej, širom sveta, povsod enaka slika kot jo vidiš tod.
Povsod tlačenje, izkoriščanje, nesreče vse na tebe, bedni rod.
Ti raja delavska, ti ustvarjaš vse. kar nosi krasni svet, a nikjer priznanja, zadoščenja, povsod sovraži tebe svet.
Kdo v tvornicah med stroji?
Kdo na polju se poti?
To so delavcev milijoni, ki delo njihovo ves svet živi.
Kdo so one žene trpeče?
Kdo oni gladni otroci vsi? -To rod je proletarcev!
Ki v črnem suženjstvu ječi.
A ozri se delavec tja med svet in glej uživa vso krasoto:
Ni delavec to in ne kmet, to nenasitni je lakomni gospod.
In venomer reži se ti buržuj, ki tožbam tvojim bil je vedno tuj: moli in delaj od jutra do mraka, na drugem svetu sreča te čaka.
Vprašaj se, delavec, čemu se ti trudiš, delaš in ustvarjaš za ono malo napitnino, ki ti jo daje gospodar za dnino?
Opogumi se, ne obotavljaj se, če hočeš biti prost!
Vstani suženj in se upri!
Izgubil boš verige, a zadobil prostost!
Tvoj glas mogočno,naj doni, kot rjovenje svobodnega rdečega leva. Dokler se plačana druhal ne ugonobi in do našega svobodnega dneva.
COE^^CD$SmHI2EBe!CT22CDaeK2CD
Jstarski razgovori
Tone: Zdravo da si mi Pepo, kuda da-naska?
Pepo: Zdravo! ... Gren malo do Lovra na da ča malo tamo pogljedan.
Tone: To smo jene misli najbrže.
Peso: Ča si morda i ti tamo otpučen?
Tone: Aj ne, leh sani bil ovu šetemanu iamo, da vidin ča tamo govore i ako bin trefil kade va Oprice Franittu ale pak Jurinu.
Peipo: A kega salamenta če ti on, ča nisi čul kako nas grde va onen «Pučken pnjatele«. No, pak si jih videl kade?
Torfe: San ih komač našal vaje gore na Pojanah pul Karli va oštarije.
Pepo: Ča te ni bilo strah da te natuču kade?
Tone: Strah češ da me bude? Ni mane strah ne nikamo kada ren pošteno i istimi govorin!
Pepo; No pak ča su ti rekli?
Tone: Ča češ da reču?! Oni brižni siro-mažini nanke ne zna ju zalo. Jurina mi je rekal tako, da njega i Franinu samo oni popi, učiteli i ova niža i viša gospoda zimju in jiro, da ih drže za buli-ni i pišu na njiho ime.
Pepo: I ča si još govoril š njin, aš Tone moraš pazit, ono su ti fibije keh ti ne poznaš!
Tone: Nebore moj, kad san to jas njemu se povedel ča va ten foje na njiho ime piše, je počel obrnjat z očijami kot hobotnica, se j' otel škončat, ponemet: da ča oni govnjari, da ča oni lopovi, ki su ga prevarili za one kruni.
Pepo: Za kakove to kruni?
Tone: Onouta, kad su se promenjale kruni, pak da su njin govorili neka ne promene kruni va liri aš da če ovde Jugoslavija prit. A sada pak da imaju koš teh krun doma, a da neznaju kamo š njimi. Još mi je rekal, da su ih činili, još kada j' Austrija bila, da siromašim daju za nekakov Krigleihe pak da če mu sin prit doma. Nebožina j' dal vaje deset tisuč krun, a sin mu ni doma prišal.
Pepo: Ma ni ti povedel ki su to bili?
Tone: Ča ni!
Pepo: A ča j' pak Franina govoril?
Tone; Rekal je tako da on je dosti pa-metan čovek, ma da takoveh stvari ne bi ni govoril, aš da je bil va Rusije i da je videl ča je krivo a ča je pravo i da ima več preko sedandesei tudi va Pojanah, ki su zapisani va sekcije komunisti pak da jih zato ta gospoda tako i grde.
Pepo: Pak ča su ti još pokle povedali?
Tone: Ja, su mi rekli, da zač ne pridemo malo na gušče va Pojani i da neka se javimo pul njih, da čemo zajeno poč va gornje Pojani i se po oneh seleh, aš da bi se si judi oteli organizirat.
Pepo: Znaš, kade ono piše, da je onisli vapil peta internacionala i buržoazija i predrasuda i ča ti ja znan još ča, a tebe govore, da si manjafogo?!
Tone: A maniafogo, ja! I moru to i reč, aš oni dobro znaju, ča je buržoazija: da su to lopovi, ki gule siromaha, pak zato nete da razumeju. I oni dobro
znaju da je to predrasuda, kad oni go>-vore, da je tako vavek bilo i da če tako vavek bit. Oni se boje ako mi stavimo kega postolara ale kovača, ale pak kega drugega^jdelavca za komesa-ra, da če bit jeh po njih. I znaju oni dobro, da je to Treta Internacionala ona debela gospa va Rusije, ka če se bogatemu zet, pak če dat siromahu delavcu. I ako joj budu to branili, sen čemo njin z vraton kot pulaštron zavrnut.
Pepo: Ma oni govore, da bi dobro, da se to zgliha ale samo malo! I da bimo se
mi delavci, ki smo ovde pod Talijun zasužnjeni još tukli z ovemi talijanskemi delavci, samo da nas još grje gljedaju.
Tone: Ja viš, viš, to ti njih jadi, to ti bi oni oteli, ali vide da tega ni, pak se onputa jade i nan govore da smo Tali-jani i da smo se prodali njin i ča ti ja znan se ča još.
Pepo: Ja, Tone, viš zato su i onemu briž-nemu siromašine storili, da su ga hitili službi vanka: tebe niš ni mane niš, a pravi Hrvat, ale samo zato aš je komunist pošteni.
Tone: Kega to, ja od tega niš ne znan?!
Pepo: Ne? Ča ne biš znal?! Mihu, ča na križišče biva.
Tone: Jaa, jaa, vidiš^-eni znaju, da smo mi pravi Hrvati, ale samo to ih jadi, da mi več ne remo š njimi kako smo jedanputa hojevali, ali nas je rat navadil. Mi se nismo potalijančili kako su oni, ki imaju več i bekarije skupa va kumpanije. Leh znaš da mi j’ Jurina još jenu novu povedel!
Pepo: A ča ti j’ pak to mogal povedet?
Tone: Da je bil neki dan v Reke i da j' tamo videl Jureta i Paveta kako su hodili z valižun na škojič. A tamo da jih je lepo čekal automobil od nekega fašisti z Opatije. Su ti se brate ukrcali i fila put Opatije, Još da je gljedal ako jih to samo zimje on drugi gospodin, ale da ni to tako bilo, leh da j' bil na fatupoštu po njih prišal.
Pepo: Ja, si videl malo! Tr san ti ja vavek govoril, da neče vrana vrane oče zikopat. Poboga Tone, ti si huji leh jas, sad znaš boje od mane. Kad san ti jas povedal, si me naslišal, a danaska mo-ran ja tebe naslišat.
Tone: Ja, Pepo, tako je ... Još govore, da mi nekakovi šniceli jimo, a oni, si-romahi samo stakleni kompiriči.
Pepo: Ala salamenta njin njihega, šniceli jimo mi, šniceli! Da bi samo toliko minuti živeli koliko smo mi i naši siromašni judi si skupa šniceli pojili!
Tone: Tako ne bi čuda!
Pepo: Ne poboga!
Tone: San šal neki dan onemu Kvatro-oči na Volosko da storimo več jedanputa on račun.
Pepo: Ča si se šal morda skužat zato ča si bil va Pojanah?!
Tone: Ne škercaj ne! Znaš Pepo, san delal neč za njega a ni mi ni platil još, pak san mislel: blagdani su blizu, a ja prez soldi i dela. Drugi imaju sega, a mi delavci lačni na se strani.
Pepo: Pak je ti platil, tako ga vreg zel!?
Tone: Priden ti ja jušto o polne. Njega još ni bilo, pak mi j’ rekla njigova mi-lostiva da neka počekan. Ja san čekal i čekal i se ga još ni bilo. San se štufal, san ti se pošel na jenu poltro-nu: sa je bila od veluda. San ti nožini razširil kot papa i tako čekal, i ti pride ...
Pepo: A’ ča ti j’ pak rekal, kadar te j' videl?
Tone: Pogljedal me j' grdo, pak mi govori: Šta biste rado gospodin Tone? Ja san mu nato rekal: Gospodine, ja bin otel da mi ono platite ča ste mi du-žan. Med ten je nosila devica na stol juhu, pečenega mesa i fruti, a pokraj njega su bili va jenoj staklenoj škatu-le cigari. Ti zname vanka jenega i za-pali: oštija! sa kamara je dišela!
Pepo: A je ti ponutil kega?
Tone: Je, zlodeja, leh da bi mogal bi me bil z metlun splašil.
Papo: Pak ča te ni ni platil?
Tone: Platil, još pitaš?! Znaš ča mi j' rekal, da sada mora delat inventar, neka priden z noven leton.
Pepo: Uuu... strel ga božja ubila, vraga pojil va pulaštre, inventar, a od Česa čemo pak mi inventar delat?!
Tone: A imamo od česa imamo. Čemo i mi inventar storit, čemo, Ženu i decu čemo stavit va kasun pak čemo je na ministerij va Rim poslat, a kasu od kompira čemo zapret, i tako ga ni več nutre, pak čemo manje puti va kun-dot poč i tako čemo zapret staro leto. Novo če pak bit trebeda boje, pak čemo onputa imet od česa inventar delat, aš čemo’ imet puno posla,
Pepo: A kakov posal čemo imet?
Tone: Ja, čemo morat delit se kuči,. ovj palači, ki su ovuda; važigat si oni du-gi ke su ona gospoda na opčine storili i ča su pokrali. Češ videt pokle kakove kumedije če bit, kada nebudu oteli nan to dat, a mi čemo njin to lepo zet i stavit va njihove kuči delavci ki su prez krova, a sada to drže prazno i nebi dali siromahu, da gre nutar.
Pepo: Ja, Poboga! Neka se slobodno čuvaju oni i ona gospoda od PuČkega neprijatela, aš mi smo pošteni ljudi, hrvacku krv imamo ale smo brača svaken drugen radnen narodon, a mrzimo sve gospocke klasi svake narodnosti.
Tone i Pepo (skupa): I sada želimo sret-no Novo leto sven narodon, ki se muče za svoj kruh i sen našen čitateljon, da se leto devetstodvajsetidrugo zacrljeni od Novega Sunca, pak da pridemo do našega oslobojenja! Dole z buržoazijun, gospodun, živela komunistička sloga!
ljubeznipolno in nikdar pozabljeno, kajti le v tistem življenju posveti žarek solnca, ki nikdar več ne ugasne. Spomin nanjo nam ne dela več veselja, temveč le turobno razpoloženje starca. — Kogoj je v slovenski glasbeni umetnosti fenomenalna prikazen. Kaj njemu slog, kaj njemu matematično teoretični predpisi; recept njegovim delom je duša, ki ne pozna meja. — Vse tri skladbe so pisane v enakem razpoloženju iz katerih se pa dviga mogočna tuga v g - molu. Začetek nas spominja nekoliko na J. S. Bacha — Očeta fuge. Molitev, prošnja, ki se dviga stopnjevaje do motenega vzklika, dokler v višinah ne dobi svojega zadoščenja. S tem delom- je Kogoj prerastel vso dosedanjo slovenskp glasbeno umetnost in upajmo, da nam on postavi na glasbenem polju mejnik, kakor nam ga je na literarnem postavil Cankar.
—	Pesem < Gozdič je že zelen« je
ena izmed najoriginalnejših in najlepših slovenskih narodnih pesmi. Tem lepša, ker nam jo je harmoni-zator, domači, Iv, Grbec pustil v njeni priprostosti, ne da bi jo oblekel v frak, temveč jo je v šesterogla^ni harmoniji dvignil le do mogočnosii \nt. Foersterjev osmuoglasen zbor «Z glasnim šumom s kora ...« jc eden izmed njegovih najboljših. Imitacija oigelj v vseh njenih registrih se dvigne v drugem delu «.,, bodi počešče-na...» s kontrapunktično izpeljavo basov, ki oponašajo pedale na orgijah, do veličastnosti. Oba zbora je zapel začetni zbor »Učiteljske Z.c-ze» pod vodstvom Srečka Kumarja zelo dobro, le žal da je takratna klima prehladila vse glasove., Namesto Kogojevih samospevov «Stopil sem na tihe njive« in «Da sem jaz Jezus«, ki sta morala izostati radi prehlada gdč. Avrelije Sancin, nam je zapela gdč. Kraljeva s svojim liričnim glas-
kom dve mehki skladbi Iv. Grbca in sicer: «Idilo» in «Ave Marijo«, Obe skladbi ste dosegli svoj uspeh in glas gdč Kraljeve je kakor nalašč ustvarjen za Grbcev lirični temperament.
Končal se je prvi, dan ki nam je pustil v srcih neizbrisen spomin.
Drugi dan — «KraIj na Betajnovi«
«Kralj na Betajnovi« Cankarjeva drama v treh dejanjih, je drama, ki nam dviga avtorja v vrste svetovnih dramatičnih pisateljev Ibsena, Hauptmanna i. dr. Ker se ne strinjam v celoti s piscem komentarja v programu podam v par besedah idejo. Ta drama ima tudi svojo socialno stran in autor nam jo podaja iz stališča socialno čutečega človeka in nikakor ne iz stališča pristaša Nietzschejeve filozofije, kakor so hoteli nekateri
kritiki ob izidu knjige pokazati. — Kantor je fabrikant, trški magnat, ki no predstavlja nič drugega, kakor gor-podarsko liberalnega kapitalista-človeka, ki mu je «ego» vse in je zato pripravljen izvršiti vsak, še tako brutalen čin, da zadosti svojemu egoizmu. Ni prišel sam do tega ampak vsi drugi, ki obogatijo so mu za vzgled. Saj vendar vpraša župnika: «Rad bi vedel na kak način obogate drugi«. Nikakor mu ne moremo pripisovati kakega «nietzscheanstva», prvič že radi tega ne, ker je Kantor filozofsko neverziran in drugič tudi radi tega ne, ker Nietzschejevo filozofijo pojmujemo vse drugače in ne vpletamo vanjo gospodarskih problemov. Brez vesti ni, ker se mu v tretjem dejanju in na več mestih obudi vest in čut človečnosti. Saj vraga vendar prizna svoj zločin, pa je liberalno kapitalistični sistem zopet tu, ki se nam pokaže v sodniku in ki
ščiti ne samo Kantorjeve ampak tudi vse zločine gospodarsko liberalnih mogotcev. Nad vse dobro pa je v komentarju povedano, da nas je hotel Cankar odbiti od takih Kantor-jev, kraljev na Betajnovi, s črno vestjo in s krvavimi rokami. Maks pa je nasprotno nekdaj premožnih, a sedaj po Kantorju osirotelih starišev sin, študent, od življenja prebičan in zato socialist, ki organizira reakcijo Kantorju in Kantorjem. V Maksu je Cankar izlil svoj «jaz» in ga dvignil v političnega boritelja. Kantor si hoče priboriti vrhu vsega še politično veljavo in Maks organizira pro-tireakcijo — to je vendar politična borba in to bi v komentarju ne s,mc-lo izostati. Z župnikom nam predstavlja cerkev kot tako, ki se zna prilagoditi vsem apolitičnim razmeram, ki so na krmilu. To sta ekstrema, vse drugo je v drami le milieu, ki ta dva ekstrema le dviga.
Kaj je dosegla ruska revolucija
Albert Rhys Williams, sloviti A-merikanec, ki je ob izbruhu boljševi-ške revolucije bil v Petrogradu, piše v svoji najnovejši knjigi «lok ruske revolucije«, iz katere smo v predzadnji številki objavili odstavek «VII. november«, da je komunistična revolucija dosegla predvsem osem velikih pridobitev. Te pridobitve so:
Prvič je istrgala s koreninami vred državni aparat carizma.
Drugič je dala ljudstvu velika carska, gradščinska in samostanska veleposestva.
Tretjič je nacionalizirala temeljne industrije v Rusiji in pričela z elektrifikacijo največje stopnje. Zaprla je Rusijo brezmejnemu izkoriščanju po grabljivih kapitalistih.
četrtič je pripeljala milijon delavcev in kmetov v sovjete in jim dala priliko, da se vadijo v samovladi; organizirala je osem milijonov delavcev v strokovnih unijah in naučila štirideset milijonov kmetov čitati in pisati. Odprla je desettisoče novih šol, knjižnic in gledališč in vzbudila v širokih masah željo po izobrazbi in hrepenenje po znanosti in umetnosti.
Petič je zdramila veliki narod iz mrtvila in spremenila njegovo po-tenčno silo v kinetično (t. j. iz velike mirne sile je napravila živo silo, gibanje). Fatalistični rok «tako jc bilo in tako bo» je spremenila v «tako je bilo in tako ne bo več».
Šestič je oslobodila večje {število podložnih ljudstev, ki so prej tlačani-la carizmu. Ta ljudstva smejo zdaj razvijati svoj jezik, svoje slovstvo in svoje inštitucije. Perzijo, Kitajsko, Afganistan in druge zaostale dežele v Aziji to je «dežele z velikimi naravnimi zakladi, toda z majhnimi armadami in mornaricami« je vzela v svoje kolo kot sebi enake,
Sedmič je raztrgala tajno diplomacijo in zmetala vse tajne pogodbe na smetišče, na katerem leži'druga zgodovinska šara.
Osmič je pijonir pota, ki vodi v novo družbo. Izvršila je neprecenljive laboratorične eksperimente v socializmu v ogromnem obsegu.
V	delavskem razredu vsega sveta je utrdila vero v nov družabni red in ojačala njegovo razpoloženje za bo} v dosego novega reda.
Dalje piše Williams v omenjeni knjigi:	Modri možje nam govore,
da vse te pridobitve se bi lahko dosegle na drugi, boljši način. Istotako bi bila reformacija, neodvisnost A-merike in odprava zamorske sužno-sti morda dosežena na lepši in mirnejši način ampak zgodovina je šla svojo pot in.samo bedaki se prepirajo z zgodovino.«
Tem 'inteligentnim bedakom je v: noči od 7, na 8. novembra 1917 zaklical Trocki:
«Naj gredo! Le naj gredo! Saj niso drugo kot smeti in zgodovina jih pomete na svoje smetišče«,
Mi komunisti vemo, da je ruska revolucija pred večjo silo okolščin dosti popustila, na zunaj in na znotraj. Toda tudi francoska (meščanska) revolucija je popustila mnogo. Katera pa ni?
Vemo duti, da je sovjetska vlada poklicala marsikakšnega mteligenta nazaj, toda ti inteligentje ne vpijejo več:
«Proč od tukaj, kdor noče biti odgovoren za te zločine (reci: revolucijo«, —
Epa najepohalnejših pridobitev ruske revolucije pa je ta, da je ona dvignila samozavest ruskega delavskega naroda.
In SAMOZAVEST je najrevola-cionarnejše kar obstoja danes na tem svetu.
Nose komunistične Rnffife
Na hrvatskem jeziku:	Buharin-Preo-
braženskij:	Početnica	(Abecednik)	ko-
munizma, stane: nevezana 5 L, vezana 7 L. — Drugi kongres komunističke internacionale, nevezan 2 L, — Po pošti 60 a više.
Na slovenskem jeziku: N. Lenin: Je-li dopustno, da delujejo revolucionarji v reakcionarnih profesionalnih zvezah?, stane L 0'50. — Po pošti 10 stotink več.
Vse te knjige se lahko naročajo pri Upravništvu «Dela» i npri Komunistički sekciji u Opatiji. Razprodaja jih tudi «Publicit&» Lavoratorja v Trstu, via Ma-iolica št. 12.
Sekcije Kom. stranke, Ljudski odri io strokovna društva jih lahko dobijo v raz* prodajo.
V	ulogi Kantorja je nastopil g, Milan Skrbinšek, v ulogi župnika pa g. S*la.- Bilo bi brez pomena, da bi se spuščal v posameznosti in da bi hvalil oba igralca: enostavno, boljših si ne bi mogli misliti. G. Albert Širok je pokazal svoj igralski talent posebno na koncu prvega dejanja. Ta moment je eden izmed najbolj težkih, in posrečil se je kar najbolje. Vse druge uloge so bile po večini dobre. — Vsa čast g. Karlu Široku, ki je vodil režijo.
Tako sta minula oba dneva, posvečena Ivanu Cankarju, ki je prvi prižgal plamenico umetnosti slovenskemu proletarijatu, iz katerega je izšel, s Katerim je trpel in katerega je nadvse ljubil. V njem ima slovenski proletariat svojega največjega glasnika — svojega Barbussea, Ano-tolea, Francea, Tagoreja, Gorkega — svojega Krista.
Vroče poletje 1921 in njegove posledice
Pravi vzroki in posledice vremenskih prikazni so delavcem in kmetom, ki niso pohajali višjih šol, malo znani. Zato bo !ia razprava, katero posnemljemo po amer. «Prosvet'» zelo dobrodošla tem našim čitateljem. Glasi se:
Če vzamemo podatke o toplih in hladnejših letih zadnjih 20® let, moramo priznati, da nenavadno vreča poletja niso le slučajna, temveč navadno nastopijo vsako toliko vrsto let. Iz dolge vrste č' -lic, ki povedo o vsakem letu, kaka j -ila dotičnega leta vročina, lahko posnamemo, da je povprečno vsako 35 leto neizmerno toplo. Če kaj verujemo tem Številkam, ki so se do zdaj še primeroma 'dobro izkazale, tedaj moramo verjeti, da bo prihodnje 35 leto, to je leta 1956, zopet zelo toplo. Kot vzrok tej umerjeni vročini pripisujemo nekake pege na soln-cu, katere je opažati vsakih 11 let. Periodično število vrstečih se vročih poletij govori, da ista nastanejo edino le vsled ,peg na solncu, kar .potrjujejo tudi meteorologi. Trdi se, da je zemlja za časa, ko je solnce najbolj obdano z dotičnimi pegami tudi manj obsevana, toda v takem slučaju nastanejo na zemlji, posebno ob ekvatorskem pasu vetrovi, ki razganjajo vročine proti severnim in južnim delom zemlje. Posebno v preteklem poletju je mnogo teh vročinskih valov prišlo nad Evropo skoraj iz vseh drugih delov sve-jta. V Ameriki je bila preteklo poletje najhujša vročina meseca junija, dečim so prihajala poročila iz srednje Evrope, da je tam nenavadno hladno leto. Vročični val je nato prešel preko oceana in tako •je pričela z 19. julijem skoro po celi Evropi nenavadna vročina. Deževni oblaki so se popolnoma izsušili in od 14. julija dalje ni bilo čuti, da je v kaki deželi Ev-^ rope padal dež.
Človek jako rad veruje v velika nasprotja in pravi: «Vroča pomlad, mrzlo ;poletjs,» ali mrzla pomlad, toplo poletite. > Letošnjo leto se je v Evropi res tako obneslo, kajti po neprimerno mrzlih pomladanskih dnevih je nastopilo naravnost tropično poletje. Brezdvomno pa je ,pravi povzročitelj takih menjav premikanje vročinskih valov, ki sledi manj občutno vsako 11 leto, huje pa vsako 35 leto.
! V Ameriki navadno vročinski vetrovi ! vejejo od zapada. Suše, ki bi jo prinesli topli vetrovi iz vzhoda, se ni bati. Na-iyadno vročinski vetrovi, ki vejejo iz za-jpada proti vzhodu, niso močni, da bi iprešli preko AUantiškega oceana in le ;abnormalna vročina v Ameriki jih more [premakniti celo v Evropo. Pogosto se ludi opaža, da v vročih časih ne piše ni-jkak veter. V takih slučajih jc vročina št; ijjuja. l ega v preteklem letu ni bilo, kajti [močan zapad jc gnal vročični val celo jpreko oceana. Vročinski val, katerega žene veter, navadno zgubi prvo svojo ;veliko vročino, posebne pri pihanju čez locean. Tako bi tudi preteklo poletje ne [bil vročinski val iz Amerike, napravi! tolikega učinka v Evropi, ako bi se istemu ne bil pridružil val iz Afrike.
Za Evropo so neobhedno potrebni topli južni vetrovi, toda to poletje so bili naravnost učinujoči, ker so se pridružili toplim vetrovom iz Amerike. Na Rusijo pa se nista spravila samo ta dva vročinska vetrova (ameriški in afriški), temveč pridružil se je njima še topel veter iz vzhoda (Azije). Razbeljeni vetrovi iz Tibeta in severnega obrežia indijskega o-ceana so se pridružili vročinskim vetrovom iz Afrike in Amerike in delovali kakor požar.
Letos r,c se lotili Evrope vsi ti topli vetrovi. Vsa evropska celina je bila prizadeta in prava vročina se je pričela o-' pažati z 22. julijem. Velika vročinska sila. ki je pritisnila na Evropo, je pustila najrazličnejše posledice, ki pa so odvisne največ od zemeljske podlage. Rusija je brezdvomno najbolj prizadeta in trpeti mora ogromno škodo. Pridelka v gotovih krajih sploh ni nobenega in ljudstvo izumira lakote. Vse drugačne posledice je pustila v nekaterih krajih, ki so imeli velike dobičke od nje. Dežele, ki imajo bolj vlažno zemljo so v letošnji suši imeli dobiček. Kmetje, posebno v nekaterih delih srednje Evrope, ne pomnijo tako bogate letine na sadju, dobrem vinu in tudi žitu že dclgo let. Krompir je v nekaterih deželah radi suhe zemlje tako obrodil, da ne pomnijo enakega pridelka. Edini pridelek, ki je bil letos vsepovsod slab, je seno. Tudi v deželah, ikjer je bilo dosti pridelka, morajo kmetije pobijati živino, ker nimajo klaje. Te. 'kom leta so kmetje tudi mnogo trpeli radi velikega pomanjkanja vode, ker niso 'imeli kje napajati živine. Nekatere reke so popolnoma izsušile veletoki pa, kjer so prej prevažali blago, so tako upadli, a ase je moralo opustiti vsako plovbo.
Na Nemškem je morala plovba po Reni, ki je bila brezdvomno najbolj 'živahna od vseh porečnih plovb, popol-,noma prenehati. Njeni dotoki so se popolnoma ;zsušili in ljudje, ki so cb njih napajali živino, so morali z vozovi, avtomobili in vlaki v oddaljene kraje po vodo. — V Moselu so kakor v mnogih drugih krajih našli na dnu struge velike izsušene reke/ skale, v katere so bile ivdelane letnice, kdaj -je vladala suša. Na skali je bilo več števil in datumov, ki pa so skoro vse enako oddaljene druga od druge. Reka se je torej izsušila samo itakrat, kadar je nastopilo leto suše. V iMundenu, pri Koblencu so našli na dnu .struge skalo z letnico 1842 in napis: «Če
me boste videli? boste jokali.* Ljudstvo imenuje take skale »Skale lakote», ker se je navadno ob času, kadar je videlo skale na dnu struge in je vklesalo v nje letnice dotičnega leta, suši pridružila lakota.
Blizu Tešina (Češko) so na dnu struge popolnoma izsušene reke Labe dobili skalo z napisom: <Ako me vidiš, tedaj jokaj!» V skali je bilo vklesanih vse polno letnic prva od leta 1616, druga 1710, potem pa zaporedoma vsakih 30 do 35 let do leta 1893.
Po Nemškem so posebno ribiči imeli letos ,jako dobro letino. Po mnogih strugah rek so lahko kar pobirali ribe, tako se je izsušila voda. Prej zeler bogate reke na ribah so sedaj popolnoma brez rib in le redkokje so se prebivalci spomnili, da bi ribam preskrbeli vodo za čase suše.
Mlini so se letos v poletju skoro po celi Evropi popolnoma ustavili in z moko so se ljudje največ preskrbovali potom stop, v katerih so drobili žitno zrnje. Meščanom po Nemčiji je suša trenutno precej koristila, kajti dobivali so lahko meso po primeroma zelo nizki ceni. Kmetje, ki niso imeli vode, da bi jo dajali živini, ali pa je bila dobava vode navezana z zelo velikimi težkočami, so od kraja prodajali živino. Posebno mlajšo živino, kakor teleta, so vso prodali za klavnice, da se je bati prihodnja leta velikega pomanjkanja govedi.
Posebno mnogo je vsled letošnje suše tudi trpela vzhodna Prusija in gotovi deli Poljske. Ker je bilo veliko pomanjkanje vode, niso mogli gasiti mnogih požarov, ki so nastali radi prevelike suše. Ipko je bilo na primer mesto Pinsk v Volhimji s svojimi 60.000 'prebivalci v prvem tednu avgusta popolnoma upepeljeno. Nič ni koristila ljudem dobra ognjegasna naprava, temveč mirno so morali gledati kako jim gori celo mesto. Na tisoče družin se je moralo utaboriti po prostih poljih,1 ki so bila tudi ožgana od vročine. Skoro vsi večji gozdovi po teh deželah so pogoreli, ali pa je vročina toli sežgala perje na drevju, da je pogasnilo. — Na Bavarskem in v Alzaciji je požar u-pepelil na stotine hektarjev najboljših gozdov. Na milijone škode so napravili ti gozdni požari.
Navadno so taki gozdni požari trajali po cele tedne ali pa tudi po mesec dni. Les je gorel kakor bi ga polil z oljem in vsako gašenje je bilo v največ krajih brezuspešno. Da bi zabranili ogenj so kmetje na gotovih mestih kopali več metrov široke jarke in večjidel se je to tudi obneslo, da se po?ar ni dalj razširil.
Gotove oblasti so po velikih izkušnjah prepovedale vsako kajenje. Pogosto se je pripetilo, da je kadilec vrgel v stran še tlečo cigareto ali cigaro, ki je^ vsled nepozornosti takoj zrnetila ogenj, Kar sc mogoče v drugih poletjih ne bilo zgodilo. Upepelile so se cele pokrajine na ta način in bilo ni vode, da bi požare zadušili.	________
Jugoslovenski cen-trumaši na delu
Neverujuči u revolucionarni! akciju masa i kušajuči demagoški ubiti revo-lucionarnu ideologiju radničldh masa, ju-goslavenski "marKistički^ centrum — gg. 2 Topalovič, D. Lapčevič, Jakšič i drug. — pešto su na Vukovarskem- kongresu prošle godine doživeli bankrot svoje po-litičke demagogije i nakon kratkog vremena bili isključeni iz K. P. J., odmah su potrkali do Beča, da idejnim vod,ima Internacionale 2 i po Hifferdingu. Baue-ru i Martovu polože račun o svom opor-tnnisiičkom radu u radničkom pokretu Jugoslavije:	Kako su oni nastojah na
svaki način da spase *marxizam» ocl . nacionalnog boljševizma-*, ali nažalost radničke mase Jugoslavije msu ih poslušale.
Vukovarski je kongres pakazal, da se JvDuefcij^v nazovi tnčirxizcini i Hilferdiii-go v a politika nisu mogli, uza sva nasto-:an*a starih, utoriteta, pustiti žile u radničkom pokretu Jugoslavije i odvesti ga putem bez cilja. Radničke su se mase našle na Vukovarrkom kongresu ispred svojih starih vodja, i usvojivši 21 tačku Komunističke internacionale one su podpisale političku osmrtnicu izdajicama socijalizma.
Nakon Vukovarskog kongresa «marxi-slički» sc je centrum grupisao i izdao Mcniiest opozicije obarajuči se Kaucki-jevbm ideologijom na Sovijetsku Rusiju i K. I., i tražeči da i dalje kao opozicija ostane u K. P. J. Iz podpisa Manifesta opozicije bilo je odmah jasno kuda če krenuti ta grupica provodadjija, poznata pod imenom sindikalne, a delomično i partijske birokracije. Svi su pute-vi vodili u Beč. Podeljeni u mnogim po-gleditna na tri grupe, ori su se ipak uje-dinili -- po parlamentarnem običaju — jer bi se u drugom slučaju o jugoslaven-skim marxistima govorilo jedino kao o pojedincima, dok se ovako može da govori o jednoj maloj grupici. Beč prima sve one koji ne vide ili neče da vide da je svetska revolucija započela ruskom boljševističkom revolucijam, i da zapad-no evropski i američki proletarijat po-kazufe otvoreno revolucionarne tendence, a potom da stupamo u.susret velikim borbama.
Uveti za socijalnu revokiciju u Jugoslaviji ne postaje, država se konsolidira, proletarijat nije dorastao da osvoji političku vlast itd. — trubili su «marxisti». Nema izgleda da ta gospoda vide kon-
solidovanje države i ščezavanje pOlitičko ekonomskih uslova za socijalnu revoluci-ju, ako ministar policije pajaca policijski kader i organizira nekoliko tisuča špiju-na. Danas pak kad su u Jugoslaviji osim jake javne i tajne policije organizovane i bande fašista, oni če verovatno ciframa o brojnoj jakosti kontrarevolucijcnar-nih elemenata u Jugoslaviji dokazivati kako je revolucija na Balkanu koja je ispunila glave komunista.
U buržoaskoj Jugoslaviji koja boluje neizlečiVom bolešču plemensko«* i parlij-skog terorisanja; čije je narodno gospodarstvo upalo duboko u ratom stvorenu križu, a buržoazija je nesposobna, da ga izvede iz krize; u buržoaskoj Jugoslaviji koja stoji pred financijskim bankrotom: u kojoj banke niču kao gljive posle kiše, a cene životnih namirnica rapidnom brzinom skaču, dok se bezposlica širi; čije je činoVništvo počevši od ministrovo« pomočnika, i njegovog šefa pak do zadnjeg poslužnika obuhvatila korupcija; u kojoj je seljaštvo nezadovoljno i simpatizira sa revolucionaraom akcijom, a sitna se buržoazija — izgubivši veru u normalno rešenje krize prama akcijama:
Socut - Izdallce
Obično tako nazivamo one socija-liste što skrenuše s pravog revolucio-narnog puta. Naime, do nedavna je proletarijat imao samo jednu svoju utopija klasnu političku stranku, i to socija-lističku stranku. Ta bivša socijali-stička stranka je imala za cilj, kao
Konranlstični koledar
Komunistični koledar je skoro žc dotiskan in ga bomo pričeii razpošiljati naročnikom že tekom prvih dveh tednov novega leta.
Naš koledar bo živo nasprotstvo vseh onih prebednih koledarjev.
Male vesti
što to danas naša komunistička j kapitalističnih prvakov, poslancev,
. —------------_::t----:l -----1—	slug,
Poljsko prebivalstvo iiključno vojaštvo znaša 28,940.000 ljudij. Poljska armada šteje — zbog francoskega pritiska 600.000 mož.
V nemškem državnem zboru je finančni ni minister podal poročilo o poslovnem
jih je izdala letos slovenska	klerikal-1 ieta_^ Celotni	primanjkljaj znaša
i• ,•. i	ioi.5/1 mihjono' mark	proti	95.500 nu-
no - nacionalistična burzuazija. On ne. Ufoncv v p!!cračunu
bo nikaka muzealna zbirka	različnih i Trf norTe5ke ^	go	^	y Rus5jo ,
tovorom 30.000 ton slanikov.
Na Letskem je policija aretirala nad
cev, obdolženih razširjanja ko-
150 deh
stranka ima za cilj, da pripravi revo-1 županov in njihovih »zaslužnih
luciju radnog naroda, kako bi radni I temveč poljudno znanstveno delo na- ^	^
narod uzeo svu vlast u svoje ruke, to i šega proletarskega življenja. Soaofc-, munisHčnih letakov in brošur, jest ustanovio diktatura proletarija- j no proletarsko revolucionarno giba- j y
so v volitvah v krajevne
ta i onda ustroio komunističko društ- "nje jc postalo zamotana skupina raz- (vaške, sovjete zmagali samo komnuisti, veno uredjenje. Dakle, to je bila-ličnih gospodarskih in socialnih pro-i demobilizirani vojaki in sovjetski obla-stranka svesnog i revolucionarnog j blemov. Kaor ne pozna temeljev teh jsti udani kmetje.
proletarijata i radila .je'za oslobo-1 problemov (vprašanj) nas ne 'nore! Delegacija repobllke Daljnega vzhod« dienje radnog naroda izpod jarma ka-| danes več razumeti. Stara socialna I je prispel p v V/ashington, da zahteva ipitalista. Razume se, pod jarmom j demokracija se je lovila za na?bliž-j odpekuc -arionrk.h čet tt Sibmjeterd«
j kapitalista ne stenju samo oni što;j>mi vprašanji dnevne politike	vite^^rdr^^Hi^t-tfovskih odiiošajer
rade telesni rad, več i svi učeni lju-|dala proletariatu skupnega pregleda	go	^
opredeljuje j di, koji nemaju svoga kapitala i mc- socialnih vprašanj in bejev proleta- J bilo revolucionarnim raju da rade umni rad u korist kapi- riala za dosego teh vprašanj. Al i uo-
u«uialc!j: IZVKŠHVALNi ODBOR KOMUNISTIČNE STRANKE ITA1.UE.
Odgovorni K-ednik: JOSIP TUNTAR.
Tisk »rtu: .IL LAVORATORE*
BOVEC
. v.,	,----,v.	—-------j •• t - r • •	Dragi	sodrugi politične skupine! Staro
ne vide uslove ža blisku socijalnu revo- nie* tako su sazna!i i neki umni | m preg e po i. po va	leto gre h koscu, voščimo Vam srečno
luciju u Jugoslaviji	i na celom Balkanu,	radnici; a bilo	je i takih umnih rad-; sedaj, da	se bo mogel varov ati \	jo-	noro leto! Da bi bv!i bdj *avedni ▼	leta
Vele: treba čekati.	To čekanje znači: mi!nika, koji/nisu	bili gladni i goli. a	i dočnosti	usodepolnth napak,	1922. Itot ste bih v ainniorm letu. še	e»-
smo protiv socijalne revolucije ne u te-! pak su uvideli	da njihova nauka ne	je delal v	preteklosti na tej svoji	po-; krat Vas poziyfi?nio, da pokažite ts	b^c
ori ji, ali u praksi.	Nameče se pitanie-.	Vredi ništa dok	se njome samo boga-; ti. In na	te temelje^bomo še-le gra-	in posebno ^bornild^ teh
nisu li ova gospoda u večnoj opoziciji? taši sjuže j bili su pošteni, pa su Ili je njima radmčki pokret krava mu. sara? Dok je radnički pekret u samo-stalnoj Srbiji i u jugoslovenskim pokrajinama bivše Austro-Ugarske monarhije bio slab- oni su išli u levo. Dr.r.as p'ik, kad je radnički pokret u Jugoslaviji jak, opi teraju u desno. Danes je jasno, što žele centrumaši, a to je: treba ubiti zdravu revolucionarnost u jugosloven-skom radničkom pokretu i dati jugoslovenskim kapitalistima sve mogučnosti da konsolidiraju državu. U ovom se pravcu okreče celokupna politika jug. centru-maša.
taši služe i bili su pošteni, pa su sadili našo politiko. 'Od modernega dneh v«j stalili na ctranu svesnog proletarija-1 proletariata moramo zahtevati.	ediae<«a	lisU.	Ne	samo	pri	sepk	Med
ta. Otuda su u našoj socijalističkojl ne poslusa samo naših ^csc<^‘.aniP^ pudstvom se mo	**
' * tudi razume njihovo vsebino. In |
umni
Radnički sindikati večim se delom uz K. P. J. To nije po volji jug. centruma-šima — sindikalncj birokraciji. Treba rascepati sindikate, treba od sindikata napraviti leševe i onesposobiti ih za bilo koju borbu hraneči ih sitno buržoaskom ideologijom.
U svom Proglasu sindikalno organi-liovanim radnicima u Srbiji i Makedoniji do Jula 1921. godine, pišu: <Oni pododbori koji su za partijsku nezavisnost, a njihove cetrale pripadaju Centralnem Radničkom Sinaikalnom Veču imaju istupiti iz svojih centrala i formirati nove centrale. > Dakle, ireba razcepati sindikate. To i kapitalisti žele. Videči da svojom žutom «socijalisti£ko.n- psrti-jom ne mogu da varaju radničke r-iase, jer su im maske pale, oni su se c^li na «vaspostavljanje>' sindikata. Sindikati bez socijalističkog cilja, vodjeni od sindikalne birokracije jeste ideal cer.tru-maša. Ali i tu su radnici Jugoslavije ot-rkili birokratsko-koalicijskc težnje izda-jica socijalizma, pak su i na ovom putu izdajica socijalizma udarili o zid klasno-svesnog radništva. Kad jugcslovenska buržoazija pada u a goni ju, a politi.čko 9-konomske prilike, koje je ona u zf.jedni-ci sa ostalem svetskem buržoazijom stvorila, zvone joj na umirenje duše, u-staju jug. «marxiste» da je kao verni le-kar leče svojim lekcvima spasavaiu od* smrti, kojom joj se preti revolucijcnarno radništvo. Oni su daaas javno stupili na stranu kontrarevolucije, i dok sc još danas indirektno preko policije i direktno preko svojih noviija i zborova bore prc-tiv revolucijenarnog radništva Jugoslavije, oni če biti sutra pripravni — po pri^ meru ruskih menjševika, da puškom u ruci ustanu protiv radničke klase.
,	(Nastavit	če	se.)
nasot
stranci bili zajedno i telesni i radnici. Dabogme, stranka jc imala svoje vodstvo i u vodstvo 6U se hirali oni izmedju nas, koji su bili ve-
da
mora pokazati! Vri koma-! cisti bodimo komunisti in solidarni! Ure*
kdor bo prečital ta Komunistični ko-; solidarnosti ne pridemo nikamorl Onega, ledar, ta bo tudi v resnici razumel fej ,Bisli, da če plača — je komnaist, m
komunizem; ta bo komunist, ako ne
štiji vodjenju borbe protiv izrabljiva- spada po svojih gospodarskih intere-t_:i:	j_i— — sjh v razred buržuazije
nja, a to su bili največim delom um ni radnici. Mnogi ljudi iz vodstva stranke su bili toliko zaposleni u stranci da nisu mogli i na drugoj
ga bo črtalo!
2ivel zedinjeni proletariat celega sveta. Veselo novo leto!	Tajništvo.
Delavci in kmetje - proletarci! Skr- ■	.
bite za to, da bo Komunistični kole-! J dar v vsaki vaši družini doma, da bo;
na 1
strani da traže zaslužbe, pa je strar- čtivo 'vsakega našega mladeniča ka morala da ih plača. A, pošlo su 1 deželi. Cena 5 lir za one. ki se deseto bili večinom umni radnici, plača-daj niso naročili nanj, je tako ne-, im je bila takova da su kod kapita- j znatna, da jo zmore vsakdo. PodoD-lista radili. Istina, to nije bio sjajan j ne knjige v drugih izdanjih in boga-život, ali ipak umni radnici prc | tejših jezikih stanejo dva- do trikrat svetskog rala. nisu trpili toliku ne-i toliko!
stašicu kao telesni radnici. Uzto suj Ponovimo še enkrat vsebino Ro-neki ugledniji ljudi iz stranke bili munističnega koledarja: poslanici u parlamentima i tako su mogli nešto udobnije da žive; drugi,
Veselo in srečno novo leto
želim vsem gostom in tovarišem, tn se priporočam Se v nadalje!
Gostilna, Ivan Kogej Idrija
stekoše
Internacionala (pesem - himna); Koledar za leto 1922; Internacionalne mere in teže; Pogovor pod lipo
koji su samostalno radili, ____________________________________ _
dobar glas s^ojir- radom u stranci (pregled domače politike); O sov^ posao im bolje pošao i tako su više ; tih; Proletarske internacionale (I., II. zasluživali nego običan proleter;! in III. internacionala); Mladinsko gi-pred nekima su opei kapitalisti ste-i banje; O sindikatih; Proletkult.: kli rešpekt, jer su znali da za tim • Šola in vzgoja v sovetski Rusiji;
vodjama stoji revolucionarni proletarijat, pa su im davali belje plate — ne bi li ih tako ublažili. I tako su neki od naših vodja po načinu svoga
Šola in komunizem; Gospodarstvo; O zadružništvu: Umetna gnojila.
Na poslednji dve točki opozarja-j mo zlasti naše kmetovalce. Do sedaj j
Vsem s»ojim cenjenim odjemalcem in prijateljem, ki mi pomorejo do družinskega obstoja, voščim
srečno in veselo novo leto IVAN STRAUSS
trgovina z meianim blagom v IDRIJI
življenja spadala i sami u red bur-'j nimamo v slovenskem jeziku nobene-žoazije, a večina ostalih je živila bo- ga takega spisa.
gčdisfi Marink«
Politična bajka
V Švici v demokratskem kraju tam v republikanskem raju. je sedel vrabec k orlom in gospodi je nekaj začvirikal o svobodi.
Orel vTabca ham! Nauk je tak: vrabec orlu nikdar ni enak.
V spominsko knjigo N j. Velerodja
Vsak po svoje dela, dragi gospod moj, kmet iz gnoja žito, • ti iz žita gnoj.
Prijatelji
V nesreči vsak prijatelj ima nasvetov polne roke, a nihče ti iz njih ne da vsaj eno vrečo moke.
Besede mičejo, zgledi vlečejo
«Česar nečeš, da bi ti drugi storili, tega ti drugim ne stori — zapomni na večne si čase* — je rekel učitelj in vlekel študenta za lase.
Molitev birokratov
V glavi slamo, v srcu kamen — zgodi se — na veke — amen. (Karl HavKček - Borovsky. češki pesnik in politik, živel od 1816 - 1856.)
lje nego obični proleteri.
Eto tu leži uzrok njihovom izdaj-
Trgovski (cMiii
Deželni kongres komunistične zve-
oziroma
sklAidn
stvu, Oni zapravo nisu trpeli onolike, i z.e.v I1’	,	.ci?eci'!;	se,	.	j	>
muke kao obični proleteri, pa nisu | ^ ?u,	s	,ra	*	j	j
mogli ni da se oduševe za kruto! ®	JanUt*rJa •	j
borbu. Oni su se odučili od grubogj llnegl	je	zmožen	samostojno
v *e 111 mog 1 a delegatov na kongres in glede , trgovino Z mešano Stroko Se
ki sc morajo vršiti na stran-'	^	sprejme	pfi
VO-
irpljenja, pa nisu više ni mogl stradaju za naše oslobodjenje. Njima je samo razum govorio da je ovo ne-pravedni red u društvu, da ovako nc može ostati i da nam je jedini pravi put — revolucija- samo razum im je tako govorio, ali nije — srce! Zato su nam oni propovedali misao pravde medju ljudima, ozbiljno se ljutili i zvali nas za sobom u revolu-
razprav
kinih zborovanjih o vprašanjih o ka-'f terih bo deželni kongres razpravljal.
m	V
Sodr. Gustinčič prosi vse so-; druge, ki so mu dopisovali do j sedaj na Delavske Zadruge, daj
, se poslužujejo odslej izključno sle-o,u a mnogi m sam, msu znali da | d £ eganaslova; Trst. Sv jVan 1009.1
ce bas oni pr\ 1 pobsci ispred rqvo-;	°____________________________________
lucije. Kao što pošteni krčmar Petar. gleda kako niegov sused Pavao zlo-s ta v! ja svog slugu Gvczdena da sc s njim zajedno csveti Pavlu, tako su i ie naše niežne vodje gledale neprav-du nad nama, i zvahu nas u revolu-ciju. Ali kad sc Gvozden razljutio i chrabrio, pa znadenuo boj sa svojim gazdom Pavlom, naš dobri krčmam Petar se setio svog toplog kreveta i kad je pomislio da u boju i njegova kuča mote da izgovori, on se predo-, mislio, le sklopio prijateljstvo sa j gazdom Pavlom, a Gvozdenu je po-čeo da priča kako je bolje da ostane u miru. Tako je i našim bivšim »revolucionarnim« vodjama skočilo srce u pete, kad je trebalo da povedu pravu berbu. Oni su nam još pred sami po-četak svetskog rata govorili da se ne koljemo za kapitalist^čke krvnike i pozivali nas u revoluciju, ako do rata dodje. A čim je buknuo rat, kad se svakog revolucionera čekale tam-nice i vešala, oni su opravdavali rat i oduševljavali nas za polazak u tu strašnu klasnicu radnog naroda za račun bogataških pijavica.
 ,---------------------------------------
»OBČfiEK ROIiSUH. DRUŠTVU'
v Idriji.
Plača po dogovoru.
IZ UREDNIŠTVA.
Za malg prepozno.
Mladi idealist: Pride prihodnjič.
Ceni. nar@šR§ke
opominjamo, naj blagovolijo poravnati naročnino
za november in december t 1. pravočasno in sicer
do 31. decembra t. 1. V nasprotnem slučaju se jim
pošiljanje „DELA“ z novim letom ustavi.
/
„DELO“ velja v letu 1922 nastopno:
V Italiji: celoletno naprej plačano L 1040; poiuletno L 5-20; četrtletno L 2 60. Posamezne številke L —-20.
V inozemstvu: celoletno naprej plačano L 13*—; poiuletno L 6 50 ; 3mesečno L 3 —.
Stari in novi naročniki naj’ po možnosti pošljejo naročnino po poštni nakaznici.
Na samo pismena naročila bez priiožitve denarja se ne moremo ozirati.	v
UPRAVNIŠTVO.
RUSKI:
Ruska vas
Po skoro dveletni odsotnosti sem prišel zopet v znano mesto Č .. . Na vsakem koraku si čutil revolucionarno razpoloženje oddaljenega, okrožnega mesta. Carski reakcionarci in kapitalisti so zbežali ali pa se poskrili. Komunistični proletariat in malo meščanski eseri ) so se držali v ravnovesju. Sluh o prihodu Čeho-slovakov je obodril kontrarevolucionarne eserje, združili so se s čeho-s! o vaškimi agenti ter izdali komuniste, ki jim ni ostajalo drugega, kakor se umakniti, kamor kdo more. Jaz se:r. se skril v žc prej znano, odda-lj^ »io \as. Ljudstvo je zrlo s težko negotovostjo v bodočnost. Na fabriki v mestu so prepodili lastnika ter
’) S, V, — Socialni revolucionaroi.
ustanovili sovjet; razgnali so barine, podelili si zemljo in njihovo premoženja; v nekaterih vaseh so si ustanovili revni kmetje kmečke komune; na barski zemlji tik mesta so osnovali sovjetsko gospodarstvo, na dvoru samem so ustanovili novo delovno šolo.
A Irpek spomin na 1905 leto ni dajal ljudstvu miru. Ne bodo-li Čehi ,to — kar nekdaj kozaki?! Pojasnjeval sem kmetom razmere Čehoslovakov, k; so se družili z vsemi reakcionarnimi elementi, samo da bi dosegli s' o nesramne naklepe. Kmetje so položaj koj razumeli; ko sem jih spodbujal, da se morajo nepoklicanemu tujcu z vso odločnostjo upreti, so se zavedali svoje moči in so kazali proti Čehoslovakom vsi odporno edinost. Čehoslovaki so res zavzeli okraj in proglasili mobiliza<?!jo a čutil si da bo ta mobilizacija za njih samih usodna. Že obnašanje Čehoslovakov na-
pram Rusom je bilo za slednje poniževalno. Tudi če bi ne bilo političnega ozadja, jih je že to dovolj razdvoje-valo. Na kazanska fronti so Čehi občutili vso težo svojega poraza. Mobiliziranci so se udali ali pa zbežali s fronte. Čehoslovaki so znesli svojo jezo nad komunisti, kjer so koga dobili so ga ustrelili. A zbežati so morali vendarle.
Ruska vas se je oddahnila; če je bilo prej kaj nezaupanja do komuni-nistov, je to sedaj izginilo; prepričali so se, da je edino v zvezi z delavci-komunisti njihova gotova rešitev.
7. novembra 1918 — ob prvi obletnici ruske svobode — sem bil na vasi. Cela volost") je organizirala 'praznovanje «Pashe svobode*. Tri ! dni so jo praznovali; z zvonovi so pri-j trkavali, po vaseh so šli obhodi z
“) okrožje.
zastavami; na trgih so bili postavljeni govorniški odri in okoli njih se je zbrala cela vas,, moški in ženske, stari in mladi, da poslušajo govore revolucionarnih delavcev in kmetov.
Praznovanje se je pričelo v ruskih Sarsasih, kjer so Čohoslovaki ubili dva komunista. Posetil sem vas, kajti radoveden sem bil, kako se bodo spominjali padlih junakov. Bilajsta to mlada soseda, ki sta prišla s fronte, kjer sta spoznala komunistične ideje in se borila za osvobojenje. 2e na fronti sta nastopala kot načelnika revolucionarnega bataljona. Ko sta prišla domov sta pričela z vnemo organizirati novo, svobodno življenje; še daleč preko domače vasi ju je vse poznalo in rado imelo. Nek prapor-ščik iz iste vasi, ki je prej služil pod komunisti, ju je vsled reakcionarne mržnjc denunciral pri Čehoslovakih. Ti so pridrli z oboroženo tolpo v vas, ju odvedli na kraj vasi in jih tam
brez obsodbe ustrelili. — Na dan praznika sej e zbrala zjutraj vsa vas na njihovem domu. V govorih so se priklanjali preprosti vaščani njihovemu spominu. Odpeli so revolucionarno pogrebnico: «Vi žertvoju pali v borbje rokovoj...« nato so se uvrstili v sprevod in šli po vasi z zastavami in Leninovo sliko, pojoč revolucionarne pesmi, do vaškega trga. kjer je bil postavljen govorniški oder. ;Tu je nastopil sibirski izgnanec, na-; stopil je vaški mužik. industrialen ' delavec iz mesta in še drugi. > Po-! ta dan se je slehernemu utisnil neiz-Ibrisno v spomin. Spet je zbor zapel: »Vstavaj, podnimajsja, rabočij narod...« in sprevod se je pomikal na ■ kraj vasi tik pokopališča, kjer sta ! padla mlada komunista zadeta od 1 kroglje čehoslovaških kontrarevolu-cionarjev.
Mhid delavec sc je v iskrenih besedah spominjal padlih tovarišev;
| sleherno oko je bilo oroseno pri | ganljivem slovesu. «Vi žertvoju pali I v borbje rokovoj...« se zopet začuje z občutnim povdarkom iz množice
grl; mrzel veter odnaša turobne glasove v prostrano, zasneženo polje, kakor bi tudi ono popevalo v spomin | na težko borbo za ljudsko svobodo...
— A kak bilo v pjatom godu —
; sem vprašal mužika.
— Počti vsjoravno, kak tjeper, f tagda šli krasnim flagom po sjelje... po vsej volosti... V Novosjolkah barski dvor sožgli... no, potom kazakJ prišli ;bili mužikov... i ubili mnogo... dvjenadcat čjelovjek iz s jela v Sibir pognali... —
— Etovo už tjepjer ne btufet — sem jim zatrjeval. «
—	Nadjejemsja, na vsjefda.
i:;	,	/
. L - f ,
čto svoboda višla