yu issn 0040-1978 leto xxxvi., št. 7 Ptuj, 17. februarja 1983 cena 8 dinarjev glasilo socialistične zveze delovnega ljudstva Kam po osnovni šoli? (stran 3) Skupno v uresničevanje sporazuma (stran 4) Odgovornost le z razvijanjem samoupravljanja (stran 5) Srečanje s pisateljem Ivanom Potrčem (stran 6) Ptuj na starih vedutah (stran 7) Veliko resnic in malo prodanih vstopnic KURENTOVANJE 83 Vrhunec pustnega razpolože- nja v deželi kurentov je bil kotje že običaj, v nedeljo — letos je bil to 13. februar, ki ga je spremljalo tudi pravo zimsko razpoloženje — precej je bilo snega tako, da je bil kurentov zvonec res potreben. Klic po pomladi je spremljal tudi vse skupine, ki so sodelovale na dopoldanski prireditvi. Prvič so se na Titovem trgu v Ptuju predsta- vile folklorne skupine: Pustna baba FS Oljka iz Smartnega ob Paki. Steljaraja iz Šentanela na Koroškem in druga skupina zvončarjev iz Velikega Brguda pri Opatiji. Dve desetini sodelujočih fol- klornih skupin in blizu 500 na- stopajočih je dopoldan navdušilo več tisoč gledalcev, žal jih je bilo letos manj kot prejšnja leta. Fol- klorne skupine so vsaka v svoji izvirnosti prikazale svoj delež — svoje izročilo. V celoti je nastop uspel, čeprav je bilo {'udi letos nekaj napak, ki bi se jih dalo z dobro voljo odpraviti. Lepe fa- šange iz Draža pri Osijeku so sicer imele lepo in bogato obleko — vsaj vrhnji del. spodnji del, hlače pa ni.so ustrezale. To je samo pri- mer. podobnih primerov pa je bilo več. Lepo je bilo videti, da so te skupina mlade in so torej porok, da bo izročilo naših prednikov še živelo, pa čeprav samo skozi ku- rentovanje oziroma podobne pri- reditve. Blumarji. znani po pisa- nih svojevrstno oblikovanih ka- pah. so povedali, da so ponovno »oživeli« šele pred tremi leti. V vsej moči so se pokazali tudi kurenti. V karnevalskem sprevo- du jih je bilo blizu 100, manjkali so le kurenti iz Kicarja. Ti so bojda »preživeli« pustni sprevod kar za mizami v prijetnem zavetju go- stilne. Ptujsko kurentovanje s karne- valom je bilo letos stabilizacijsko, pa ne po udeležbi, temveč po v.sebini. Vsi so se lepili na ukrepe zveznega izvršnega sveta, manj pa so jih iskali pri sebi. Še najbolj izvirni v.svoji ideji so bili Agi.sovci. Blizu 30 tisoč obiskovalcev je bilo v glavnem zadovoljno. Manj zadovoljni .so bili prodajalci vsto- pnic. ki so znova »orali« po zavesti Ptujčanov. ki se nikakor ne mo- rejo otresti misli, daje prireditev ■)njihova« in da zato lahko 30 di- narjev. kolikor velja vstopnica »zadržijo«. Svojo bitko so bili tudi krofi. Domači peki so jih spekli zelo malo. ni.so zadovoljni s ceno; prodajati bi jih morali po 10 di- narjev. Ptujski gostinci so irheli enotno ceno 12 dinarjev nekaj Foto: L Ciani kilometrov oddaljeni Podlehnik pa celo 15 dinarjev. Vmes je pri- stal MIP. ki je v mariborski intc- sovi pekarni kupil krofe po 13.55 dinarjev. Tako. da so se Ptujčani ob pustu sladkali z »uvoženimi« kroti Zakaj? Presodite sami! Tudi spominkarji so prišli na račun. Vrata jim je odprla pro- dajalna »Jasmin«. Je res bogato založena tako. da je lahko vsak dobil nekaj. F^onudili pa so tudi nov spominek — majhen kera- mičen kozarček s črno obrobo in podobo kurenta Značilno za ptujski karneval je tudi, da v njem letos ni bilo po- samičnih mask. Te se prikazujejo in potegujejo ža nagrade le v so- boto zvečer v ptujskem hotelu Poetovio. V nedeljo so izmučene in jih ni mogoče angažirati. Če bi pridobili še te. bi karneval prido- bil na kakovosti, saj so nekateri mojstrsko dokazali, da je idej ve- liko, veliko pa tudi potrpljenja pri izdelavi mask. Nekaj mask je bilo tudi uvoženih, karje pokazalo, da vsi posamični uvozni filtri le še niso zama.šeni. Konec lep. vse dobro pi.šemoob koncu. Pa vendar bi lahko bilo boljše. Nezadovoljni smo lahko tudi z okrasitvijo mesta: ni idej in ne volje... Zato pa je podoba pustnega Ptuja manj pustna od samih Ptujčanov. ki se znorijo na različnih zabavah v soboto, v ne- deljo pa so znova pasivni. Tako v nedogled. . . In nasvidenje na kurentovanju 84. MG Blumarji iz Beneške Slovenije Dopoldanski folklorni del, ki je bil na Titovem trgu si je letos ogledalo nekoliko manj ljudi kot prejšnja leta. Foto: I. Ciani Prvo nagrado v karnevalskem delu je dobila skupina MIP »Mari- onete« ali po domače lutke. Foto: 1. kotar Nagrade 22. karnevala Komisija, ki je ocenjevala skupine nedeljskega popoldanskega karnevala v Ptuju je tako razdelila razpisane nagrade: 1. mesto in nagrado 10.000 dinarjev prejme skupina MIP — Marionete, 2. mesto in nagrade po 8000 dinarjev prejmejo Agis, Služba družbenega knjigovodstva in Agrotransport, 3. mesto in nagrade po 5000 dinarjev prejmejo MIP — paketi ZIS, Emona Merkur — dinar pleše, MA Sestrže, Delta in Pleskar, 4. mesto in nagrade po 3000 dinarjev prejmejo KGP — čistilna naprava, DS SO Ptuj — birokracija, TOZD Elektronika — pikado, Perutnina — pomanjkanje nafte, IMP Elektrokovinar — carina, DO Olga Meglič in MA Moškanjci, 5. mesto in nagrade po 2000 dinarjev prejmejo TOZD Kletarstvo Slovenske gorice, Certus Ptuj, MA Draženci, MA Polenšak in skupina vaščanov iz Kozminc. Komisija je sklenila, da podeli še nagrado osnovni šoli Tone Znidarič v višini 2500 dinarjev za izvirnost in množičnost, malim oračem iz Lancove vasi v višini 2000 dinarjev in Klubu mladih Ptuj v višini 1000 dinarjev. Nagrajene skupine naj čimprej pošljejo številko svojega žiro računa v Turist biro. Trg svobode 4, Ptuj, da jim bo Turistično društvo nakazalo prejete nagrade. »Pustna baba«, ki jo je predstavila folklorna skupina Oljka iz Smartnega ob Paki. Foto: I. Ciani Američani in Rusi z raketami, mi pa kar s fračo. Foto: I. kotar 15. SREČANJE SAMOUPRAVLJALCEV JUGOSLAVIJE Delegati o posamični in kolektivni odgovornosti V torek, 15. februarja se je v Kragujevcu pričelo 15. tradicionalno srečanje samoupravljalcev Jugoslavije ,,Rdeči prapor", na katerem sode- luje okrog 500 delegatov iz vse Jugoslavije. Ptujsko občino pa zastopa Mihael Sešek, delavec. Za srečanje na temo o posamični in kolektivni odgovornosti so dele- gati pripravili 144 prispevkov. Srečanje se je pričelo s tradicionalnim dviganjem rdečega prapora na trgu Avnoja v spomin na prve delavske demonstracije kragujevskih livarjev topov, ki so bile, 15. februarja 1876 in na katerih so prvič poudarili zahtevo po samoupravi. Rdeči prapor je letos razvil Milan Pavlovič, delavec Crvene zastave, najboljši avtomehanik na lanskem 18. zveznem tekmovanju kovinarjev. Delegati letošnjega 15. srečanja samoupravljalcev so delali v dveh komisijah. Na plenarnem zasedanju so prebrali poročilo o delu komisij in tudi sprejeli sklepni dokument — sporočilo srečanja. Razprava o osnovni temi srečanja — o posamični in kolektivni odgovornosti — pa bo tudi danes, 17. februarja na teoretski tribuni. MG Akcijsko povezovanje komunistov Sedanji družbeni in gospodarski trenutek zahteva od vseh članov weze komunistov polno angažiranost in odgovorno uresničevanje dogovorjenih nalog na vseh področjih. Očitno pa komunisti v posameznih okoljih niso začutili potrebe po tesnejšem sodelovanju in povezovanju, čeprav naloge same po sebi narekujejo uveljavljanje že dogovorjenih metod delovanja. Tako se sedaj na pobudo ,,od zgoraj" v občinskih organizacijah odločno lotevajo ustanavljanja aktivov v društvih, stanovanjskih hišah, dmžbenih organizacijah in svetov v krajevnih skupnostih. Do veljave prihajajo tudi akcijske in problemske ter tematske konference, kjer se komunisti skupaj dogovarjajo in odločajo za aktivnosti, ki jih morajo uresničiti. Očitno pa organiziranost zveze komunistov ni edini razlog za mlačnost pri delu. Vzrok je iskati tudi v premajhni in nepopolni idejnopolitični uspo- sobljenosti članov zveze komunistov za delovanje med delovnimi ljudmi in občani. Zveza komunistov mora biti bolj delavsko razredno naravnana, bi- ti mora revolucionarna, da bo lahko tvorno sodelovala pri uresničevanju sprejetih resolucijskih nalog, tekočih problemov družbe, tudi idejnih in ostalih. Zato pa je poleg ustrezne organiziranosti potrebna tudi ideinopoli- tična usposobljenost in pripravljenost za delo. Sestanki naj bodo le dogo- vor za delo, ne pa pretežna metoda dela. Poleg tega, sestanek je le dogovor za akcijo, ki jo je treba potem uresničevati skozi samoupravne organe, de- legatske skupščine in to s polno mero odgovornosti. Delo pa je treba graditi na rezultatih akcije in uveljaviti konkretnost kritike, ki je na mestu šele ob izvajanju zastavljenih nalog ne pa ob sprejemanju sklepov. N. Dobljekar Šesta seja CK ZKS bo 7. marca V ponedeljek, 14. februarja je bila v Ljubljani seja predsedstva CK ZKS. Razpravljali so o informaciji o poteku javne razprave v pripravah na 6. sejo CK ZKS in sklenili, da bo ta seja v ponedeljek, 7. marca. Ugotovili so, da je v javni razpravi povsod prevladovala usmeritev, da mora ZK delo- vati med ljudmi, v političnem sistemu. Na seji so se tudi dogovorili o problemski konferenci o usmerjenem izobraževanju. Za akcijsko enotnost komunistov na tem področju bodo na problemski konferenci obravnavali razumevanja načela izobraževanja za delo, samoupravno načrtovanje kadrovskih izobraževalnih potreb, uveljavljanje svobodne menjave dela in delovanje komunistov v usmer- jenem izobraževanju. -u ■ O!} ;::--: " 'k.N- Prctlsedniki zborov skupščine občine Ptuj so prejšnji teden sklicali seje zborov. Tako se bodo delegati družbenopolitičnega zbora sestali prihodnji četrtek, 24. februarja, delegati zbora krajevnih skupnosti in zbora združenega dela pa v torek, 1. marca. Glavni del gradiva so delegati že prejeli skupaj s predlogom dnevnega reda, ostalo gradivo pa bodo prejeli še te dni tako, da se bodo pred sejami zborov lahko sestala vodstva DPO in sprejela stališča za delegate DPZ, na sejah delegacij v KS in TOZD, ponekod tudi konferencah delegacij pa bodo oblikovali stališča za delegate v zboru krajevnih skupnosti in zboru združenega dela. Glavni poudarek na sejah vseh treh zborov bo prav gotovo dan osnu- tku odloka o delovnem času trgovskih, gostinskih in obrtnih obratih v občini Ptuj, kar je neposredno povezano tudi z družbenim dogovorom o urejanju delovnega in obratovalnega časa na območju Slovenije. O tem za večino delovnih ljudi in občanov pomembnem vprašanju je bila razprava že na zadnjih sejah zborov, do 15. februarja je tekla javna razprava v ok- viru KK SZDL (potrošniški sveti) in osnovnih organizacij sindikata. Gla- vne pobude in predloge iz javne razprave je na včerajšnji seji (16. februarja) obravnaval izvršni svet SO Ptuj in jih poskušal strniti v nov osnutek odloka ter ga uskladiti tudi z družbenim dogovorom. Prav goto- vo pa bo še veliko pobud in predlogov na sejah delegacij in na sejah zbo- rov. Na sejah bodo vsi trije zbori obravnavali tudi osnutek programa dela zborov skupščine občine Ptuj do konca letošnjega leta, poročilo o delu družbenega pravobranilca samoupravljanja (o tem več na 4. strani) in osnutek odloka o kmečkem turizmu ter problematika razvoja gostinstva in turizma v občini Ptuj. Prav tako imajo vsi trije zbori na dnevnem redu volitve in imenovanja ter delegatska vprašanja in pobude. V skladu s svojimi pristojnostmi bosta zbor krajevnih skupnosti in zbor združenega dela razpravljala še o osnutku odloka o proračunu obči- ne Ptuj za leto 1983 in o osnutku odloka o davkih občanov. Sklepala bo- sta tudi o komasacijskih odločbah za primere iz naselij Biš, Hvaletinci, Levanjci, Svetinci in Veloviek ter o usklajenosti družbenega plana občine z dogovorom o temeljih družbenega plana SRS in z zakonom o varstvu kmetijskih zemljišč pr^ spreminjanjem namembnosti. FF 2 - DRU2BA IN GOSPODARSTVO 17. februar 1983 - XEDNIK IZ DELAVNIC ZA POPRAVILO VOZ PTUJ Dosedanji uspehi so spodbuda za še hitrejši razvoj železniško gospodarstvo Ljubljana je sestavljena organizacija združenega dela na območju slovenskih železnic in v njenem okviru združuje delo in sredstva okrog 20.000 delavcev in v ta sestav spadajo tudi Centralne delavnice — TOZD za popravilo voz v Ptuju. Ni odveč, če zapišemo, da je bila v železniškem gospodarstvu organizirana samouprava že 1973. leta, ko so bile postavljene njene samoupravne osnove za samoupravno preobrazbo, ki temelji na usmeritvah zakona o združenem delu in družbeno opredeljene vloge železnice kot hrbtenice transportnega sistema. Preveč bi porabili prostora, če bi hoteli navesti vse bistvene značilnosti ZG Ljubljana, ampak se bomo predvsem osredotočili na TOZD za popravilo voz v Ptuju, kjer je, kot nam je v pogovoru povedal sedanji direktor, ing. organizacije dela Ivan SiC, bila sklenjena prva faza obnove in razširitve zmogljivosti v TOZD za popravilo voz Ptuj, ki so jo sklenili lani, ki sedaj zagotavlja najosnovnejše pogoje za opravljanje vzdrževalne dejavnosti, ki jo je pred leti prekinila elementarna nesreča. Dokončali so namreč gradnjo nove hale za popravilo potniških voz v velikosti 1700 kvadratnih metrov delovnih površin, hkrati pa tudi upravne zgradbe z garderobami in sanitarnimi prostori ter opravili sanacijo starih obratov, žal še ne v celoti. Nedvomno je v tem trenutku osrednja skrb ptujskega kolektiva usmerjena v prepotrebno nabavo strojne mehanizacije, kot je recimo linije za obnavljanje kolesnih dvojic, kajti je nesporno, da nepopolna tehnologija ne more zagotoviti ustreznega delovnega učinka in tega se v tem prizadevnem kolektivu vsi zelo dobro zavedajo. Čeprav so ob sprejemanju srednjeročnega razvojnega načrta predvideli nabavo te opreme že v preteklem letu, je zaradi pomanjkanja deviz in zaradi omejevanja uvoza prišlo do te^v, ki so povzročile zamudo. V kolektivu pa niso držali križem rok in čakali na spremembo predpisov in možnost uvoza prepotrebne opreme. Takoj so se odločili in pričeli iskati možnost naročila opreme pri domačih proizvajalcih. Ni odveč zapisati, da so imeli kar precej uspeha. Razen velike stružnice, ki je sicer ključni orodni stroj linije za obnovo monoblokov, so za skoraj vse ostale stroje uspeli najti domače izdelovalce, ki so bili pripravljeni sprejeti kupčeve zahteve, ali pa so odkrili usposobljene primarne izdelovalce s katerimi se že dogovarjajo. Razveseljivo je, da so v TOZD za popravilo voz v Ptuju našli enega izmed izdelovalcev strojne opreme, ki jim je potrebna kar doma — čez prag, bi lahko dejali, kajti so se s SOZD Elkom, delovno organizacijo OLGA MEGLIC v Ptuju že dogovorili, da jim bo le ta izdelala določene stroje, zlasti hidravlična dvigala, ki jih izdelujejo v njihovi novi tovarni v Dolanah. V TOZD za popravilo voz Ptuj vlagajo velike napore za uresničitev načrtovanega obsega popravil, pri čemer si. prizadevajo, da čimhitreje vračajo popravljenje in obnovljene vagone v železniški promet. V ta namen so celo uvedli sobotne dežurne skupine, ki opravljajo tekoča in manjša popravila. Sicer pa so eno od prostih sobot spremenili v solidarnostni delovni dan. Tedaj so namreč tudi vsi v administraciji in strokovnih službah delali v proizvodnji, pri popravilu voz. Velja še omeniti, da tudi delavcem za popravilo voz zadnje čase hudo primanjkuje nadomestnih delov. Tako je zadnji čas vse več primerov, ko morajo vzdrževalci pomanjkanje nadomestnih delov reševati z iz- najdljivostjo, neredko tako, da manjkajoče dele često ,,krpajo" na ta način, da iz starih delov vzamejo še uporabne dele in napravijo novega. To je sicer resda malce nenavadno, vendar že marsikje znan motiv za inovacije, da pri tem ne omenjamo celo tega, da s tem tudi nekaj prihranijo. Povsem razumljivo je, da omenjene težava; kot so nedokončane investicije, pomanjkanje nadomestnih delov, bistveno vplivajo na pogoje gospodarjenja, na obseg proizvodnje in ne nazadnje, tudi na dohodkovni učinek. Zaostrene gospockrske razmere bolj kot kdajkoli doslej zahtevajo več in kakovostnejše delo z boljšimi organizacijsko-tehnološkimi rešit- vami. Zdi se, da stabilizacijski primež Se bolj čutijo kolektivi, ki zaradi zaostrenih razmer pri dokončanju naložbenih načrtov, le teh niso povsem dokončali. Ni odveč zapisati, da so delavci vsake nove pridobitve Se tako veseli, kar se brez dvoma odraža v njihovem prizadevanju, da bi ustvarili čimveč. Tu skorajda tudi ni fluktuacije in mnogi izmed delavcev tu vz- trajajo vse do svoje upokojitve. Ni pa tudi nepomembno, če bi zapisali, da si v železniških delavnicah v Ptuju vsi od prvega do zadnjega delavca prizadevajo skupaj s samoupravnimi organi, smdikati za čimbolj racional- no gospodarjenje, ki mu pravimo tudi varčevanje z delovnimi sredstvi, hkra'! pa si prizadevajo, da bi povečali delovno storilnost in tako čimveč ustvarili, kar je seveda eden izmed pogojev, da bi vse začrtane naloge, zlasti kar se tiče modernizacije proizvodnje čimprej izpeljali do konca. Pri tem naj zapišemo še to, da so kljub nekaterim objektivnim težavam lanski fizični načrt dosegli s 103 odstotki. Ob zaključku našega zapisa o železniških delavnicah, kot jih Ptujčani poznamo, velja zapisati, da železniška dejavnost sodi v področje prometa, ki je opredeljen kot dejavnost materialne proizvodnje, katere trajno opravljanje je nujno za zadovoljevanje potreb določenih uporabnikov in hkrati tudi nujen pogoj za delo na železnici, kajti se potrebe in interesi uporabnikov najbolj odražajo v prometnih središčih in prometno zaokroženih območjih in ravno železnice so tiste, ki nas v največji meri nenehno zalagajo s človeškimi dobrinami, nas prevažajo iz kraja v kraj. Železnica že sedaj v poostrenih razmerah gospodarjenja, zlasti glede pomanjkanja bencina postaja, lahko bi dejali alfa in omega našega prometa, kajti železniški prevoz že dobiva tisto mesto, ki mu gre z vidika širšega družbenega interesa. S tako opredeljenim najtesnejšim povezovanjem z uporabniki železniških storitev bo (je že) pailaga dela in družbenoekonomski položaj delavcev, ki delajo na železnici, ugodno vplivalo na zadovoljevanje splošnih potreb celotne družbene skupnosti. Franjo Hovnik POSPEŠEVANJE SAMOUPRAVNEGA ZDRUŽEVANJA DELA IN SREDSTEV Centralni komite Zveze komunistov Slovenije je 24. januarja 1983 razpravljal o samouprav- nem združevanju dela in sredstev ter poudaril, da je pomembna naloga vseh članov, organizacij in organov zveze komunistov v vseh okoljih spodbujati samoupravno organiziranost združenega dela in samoupravno povezovanje organizacij združenega dela, še posebno na podlagi skupnega dohodka in prihodka. Konkretizacija teh nalog pomeni uresničevanje kongresnih usmeritev o samoupravnem združevanju dela in sredstev, ki vodi k učinkovi- temu gospodarjenju z družbenimi sredstvi in s tem k učinkovitemu izvajanju dolgoročnega programa ekonomske stabilizacije. Komunisti naj se pri svojem delovanju opirajo tudi na stali- šča in mnenja republiških družbenih svetov za družbeno ureditev ter za gospodarski razvoj in ekonomsko politiko iz decembra 1982. Nujnost in utemeljenost družbenoekonomske povezanosti organizacij združenega dela izvira iz dosežene stopnje razvitosti proizvajalnih sil in iz družbene lastnine sredstev za proizvodnjo. Živo in minulo delo delavcev v organizacijah združe- r^ega dela, ki se medsebojno povezujejo, pa je podlaga samoupravnega urejanja družbeno- ekonomskih odnosov v smislu trajnejše poveza- nosti in medsebojno dogovorjene delitve dela. Pri tem moramo komunisti krepiti zavest o družbeni naravi dohodka in spoznanje o nujno- sti dohodkovnega povezovanja organizacij združenega dela na območju celotne države kot prednosti sistema združenega dela in socialističnega samoupravljanja. Samoupravno združevanje dela in sredstev je najbolj učinkovi- ta pot za uresničevanje ustavno opredeljene vlo- ge delavcev v temeljnih organizacijah združene- ga dela in pri upravljanju skupne družbene reprodukcije, pri usmerjanju njihovega lastnega in skupnega družbenega razvoja ter pri razvoju in utrjevanju socialističnega samoupravljanja. Edino na ta način bodo tudi bolj učinkovito presegali protislovje med skupinskolastninskim in državnolastninskim odločanjem o rezultatih dela in podružbljanjem proizvodnje ter o rezultatih dela na podlagi samoupravnih družbenolastninskih odnosov. Zato centralni komite Zveze komunistov Slovenije zavezuje komuniste za izvajanje naslednjih usmeritev in nalog: UVELJAVLJANJE UČINKOVITE SAMO- UPRAVNE ORGANIZIRANOSTI Komunisti bodo spodbudili delavce k temu, da nenehno izpolnjujejo in preverjajo samouprav- no organiziranost organizacij združenega dela v materialni proizvodnji in v družbenih dejavno- stih. Samoupravni organi naj obravnavajo doseženo stopnjo delitve dela in specializacije, učinkovitost gospodarjenja z družbenimi sred- stvi ter rezultate proizvodne in poslovne poveza- nosti ter samoupravne organiziranosti temeljnih organizacij združenega dela v delovni or- ganizaciji, v SOZD in v drugih oblikah poveza- nosti, da se bomo tako izognili deformacijam pri samoupravnem organiziranju organizacij združenega dela, zlasti v smislu podjetniškega organiziranja TOZD, kar je v nasprotju z ustavo in zakonom o združenem delu in otežuje povezovanje. Skupno planiranje med reprodukcijsko povezanimi organizacijami združenega dela: Naloga komunistov je delovati tako, da bodo de- lavci usklajevali svoje interese in skupno planira- li v okviru stvarnih možnosti, in da bodo dosled- no izvajali prevzete posamične in skupne obvez- nosti. Pri tem se morajo komunisti pravočasno in z argumenti zoperstaviti nesprejemljivim in škodljivim pritiskom ter politizaciji različnih parcialnih interesov. Dolgoročno vključevanje v mednarodno deli- tev dela je objektivna razvojna nujnost in zato skupni interes delavcev v združenem delu. S svo- jo dejavnostjo morajo doseči, da bodo strokovni in poslovodni delavci povsod pripravili konkret- ne programe skupne proizvodnje in povezovanja organizacij združenega dela na območju celotne države, na podlagi katerih bodo delavci zagotavljali trajno, skupno in enakopravnejše vključevanje v mednarodno delitev dela, še posebej pa izvoz blaga in storitev na konvertibil- no področje ter povečevanje neto deviznega priliva. Za oblikovanje teh programov naj se or- ganizacije združenega dela povezujejo z raziskovalnimi in strokovnimi organizacijami ter s skupnim delom zagotovijo njihovo učinkovito izvajanje. Komunisti v združenem delu, posebno pa v internih in temeljnih bankah, si bodo prizadevali za uveljavitev takšnih razmer, v katerih bodo delavci v temeljnih organizacijah združenega dela dejansko gospodarili s sredstvi, ki so jih združili v vseh oblikah bančnih organizacij. Pomembna naloga je tudi zagotoviti racionalno gospodarjenje z denarnimi sredstvi, uvajanje vseh sodobnih oblik brezgotovinskega poslova- nja in poravnavanja medsebojnih obveznosti, kakor tudi pospeševanje samoupravnega združe- nega dela in sredstev ter zagotavljanje uresničevanja skupnih interesov v skladu s plan- skimi kriteriji. Uporabo rezultatov raziskovalnega m razvoj- nega dela moramo v organizacijah združenega dela stalno spodbujati, da bodo delavci povezovanje organizacij združenega dela in samoupravno organiziranost združenega dela snovali na podlagi uporabe rezultatov razi- skovalnega in strokovnega dela ter razvijanja različnih oblik ustvarjalnega dela. Le na podlagi uspešnih raziskovalnih programov in progra- mov izobraževanja, tudi izobraževanja ob delu, in s stalnim, povezovanjem z organizacijami združenega dela v sferi raziskovanja bodo delavci zagotavljali učinkovit prenos znanja v proizvodnjo in upravljanje ter razvoj novega znanja. Pri ocenjevanju dezintegracijskih teženj moramo komunisti upoštevati zlasti to, ali so te težnje pogojene z delitvijo dela, prestrukturira- njem in uveljavljanjem nove kvalitete v go- spodarjenju z družbenimi sredstvi. Odločno pa se moramo upreti neutemeljenim in nesprejem- ljivim pobudam in pritiskom, ki hočejo izsiliti takšne dezintegracije, ki ne zagotavljajo nove kvalitete v gospodarjenju z družbenimi sredstvi. V vseh samoupravnih organizacijah in skupnostih smo se dolžni boriti za spoštovanje zakonitosti in za dosledno, pravočasno in celo- vito izvajanje samoupravnih sporazumov in družbenih dogovorov. Na ta način bomo krepili ekonomsko in socialno varnost delavcev v TOZD in pravno varnost orgatiizacij združene- ga dela, pa tudi njihove medsebojne povezave na območju celotne države, s tem pa trdnost sistema združenega dela in socialističnega sa- moupravljanja. Povezanost organizacij združenega dela v črni metalurgiji, kovinsko-predelovalni industriji in tehnični trgovini moramo podrediti zahtevam po racionalnem poslovanju, večjem in načrtnej- šem vključevanju v mednarodno delitev dela in odgovornem skupnem gospodarjenju z družbenimi sredstvi. Komunisti v teh organiza- cijah naj analizirajo rezultate dosedanjih priza- devanj za povezovanje organizacij združenega dela v teh dejavnostih in na problemski kon- ferenci opredelijo usmeritve za svoje nadaljnje delo. Združevanje in povezovanje osebnega dela z delom delavcev naj okrepi prizadevanja za uve- ljavitev sedanjih možnosti za večje zaposlovanje in boljšo ponudbo blaga ter storitev z uresničevanjem ustavno opredeljenega položaja in vloge osebnega dela. Predsedstvo centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije bo sprejelo podroben program za uresničevanje in spremljanje spreje- tih usmeritev in nalog. (povzetek gradiva CK ZKS) Srečujoče planiranje in medsebojna odvisnost Prejšnjo sredo, 9. februarja je bila v TGA Kidiričevo seja predsedstva OK ZKS Ptuj. Obravnavali so idejnopolitične razmere od- nosov med TOZD in delovno skupnostjo skup- nih služb (DSSS) v delovni organizaciji TGA ,,Boris Kidrič" Kidričevo v zvezi z razpravami o osnutku gospodarskega načrta za leto 1983. Zaradi tega sta seji prisostvovala družbeni pravobranilec samoupravljanja občin Ptuj in Ormož in predsednik občinskega sveta ZSS Ptuj, navzoče pa so bile tudi po 3-članske delegacije OO ZKS v TGA. Po obširni razpravi je predsedstvo OM ZKS Ptuj ugotovilo, da so odnosi med TOZD Proizvodnja aluminija in ostalimi TOZD, vključno z DSSS v TGA Se vedno neurejeni. To povzroča občasno obtoževanje, nepripravlje- nost za samoupravno dogovarjanje in sporazu- mevanje tudi v vtstah ZK. Večkratna opozorila, konkretne ugotovitve in sklepi občinskega vodstva ZK doslej niso zalegla, komunisti v TGA se niso poenotili o glavnih problemih življenja in dela v delovni organizaciji. Vzrok je v tem, ker ne razumejo dovolj, v posameznih primerih pa celo nočejo razumeti pomena, vloge in odnosa do družbene lastnine in upravljanja z družbenimi sredstvi za proizvodnjo. Sklepov občinskih organov ZK komunisti v TGA niso dosledno izpeljali, ker niso sledile akcije v posa- meznih TOZD. Predsedstvo OK ZKS je tudi ugotovilo, da je temu vzrok ozko tozdovsko zapiranje, zleplje- nost vodilne strukture s subjektivnimi in samo- upravnimi strukturami, čestokrat tudi nepri- ^ znavanje družbeno koristnega dela posameznih delovnih skupin, ohranjanje obstoječe organi- ziranosti in mentalitete zaposlenih, kar je zlasti posledica vodenja. K temu prispeva velik del slaba, nepravočasna in necelovita (tudi neobjektivna) informiranost delavcev o pro- blemih, težavah in naporih delovne organizacije kot celote. Na podlagi teh in nekaterih drugih ugotovitev, predvsem s področja idejnopolitične usposobljenosti komunistov, je predsedstvo občinskega komiteja ZKS Ptuj sprejelo konkretne sklepe, ki jih vsebinsko povzemamo. Sekretarji OO ZKS so^dolžni takoj opozoriti vodilne in strokovne delavce v TOZD in v de- lovni organizaciji, da ti z vso odgovornostjo začnejo usklajevati gospodarski načrt delovne organizacije in posameznih njenih delov po TOZD. Osnovne organizacije ZKS morajo do 20. februarja izoblikovati skupna stališča do osnutka gospodarskega načrta, v vseh strukturah je treba vložiti maksimalne napore za oblikovanje takšnega plana, ki bo ob sicer težkih pogojih gospodarjenja (celo nedoreče- nih), dal optimalne rezultate. ZK v TGA mora vztrajati na uresničevanju stabilizacijskega plana. V vseh OO ZKS (velja za TOZD in za DSSS) v TGA morajo kritično, samokritično in objek- tivno oceftiti zahteve in pobude vseh TOZD in DSSS. Komunisti morajo dosledno zagovarjati doslej veljavni način samoupravnega urejanja zadev. Povsod tam, kjer vidijo in objektivno ocenjujejo slabosti, pa morajo dajati pobude in usmeritve za spremembe in dopolnitve notranje zakonodaje. Nesprejemljive so namreč zahteve, da se v planih zahtevajo drugačni odnosi kot je to zapisano v obstoječih samoupravnih aktih. Komunisti se morajo o teh vprašanjih idejno- politično poenotiti na akcijski konferenci v TGA. S poenotenjem stališč, tako komunistov kot drugih subjektivnih sil v TGA, so strokovni in vodstveni delavci politično in samoupravno odgovorni za pripravo takšnega plana po- slovanja, ki bo sle^l družbenim usmeritvam in objektivnim razmeram v delovni organizaciji. Ce se vodilni in strokovni delavci ali posamez- niki ne bodo poenotili, ali celo nasprotovali usklajevanju na podlagi predhodno dogovorje- nih smernic, morajo OO ZKS takšno ravnanje oceniti in proti njihovim nosilcem ustrezno ukrepati, če bodo ugotovili osebna in neargu- mentirana nasprotovanja — tudi izreči neza- upnico. V zvezi s tem predsedstvo OK ZKS Ptuj obsoja ravnanje odgovornih komunistov, zlasti vodstvenih in vodilnih v TOZD Proizvodnja aluminija, ki so rušili ustvarjalni pristop ob razpravah in pripravah osnutka plana, zato OO ZKS mora obravnavati takšna ravnanja komunistov in ugotoviti njihovo odgovornost. Predsedstvo OK ZKS Ptuj tudi poudarja, da je proces proizvodnje in planiranja za posamezne TOZD v TGA Kidričevo tako celo- vit, da kakršnokoli parcialno (posamično, ločeno) planiranje ne pride v poštev. Proces proizvodnje zahteva srečujoče planiranje in medsebojno odvisnost. Pozitivni rezultat je lahko dosežen le, če bodo komunisti v TGA poenoteni in delovno pripravljeni za doseganje najboljših rezultatov tudi v najtežjih pogojih gospodarjenja. Ob koncu sklepov pa je Se poudarjeno, da je treba priznavati družbeno koristno in potrebno delo povsod, v vsakem delu delovnega procesa. FF Ormož: Vrniti gospodarstvu! Enako kot drugje so tudi v ormoški občini v novembru, predvsem pa v decembru izplačali razmeroma visoke osebne dohodke. Zaradi tega se je na tekočih računih samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti zbralo precej presežkov. Vse,* kar je zbrano več od s finančnim planom sprejetega, se v SIS smatra za presežek, za katerega zakon določa, da gaje treba vrniti gospodarstvu. To bodo storili tudi v Ormožu, vendar se Se niso odločili za obliko vrnitve. Ponekod namreč ,.vračajo" viške tako, da za tekoče leto znižujejo prispevne stopnje. Nerešeni problemi pri gradnji HE Formin Čeprav je od pričetka obratovanja hidroelek- trarne Srednja Drava II v Forminu minilo že več let, je ostala še kopica nerešenih problemov v breme občanov. Kako uspešni smo bili pri od- pravi vseh negativnih posledic, smo vprašali Ja- neza Belšaka, predsednika komiteja za urbani- zem, gradbeništvo in komunalne zadeve pri SO Ptui? „V preteklem letu smo večkrat obravnavali zadeve v zvezi z negativnimi posledicami ob gradnji HE Formin. Predvsem smo se zadrževali pri treh ključnih problemih: znižanju podtalnice m padcu talne vode na območju KS GoriSnica, obratovanju, ali bolje rečeno neobratovanju či- stilne naprave in problemu dviga talne vode na območju KS Spuhlja in Budina. Problem znižanja talne vode na območju KS Gorišmca smo v preteklem letu dokončno rešili s tem, da je bil zgrajen nov sekundarni vodovod. Pri odpravi tega problema smo tesno sodelovali s krajevno skupnostjo, komunalno skupnostjo in komunalno aelovno organizacijo. Ostala dva problema, torei čistilna naprava m reševanje zvi- šanja talne vode, pa sta ostala še naprej odprta. Zanju še ne vemo, kdaj bosta lahko urejena, predvsem zaradi pomanjkanja sredstev s strani mvestitorja — Dravskih elektrarn Maribor. Čistilna naprava ne obratuje že od leta 1981. Pravzaprav Se sploh ni obratovala norrrialno, ampak le poizkusno — a žal neuspešno. Za usposobitev je bilo izdelanih že nekaj sanacijskih načrtov, za kar bi bilo potrebno še dodatnih 2,24 milijona. Dve tretjini sredstev naj bi zagotovile DEM, eno tretjino pa SO Ptuj. Ta sredstva bi morali združevati dodatno, tega pa nam sedanji sporazum ne omogoča. Zahtevali smo, da bi se čistilna naprava Se dogradila z določenimi objek- ti zaradi sigurnejšega obratovanja. Zahtevali smo tudi, da ne bi bili vezani na uvožena sred- stva za kosmičenje, saj bi tako morali zagotav- ljati še devizna sredstva. Tega seveda nismo do- segli in vsa zadeva je tako daleč, da bomo vse skupaj reševali na sodišču. Čistilna pa naj bi šla v ponovno poizkusno obratovanje še letos. Ta poskusni pogon pa bo pokazal, če so kje Se kak- šne pomanjkljivosti ah pa bo morda le prišla v redno obratovanje. Na žalost se vse odplake se- daj odvajajo po levobrežnem in desnobrežnem drenažnem kanalu v .staro strugo Drave v kateri je pretok minimalen. V daliSem času bodo to se- veda negativne posledice, ki bodo trajale še po rednem obratovanju naprave." M. Ozmec TEDNIK - februar 1983 DELEGATSKA SPOROČILA - 3 Mladi in vojaki podpisali listino o sodelovanju v pro&lavo siovenskega kulturne- ga praznika so se v torek. 8. fe- Dfuarja vkijuCiii tudi pnpadniki ptujske gamu-.lc Na pobudo od- bora za kubumo-zabavne aktivno- sti v vujašoid Du^na Kvedra so narR-::č. v kjtatu Rdeča vrtnica, pršpidVlii kiihurno srečanje. Obisk je bfl izredno df^j«, pa tudi pro- gram kuhur^icf J srrfanja je bil po- hvale vre-in, čeprav sc vabOu ni od2va! fTt£ribor-i>i fr^Jk Dušan Mevlja. Voj^i in mladinci so ob mv-; javi orkestra doma JLA iz PtijJ« odlomke iz por-JieJr. Frar -a PrcSfrn^ Jac- ^ r n Preve«-3 Pera 7i!hra. Vfhiinec k^^iimcga srečanja pa K bn podpis Sstir^ o sovan]u med vojašnico, SrednjeSolskim centrom, domon! učeiicev in mladi- rrr: iz KS Olga Meglič. O tem po- mcrrb.K^i dogv.>dku je predsednik osnovne organizacije ZSMJ v voja- šnici, stareši-ra Vladimir Stankovič povedal: „Do podpisa te listine je prišlo na našo pobudo. Sicer pa je sodelo- vanje med vojaki in mladino iz Ptuja in okoliških krajev že tradicionalno dobro. Podpis listine o sodelovanju je izrednega pomena za nadaljnje sodelovanje in krepi- tev medsebojnih odnosov, bratstva in enotnosti in naše skupnosti. Z mladimi iz Srednješolskega centra, KS Olga Meglič in doma učencem sodelujemo najtesneje prav na kulturno-zabavnem pod- ročju in seveda v športnih aktivno- stih, brez katerih ne gre. Mi priha- jamo k njim, oni k nam v vojašni- co, sodelujemo skupaj na raznih prireditvah, skratka prijatelji smo. Podpis listine o sodelovanju organizacije z mladimi izven zidov vojašnice, z mladimi iz Doma učen- cev, Srednje šolskega centra in Se posebej z osnovno organizacijo ZSMS v KS Olga Meglič, saj so naši sosedi. Z vsemi temi bomo sodelo- vanje razvijali še naprej, saj je to naš skupen interes. Prepričan sem, da bomo v prihodnje na tem področju dosegali še boljše rezulta- te, še posebej na političnem, kul- turnem, zabavnem in športnem področju." M. Ozmec Predstavniki sodelujočih osnovnih organizacg med podpisom listine. Kam po osnovni šoli? Učenci osmih razrdov osnovnih šol sedaj že krepko razmišljajo, kam se bodo vpbali po k(Mičani osemletki. Srednješolski center Ptuj je pripravil posebno informa- cijo o možnostih za izobraževanje v tej ustanovi, predstavili pa so tu- di razne interesne dejavnosti in Dom učencev, ki je v neposredni Uižiiu centra. Informacijo so poslali vsem osnovnim šolam v ptujski in ormoški občini, danes pa so se v centru sestali ravnatelji osnovnih šol in razredniki osmih razredov ter prejeH potrebne in- formacije o možnostih izobraževa- nja v Srednješolskem centru. Poleg tega imajo v centru vsako sredo med 15. in 16.. uro informativno uro. spomladi pa bodo izvedli informativni dan za učence osmih razredov. V centru bodo za šolsko leto 1983/84 \-pisovali v družboslovno, dconomsko, kovinskopreddoval- no, metalurško in kmetijsko usmeritev, novost pa je vpis v elektrotehniško usmeritev. Razpis vpisa bo' objavljen v večeru in delu za vse srednješolske ustanove v Sloveniji. V ptujskem centru bodo vpiso- vali v družboslovni usmeritvi v vzgojnoizobraže\-alni program družboslovno jezikovna dejavnost 3 odddka in v upravno admini- strativno dejavnost 2 odddka. V kmetijski usmeritvi bodo vpi- sovali v vzgojnoizobraževalni program "kmetovanje 1 odddek in v program kmetijec 2 odddka. V metalurški usmeritvi bo vpis v vzgojnoizobraževalni program pridobi valeč in preddovalec kovin 1 oddelek in v program metalurgi- ja 2 oddelka. V kovinsko predelovalni usme- ritvi so trije \-zgojnoizohraževalni programi in sicer bo vpis v 2 odde- lka programa obdelava kovin in upravljanje strčjev. v 4 odddke programa kovinarstvo in strcqništ- vo in vpis v program obratni stroj- ni tehnik, ki je nadaljevalni in se lahko v^j vpišejo odrasli. V ekonomski usmeritvi bodo vpisovali v vzgojnoizobraževalni pr(^ram trgovinske dejavnosti 2 odddka, v program poslovna in finančna dejavnost v 3 odddke in v 1 oddelek trgovirtskih posk>vodij kar je tudi nadaljevalni program za odrasle. Opozoriti velja še na že omenje- no novost, to je vpis v elektro- tehniško usmeritev. V ptujskem centru bodo kot v dislocirani enoti Izobraževali v programu elektro- energetika in sicer v 1 oddelku. Vpis v ta program bo pri maribor- ski šoli, zato morajo biti učenci pri razpisu vpisa pozorni, ko bodo tskaili to usmeritev oziroma vzgojnoizobraževalni program. Tukaj podana informacija je dokaj nepopolna, zato priporoča- mo učencem in njihovim staršem, da temdjito preučijo informadjo, ki jo je posredoval na šole Sred- nješolski center ali pa se o možno- stih izobraževanja pozanimajo v tej ustanovi. Hkrati pozivamo učence in starše, da nam pošljejo viirašanja o možnostih srednješol- skega izobraževanja v Ptuju na katera bomo odgovorili v kateri od prihodnjih številk Tetfaika. N. Dobljekar Sklic občinske konference ZSMS V p)etek, 11. februarja so se na redni seji sestali čla- ni predsedstva občinske konference ZSMS Ptuj, na kateri so osrednjo pozornost posvetili pr^edu pri- prav za sejo občinske konference ZSMS, ki bo v četr- tek, 24. februarja ob 15.30 v Narodnem domu. Gradi- vo za sejo so že prejele vse osnovne organizadje ZSMS v občini, člani pre^edstva pa seveda pričakujejo, da bodo gradivo obravnavali v vseh sredinah, svoja stali- šča, predloge in vprašanja pa povedali na seji. V tem tednu se je pričel tudi postopek evidentira- nja brigadirjev za udeležbo na letc^njih mladinskih delovnih akcijah. Kot smo že pisali, smo v občini letos organizatorji dveh mladinskih delovnih brigad, ki se bosta udeležili zvezne mladinske delovne akdje v Vojvodini (1. izmena — junij) in zvezne mladinske de- lovne akcije v Sloveniji (3. izmena — avgust), nekaj pionirjev pa bo sodelovalo v regijski pionirski ddovni brigadi, katere organizatorji so mariborski mladinci, brigada pa bo delala avgusta (3. izmena) na zvezni mladinski delovni akdji Kozjansko. Na seji so spregovorili tudi o izobraževanju vod- stva mladinskih delovnih brigad, ki ga bodo organi^ rali člani posameznih centrov in komisij, ki ddujejo pri predsedstvu OK ZSMS (Center za obveščanje in propagando za področje informiranja, občinski center marksističnih krožkov in komisije za idejnopolitično dek> za področje idejnopolitičnega usposabljanja ipd.). Glede na to, da se bo zvezna štafeta mladosti na področju Slovenije mudila od 10. do 16. maja, so člani predsedstva razpravljali o aktivnosti v teh dneh in se dc^ovorili, da bo nosilec akdje komisija za šport in prireditve. V nadaljevanju so razpravljali tudi o reorganizaciji osnovnih organizacij ZSMS, predsednica konference mladih v vzgoji in izobraževanju. Sanja Brezničar, pa jih je seznanila z informacijo o vpisu v Srednješolski center v šolskem letu 1983/84. Predsedstvo je potrdilo tudi predlog članov občin- skega centra marksističnih krožkov in komisije za IPD, da so organizatorji republiškega seminarja za vodje OC MK in predsednike komisij za IPD. Organi- zacija seminarja pa ni le pripravljenost mladih za to- vrstno dek), ampak tudi premagovanje ustaljene prakse, da se tovrstni seminarji organizirajo v večjih centrih Slovenije oziroma ob obali. 1. HUNJET USPEL SEMINAR ZA PREDSEDNIKE DELAVSKIH SVETOV Občinski svet Zveze sindikatov Slovenije v Ptuju je v četrtek. 10. februarja v dvorani Narodna doma v Ptuju pripravil enodnevni seminar za predsednike de- lavskih svetov temeljnih in delovnih organizadj zdru- ženega dela z območja občine. O namenu tega sen^ narja je predsednik občinskega sveta ZSS Edvard Kupčič povedal: „Po programu občinskega sindikalnega sveta in kluba samoupravljalcev je namen seminarja predvsem skupen dogovor za enotno akcijo družbeno političnih organizacij in samoupravnih struktur v združenem delu pri n^ogah v naslednjem obdobju. Predvsem gre za enotna stališča in naloge pri sprejemanju zaključnih računov in vseh ostalih pomembnih nalog omenjenih struktur v združenem delu. Med pomembnejšimi te- mami naj (Knenim Se metode dela in vlogo samouprav- nih organov pri tem, vsekakor pa je izredno zanimiva tema tudi gospodarjenje v občini Ptuj v preteklem letu in naloge ki izhajajo iz resolucijskih usmeritev. To je le ena izmed oblik izobraževanja, ki smo si jih zastavili v občinskem sindikalnem svetu in klubu samoupravljalcev. V letošnjem letu je predvidenih Se več izobraževalnih oblik, predvsem bomo dali pouda- rek večji vlogi defegatskega sistema, oziroma aktivira- nju tega, saj je znano, da še zmeraj ni zaživel kot bi moral. Vsekakor pa smo s tem seminarjem zadovoljni, saj je bil obisk predsednikov delavskih svetov zdo do- ber " • — OM Podpora programski shemi radia in Tednika Pod predsedstvom Franca Teti- čkoviča se je prejšnjo sredo. 9. fe- bruarja sestal programsko izdaja- tdjski svet Radio-Tednika. ki delu- je pri predsedstvu občinske konfe- rence SZDL Ptuj. Glavna razprava je bila o programski vsebini Tedni- ka za leto 1983 in o novi tedenski programski shemi radia Ptuj (oboje je bilo objavljeno v predzadnji šte- vilki Tednika v letu 1982). Razprava je znova potrdila to, kar se nam večinoma ponavlja na vseh sejah, da znamo povedati kaj in kako želimo, kaj je dobro in kaj slabo, kako bi morali delati, da bo boljše; pri tem pa največkrat ne upoštevamo dovolj stvarnih možnosti in dejanskih sposobnosti. Ob tem se često premalo zaveda- mo, da se težko gospodarsko sta- nje, s katerim se spopada naša dnj3ja, naša nedosleoslen v oddelku Kartonaža v TOZD LIP Slov. Bistrica. Za profesionalnega sekretarja pa so izvolili Rudija DamSeta iz TOZD ISKRA Poljčane. Ob tem so delegati programsko voliliK kcmference OK ZSMS izvolili še devet člansko predsedstvo in vodje svetov pri OK ZSMS Slov. Bistrica. Viktor Horvat Gumama se bo priključila Savi Agisova temeljna organizacija združenega dela Gumarna bo od 1. aprila dalje vključena v DO Sava iz Kranja. Ponovljeni referendum o vključitvi je v Savini TOZD Vzdrževanje uspel (67 It ZA) in tako bo Gumarna (tu je za izločitev iz Agisa in vključitev v Savo glasovalo 88 zaposlenih) še tesneje povezana s slovenskim Gumarstvom. j Tudi v nedeljskem karnevalskem sprevodu so „obddali" iztočltev Gumame iz Agisa. Z« lažje branje: zanimiv je nekoliko slabše vidljiv zapis Agis se utaplja v Dravi, Gumarna se rešile v Savi! (foto L kotar) Skupna seja OK SZDL in 00 ZZB NOV Ormož »P(xlružbljanje ohranjevanja, prenašanja in ra/vijanj tradicij NOV je treba uresničevati zlasti v okviru vseh dejavnikov, organiziranih v SZDL kot pomembni sestavni del družbenop>olitične deja- vnosti- jc med drugim zapisano v programu dela občin^ike organizacije ZZB NOV Ormož. Da bi se konkretno dogovorili, kako lo nalogo kar naido- sledneje in vsebinsko najbolje uresničevati, je bila včeraj skupna seja občinske konference SZDL in občinskega odbora ZZB NOV Ormož -u 4 - DELEGACIJE OBRAVNAVAJO 17. februar 1983 - TCDMIK Večjo skrb mladim družinam in otrokom v prejšnjem tednu je bila skupna seja sveta za zdravstvo in socialno politiko in sveta za spremljanje družbeno-ekonomskega položaja žensk pri predsedstvu občinske konference SZDL Ptuj. V začetku je Anka Osterman podala kratko informacijo o uresniče- vanju resolucije o načrtovanju družine in družbenih prizadevanj za njen nastanek in varnost, zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih in zakona o zdravstvenih ukrepih pri uresničevanju pravice sdo svobodnega odločanja o rojstvu otrok z ugotovitvami stališči in predlogi. Seveda se je takoj po podani informaciji, ki jo je tov. Ostermanova podala v zares strnjeni obliki, razvila obširna razprava, ki se je navezala tudi na stanje v ptujski občini. V razpravi smo ugotovili, da se danes kaže odprtost družine v vse večji meri. Prav ta odprtost pa vključuje tudi otroka v boljšo vzgojo, starši pa so danes pripravljeni plačevati vse večjo stopnjo prispevkov. Hkrati tudi ugotavljamo, da jc otrok, ki se rodi izven zakona enak ti- stemu, ki se rodi v zakonu, da ima prav tako dobro vzgojo, in omogočene vse možnosti pravilne vzgoje. Vse več govorimo tudi o varovanju starša in otroka. Vse manj je tudi patriarhalne miselnosti, ki bi lahko negativno vplivala na razvoj otroka. Ce pogledamo malo nazaj je v družini pona- vadi prevladoval moški, se pravi, da je bil,,glava" družine. Posegli smo tudi na področje zdravstva in poskušali ugotoviti, kaj je bilo narejenega v zadnjih nekaj letih za zdravo rast otrok, in kakšni uspehi so se pokazali, ko je pričel otrok odraščati. Predvsem bi bilo potrebno na področju zdravstva učiti mlade v vzgoji in izobraževanju o nastanku družine, saj je mnogo takšruh, ki o družini nimajo prave pred- stave. Večjo pozornost o zdravstveni vzgoji bi mladim morali dati v srednji šoli, jim predstaviti o tovarištvu in o spoštovanju nasprotnika. Večjo vlogo bi morali pri vzgoji otrok odigrati tudi učitelji zdravstvene vzgoje. Reči moram, da se ne bi smeli držati vedno samo učnega programa, ampak bi morali nameniti kakšno uro tudi prosti temi, ki bi jo izbrali dijaki sami. Skratka menimo, da je poučenost naših srednješolcev premajhna, da premalo vedo o nastanku družine, o skupnem življenju in o rojstvu oirok, da bi morali več pozornosti posvetiu temu, kakšno je življenje, ko se rodi otrok. Čeprav je bilo na temo o vzgoji otrok v srednji šoli že več posvetov, • seminarjev . . . Mnenje udeležencev obeh sej je bilo, da bi bilo pametno narediti tudi po krajevnih skupnostih kakšno predavanje o zdravstveni vzgoji, o nastanku družine, o spolni vzgoji in zaščiti deklet. Vse preveč ueotavliarao. da se Doiavlia vse večje nezaželenost otroka pri dekletih do 19 let starosti in da ie ta stopnja iz leta v leto večja. Mladi pari se odločijo za skupno življenje prehitro, i&ko je bilo v lanskem letu 360 parov, ki je sklenilo zakonsko zvezo in 120 parov, ki se je razvezalo. Sev^a se dogaja tudi to, da se pari nikakor ne morejo sporazumeti o razvezi na sporazumen načib, kajti vsak teži za tem, da dobi čim večje premoženje. Vse preve6 je izmikanja tudi predzakonskemu svetovanju mladim družinam o nadaljnjem življenju. Vsak komaj čaka, da ura, ki je name- njena za razgovoi" čim hitreje mine, le malo je tistih, ki želijo zvedeti kaj več kot to, kar je zakonska svetovalnica želela zakoncema povedati pred vstopom v zakon. Seveda bi bilo potrebno nabaviti tudi kakšne pripo- močke, kot so filmi, razne brošure itd. Najrazličnejše informacije o prekinitvi nosečnosti ali o skupnem življenju mladih parov, ki pa so dejansko dezinformacije dajejo razne revije. Pojavlja se tudi vse več zahtev po prekinitvi nosečnosti, zlasti so to učenke srednjih šol in študentke. Tako je lansko leto v ptujski občini prišlo do prekinitve nosečnosti prav pri učenkah, ki obiskujejo zdrav- stveno šolo. Statistični podatki tudi kažejo, da le 2 Vo nosečnic ne prihaja na redne preglede, da je čez 85 Vo nosečnic zaposlenih, da se v bolnišnici rodi nad 99 % otrok in da le 6 ^o žensk rodi po 35 letu starosti. V letu 1981 je koristilo porodniški dopust na območju SRS nad 27.000 mater in 59 očetov. V ptujski občini je trenutno le 13 rejniških družin, to so pretežno že starejše družine. Prav bi bilo, da bi se za rejni- štvo odločalo več družin, ki bi jim tp lahko bilo tudi kot poklic. Zal pa tudi ugotavljamo, da tisti, ki bi bili pripravljeni skrbeti za otroke brez staršev nimajo ustreznih prostorov. Na seji je bilo še precej povedanega o družbenem položaju žensk, o njihovem vključevanju v družbeno življenje, saj ženske postajajo vse bolj samostojne, o rojstvu otrok itd. Silva Gorjupova je na seji spregovorila tudi o načrtovanih spremembah na področju zdravstvenega varstva. Ob koncu' pa je tekel pogovor še o delu svetov in sekcij pri krajevnih konferencah SZDL in o pripravah na 8. marec — mednarodni dan žensk, ki ga bodo v krajevnih skupnostih obeležili s kulturnimi programi. J. Hvaleč DRUŽBENI PRAVOBRANILEC SAMOUPRAVLJANJA PTUJ Obsežno delo v letu 1982 Zbori skupščine občine Ptuj bodo na naslednji seji obiavnavali tudi poročilo o delu družbenega pravobranilca samoupravljanja v letu 1982. Ker je bil v lanskem letu dotedanji družbeni pravobranilec samoupravljanja F ranc Tetičkovič izvoljen za predsednika SO Ptuj, je bil za novega družbenega pravo- branilca sa samoupravljanja izvo- ljen Dimče Stojčevski, ki je prej opravljal funkcijo sekretarja komiteja OK ZKS Ptuj in je tako letos prvič sestavljalec pt)ročila. Poročilo je precej obsežno, zato bomo glavno njegovo vsebino poskušali predstaviti skrajšano. V letu 1982 je družbeni pravo- branilec samoupravljanja obra- vnaval skupno 329 zadev, to je 54 primerov manj kot v letu 1981, v bistvu pa to ne predstavlja zmanj- šanje obsega dela. Tudi druge obravnavane zadeve ne kažejo večjih odstopanj, saj gre skoraj za enako problematiko kot v letu 1981 in se kaže kot določena stalnica v delu družbenega pravo- branilca samoupravljanja. Na prvem mestu so še vedno de- lovna razmerja, ki so v letu 1981 predstavljala 52,3 % obravnavanih zadev, v letu 1982 pa kar 62,3 Nato vprašanja razdelitve sredstev za osebne dohodke 12,2 % (leto poprej 15,7 sledijo kršitve družbene lastnine 9,2 % (leto poprej 6,8 Vo), nadalje stanovanj- ska razmerja 6,1 % (5,2 %), pra- vice delavcev do samoupravnega organiziranja 3,6 % (3,9 %) itd. Nov primer v letu 1982 se pojavlja vprašanje samoupravne delavske kontrole, vendar le 0,6 %, kar je glede na pristojnosti občutno premalo. DELOVNA RAZMERJA Največ, kar 44,5 % vprašanj se pojavlja s področja odgovornosti za opravljanje del in disciplinski postopek. Gre predvsem za zade- ve, ko delavci pred disciplinskim postopkom ali po njem zahtevajo pravno pomoč. Pri delu disciplin- skih komisij ugotavlja pomanjklji- vosti, zlasti ni zaslediti disciplinske odgovornosti individualnih poslovodnih organov in delavcev s posebnimi pooblastili in odgovor- nostmi. Obravnavanih zadev s podrdčja razporejanja delavcev je 19 prenehanja delovnih razmerinj pa 14,6 Občuten pa je porast za- dev v zvezi z imenovanjem poslovodnih organov, kar 6,3 Pri tem je moč ugotoviti premajh- no doslednost pri delu razpisnih komisij in tudi ,,liberalizacijo" razpisnih pogojev mimo zakonskih predpisov. Pri dajanju mnenj o moralnopolitičnih kvalitetah ni celovitosti, zato bo potrebno temu vprašanju posvetiti večjo pozor- nost, v procesu demokratizacije kadrovske politike, doslednemu upoštevanju mnenj baze, dejan- skemu uresničevanju socialističnih samoupravnih odno.sov, spremi- njanju razmer in uresničevanje gospodarske ustalitve. Dosledno bo treba upoštevati tudi družbeni dogovor o kadrovski politiki obči- ne Ptuj. Nudenje pravne pomoči posainc/nim delavcem sicer ni osnovna dolžnost družbenega pra- vobranilca samoupravljanja, ven- dar je to njegova pomembna deja- vnost, če so delavci v zdru.»enem delu s kršitvami samoupravnih pravic iz delovnega razmerja nepo- sredno prizadeti. Ob tem je potre- bno ponovno opozoriti pristojne v OZD, da so prvenstveno dolžni nudili pravno pomoč svojim delavcem. V bodoče bi se kazalo bolj posluževati informacijskih sredstev v nudenju pravne pomoči. V ptujski občini še ne uresničuje- mo zakona o pravni pomoči, pra- vna pomoč trenutno ne deluje, v teku pa so priprave za njeno ustanovitev. Med predlagatelji za reševanje posameznih zadev so kar z 41,6 odstotka delavci posamezniki. To kaže, da so močno prisotne kršitve v OZD do posameznih delavcev, povedati pa jc tudi treba, da se po- samezni delavci tudi premalo zave- dajo svoje odgovornosti do dela in discipline. Povečalo se je število predlogov drugih samoupravnih organov — od 7,1 % v letu 1981 na 23,1 % v letu 1982. Med predlagatelji so z 10 % poslovodni organi in z 7,9 % delavci s pose- bnimi pooblastili in odgovornost- mi. skupno reševanje zadev je prisotno tudi pii pobudah družbe- nopolitičnih organizacij, SDK, javnega tožilstva in inšpekcijskih služb. STANOVANJSKA RAZMERJA V strukturi obravnavanih zadev predstavljajo stanovanjska razme- rja 6,1 Delo dnižbenega pra- vobranilca samoupravljanja na tem področju je bilo omejeno predvsem na reševanje konkretnih spornih razmerij, bodisi na zahte- vo posameznikov ali stanovanjskih komisij in na sprotno opozarjanje na nove predpise. V OZD še ved- no nimajo zadovoljivo urejenih ,,kadrovskih stanovanj", zlasti ni opredeljeno ugotavljanje, katera dela in naloge v OZD so deficita- rna. Prav tako še niso v celoti izpeljane določbe zakona o stano- vanjskem gospodarstvu. Po poda- tkih Zveze stanovanjskih skupnosti Slovenije je v občini Ptuj bilo do oktobra 1982 ustanovljenih le 70 skupnosti stanovalcev od planira- nih 200. Družbeni pravobranilec samoupravljanja je na ta problem opozoril OK SZDL. da le-ta spodbudi politično aktivnost v krajevnih skupnostih. PRpGRAMl POSLOVANJA V ZOZENIH POGOJIH GOSPO- DARJENJA V skladu s programsko usmerit- vijo je družbeni pravobranilec sa- moiy5ravljanja skupaj z občinskim svetom ZSS pregledal nekatere TOZD v večjih OZD, kako so pripravljeni posebni programi za poslovanje v ' zoženih pogojih gospodarjenja. Takšni programi morajo biti sestavni del gospodars- kega načrta za leti 1982 in 83. Ugotovili so, da imajo programe, vendar so ti preveč splošni, zlasti še v tistih TOZD, ki poslujejo z izgubo ali na meji rentabilnosti. V GP ,,Drava", ki sicer ne izkazuje izgube, pa takega programa ni, za- to je tudi izhod iz sedanjega položaja mnogo težji in postaja breme družbenopolitične skupno- sti. SAMOUPRAVNA ORGANIZI- RANOST IN i^HODKOVNI ODNOSI • Pri sedanji samoupravni orga- niziranosti TOZD je vse premalo prisotno načelo, da je potrebno v TOZD krepiti dru?lK'no ekonom ske odnose, v katerih bo delavcem zagotovljeno neposredno odloča- nje o vseh skupnih ziidevah. Delo- vne organizacije so vse preveč mehanični zbir TOZD, ne pa delo- vna organizacija z uveljavljenimi Dimče Stojčevski, družbeni pravo- branilec samoupravljanja. razmerji skupnega prihodka, dohodka in urejeno svobodno menjavo med TOZD in delovnhni skupnostmi skupnih služb. Pri izpopolnjevanju oblik organizira- nja kaže bolj vključiti komisijo za spremljanje uresničevanja zakona o združenem delu, ki deluje pri SO Ptuj, zlasti glede dajanja pobud. SPREMLJANJE URESNIČEVA- NJA POLITIKE CEN Skupaj z občinsko skupnostjo za cene in inšpekcijskimi službami je družbeni pravobranilec samoupra- vljanja spremljal uresničevanje politike cen, zlasti z vidika zakona o temeljih sistema cen, družbeni kontroli cen in uresničevanju zveznega odloka o maksimiranju cen. Ugotavljajo tudi nenehne pri- tiske za povečanje cen, zlasti se kr- ši zvezni odlok o maksimiranju cen na področju kmetijstva in prehra- ne, kar je značilno za celotno SRS in ne samo za občino Ptuj. Glede na izgube v agroživilstvu in klavno-predelovalnih obratih so se v občini Ptuj pojavili samo- upravni sporazumi med OZD, ki prodajajo meso in mesne proizvo- de ter potrošniki, kot so šol^, obrati družbene prehrane in drugi- mi. V teh sporazumih so bila zaje- ta določila o s skupnem poslovnem riziku, skupnem razvoju, racional- nem in rentabilnem poslovanju, čeprav med šolami in obrati družbene prehrane ni reproduk- cijske verige in povezanosti. Slo je le za to, da je prodajalec kot končni člen reprodukcijske verige razliko v ceni prevalil na potrošni- ka. Zato je družbeni pravobranilec samoupravljanja pismeno opozoril na nezakonitost takšnih samo- upravnih sporazumov, ki so bili od DO z območja ptujske občine tudi umaknjeni, prisotno pa je Se iz- siljevanje od SOZD Ti.fna .Mari- bor. V zvezi s tem ji bil opozorjen tudi družbeni pravobranilec samo- upravljanja SRS, ki je podvzd ustrezne ukrepe. SPRKMUANJL POGODBENE- GA IN NADURNEGA DELA Kljub ugotovit i, da število brezposelnih in mladih strokovnja kov v občini Ptuj '^'rio narašta, je pogodbeno in iiaduriK) delo v OZD še močno prisotno. Iz dose- danje prakse ugotavljajo, da se določbe o pogodbenem delu izigravajo tako: — da se sklepajo pogodbe za opravljanje del, za katere bi bilo mogoče skleniti delovno razmerje za določen čas ali delovno razmer- je s krajšim delovnim časom, — da se sklepajo pogodbe v daljšem trajanju kot za določen čas, celo z istim delavcem večkrat tekom leta, — poseben problem predstavlja- jo pogodbe, ki izhajajo iz rednega delovnega procesa in da se pogod- be sklepajo za dela, ki niso opredeljena v samoupravnem ak- tu, — da se ne izvajajo določbe, da se lahko sklerje pogodba o delu le z nezaposleno ali delno zaposleno osebo, z drugo osebo pa samo, če pristojna skupnost za zaposlovanje ugotovi, da ni nezaposlenih ali del- no zaposlenih oseb, — da OZD sklepajo pogodbe z upokojenci mimo in brez soglasja pristojne skupnosti za zapo.slovanie. V 118 OZD je bilo sklenjenih 224 pogodb o delu z delavci v rednem delovnem razmerju. V to niso zajete pogodbe o delu, ki so sezonskega značaja (kmetijstvo). V OZD ptujske občine je bilo v letu 1982 sklenjenih 52 pogodb z upokojenci, od tega 34 v gospo- darstvu in 18 v negospodarstvu, v letu 1981 pa je bilo 54 takih pogodb, torej sta lansko leto le dva upokojenca šla v ..zaslužen" pokoj. Po podatkih je bilo v 11 OZD v 8 mesecih lanskega kia opravljeno v gospodarstvu 157.710 nadur, v negospodarstvu pa 87.818 nadur. Razlogi za nadurno delo so: iz- venprogramsko delo, povečan ob- seg dela, kvalifkirana dela, pomanjkanje delavcev, bolniške, finančna dela, izvoz, nepredvidena dela. Prav gotovo se v nekaterih dejavnostih ne bomo mogli po- vsem izogniti nadurnemu delu, vendar je dosedanje število nadur in pogc^b iz rednega delovnega razmerja nesprejemljivo in kaže na kršitev zakonov, slabo organizaci- jo dela, prerazporeditev dela in premajhna produktivnost. DELO SAMOUTRAVNE DELA- VSKE KONTROI.F. Na seminarju, ki ga je organizi- ral občinski svet ZSS Ptuj, udeležil pa se ga je tudi družbeni pravobra- nilec samoupravljanja, so ugotovi- li, da se ddavska kontrola k redko sestaja, da so predrami sicer sesta- vljeni, venaar jih ne izvajajo in da se delavska kontrola praviloma se- staja le v izjemnih primerih. Samoupravna delavska kontrola je razvita le tam, kjer so razviti samoupravni odnosi v posamezni OZD. Dejavnost samoupravne delavske kontrole še ni dovolj usmerjena v nadzor in kvaliteto gospodarjenja z družbenimi sredstvi, ugotavljanju izvajanja samoupravno dogovorjenih odločitev in podobno. SKLEPNE UGOTOVITVE Iz navedenega izhaja, da je potrebno doslednejše in celoviteje izvajanje ustave in zakona o združenem delu, da je nadaljnji družbeni razvoj jasno začrtan in da bodo skupni družbeni cflji lah- ko doseženi le po samoupravni poti tako pri spreminjanju razmer kot pri uresničevanju gospodarske ustalitve. To zahteva nenehno utr- jevanje položaja delavca v združe- nem delu pri gospodarjenju s sredstvi družbene reprodukcije. Zaostriti je treba odgovornost za slabo, površno in negospodarno uporabo družbenih sredstev, dosledno izvajati samoupravljanje ter zaosmti konkretno odgovo- rnost na Vseh ravndi dela in odlo- čanja. Ugotovitve v tem poročilu naj bodo le dodatna spodbuda za dograjevanje družbenoekonomske, samoupravne in družbenopolitične aktivnosti vseh dejavnikov. Povzetek iz poročila pripravil: FF POGOVOR Z MARTfflIOM BERDENOM O URESNIČEVANJU ZDRAVSTVENEGA VARSTVA SKUPNO V URESNIČEVANJE SPORAZUMA Sindikati v združenem delu prevzemajo javno razpravo o osnutku samoupravnega sporazuma o uresničevanju zdrav- stvenega varstva, saj je potrebno opredeliti zneske predlaga- nih participacij za zdravstvene storitve ter druga določila, ki bi naj na eni strani omejila zdravstveno porabo, na drugi strani pa povečala skrb za lastno zdravje. Nekaj o predlaga- nih novostih smo že zapisali v prejšnji številki Tednika, za današnjo pa smo pripravili pogovor z Martinom Berdenom, predsednikom skupščine ol)Cinske zdravstvene skupnosti v Ptuju. Tovariš Berden, katere so glavne novosti tega sporazuma, ki v bistvu dopolnjuje sprejeti zakon o zdravstvenem var- stvu? „Glavna značilnost samoupravnega sporazuma je v ure- sničevanju določb zakona, ki je začel veljati že prvega ja- nuarja 1981. Gre za novosti, ki jih v združenem delu žal tudi prenialo poznamo. Nedvomno pa veje iz samoupravnega sporazuma tudi težaven gospodarski položaj, ki narekuje ne- koliko manjSo stopnjo razvojnih možnosti zdravstva, pa tudi prilagoditev dohodkovnim možnostim združenega dela." Sporazum prinaša tudi nove obveze za združeno delo, — saj bodo nekatera plačila, ki so bila dosedaj v pristojnosti oWinske zdravstvene skupnosti, prešla na delovno oziroma sestavljeno organizacijo. Za katere obveze gre? „Naj uvodoma poudarim, da se pravice delavcev iz zdravstvenega varstva v bistvu ne spreminjajo. Spremembe so le pri načinu financiranja teh storitev. V OZD si bodo de- lavci po tem samoupravnem sporazumu neposredno v OZD zdravstvenega varstva zagotavljali določefte zdravstvene sto- ritve. Prvenstveno gre za zdravstvene storitve, ki zadevajo preprečevanje, odkrivanje, zdravljenje in rehabilitacijo, po- ■ odbe*pri delu, poklicnih bolezni, porem za zdravstveno • arstvo delavcev z zmanjšano delovno sposobnostjo, storitve za varstvo pri delu in druge zdravstvene storitve, ki izhajajo iz dela oziroma bolezni ali poškodbe, ki se zgodijo na poti na delo oziroma na poti iz dela. To je eno področje; drugo po- dročje je tudi socialna varnost, ki izhaja iz zdravstvenega varstva. V tem primeru gre za pomembno novost, da bodo v bodo- če OZD izplačevale delavcem tudi nadomestila zaradi bolezni nad 30 dni. Določene spremembe so tudi pri zdravstvenih standardih. Samoupravni sporazum nakazuje rešitve za upo- rabnike, ki bi zahtevali zdravstvene storitve na višji ravni, ki tudi več stanejo. Razliko med zagotovljenim in višjim stan- dardom bodo v bodoče morali plačevati uporabniki sami. Nekaj manjših sprememb je tudi pri doplačilih uporabnikov k ceni zdravstvenih storitev. Naj omenim participacijo ob poškodbah izven dela, ki se podvoji, podobno participacija zaradi vinjenosti. Višje bi naj bile tudi participacije ob obi- sku zdravnika v nočnem času in še nekatere druge." Predlaga pa se tudi sprememba glede izplačil pri boleznih, ki trajajo dalj časa. „Samoupravni sporazuma določa tudi osnove, po katerih bi naj delavci dobivali nadomestila za čas bolezni. Sistem je približno zastavljen tako kot doslej. V prvih dneh odsotno- sti z dela bodo nadomestila nekoliko nižja, za daljšo odsot- nost pa višja. Naprimer za prve tri dni bi naj nadomestilo znašalo 75 odstotkov, največ pa 85 odstotkov. Pomembno pa je to, da nadomestila delavci sami opredelijo v svojih sa- moupravnih aktih in da sporazum omejuje le najvišji in naj- nižji nivo nadomestila. Najvišji nivo nadomestila ne bi smel biti večji, kot bi f delavec dobil, če bi delal; najnižji pa je odvisen od najn"- ohodka, ki bo določen v SR Sloveni- ji." Uveljavi, ci sc naj tudi sistem solidarnosti, — posebej je to pomembno pri malih organizacijah. ,.Seveda bo tako povečanje neposredne svobodne menjave dela delavcev z delavci v zdravstvenih organizacijah, povzro- čalo določene težave. Namreč težave v tem smislu, da nado- mestila, pa tudi bolezni praviloma ne nastajajo enakomerno v vsaki temeljni organizaciji. Tako je v nekaterih organizaci- jah lahko več poškodb, kot v drugih; pa tudi več izostankov zaradi poklicnih bolezni. Samoupravni sporazum vsebuje dve ravni solidarnosti gle- de vseh teh izdatkov. Glede bolezni, ki izhajajo iz dela, bi naj temeljne organizacije prvenstveno s samoupravnimi akti solidarnost določale na nivoju DO ali SOZD; v naglednji fa- zi, če je SOZD premajhna rizična skupnost, se bo ta solidar- nost morala zagotavljati v okviru občinske zdravstvene skupnosti. Vse te odnose oziroma odstotke in sredstva, ki jih bo zdravstvena skupnost izgubila zaradi prenosa, bo potrebno še izračunati. Potem pa v aktih občinske zdravstvene skup- nosti opredeliti v katerih primerih bo solidarnost uresničeva- na na nivoju občinske zdravstvene skupnosti. V TOZD pa morajo določiti, v katerem primeru ima TOZD pravico do solidarnosti v DO in na niviju SOZD." Združeno delo premalo ve o tem samoupravnem sporazu- mu, Kako bomo povečali ta krog informiranih? „V ta namen je občinska zdravstvena skupnost sklicala tu- di posvet s poslovodnimi organi v četrtek, 10. februarja, da bi se o vseh teh vpra.šanjih pogovorili. Na področju zdrav- stvenega varstva pa bo potrebno v združenem delu več delati, dopoliti t)0 potrebno samoupravne akte, določiti ljudi, ki bodo spremljali zdravstveno varstvo. Ob tem pa ne bi smeli bistveno povečevati administrativnega dela; čeprav ga nekaj tudi bo. V občinski zdravstveni skupnosti smo pripravljeni, da za- kon o zdravstvenem varstvu uresničimo, kot tudi sfx>razum o uresničevanju zdravstvenega varstva na čim enostavnejši na- čin. Organizacijam združenega dela bomo pri tem pomagali po najboljših močeh," je zaključil Martin Berden. MG TEDNIK ^ ^^^ SESTAVKI »M KOlViENTARJI - 5 ODGOVORNOST LE Z RAZVIJANJEM SAMOUPRAVLJANJA Na javni razpravi o idejnopolitičnem usposa- bljanju in informiranju v ZK, ki je bil 7. fe- bruarja v Piuju (o tem smo na kratko poročali le v zadnji štev. Tednika), je imela uvod v razpravo članitra pred.sedstva OK ZKS Ftuj Sla- va Sare, ki je v predsedstvu odgovorna za delo komunistov v vzgoji in izobraževanju, kulturi in znanosti. Povzemamo nekaj misli iz njene uvodne razprave. Odvei je že govoriti, da je naš gospodarski in ves družbeni razvoj zaSd v resne težave, v družbeno krizo razvojnega značaja. Grozi nam nevarnost degeneracije samoupravnega sistema in nekakšnega stiliijskega gibanja k vse števil- nejšim in vse širšim administrativnim po.segom. Ustavili smo se pred zidom objektivnih družbe- nih nasprotij, ki smo jih bih pozabili ali pa o njih naivno mislili, da smo jih odpravili. V raz- voju smo prišli do križpotja, na katerem ne mo- remo dolgo stati. Nikakršnega dvoma ne sme biti, po kateri poti naj gremo . . Središčno vprašanje v razvijanju socialističnih samoupravnih odnosov je torej vprašanje, ali bodo organizirane subjektivne sile zavestno usmerjale družbeni razvoj in bodo integralni del tega procesa, ali pa. se bodo družbeni odnosi stihijno regulirali. Pravica do dela z družbenimi sredstvi in pravi- ca do samoupravljanja sta temelj in izvir cele vrste drugih neodtujljivih ekonomskih material- nih in demokratičnih pravic, obveznosti in od- govornosti delovnega človeka v združenem delu in v družbi sploh. V družbi, kakršno gradimo, je torej mogoče uresničevati odgovorrffest le z razvijanjem sa- moupravljanja. zasiK)vanem na delegatskem si- stemu, ki omogoča delovnemu človeku da sode- luje v pripravi, sprejetju in nadzoru izvajanja sklepov. Tako delavec neposredno sodeluje pri urejanju odnosov na področju, ki je v vseh po- litičnih sistemih predstavljal moč, ki mu je bila odtujena, to je na področju politike in oblasti. Samoupravljanje in odgovornost sta, povedano drugače, dve'strani istega družbenega procesa. brez enega ni moč uresničili drugega . . . Pravica do samoupravljanja je brez dvoma velika pravica, hkrati pa tudi velika odgovor- nost, kajti — kakor je poudarjal tov. Kardelj — ,,v sistemu samoupravne demokracije mora vsak človek polno odgovarjati tudi za usodo drugega človeka . . ." Samoupravna odgovornost je sposobnost za sporazumevanje, up<^tevanje in usklajevanje različnih interesov, sposobnost ravnanja po sprejetih dogovorih in sprejemanja njihovih po- sledic. V tem smislu je odgovornost nov družbeni odnos med ljudmi in nova kakovost človeka in družbe. Takšna odgovornost nadra- šča opravljanje dolžnosti, zato pa stagnirajoče in krizne pojave v razvoju samoupravljanja vse- lej spremljajo slabljenje odgovornosti na vseh ravneh družbe, kriza moralne in družbene z.a- vesti. Nemarnosti in nevestnosti pri delu, opor- tunizem, samovolja, nesposobnost za opravlja- nje funkcij so znane pojavne oblike takega sta- nja . . . Samo z abstraktnimi razpravami o odgovor- nosti bomo kaj malo dosegli, kvečjemu bomo ustvarili še eno inflacijo, ki bo v primerjavi z drugimi v svetu dosegla pomemben rekord. Rezultat vsega pa bo, da se bo za takšnimi razpravami še naprej bohotila neodgovornost. Biti moramo bolj konkretni, kajti vsaka neod- govornost ima svoje ime in priimek . . . Odgovornost sedanjega trenutka je tudi krepi- tev revolucionarne vloge slehernega komunista, sleherne organizacije in slehernega vodstva ZK. Najzanesljivejše merilo za revolucionarnost ZK kot celote, njenih posameznih delov in posa- meznih komunistov, njihove idejne enotnosti, organizacijske trdnosti — je vprašanje, kakšna je naša sposobnost, da v SZDL, sindikatih in drugih DPO na demokratičen način spreminja- mo naša načelna stališča in politiko v množično pobudo in konkretno akcijo . . . Komunisti moramo delovati v samoupravnih organih in skupnostih, tam, kjer ljudje odloča- jo ... Ce tak način dela v ZK ne-bo prevladal. se lahko zgodi, da bodo resolucije ali sklepi na sestankih ZK ali na naših konferencah in komi- tejih govorili eno, življenje pa bo obračalo stva- ri po svoje. Gradivo za 6. sejo CK ZKS „Aklualna vpra- šanja in naloge pri utrjevanju idejne in akcijske usposobljenosti ZK" je potrebno v vseh osnov- nih organizacijah ZK temeljito obravnavati in na podlagi tega gradiva kritično oceniti proble- matiko v lastni sredini. Zlasti jc treba dati pou- darek naslednjim vprašanjem- — katere akcije si je OO ZK zastavila v zao- strenih družbenopolitičnih razmerah? — ali smo dovolj usposobljeni in ustrezno or- ganizirani za to, da s sedanjimi akcijami f)otrju- jemo svojo avantgardnost? Koliko krepimo položaj delavca, da postane nosilec odločanja? — na celotnem idejno-teoretičnem področju je opazen velik primanjkljaj, kako komunisti razmišljate, da bi ta primanjkljaj nadoknadili? — ali je sleherni član ZK nosilec oblikovanja politike in akcije ZK? — akcijsko povezovanje mora postati kot me- toda dela, ki naj prispeva k temu, da bo ZK de- lovala organizirano v vseh najpomembnejših družbenih procesih! — kako in koliko so člani ZK in OO ZK vključeni v delo v KS? — kako daleč smo z ustanavljanjem svetov ZK v KS? — ali se uresničuje odgovornost organov ZK za delo članstva in osnovnih organizacij ZK? Na podlagi kritičnih odgovorov in ocen je tre- ^ izoblikovati konkretne sklepe o tem, kaj je ffeba spremeniti v osnovnih organizacijah in or- ganih občinske organizacije ZKS Ptuj. da bomo okrepili idejno, akcijsko in organizacijsko učin- kovitost ZK v občini. S temi besedami je konča- la svoja razmišljanja Slava Sarčeva. ki so bila u\od v razpravo na posvetu s člani ZK, ki v os- novnih organizacijah skrbijo za idejnopolitično usposabljanje. Povzetek pripravil: FF O delo centrov in komisij pri OK ZSMS Ptuj Delo centrov in komisij, ki delu- jejo pri občinski konferenci mladih je dokaj dobro zaživelo. Kaj in ka- ko delajo centri in komisije? V prejšnjem tednu so se sestali člani komisije za Šport in priredit- ve. Beseda je bila o organiziranju mladinske lige v malem nogometu. Namreč že v letošnjem letu naj bi ta liga pričela z delom. Iz vsake kra- jevne skupnosti naj bi v tej ligi so- delovala le ena ekipa, saj bi le tako lahko imela vsaka krajevna skupnost možnost sodelovanja v tej mladinski obciiKki ligi. Stekle pa so že tudi prve priprave za izvedbo tekmovanj ob dnevu mladosti. V petek pa je bila 4. redna seja konference mladih v vzgoji in izo- braževanju, kjer so spregovorili o seminarju za predsednike in sekre- tarje osnovnih organizacij mladih v osnovnih in srednjih šolah, o evi- dentiranju učencev v organe občin- ske konference ZSMS, razpravljali pa so tudi o vpisu osnovnošolcev v srednje šole. Že pred tem je potekal posvet konference mladih v vzgoji in izobraževanju, kjer so se dogo- vorili, da bodo iz svojih OO ZSMS predlagali mlade v organe občinske konference. Seveda je bilo največ rečenega glede vpisa v srednješolski center v Ptuju. Vsekakor se zelo zavzemajo za zmanjšanje vpisa v upravno administrativno smer in ekonomsko smer, saj nam podatki kažejo, da je prav s to izobrazbo največ mladih med brezposelnimi. Verjetno bo potrebno bolje razmiš- ljati o kakšnih novih smereh, seve- da takšnih, ki jih v Ptuju ali pri- manjkuje ali pa jih bomo v bližnji prihodnosti potrebovali. Prav tako se je v prejšnjem tednu sestal Center za obveščanje in pro- pagando. Z vodjem centra za mla- dinske delovne akcije so se dogovo- rili o načinu obveščanja mladih za udeležbo na mladinskih delovnih akcijah. Člani centra za obveščanje bodo naredili okrog 100 plakatov, ki bi jih razobesili po krajevnih skupnostih, organizacijah združe- nega dela in v mestu. Člani centra so zbrali že tudi vse prispevke, za 2. številko glasila OK ZSMS Ptuj Gremo na delo. ki bo izšlo konec februarja. Pogovorili so se tudi o snemanju 4. radijske oddaje, ki bi jo tokrat posneli med udeleženci Novinarske šole in Sole mladih pe- res. Prav v tem času poteka Novi- narska šola. katere se je udeležilo preko 40 slušateljev^ v večini pa jim predavajo novinarji Zavoda Radio- Tednika Ptuj. ^ Člani komisije za idejnopolitično delo so naredili program za mlade iz združenega dela in krajevnih skupnostih, kajti koncem februarja bodo ti dve področni konferenci imeli seminarje za predsednike in sekretarje osnovnih organizacij. Pri občinski konferenci delujejo tudi druge komisije, ki prav tako z vso zagnanostjo pripravljajo izo- braževalne oblike, organizirajo akcije in sodelujejo v akcijah, ki jih pripravlja občinska konferenca. Na dnevnem redu sleherne komi- sije, centra, ali področne konferen- ce je tudi vprašanje brezposelnosti in zaposlovanja mladih. KajJi v brezposelnosti smo na prvem mestu v Sloveniji in verjetno bo o tem po- trebno narediti več praktično, ne pa samo zapisovati v zapisnike in bese- dičiti na sejah. JH Kako z idejnopolitičnim usposabljanjem? Komisija OK ZKS Ptuj za idejno in teoretično delo ter idejnopolitično usposabljanje v ZK. ki jo vodi dipL sociolog Jože Glazer, je ob javni razpravi izvedla ankdo, na katero je odgovorilo 123 sekretarjev OO ZKS. Odgovori na vprašanja v anketi so dali naslednje ugotovitve: — da je več kot polovica sekretarjev OO ZKS starih do 35 let in da je le slaba tretjina sekretarjev starih nad 45 let; — da med sekretarji prevladujejo člani ZK s srednjo šolsko izobrazbo in le 13,8 % sekretarjev ima poklicno šolo; — da formalno gledano posvečajo v OO ZKS precejšnjo pozornost idejnopolitičnemu usposabljanju, saj imajo skoraj v polovici OO ZKS zadolžene člane sekretariata za to področje; — večina zadolženih za idejnopolitično usposabljanje ne opravlja svoje naloge zadovoljivo, saj skoraj v polovid OO ZKS niso pripravili programa usposabljanja v tem mandatu; — med tistimi pa. ki so pripravili program idejno- političnega usposabljanja, ga skoraj polovica ne izvaja; — med oblikami, ki jih izvajajo v OO ZKS prevla- duje: pretšranje literature, Komunista, informacij OK ZKS, individualno usposabljanje, razgovori o določeni temi, predavanje, ki ga je pripravil zadol- ženi član OO ZKS; — v letu 1982 je le ena tretjina OO ZKS analizirala izvajanje idejnopolitičnega usposabljanja, kar samo potrjuje ugotovitev zanemarjenja tega pomembnega področja; — usposabljanje članov ZK se običajno konča, ko so končane obvezne oblike usposabljanja (seminar za kandkJate in novosprejete člane ZK), udeležba v drugih oblikah je glede na število OO ZK^ in članov ZK razmeroma majhna; — odnos se tudi v tem mandatu ni spremenil, saj je le dobrih 20 odstotkov OO ZKS evidentiralo svoje člane v organizirane oblike idejnopolitičnega usposabljanja; — da je glavni razlog za neevidentiranje premajhen interes za idejnopolitično usposabljanje in osebni razlogi" članov ZK; — sekretarji OO ZKS v odgovorih menijo, da so organizirane oblike primerne, vendar moramo pri- znati, da nismo preverjali, koliko se jih je posamez- nih oblik udeležilo, oz. če jih sploh poznajo; — sekretarji OO ZKS pričakujejo pomoč pri pri- pravi gradiva za posamezne teme, pomoč pri iskanju predavateljev, pri sestavi osnutka programa in finančfio pomoč za kritje stroškov organiziranja in nabave literature; — le tretjina OO ZKS sodeluje z ostalimi družbenopolitičnimi organizacijami pri pripravi in izvajanju idejnopolitičnega usposabljanja; — v odgovorih so predlagali, da bi v program idejnopolitičnega uspo.sabljanja za naslednje obdobje uvrstili predvsem aktualne teme iz družbeno- političnega življenja v Jugoslaviji, SRS in občini, gospodarski položaj, problemi stabilizacije s predlogi in načini razreševanja, problemi mladih, izobraže- vanje in zaposlovanje, program ZKJ in statut ZKS; — člani ZK ugotavljajo, da je eden od pomembnih razlogov za majhen interes za idejnopolitično usposabljanje tudi kadrovska politika ZK, saj kadrujemo v organizirane oblike ene, t. j. predvsem mlajše in tiste s krajšim stažem v ZK, druge pa kadrujemo v vodstva ZKS in za ostale pomembne družbenopolitične in samoupravne funkcije. Na podlagi rezultatov ankete in javne razprave bo komisija pripravila osnutek programa in ga poslala v OO ZKS, hkrati pa organizirala seminar za člane ZK. ki odgovarjajo za idejnopolitično usposabljanje. Na seminarju bodo skupno poskušali poiskati metode in načine, s katerimi bi naj povečali uspešnost dela ZK na tem področju. Ob tem se je treba zavedati, da je to naloga vseh organov ZKS, zalo komisija pričakuje konkretno pomoč in usmeritve tudi z njihove strani. Slovenski učni jezik Pisala nam je profesorica slavistka, ki je bila pred nedavnim članica izpitne komisije na strokovnem izpitu učiteljice predmetnega pouka v osnovni šoli. Kandidatka, ki je opravljala izpit, ni Slovenka, diplomirala pa je na ljubljanski pedagoški akademiji. Pri strokovnem izpitu je iz- praševalka ugotovila, da ,,kandidatka uporablja le nižjo obliko slovenskega jezika. Ne pozna niti slovenske slovnične terminologije, še manj pa zakonitosti slovenske slovnice." Čeprav je kandidatka tudi šolska knjižničarka, ne pozna pravil o pisavi tujih imen v slovenščini. Naša dopisovalka se sprašuje, kdo je odgovoren za to, da je lahko človek, ki ne zna slovensko, učitelj v slovenski šoli. Sama išče tudi odgovor na svoje vprašanje. V lern primeru pripisuje krivdo kandidatkini malomarnosti in pedagoški akademiji, ki ji je priznala sposobnost za pedapško delo na slovenski šoli, ne da bi bila poprej preverila njeno znanje sloveaščine tudi z izpitom. Naša dopisovalka meni, da je za to odgovorno tudi vodstvo šole, ki je sprejelo v delovno razmerje učitelja, čeprav ni znal slovensko. Jezikovno razsodišče se z dopisovalko strinja, še zlasti, ker ta primer ni osamljen: v naših šolah — od osnovne do univerze — ter v drugih oblikah izobraževanja je veliko učiteljev, ki ne znajo slovenskega jezika. Čeprav šolska zakonodaja predpisuje pouk v slovenskem jeziku, znanja slovenščine od učiteljev izrecno ne zahteva, tj. ne predvideva in zato tudi ne zagotavlja nikakršnih oblik jezikovnega izobraževanja med učiteljevim študiiem in ne terja dokazov o jezikovnem znanju ob učiteljevem prihodu na delovno mesto. Šolska zakonodaja, izobraževalne ustanove, upravni organi, pedagoške strokovne službe in vodstva šol bi morale od učiteljev dosledno zahtevati znanje slovenščine. Tudi od tega je odvisna naša jezikovna kultura. Jezikovno razsodišče in Delovna skupina za slovenščino v vzgoji in izobraževanju Kaj je z zgibnimi vozili? To vprašanje smo postavili Janezu Cafuti, vodji prometa pri TOZD Potniški promet mariborskega Certusa v Ptuju in dobili sledeč odgovor: ..O tem je bilo že precej povedanega in .napisanega. Da zgibna vozila ne prevažajo več potnikov na progi Maribor—Ptuj, je posledica nega- tivnega soglasja od ustreznih organov. Čeprav smo vložili vse napore, tega problema nismo mogli urediti. Dogovori so sicer v teku. obljube so bile dane in upam, da bodo zgibna vozila prevažala potnike že prihodnji mesec. Znano je, da nismo dobili ustreznega soglasja predvsem zaradi postajališč, ki bi morala biti za zgibna — precej daljša — vozila drugače urejena. Cesta med Ptujem in Mariborom ima veliko propustno moč. zgibno vozilo pa ima tudi precej več potnikov kot običajen največji avto- bus. Morda je tudi varnost potnikov tista, ki je vplivala na negativno stališče ustreznih organov. Do sedaj smo uspeli doseči kompromisno rešitev, ki pa za ureditev zahteva še nekaj časa. Tako upamo, da nam draga in nadvse potrebna vozila ne bodo ostala parkirana na našem dvorišču. ' Da je težav še več. je prišlo do ukinitve voženj z zgibnimi vozili prav v ča- su, ko je potnikov največ. Vemo. da pozimi marsikdo raje sede na avto- bus, kot pa v svoje vozilo. Tudi energetska kriza je pripeljala občane do te odločitve. Tako imaio naši vozniki sedaj precej težje delo. Ne samo, da moramo za normalni prevoz potnikov namesto zgibnega vozUa zagotoviti vsaj dva avtobusa, tudi tako je gneča prevelika. Da so to trije vozniki več in dodatni stroški, tega verjetno ni treba poudarjati. Število potnikov se ie v zadnjem obdobju povečalo kar za okoli 30 odstotkov. Odločitev o tem, kdaj bodo zgibna vozila ponovno na redni progi Ptuj—Maribor je takorekoč v rokah občinskega komiteja za promet SO Maribor. Pri nas pa je bistveni problem predvsem kako zagotoviti finančno konstrukcijo za čimprejšnje urejanje postajališč na tej progi. Opravljene so že posebne meritve, sedaj potekajo dogovori med krajev- nimi skupnostmi in ostalimi, ki so zainteresirani za čimprejšnji promet z zgibnimi vozili. Tako bi lahko prometno konico vsaj omilili, če že ne po- vsem odpravili. Prepričani smo, da bomo prišli do soglasja že konec februarja in, da bodo že v marcu zgibna vozila spet na redni progi." M. Ozmec Skrbi pred spomladansko setvijo Jesenski posevki so se po setvi dobro razvili in tako neugodna zima ni povzročila škode, pravočasno pa jih je tudi prekrila snežna odeja »n vsaj za nekaj časa zadržala prehitro prebujajočo se naravo. Tako smo za nekaj časa lahko brez skrbi, tudi zaradi tega, ker za gnojenje, ki ga bo potrebno opraviti ko bo sneg skopnel in za zaščito posevkov ni na voljo ustreznih dušičnih gnojil, še manj pa zaščitna sredstva. Spet nam ostane upanje, da bomo vse to uspeli še pravo- časno zagotoviti, sicer bomo ob dober pridelek pšeni- ce, ki ga obeta kvalitetna setev na velikih površinah. Zaskrbljeni smo tudi zaradi majhnega odziva kmetovalcev pri sklepanju pogodb za setev sladkorne pese. Lanska slaba letina je povzročila med pridelo- valci precej pomislekov, strokovnjake pa skrbi tudi 40 odstotkov nepripravljene zemlje, ki je jeseni ni bi- lo mogoče preorati zaradi pomanjkanja nafte. Nevzdržno je, da kmetje v času, ko bi morali biti na polju, stojijo v vrsti in čakajo na nafto, pri tem pa so še mnogokrat žrtev čudnega obnašanja petrolovih delavcev, o čemer vse prevečkrat slišimo v pogovorih s kmeti in kar Čudno se zdi, da temu ni mogoče nare- diti konca. Izgleda, da se pri nas pač nihče več ne za- veda svoje odgovornosti. Kakšni so letošnji setveni plani sladkorne pese. 802 hektara bo posejane v družbenem sektorju, torej na poljih kmetijskega kombinata Kmetijska zadruga Ptuj ima plan posejati 400. KZ Lovrenc pa 60 hekta- rov. Doslej so prvi sklenili pogodb za okoli 150. dru- gi pa za manj kot deset hektarov. Cena je za letos že določena, za 15,5 odstotno vsebnost sladkorja bodo pridelovalci prejeli 3,25 dinarja za kilogram neto pe- se. Poleg tega bodo oproščeni plačila davka v višini 1500 dinarjev po hektaru. Bo ta cena in dodatne .stimulacije zalegla. Upajmo, da ne bomo namesto povečanja, ugotavljali, da smo pridelali manj pese. Letos je izguba Ormoške tovarne sladkorja ogromna, kar 25 starih milijard. Nekaj te igube gre tudi na račun premale izkoriščenosti zmogljivosti. Nujno je torej storiti vse, da bomo pridelali toliko pese, kot je tovarna lahko v eni sezoni pridela. Toda ne na škodo pridelovalcev, ki bi naj nosili tudi izgubo tovarne. Menda je edini izhod v podražitvi sladkorja, saj je v sedanji njegovi ceni kar 80 odstotkov stroškov za surovino, torej sladkorno peso. Koruza je postala glede na preusmeritev številnih kmetij na živinorejo in na željo po zadovoljitvi potreb po krmi z doma pridelano, ena naj- pomembnejših kmetijskih kultur. To lahko spozna- mo že s pogledom na naša polja, kjer je koruze resnično največ. Toda, pomembno se je vprašati, koliko kvalitetnega semena uporabimo ob setvi. Pridelovalci so spoznali, da lahko doma pridelano se- me zmanjša pridelek tudi za 30 odstotkov. Pridelo- valci semenske koruze pa so tudi spoznali, da se da tu krpo zaslužiti in tako iz leta v leto kar neverjetno preprosto in kar predrzno višajo cene. Letos bo cena za kilogram semenske koruze menda že okoli 160 ali celo več dinarjev. Torej kar 10 kratna ali celo večkratna cena merkantilne koruze. In pri vsem tem je menda naša družba nemočna. Na seji občinskega komiteja za kmetijstvo so člani sklenili, da je potre- bno kriti del stroškov za nakup semena vsem, ki ka- korkoli sodelujejo z zadrugami. Dogovorili so se za premijo 60 dinarjev po kilogramu. To bo krepko izpraznilo blagajno občinskega sklada za intervencije v kmetijstvu. Toda od setve koruze je odvisna prireja mesa. mleka, odvisen je dohodek in življenje kmeta. Drugega izhoda ni, čeprav je to nedvomno potuha izsiljevalcem visokih cen. Tako se tudi vse bolj odmikamo od ekonomskih zakonitosti, ki so edino orožje, ki je kdajkoli že uspelo vzpostaviti red v nekem gospodarskem sistemu. Jože Bračič 6 - IZ NAŠIH KRAJEV 17. febmar 1983 - TfSPfilK Dober den no lepe snežene pozdrove van voSčin. Pa smo se ga včakali snegeca belega, ki nas je letos tak dugo za nos vleka. Saj sen van že enkrat napisa, da sneg neje tak dugo zapadna zato, ker nesmo meli deviz za uvoz snežnega paketa. Kak je to prejSnji tjeden začeja sne^ naletovati se je moja Mica začela dreti: „Lujz, zaj pa drgoč duge gate gor, da ti nede še tisto zmrznilo kaj ti je od mlodih kt ostalo!" Saj vete, ženske pač skrbijo za nos hločare. Tudi fašenk smo preživeli, ptujsko korantovonje pokopali, krofe no meso pojeli, vince spili, zdaj mo se postili. Saj je že zodji cajt bija, da se po totih fašenkovih norčijah drgoč malo zresnimo. Tudi v naši vesi smo veseli- co naredili. Mija z Mico sma bla maskirana tak kak sen van že ovokrot na- pisa. Jaz sen ba beiKinski bonček, una pa depozitka. Vsi so naju postrcMii gledali, fkraj rivali kak prašiča trinajstega pujceka no naju nasploh zaniče- vali. Mislin, da sma bila najboj osovroženi lorfi, če glih sma se vljudno ob- nošala. Drgačik pa se je godilo nojini hčeri Juli, ki je z Dojčlanda na obisk prišla no se je v teto MARKO namaskirala. Malo boj seksi se je zrihtala, nadkolensko meso kozala no s prsnimi mišicami mohala. Vsi so letali okoli nje, se ji dobrikali no jo na randi vobili. §e gnešji den mi neje jasno so to delali zavolo njene devizne vrednosti ali pa zavolo prej omenjenega nadko- lenskega no prsnega razkošja. Meni osebno se je na ptujski karnevalski maškarodi najboj dopodnola tista skupina, ki je kar s fračo zveznega izvršnega sveta „pakete" med gle- dalce strelala. To je resen provo jugoslovansko tajno orožje, ka so to tudi sami napisali. Vredik bla predstovlena tudi ptujska čistilna naprova, ki bi ji lehko kar smrdišnica rekli. To je provi ptujski nedonošenček, ki nema ne provega ateka no ne mamke. Te pa srečno. Pozdrovlja vas nedonošeni LUJZEK Dobra volja pomembna za reševanje problemov Krajevna skupnost Podlehnik meri 4060 hektarov. Gre za predvsem hribovit teren in s tem v zvezi za številne probleme. Se vedno bi našli nekaj gospodinjstev brez električne energije v hiši, pitna voda pa tako predstavlja Haložanom stalen fffoblem, ki se v vsej ostrini pokaže predvsem v sušnih mesecih. Brez problemov s cestami pa tako ni skorajda nobene krajevne skupnosti. Tako so v krajevni skupnosti Podlehnik v minulem ktu dali največ po- udarka reševanju tdi problemov. Večino problemov rešujejo s sredstvi kra- jeviiega samoprispevka, teh se ktno rfjere nekaj nad 2 milijona dinarjev, pri izboljšavi oskrbe z električno energijo in gradnji vodovodnega omrežja pa si pomagajo tudi z družbeno pomočjo. Lani so zgradili dve jamborski transformatorski postaji, zaradi po- manjkanja materiala pa jim ni uspelo dokončati gradnje vodovoda, upajo pa, da bodo rezervoarje, ki bodo dajali vodo številnim gospodinjstvom le- tos le napolnili. Največje akcije so izvajali pri modernizaciji in vzdrževanju cest. Za gramoziranje so j^ipravili cesto v Sedlašek in Stanošino, cesta na Gorco pa je iM-ipravljena za asfaltiranje. Zataknilo se je zaradi pomanjkanja nafte, nato pa jih je prdiitela zima. Letošnje načrte v zvezi z modernizacijo te ce-. ste so razširili na celotni del do gostišča Gorca v dolžini 2 kilometrov, seve- da pa so povabili k sodelovanju tudi Kmetijski kombinat in TOK ter TOZD gozdnega gospodarstva. Vsi krajani si že \TSto let želijo novega trgovskega lokala. Prek 2 tisoč prebivalcev, med njimi je največ ddavcev in k malo pravih kmetov, se oskrbujejo v pretesni in neustrezni trgovini v 70 let stari zgradbi. Za boljšo oskrbo in olajšanje dela prodajalcev si bodo zato v naslednjih letih seveda v soddovanju z delovno organizacijo MIP prizadevali zgraditi novo samopo- strežno prodajalno. Seveda to še vedno niso vsi njihovi načrti. Želijo si boljše cestne pove- zave z občinskim središčem, tu manjka le še 2 kilometra asfaltne prevleke na cesti Tržeč—Suha veja. ki bi jo po njihovem mnenju lahko uredili v sodelovanju krajevnih skupnosti Podlehnik, Dokna, Videm, Zetak ter ob- činske skupnosti za ceste. Nasptoh z dosedanjim sodelovanjem s sosednjih krajevnih skupnosti niso zadovoljni, saj ga praktično ni, vprašanje je tudi, kakšna bo usoda njihove nedavne pobude za skupen nastop teh krajevnih skupnosti pri reševanju skupnih problemov. Sicer pa so v krajevni skupnosti Podlehnik znali in znajo poskrbeti za društveno življenje. Aktivno dduje kulturno prosvetno društvo s pevskim zborom, zelo aktivni so gasiki, lovsko društvo, pa tudi mladinska organi- zacija. Predsednik sveta KS Ludvik Maučič pravi, da so haložani dobri lju- dje, navajeni trdega dela in da se nobenih nalog ne ustrašijo. Tako so opti- misti tudi, ko gledajo na nadaljni* razvoj krajevne skupnosti. Težave in problemi so veliki, sredstev malo in tako se preko noči ne dajo rešiti. Dob- ro pa se zavedajo, da je to mogoče doseči postopno, z vztrajnim in požrtvo- valnim delom ... JB Novi svet skupščine pričel z delom v domu Slovenskogoriške čete se je 9. februarja sestal na prvi redni se- ji novoizvoljeni svet skupščine krajevne skupnosti Heroja Lacka Rogozni- ca, ki ga sestavljajo: Maks Potočnik, Rogoznka, predsednik, Jože Toma- žič. Nova vas pri Ptuju, podpredsednik in člani: Jože Berghaus, Zabjak, Janko Ceh in Franc Krajnc, Podvinci, Jože Petrovič, Pacinje, Marjan Volgemut in Martin Sori, Kicar, Ivica Šešerko, Nova vas pri Ptuju, Branko Semnički, Spodnji Velovlak in Srečko Zdenik, Rogoznka. Svet je v celoti nov in sestavljen iz mlajših ljudi, od teh sta dva iz vrst mladine. Svet je imenoval tudi novi štab za civilne zaščite in komisije, ki jih bodo kot predsedniki vodili: Janez Seruga, štab za_civilno zaščito; Jože Tomažič, komisijo ža plan in finance; Cilika Kralj, komisijo za socialna vprašanja in pomoč družinam; Franc Vamberger, komisijo za komunalno gospodarstvo in urbanistično, programiranje; Kard Veršič, komisijo za varstvo okolja in urejanje nasdij; Milan Cuček, odbor za pogrebne sveča- nosti in Anton Brmež, krajevni gasilski koordinacijski odbor. V svet in njegove komisije je vključenih 72 krajanov. Svet je oto pr::vzemu dolžnosti, obravnaval izčrpna poročila o delu dosedanjega sveta, o realizaciji programa in finančnega načrta za leto 1982, poročilo odbora samoupravnega nadzora, inventurne komisije, poročilo o delu tajnika samoupravnih organov ter predlog programa in finančnega načrta za leto 1983. Dogovorili so se tudi o nalogah v zvezi s pripravami na zbore krajanov in obrambno usposabljanje krajanov. Dosedanjemu predsedniku sveta Milanu Lacku, so se zahvalili za uspešno vodenje sveta v minukm obdobju. V sklepni besedi pa so poudari- li, da bo delo sveta kokktivTio in da bodo naloge dosledno izvajali v skladu s sklepi zfiorov krajanov in krajevne skupščine. FB PUSTNO RAJANJE NAJMLAJŠIH v ptmedeljek. 14. februarja, so imeli najmlajši prebivalci ptujske občine svoje pustno rajanje v športni dvorani Mladika. Zbrala se je pisana množica bt)lj ali manj domislenih mask. ki so se veselo vrtele ob prijetnih melodijah ansambla Artiljerac. se sladkale s krofi in sokovi. C)irt>ško maškerado le tudi letos uspešno organizirala Zveza prijateljev mladine občine Ptuj. N. D. Male maske so razveselili s svojim obiskiHn tudi kurenti, (foto OM) Učenci OŠ Tone Znidarič so v nedeljo sodelovali v kameval^ein delu in dobili posebno nagredo za izvirnost in množičnost. Foto: L. Kotar Pripravljajo se na prvi krajevni praznik Ciani sveta te mestne krajevne skupnosti so se dogovorili, da bodo de- kgatom skupščine predlagali sprejtje odločitve o praznovanju krajevnega praznika. Ta bi naj bil 3. aprila, na obletnico rojstva doktorja Jožeu Po- trča, katerega ime nosi krajevna skupnost. Aktivnosti v tem snocri sožc v polnem razmahu, v pripravi je predlog prircnišča in kanalizacije (Osojniko- va ulica). Ob tem bodo sodelovali pri izvedbi skupnega programa ptujskih krajevnih skupnosti in izvedli prvi krajevni praznik. Za ktoSnji program bodo imeli na voljo 4.330,000 dinarjev, večino pa bo predstavljal samo- prispevek. L kotar IMENOVAN JE PROGRAMSKI SVET ZKO PTUJ Po tem, ko so člam izvršnega odbora ZKO občine Ptuj potnfili neka- tere dokumente v zvea z organiziranjem in delovanjem nove ddovne skupnosti, ki so v prevzemom gkdališča, narodnega doma in organizadjo vseh kulturnih prireditev šteje Sest delavcev, so izvc^ tudi 14-čianski programski svet Zveze kulturnih organizacij, ki bo odslej skrbd za celotno repertoarno pohtiko gostujočih gledaliških, glasbenih, folklomo- plesnih, razstavnih in drugih prireditev. Zlasti pa to vdja za program vsa- koletnih ptujskih kulturnih srečanj. V ta svet so imenovali predstavnike združenega dda, abonentov, — to je stalnega občinstva, ustreznih komisij pri SZDL in ZSS, gledališke komisije pri ZKO Ptuj, lutkarjev, Radro-Tedniia, komisije za plesno de- javnost SSC, folklore, glasbene šole, zbOTOvskega petja, muzeja, kina in ZKO kot organizatorja. m5 ODMEV Z OBČNEGA ZBORA GD TR2EC Gasflsko društvo Tržeč je veljalo za vzorno društvo, svojo delavnost in požrtvovalnost so člani dokazali z vsem, kar imajo: nov gasil- ski dom in dve gasilski vozili. Pol^ tisoč in tisoč prostovoljnih delovnih ur, pcrfeg družbenih sredstev, je v vse to vloženo tudi ogromno denar- ja in dela krajanov okoliških vasi. Težko je torej kar tako požreti očitke in pod- tikanja, ki so se pojavila, ko je prišlo načelo ga- silskega društva mlado vodstvo, ki je bilo imeno- vano z upanjem vseh, ki so društvo tako uspe- šno vodili dolga leta. Svpj vrhunec je doseglo delovanje proti dob- remu imenu društva tik pred občnim zborom, za poskdico pa je imelo takorekoč kolektivni od- stop vodstva. V javnost je prišla cdo neresnična verzija dogodkov v zvezi z vožnjo ljudskih pevk iz Lancove vasi na prireditev v Mark ovce. To vožnjo z gasilskim avtomobilom so odobrili v upravnem odboru društva, šlo pa je navsezadnje za prevoz ljudi, ki so vpeti v življenje in delo ga- silskega društva- Neresnična verzija tega dogod- ka je namreč ta, da je šlo za nedovoljeno upora- bo gasilskega avtomobila in popivanje. Resnica pa je takšna: ko je poveljnik peljal skupino ljudskih pevk, je na njihovo željo spo- toma ustavil pri bifeju Emeršič v Lancovi vasi. Cez nekaj časa je prišd v lokal tovariš Edi Kozel — požarni iičpektor, sicer pa domačin. Nekaj časa seje zadržal v njihovi družbi in se celo vese- Ifl z njimi. Nato je oidšel k enemu izmed članov društva, dobil ključ, šd v gasilski dom in dal znak za požar, s pretvezo, da preverja, če so ga- silska vozila na mestu. Znak sirene v poznih nočnih urah je seveda vznemiril prebivafce in veliko §lcvik> gasifcev je prihitelo v gasilski dom, kjer sla bila takoj tudi oba gasilska avtomobtia pripravljena za odhod na m«to požara. Nepopšsno razlnirjenje jc povzročilo med člani spoznanje, da gre za šalo in napako, ki lah- ko ob drugi resničiri nesreči povzroči, da ne bo med člani zadostna oddva. Znak sirene v ga- silskem domu Tržeč je vznemiril tudi sosednja društva, ki so prav tako agnalizirala nevarnost požara, gasild iz Vidma so celo prihitdi v Tržeč. Tovariš Kozel je sker ^znal svojo napako in se naslednji dan opravičil, to pa ni bilo dovolj, da se o društvu ne W §e naprej širile neresnične govorice. Ozadje vseh dogodkov zato želimo po- jasniti z objavo resnice v Tedniku. Ciani GD Tržeč Srečanje s pisateljem Ivanom Potrčem „Zahvaljujem se moškemu pevskemu ^oru PD Grajena za zelo čustveno zapeti pesmi, prav tako za šopek in darilo," je med dnigim dejal pisatelj Ivan Potrč, ki je bil v^četrtek zvečer gost krajanov Grajene. Ob slovenskem kuhumem prazniku in njegovi 70-letnici so svojega rojaka Grajenčani povabili, da bi jim ob jubekjnem srečanju povedal nekaj iz svojega življenja in dela. ,,Med vami je veliko mladih, zato sem se odločil, da vam bom prebral zgodbico, ki sem jo že zdavnaj napisal in prikazuje mene kot otroka. Godi se tu v bližini — na Malčkovem — kot smo včasih rekli, kjer sta živela moja babica in dedek. Tako bi se vam rad predstavil, da bo- ste vedeli, kje se je začela ta moja literarna ..bolečina" — kje sem začel pisati." Tako neposretkn, zanimiv in razumljiv je bil kratek Uvodni pozdrav dragega gosta — pisate- lja Ivana Potrča, ki so ga z zanimanjem poslušali mladi in stari, tisti, ki ga poznajo k po njegovih delih in tisti s katerimi se pozna še iz mladosti. Pisatelj je še danes močno navezan na svoj rojstni kraj, na zemljo in človeka o kaierem je tako zavzeto in skrbno pisal. Tu pa so tudi njegovi najbližji sorodniki, ki so vedno veseli kadar jih obišče njihov stric Janžek iz Ljubljane, še bolj pa, če pride s teto Branko- (pisateljka Branka Jurca — soproga Ivana Potrča). Organizatorji srečanja so ju tudi to pot povabili oba, pa žal ,..žena ni mogb priti, ker je v Terminu," jo je opravičil jubilant, ki je ri>ra- nim nato spregovorfl o svoji pisatdjski poti in povedal marsikaj zanšnivega ter z njemu lastno hodumušnostjo odgovarjal na vprašanja. Srečanje v Grajeni je bflo resnično skrbno in lepo pripravljeno, neposredno in sproščeno k čemer so pripomogli tudi člani domskega prosvetnega društva, ki so uvodoma prebrali nekaj odlomkov iz dd Ivana Potrča in Branke Juroe. Obširnejši pogovor s pisateljem Ivanom Potrčem bomo objavili v eni izmed naslednjih številk Tednika. Ob kulturnem prazniku izšla pesniška zbirka ljudskega pesnika Ivana Pavliča Čeprav so v skoraj vseh krajih občine Slov. Bistrica slovenski kuhurni praznik proslavili svečano in z bogatimi kuhurnimi prireditvami, je bil prav gotovo osrednji dogodek v pone- deljek, 7. februarja, ko je bila v viteški dvorani gradu v Slov. Bistrici osrednja občinska prosla- va. Skupno sta jo organizirala kulturna skup- nosf in Zveza kuUurnih organizacij občine Slov. Bistrica. Prireditev je bila velik prispevek kulturnim dogajanjem, ne samo v času kulturnega prazni- ka, ampak tudi po dogodku, kot je izdaja bo- gate pesniške zbirke domačega ljudskega pesni- ka, v kratkem že 90-letnega Ivana Pavliča iz Prihove. Dvorana osrednjega dogodka res ni bila zasedena do zadnjega kotička, sker pa se to v zadnjem obdobju dogaja tudi v širšem kultur- nem prostoru, zato pa so obiskovala znali z navdušenjem spremljati izvajalce kulturnega programa, ki so ga obogatili glasbeni solisti iz Maribora, klarinetist Valter Petrič, violinist Mirko Petrač ob korepetidji Nede Berglez in Zorane Cotič. Uddeženci osrednje občinske svečanosti so najprej biB seznanjeni z oceno kulturne de- javnosti v občini Sk>v. Bistrica, kjer ugotavlja- jo, da kultura še vedno ni dosegla pričakovanih razsežnosti, kar še proebej velja za njen prodor v ddovne organizacije, trenutno težavno gmot- no stanje kuhurnih društev pa zavira tudi de- javnosti na podeždju. Slabo stanje večine kul- turnih domov v občini ob tem pa tudi spozna- nje, da takšnih domov nimajo še v mnogih kra- jih, so prav gotovo tudi velik vzrok, da kultur- na dejavnost v tej občini še ne dosega razvoja kot bi bilo potrebno. Doživetje, kakršnega so delavci na področju kulture že dolgo pričakovali se je uresničilo na letošnji svečanosti ob kulturnem prazniku obči- ne Slov. Bistrica, saj so zahvaljujoč vztrajnosti ljudskega K^>ka Ivana Pavliča, da zabeleži, največkrat v kar šegavem tonu, vsa dogajanja v žKijenjskem okolju, predvsem pohorskega kmeta in delavca, izdali bogato zbirko ljudskih pesmi. K temu je močno pripomogel tudi cAisk Franca Šetinca k prijatdju Ivanu PavBču, na Prihovi v letu 1981. Osebno se je zavzel, da je potrebno njegovo, takrat Se v rokopisu, zbirko pesmi (rfiraniti bodočim rodovom. Sam je nato za zbirko napisal tudi uvodnik. Zbirka je i^la v skupno tisoč izvodih, njeno izdajo pa so moral- no in finančiK) podprii tudi izvršni svet SO, OK ZKS- in občinski šndikalni svet Sk>v. Bistrica, medtem ko jo je izdala Kulturna skupnost obči- ne Slov. Bistrka. Bili bi krivični ali površni, če ob tem ne bi omenili, da so pesmi iz zbirke Ivana Pavliča na svečanosti ob njeni izdaji zdo doživeto in pri- jetno predstavili člani DPD Svoboda Slov. Bistrica in s tem spodbudib marsikaterega obi- skovaka, da je pred odhodom iz dvorane segd po zbirki in si jo doma z zammanj*ac tudi pre- bral. Viktor Horvat TEDNIK ~ februar 1983 KULTURA IN IZOBRAŽEVANJE - 7 MATIJI MURKU! Čeprav ni letos kakšna »okro- gla« obletnica (desetletnica) Murkovega rojstva ali smrti, mu gre posvetiti vsaj kratek spt)min, saj sta 10. in 11. februar datuma njegovega rojstva in smrti. Matija Murko se je rodil 10. februaija 1861 v Drstelji, 6 km iKldaljeni od Ptuja, v Slovenskih goricah. Odraščal je v družini malega kmeta, ki pa je bil dolga leta župan domače občine. Ob- iskoval ie ljudsko šolo on sv. Urbanu 1868—71 (tri razrede) m na l*iuju 1871—72 (4. razred); nižjo klasično gimnazijo na Ptuju (1872—76), višjo v Mariboru (1876—80), študiral je germani- stiko in slavistiko na univerzi na Dunaju (1880—85); lam je tudi promoviral za doktorja germani- stike, 8. februarja 18%; bil habi- liliran privatnega docenta za slovansko filologijo na filozofski fakulteti univerze na Dunaju, 22. januarja 1897; bil imenovan za rednega profesorja za slovansko filologijo na univerzi v Gradcu, 11. aprila '.902; imenovan za re- dnega profesorja za slovansko fi- lologijo na filozofski fakulteti univerze v Lipskem. 22. februarja 1917; imenovan za rednega pro- fesorja 7.a jugoslovanske jezike in slovstva na filozofski fakulteti Karlove univerze v Pragi. 22. ju- lija 1920 (do ujKikojitve 15. fe- bruaija 1931 — opravljal pa je predavanja in seminarske vaje še do konca zimskega semestra 1932/33); izvoljen za predsednika Slovanskega inštituta v Pragi. 31. maja 1932 (do 1. oktobra 1941). To pkxlno življenje pa je zaklju- čila smrt, II. februarja 1952 v Pragi. Ni moj namen ocenjevati in opi.sovati vsega njegovega obse- žnega dela. Matija Murkojep«.)leg velikih zaslug za razvoj vseh pa- nog slavistike, zlasti primerjalne slovstvene zg(xiovine, posebno jugoslovanske in slovenske, po- memben tudi za razvoj slovenske etnolo.ške misli. Prekinil je z za- starelimi romantičnimi nazori in /ačel skupaj s Karlom Strekljem t. i. realizem v slovenski einok)ški misli. Pretežno se je ukvarjal s proučevanjem ljudskega slovstva (predvsem ljudskih epskih pesni- tev). bil pa je tudi prvi, ki se je temeljiteje lolil proučevanja ma- terialne kulture. Radikalno spremembo v dote- danji slovenski etnološki misli pa je pomenilo obširno Murkovo poročilo o veliki narodopisni razstavi v Pragi (od 15. maja do 23. oktobra 1895) v Letopisu Matice Slovenske leta 1896. Matija Murko jc. na k^ncu poročila in (Kcne diHlal še Nauke za Slo- vence«. kar je pravzaprav prvi program oz. smernice, za nadalj- nji razvoj slovenske etnološke misli. \' njih obravnava organi- zacijo študga einolog^e, potrebo po etnološkem muzeju in zbiranju raznovrstnega gradiva, ki priča o preteklem in sodobnem življenju Slovencev. Up<^)števati moremo sicer, da Murko ni zajel v svoj koncept nadaljnjega razvoja etnološke misli obravnavo soci-_ alnih razlik v kuhurni podobi slovenskega ljudstva, prav tako tudi ne nekmečkih poklicnih skupin, vendar, kot že rečeno, so bila Murkova gledanja pravi prelom v'slovenski etnološki mi- sli. Realizaciji tega programa so stopile na ptit številne zapreke: politični pritisk Avstro-Ogrske, ki nikakor ni bil naklonjen vsena- rtnlnim kulturnim programom, strankarska nasprotja znotraj na- cionalnih prizadevanj in ne na- zadnje tudi pt>manjkanje ustre- znih strokovnjakov in delovnih mest. Za samega Murka pa je pome- nilo leto 1895 preobrat. Etnologija mu je postala druga v njegovem znanstveno raziskovalnem delu. Njegovemu spominu so se od- dolžili z odkritjem spominske plošče na Murkovi domačiji 19. oktobra 1952. Murkovo domačijo, danes s hišno številko Drstelja 13 je me- njalo nekaj lastnikov. PoMurkuje bil lastnik Kranjc. pcnem Perko. Sedanji lastnik pa je Franc Caf. rojen leta 1919. sem pa seje pri- ženil leta" 1943. 19. decembra 1960 je pogorela stara bajta. N a njenem mestu so zgradili novo, ki pa s prvotno Murkovo domačijo nima nobene zveze, le spominska plo- šča (ki si> jo pimovno odkrili 1965) daje vedeti- da je bil tu rojen Matija Murko. Čudno naključje za pisca etnografskega spisa » Hiša Slovencev«! RalfČeplak Literatura: Grafenauer 1.. Ma- tiju Murku v sportiin. SE V.. Ljubljana 1952. Kuret N.. 75-letnica prvega slovenskega nartxiopisnega pro- grama: Matija Murko. Iz poročila o »\anxlopisni razstavi češko- slovanski« v Pragi leta 1895; Tra- ditiones L, Lj. 1972. Murko .M.. ' Izbrano delo. Ljubljana 1962. Kremenšek S.. Veda (Razvoj etnološke misli). Slovensko ljud- sko izročilo. Ljubljana 1980. Matija Murko Odkritje spominske plošče na Murkovi domačiji v Drstelji, 19. oktobra 1952 Foto: l.angerhoic Murkova domačija v Drestelji 13 danes (posnetek 2.2.1^3) Foto: R. Čeplak IZ MUZEJSKE FOTOTEKE Nekaj let po Vischerjevi upo- dobitvi Ptuja je nastala oljna slika, ki jo hrani Pokrajinski muzej Ptuj. Slika žal ni signirana in tako njenega avtorja ne pozna- mo, pač pa jo lahko dokaj natanč- no datiramo. Morala je nastati p<> požaru leta 1684. saj so po tem požaru na mestni farni cerkvi iHlstranili stolpič, ki ga na naši sliki ne najdemo več. Vendar se nam fasada minoritske cerkve kaže v podobi pred velikimi prezidavami med leti 1689 in 1691. Tako lahko nastanek slike predvidimo v leto 1687. Po vsej verjetnosti je slika nastala po naročilu, naj umetnik upodo- bi grajski kompleks. Tako je delo tudi naslovljeno z napisom sredi zgornjega roba: Ober Peltau. Gornji Ptuj je bilo nekdaj udomačeno 0(>er fiettaL ime za stavbe na grajskem griču. Tudi sicer je grajski kompleks v središču slikarjeve pozornosti. Dobil je komf>ozicionalno pretehtano mesto, na grajskih stavbah se je zbralo največ svetlobnih poudarkov, stavbe pa st> v primeijavi z mestnimi hišami tudi nekoliko predimen- zionirane. V primerjavi s N ischeijevo upodobitvijo, ki je mesto predstavila frontalno z južne strani, je slika nastala v tedaj že konzervativni ptičji perspektivi. Tako nam je mogoče videti v vse ptujske ulice, na dvorišča mestnih hiš ter na grajske ploščadi in vrtove. Da bi dosegel učinek ptiglabljanja prostora, je slikar podobo razdelil v tri pasove, ki se našemu očesu oddaljujejo in privzdigujejo. Enak perspektivični način je uporabil tudi F, .1. Fellner. avtor verjetno najbolj znane ptuj.ske vedute. »Ex vota« iz leta 1766. Zaradi oblikovne konzervativnosti pa na.šemu slikarju iz 17. stoletja ne bi smeli odrekati umetniške moči. Znal je z mračnimi zelenkastimi in rjavkastimi barvami ustvariti vtis poznega sončnega popoldneva, ko so se sence na dolgo potegnile preko hiš in so od sonca ožaijena le na zahod obrnjena pročelja. S .svetlečo belo barvo je z drobnimi potezami čopiča poudaril nekaj lepih detajlov na hišah, valove na Dravi in viničarije v goricah. Marjeta Ciglenečki Neznani slikan Ptuj, 1687. Sliko hrani PMP pod inv, št. G 829 s. Fototeka kulturnozgodovinskega oddelka. Foto Srečko Habič, 1969. Ptuj na starih vedutah Letos poteka 90 let od ustano- vitve ptujskega muzeja. Leta 1893 je bila namreč ustanovna skupščina Muzejskega društva, katerega člani so se zavezali, da bodo postavili in skrbeli za muzejske zbirke ter s tem poveli- čali zgodovino starega mesta. Prav v počastitev lepe obletni- ce smo v muzeju pripravili dve izrazito muzejski razstavi — •Ptuj na starih vedutah« in .Nakit skozi arheološko obdob- je«. Bili sta sicer v programu že lani. pa smo ju iz lanske prestavi- li v letošnjo razstavno sezono, da bi na ta način počastili dolgo dobt> delovanja naše ustanove. Ker obe razstavi predstavljata gradivo, katerega večina je depo- nirana v muzejskih skladiščih, nekaj pa ga hranijo celo sorodne ustanove v tujini, menimo, da bosta obe predstavitvi zanimivi za zelo šimk krog obiskovalcev. Z razstavo »Ptuj na starih vedutah« želimo predstaviti vse dt>5lej znane upodobitve starega mesta ob Dravi. Ptuj je eno redkih .slovenskih mest. ki je skozi dolga stoletja ohranilo skoraj neokrnjen videz, vsaj z južne strani. Usklajena podoba mesta, ujeta v skoraj trikotniško kompi^žicijo, katere kraj ne točke predstavljajo dominikanski in minoritski samostan ter grad, je privabljala vedutiste txl začetkov vedutnega slikarstva in jih .še vedno privablja, čeprav danes krajinarstvo išče povsem drugač- ne likarske probleme in rešitve kot pred sto leti in več. Razstava je tako časovno omejena približ- no z letnico 1900. Po tem času začne že močno uveljavljena fott>grafija bistveno spreminjati v|(>go in p<.)men \ edutnega slikar- stva. Obilica zbranega gradiva pa nas je pri delu omejila še druga- če' Na razstavi ne predstavljamo posameznih prizorov iz mesta, čeprav so tudi to vedute. in tudi ne vedut krajev iz ptujske okoli- ce. kijih tudi ni malo ohranjenih. To še ostaja naloga muzeja za bcKioče. Sistematično urejene vedute kateregakoli kraja so tudi bogat vir podatkov za strokovnjake, ki se k^tevajo prenove starih mest. lX»kumentarnost je ena bistvenih značilnosti vedutnega slikarstva in na starih vedutah je mogoče spremljati urbanistični razvoj naselja in v.seh gradbenih fK^e- gt>v na posameznih stavbah. Ker jc prenova starega Ptuja naloga, o kateri je na Ptuju že nekaj časa govora, -se nadejamo, da bomo z zbranim gradivom pri obiskoval- cih vzbudili še več zanimanja za i>/ivitev starega mestnega jedra. načrtovalcem pa p^mudili nekaj novih ptnlatkov. Otvoritev razstave, ki jo spremljata katalog in plakat, bo danes, ob 17. uri v Razstavnefri paviljonu Dušana Kvedra ob Dravi. Slavnostni gorovnik bo predsednik Skupščine občine Franc Tetičkovič. za kulturni program pa bo poskrbel mošk! komorni zlx)r pod vodstvom Franca Lačna. Razstava bo odpr- ta do 10. marca vsak dan od 8. do 11. in (xl 15. do 17, ure. ob sobtnah in nedeljah pa od 10, do 12. ure. Kot je že običaj, bt) avtorica v(xlila po razstavi skupi- ne. ki se b delali naši predhodniki, med katerimi zavzema vidno mesto tov. Šepec. kot dolgoletni vtxlslveni delavec društva in eden glavnih organizatorjev ku- rcnlovanj. Poklicna obremenje- nost mu lorej ni preprečila, da ne bi delal tudi za društvo in če po- mislimo naprej, tudi za nas. za danes. Ttn-. .Šepec je bil priznanja is- kreno vesel in sprejel gaje s pra- vim d»>siojanslvom. lastnim člo- veku. ki je marsikaj naredil in do/ivel. Prosti pogovor je odstiral /a\ est> za zav eso in razkrival tista leta. ki st> obema z ženo vzela ogromno fi/ičnih in psihičnih nuKi. dala pa so jima r>oklicno trdnost in /avest. da samo iz dela in prizadevanj resnici in fKizi- tivncni človek zmore veliko. Kin večino ptujske inteligence, i>/. injeligence na Štajerskem sploh, kar jc specifika NOB na Štajerskem, st) mož po zaporni kazni in žena z dvema malima otrokoma romali iz zbirnega ta- borišča \ Maribi>ru, v Beograd in nato v Zaječar. kjer sta s trdim učiteljskim delom služila kruh zase in za t>lr<^ka \ neprestanem strahu pred Nemci in »Draženi«. Stanovali so \ eni sobici, dobivali naka/niccza 1 liter mleka na dan in mali hlebček kruha, leta 1944se pomikali s partizani brez hrane, vode in prave obleke in nato do- čakali osvoboditev v Bolgariji. kjer sla poučevala vojne sirote iz Beograda, ki sojih Bolgari vzeli v oskrbo, kot del ptnračila vojne škiHle. Po \<)jni sla takoj /ačela delati v pros\cli. v t>sn(>\ni šoli Lovrenc na Drav. polju. I o je bil spet čas. ko ni bilo ne krede, ne papirja, ne učil. Morala sta se znajti. Pobirala Sla pridelke za šolo, prodajala časopise, širila knjige, pripravljala proslave itd. Šesmose p<.igvnarjali. vendar je tisti čas izgnanstva in pi^tem ne preveč prijetnega sprejema v Mariboru leta 1945 bil nekako najbolj doživet. Morda bo kdo i7.nK\J bralcev imel pripombe k temu zapisu, da so to vendar že znane stvari, da prirejamo vlake bralstva in prijateljstva, vendar bi mu oporekala, kajti vse premalo vemo o individualnih usi>dah predvsem ptujske inteligence, pK) kateri je okupator segel prej, pre- den je uspela reagirati, se vključiti v bi »J. ()kupator je dobro vedel, da nan^u najlažje spodreže koreni- ne. če txistrani glavo. Odstranil je inteligenco, streti pa je ni mogel, saj jc po osvoboditvi svoje znanje in spivnanja vlagala v mlade ge- neracije. torej tudi v nas. Obljubila sva. da se b(wa še oglasil;), vendar ne le midva, temveč tudi zgodovinarji novejše m najnovejše dobe, ki b v srednješoKkem centru organizirali ogled kulturnih ustanov tako, da M> se dijaki po lastni izbiri napotili v lisle institucije, ki st> jih najbolj zanimale I ako je bil obisk v muzeju prav gotovo dosti btilj ploden kot prejšnja leta Muzejske zbirke si je 8. februarja ogledalo tri sto dijakov srednjih šol in učencev OŠ Franc Osojnik. M. C. Vabilo k sodelovanju v gledališču ()n|amzaiorji.m kulture v /druženem deluje DPD Svobt>da — GLEDALl- S( b Piuj ledni ptiNlalo vabilo k sodelovanju več igralcev in igrčUk med dvaj.setim m ^iirKleveiim letom starosti. T udi ta zapis velja kot vabilo vsem. ki bi se želeli v kijučiti \ delo gledališča na katerem koli phi gledališča. V gledališču pa b»xlo ustanovili tudi mladinsko in eksperimentalno skupino m pr.i\ lako vabijo vse, ki bi želeli s(xlelovati. da pridejo na sestanek, ki bo danes 14 un \ garderobi gledališča. ms 8 - NASI DOPISNIKI 17. febmar 1983 - TSDNIK Prišli hi že biii Si -vencem zlati časi, •Ac' klasik bil hi v ak pisar. kJiir iijii, ka/kvasi. France Prešeren f ranče Prešeren predstavlja vrh slovenske umetnosti vsega 19. stoletja. Rtniil seje 3 decembra 1800 v Vrbi na Gorenjskem. Njegov rod pred njjm je štel že več ia>bražencev. zlasti duhovnikov. Ljudsko šolo je obiskt)val pn stricu na [X>lenjskem, nato v Ribnici; gimnazijo pa v Ljubljani. Proti materini volji .seje txlrekel duhovniškemu ptiklicu in odŠcl študiral pravo na Dunaj. Postaljetxiveiniški pripravnik..šele leta 1832je opravil s»xini in odvetniški izpit v Celovcu. !>o 1845 je petkrat prosil za samostojno odvetniško mesto, vendar ga ni dobil, predvsem zaradi svojega svoKnlomiselnega slovesa. Leta 184^ je dobil advokaturo v K.ranju. ()d hude bolezni in izčnianosti je umrl. 8. tchru;iria 1849, leta. Mladostno obdobje Franceta Prešerna se /^čne 1824 in traja do 1830. Največ mladostnih pesmi pripada lirski vrsti. Balada »Povodni mož« pa je edina epska pesem Franceta Prešerna. Po vsebini so veči- noma ljubezenske, kot so na primer ♦Dekletom. Zvezdogledom, Za- rjovel a dvičica.« Njegova priljubljena ideja v mladostni poeziji je ideja kazni za izbirčnt) in prevzetno žensko. Leta 1836je Prešeren prišel v Ljubljano in vse do takrat traja zrelo obdobje njegovega pesništva. I/ šegave in humome erotike je prešel v romantično pojmovanje ljubezni. l\>sebno vlogo je pripisal pesniku, njegovemu pomenu za narod, človeštvo in zgodovino. Leta 1832 je Prešeren napisal sonete nesreče. V Minetih zapored<»ma oblikuje najvažnejše momente svojega razmišljanja o /jvijenjski usodi. .Svoja osebna doživetja opeva v petih ljubezenskih sonetih, ki predstavljajo nekakšen cikel. Orientalsko pesniško obliko gazele je Prešeren prevzehnl nemških romantikov in sicer z.a ciklus sedmih gazel. Tu postane pristen ljube- zenski lirik. .Sredi leta 1833 je napisal Sonetni venec. Soneti so povezani v enoto s pomočjo prvih in zadnjih verzov. Zadnji verz vsakega soneta je hkrati prvi verz naslednjega, vsi pa se ponovijo v magistralu. ki nosi v začetku vsake vrstice črko iz imena Primicovi Juliji. Prvih pet sonetov Sonetnega venca je posvečeno ljubezni do Julije, srednji štirje domovini, zadnjih pet pa spet ljube/ni. Vse tri dele je med sabo povezal z idejo, kije za celoto bistvena — podobno kot Julija ne ljubi pesnika, čeprav ji poklanja svoje pesmi, tako tudi Slovenci ne ljubijo svoje matere — domovine. Tudi pesnitev .»Krst pri Savici« .spada v zrelo obdobje Prešernovega pesni- škega ustvarjanja, ki pa je posvečena prijatelju Matiju Copu. V njegovih pesmih vlada čustvena logika. Vedno je pisal o tem karje čutil, kljub vsemu pa je ohranil vero v važnost svojega življenskega in pesniškega poslanstva. Danica Raušl. Runeč Otroška radovednost »Spat gremo!« vabim zvečer vnučka. Dobila sem ju v varstvo, ker je mamica šla na proslavo krajevnega praznika. »Katero pravljico naj povem?* ga vprašam. » Babica, rajši se nekaj p^>govaijajva.<< mi predlaga prvošolec! M lajši vnukec je bil zadovoljen z dudico, večji pa želi več. »Kaj pa?* ga vprašam. »Tovarišica v šoli nam jc pripovedovala o bitki pri Toplakovih. Se ti kaj spomniš, kako je bilo?* Začela sem obujati spjomine: »Veš. takrat sem bila otrok, pa ne vem če bom točno povedala: Vir/lega. zasneženega, sončnega nedeljskega ju tra seje kol blisk raznesla novica, da so Nemci ujeli partizane. Žive so odpeljali v nemška taborišča. • nekaj sc>jih postreijali. Eden med njimi si je celo sam vzel življenje, ker se ni hotel predati živ. Mrtve so pokopali na pokopališču. Takrat je bila vojna.« »Babica, moj atek je tudi pokopan na pokopališču, pa ni vojne, ali je?« Čudim se mali radovednosti s solznimi t^mi. »Res, pri nas ni vojne, ljudje predvsem mladi pa umirajo kot žrtve raznih prometnih nesreč.« Fnkrat smo se peljali pt» cesti proti Ptuju: »Dedek, pazi, tukaj je mojega ateka pv>vozil vlak.* je pristavil žalostno. ».Ali ti greš kdaj na pokopališče?* vprašam vnuka. »Nc. ker mamica note iti. Samo enkrat sem bil zraven tete. da sva vsadila zeleni grmičeki* »Ko bi bile zapornice, ne bi bilo 14 mrtvih. Zdi se mi. da jih je bilo toliko! Neki zdravnik je rekel, da bi bile zJate zapornice cenejše kot so žrtve ali zdravljenje nesreč z milejšimi ptiškodbami. »Tistega mojstra, ki je obljubil, da bo naredil spomenik mojemu ateku. je tudi vlak povozil.* . »Res. njega, njegovo ženo. hčerko in vnuka. Pred !2 leti je vlak treščil v avtobus, v kaierem m> se peljali otroci v Ptuj. v .šolo!« »Zakaj pa nc naredijo zapt^mic, takšne kol jih imamo pri nas, da ne moremo z dedkom na travnik, ko so zaprte?« »Tega pa ne vem!* Ko bi imela kamnito srce. bi ne mogla točiti solz. »Le zakaj ni zjpomic?* S lakim žalostnim, toda resničnim vpra- šanjem je spanec premagal malega radovedneža. Na to vpra.šanje ne \ cm ixlgoyorili. Upam. da ne lx> več takšnih radovednežev, ki bi mogli s tako črnimi mislimi zaspali. Kdaj se bodo inlgo.vomi te nesrečne zapornice le odločili, da jih bodo nameslili tja. kjer so stale dobrih sto let? Nisem mogla /.aspaii, morala sem pogovor napisali, ki ga ne moreš primerjati s pravljico za lahko noč. Mogoče bom dobila le cxlgovor, pa ne samo na papirju. Nevedna babica! Na vsakem koraku za red in čistočo ?.e nekaj časa si naša družba in mnogi izmed nas prizadevajo, da bi imefi okolja, kjer živimo, se gibljemo kar se da čista in urejena. Zal pa so hotenja eno, pogkdi neokrog pa nekaj drugega, kajti dnevno gledamo od poteh, kjer se vsakodnevno gibamo oziroma hodimo, se vozimo, kupe nesnage. Preveč bi porabili prostora, če bi hoteli naštevati kaj vse je mogoče videti po cestah, ulkah, pešpotih in ne naza- dnje tudi ob obalah naših potokov in rek. Pa to še ni vse. Neredko je mogoče ob vogalu blo- ka, hiše na cesti, ulkri videti kose kruha, celo z vložki salam in sirov ali namazane s pašteto, marmeIa(^o. Razumljivo, da kruha po vsej verjetnosti ne odvržejo odrasli ljudje, ampak to počrK) otroci. Kdo pa je temu kriv, je verjetno lahko vsakomur jasno, da so to pač starši, ki jim je kaj mak) mar, kaj delajo njihovi otroci s kruhom in z drugimi dobrotami. Tu seveda ne bomo govorili o tem, da je naS vsakdanji kruh mogoče najti tudi v kantah za smeti. Pa ne sa- mo kruha, tudi marsikatere druge dobrote iz kuhinje. Potem pa tako radi govorimo, kako drago je ži- vljenje oziroma hrana! Ko že pBemo o čistem okolju, ni odveč, če zapiše- mo tudi nekaj pikrih besed o tistih prostorih, kamor mora zdrav Šovek vsaj enkrat na dan. To so naša stranišča. Resda si nismo ogledovali stranišč, po stanovanjih, ampak predvsem tista v javnih lokalih, ki so recimo čisla v glavnem k tisti Uenutek, ko jih pozno zvečer ali v ranih jutranjih urah počisti snažil- ka, kajti že uro dve po tistem je v večini stranišč v ja- vnih lokalih videti pravi nered. Mnogi tako radi te prostore uporabljajo za izpisovanje vulgarnih tek- stov, se poizkušajo v risanju na vTata in po zidovih, da o poplavah niti ne govorimo Nikjer tudi dolgo ne ostane cek> ogkdalo pred pro- storom, ki služi m umivanje rok, da o zlomih in sploh uničenju niti ne izguMjamo besed. Resnica je, da vsa pisana obvestila, ki so ponekod nastavljena, ki pravijo, da moramo paziti na red in čistočo, kaj malo zaležejo ali pa dajo cdo povod za uničevanje. To je resnici na ljubo povedano kaj slabo ogledalo kul- ture vseh tistih, ki vse.to počenjajo in brez dvoma tu prednjačijo mladi, tisti v najrosnejših letih kajti sta- rejši ljudje tega prav gotovo ne počenjajo. Da je temu tako, da mladi vse to počenjajo, je največja krivda njihovih staršev, ki se kaj malo brigajo, kje hodi in kaj počenja njihov ljubljenec. In gorje tiste- mu, ki bi si drznil takšnega nadebudneža opozoriti na njegova nečastna in nekulturna početja. Namerno sem seveda izpustil navedbe lokalov, kjer je iz dneva v dan takšen nered, boljše je resda tam, kjer imajo nastavljene čistilke, ki pa morajo pri svo- jem delu pogoltniti marsikatero pikro, če koga vsaj make opozorijo na njegovo nečastno početje. Neka ostarela ženska mi je nedavno tega potožila, da sta jo dva nadebudneža kar pošteno opljuvala, ko ju je opozorila, da bi naj v WC spustila po svojem opravi- lu vodo. Ne bo odveč, če zapišem, kar sem videl drugje po svetu. Pred kti sem se mudil v Leningradu, Moskvi in povsodi sem videl, da so to zelo čista mesta, čeprav Štejejo nekaj milijonov prebivalcev, tujcev tu n'ti ne štejemo. V Kremlju se mi je zgodilo, da sem povsem nehote odvrgel na prostor, kjer sem stal majhen listič papirja. Takoj sem za seboj zaslišal nekakšen žvižg in ko sem se ozrl, me je mož postave (v uniformi) opozoril na odvržen papir. Takoj sem ga pobral in odnesel v zato določeno košarico in to sem si zapomnil za vse življenje. V teh mestih ne vidiš na cesti, ulici niti v metroju nikjer kakšne nesnage, niti cigaretnega ogorka. Nič slabše tudi ni v sosednji Avstriji. Tudi tam so ulice čiste, na WC je vse lepo čisto, tu je vedno papir, celo milo, ne manjka pa tudi dektričnih sušilnikov za ro- ke. Nihče jih ne uničuje, kar pa se pri nas tako rado dogaja. Zato pa sem bil pred dnevi toliko bolj vesel, ko sem sredi Ptuja, nasproti postaje milice videl mlado • mam*o, ko je svojega sinka, ki je imel morda štiri leta, poučila, da je moral papir, menda je bil od bon- bonov, odvreči v zato določeno plastično košarico na zidu. Kar nekam žal mi je bilo, da nisem imel s seboj fotoaparata . . . F. H. Cankarjev dom, dom slovenske kulture v sakemu izmed nas se je prav gotovo vtisnil globoko v vp«imin kakšen dogtslek ali podoba kakršnega koli spo- menika. hiše. i>sebe in še bi iahko našievali. Da. res je, zato sc ga /ivo Np«>minja skozi v^ živ Ijenje. Prav laku se je tudi meni vtisnil v čustvo nek dog/nt>sl videli naš velik kulturni dosežek — Cankaijev (Ji>m v Ljubljani. To je ena od naših lepot, ki si jo je vredno tigleJali. I*rcd samim kulturnim domom stoji spomenik v obhki kiH. k.c. ki pred\lavlja precej veliko podobo našega velikega ustvarjalca Ivana Cankarja. Kol sle že .sami razbrali, se tudi dom imenuje po njem. ko stopiš v njegove hodnike, se ti že lu pt»javi razmišljanje, koliko rok je bilo potrebno za tako umetnino. Nato le pol pelje dalje. Nas je peljala v veliko d\ orano. Tam s*» nas pospremili do sedežev, ki so bili prav nam namenjeni, ko sem stopil v to dvorano, mi je skoraj zastal dih. kamorkoli sem se ozrl. povsod sem zagledal leptUo. kije ne sreCaš vsakdan. Po .stropih in stenah je viselo Vse ptilno luči in retlektorjev. ki so osvetljevali oder. V kotu M) se do vrha dvigale velikanske orgle, ki sem jim posvetil precej pozornosti. V dvorani se je zbrala polna množica ljudi, ki seje razdelila na tri balkone. Na zadnjem smo sedeli ludi mi in dobro uro in pol občudovali lepoto našega C ankarjevega doma \ Ljubljani. O sebi pa lahko ptivem še to, da sem bil zelo ponosen, ko sem spv)znal. kako smo se Slovenci cnldolžili Ivanu Can- karju in vsem drugim ustvarjalcem .slovenske kulture. Svojim .sošokem. vrstnikom in vsem šoiaijem želim, da bi kmalu tudi oni dobili možnost doživeti kak lep trenutek v domu Ivana Cankarja, v domu slovenske kulture. Bojan Peklar. 8. c. OŠ Bratov Štrafela Markovci Vrst za plin ni več, a vendar... Objavljen članek tov. Zoreča, dne 3. februarja 1983, v katerem opisuje problematiko o neuspeli nabavi plina je zdo umesten. Verjetno nas je mnogo občanov, ki so doživeli enako kot pisec članka ali podobno. Tudi meni se je primerflo, da sem v tem letu 3 krat ždel nabaviti plin, vendar je bilo vsakokrat zaprto. Vsaj delno bi se potolažil, če bi na vratih delilnice napi- san čas delitve, katerega sem sedaj zvedel iz omenjenega članka. Prodajakc bi se k moral zave- dati, da smo v času stabilizacije v vseh ozirih. Že poraba časa je dra- ga, prav tako prevoz ne glede dali imaš svojega, še huje pa je, če mo- raš najeti osdeda, ter mu poravnati stroške. Moj prispevek je namenjen predvsan prodajni mreži. Občina Ptuj sega daleč v Haloze, Sloven- ske gorke. Dravsko in Ptujsko po- lje. Plin se prodaja samo v sredi- šču občine. Znano mi je, da imajo nekatere občine prodajno mrežo organizirano v prid potr<^nikov. Za primer bi navedel občino Piran, v kateri se prodaja vrši na več me- stih tako, da noben občan nima daleč do plina. Prepričan sem, da trgovska or- ganizacija Les nima interesa pro- dajno mrežo razširiti, ker z lahko- to vse- kcrfičine plina proda na enem mestu, a vendar predlagam, da f>ojde eden od odgovornih za preskrbo prebivalstva občine Ptuj, si ogledat organiziranost prodajne mreže plina v občino Piran, ter na- to organizira slično v naši občini. Potrošniki plina izven mesta Ptu- ja, bi bili zelo hvaležni. Znatno bi se znižali nabavni strelki, hkrati bi bil to kp prispevek — stabilizacij- ski — za nas potrošnike. Vinko Veit, Apače »KRAMCL PINF - DEKLIŠČINA \ petek. 28. januarja je bila v organiziiciji KD Ptuj in KPD An- ton Štrafela iz Markovec v pro- storih nariHlnegadomadekliščina — fantovščina, lepa stara navada, ko se dekle—fant pt>slavlja tnl dtima v zakonski pristan — običaj, ki nam mladim posebej še v mestu ni tako znan. Prav zjr;«di lega in zaradi ohranjanja kulturne dedi- ščine je organizacija dekliščine oz. fantovščine ter v prejšnjih letih kme:ke poroke pohvale vredno delo kulturnih in turističnih de- lavcev. Ker smatram, daje bilo na ra- čun lega izrečenih že veliko pi>- hvalnih besed, sem mnenja, daje polreiDino vKcnili zadevo tudi z nekoliko drugačne plati — nc zaradi lega. da bi obsoja! in iskal krivce, temveč z.aradi lega. da bi bilo v prihodnje bt>ljc. Zdi .se mi namreč precej nctnl- govomo. da .nc trud vseh nasuv pajtKih ne poplača vsaj s tem. da bi v'si pris<*tni v dvivrani bili dele- žni ra/umijivcga teksla. katerega bi dosegli s primerno oz\grania. ic" pa bi nenazadnje vplivalo tudi na prisotne, ki bi SVOJO pozornt»st usmerili nasto- pajtvim in ne. kot nekateri, k or- ganiziranju lastne zabave«. Kot v išek vsake ali vsaj večine kuhurnih prireditev, ki so turi- Ntičncga pc>mcna jc prav gotovo ples. ko sc obiskovalci zavrtijo v ritmu pt»ski>Onih p*)lk in umirje- nih valčki>v. pa tudi kakšna za- b.ivna melodija — glede na to. da gre /a lihiiinjanje ljudskih i/jočil in jc vsa prireditev orguni/irana v takšnem pt>mcnu — ni ixlveč. Vendar jc pt>uebno v takem pri- meru zagotovili ludi primeren ans,^imbci. za kolere smatram, da jihjc v naši občini dovolj, ki bi lK)lj ustrezal na takšno prireditev. Sprašujem se. ali so temu vzrok .»mcicna finančna sredstva? L pam. da bvKlo la razmišlja- nja dosegla svoj namen s tem, če biKlo v pt>moč pri t>rganiziranju takšnih prireditev v bod«.Ke. J. L. mium ALI IZKORISCAfyJE Da )c alki>ho!izcm v ptujski občini zelo razširjen ni ircba pi>sehcj pmdarjati. Kaj storiti? V DO smo piHKtnlj nad/or vnašanja alkohola. Kaj pa ko inidjL- prinesejt* alkohol že zjutraj v krvi'.*Tudi lose tvdknic. Spiurinim se primera na disciplinski obravnavi, ko je obdtilženi povedal nekako takole: -Ja res jc da sem ga pi>pil. Ob 5. uri zjutraj sem se oglasil v zasebni gostilni, kjer se lahko zadaj dobi aFk»»holnc pijače. Tam sem si tudi za s seboj kupil tn sickknicc piva. in tako sem tukaj.« Tragedija, lahktt ugotovi človek. Kaj ni to n:ijry ij krut način izkoriščanja človekovih slabosti. Obsojanja vredno, ko denar ptimeni več kot čK)vck(i\a (Osebnost. Se lastniki lokala, ki na "črno« pnxiaiajti alkohol že pred 6. uro zjutraj vprašajo. kd«> st> n ljudje? Se zavedajo, da IhkIo ti ljudje nekiv tudi zaradi njih izgubili delo, kot zgoraj omenjeni Unanš. Jim bvxio tudi takrat »pomaga- h-. ko nc btnlo imeli denarja. Kaj ni to obstijanja v rcdno- .Mtcr se tu res vse vrti v začaranem krogu. Večji promet ima g»>siilna. večje ima dajatve. Toda iz več pr»»mela sledi več »bt^lnih«- ljudi Je slednje naš inieres? Najbr/ ne! In prav zaradi lega zamerim ustrc/nim upravnim organom, da ne ukrepajo. Če pa ukrepajo, ukrepi »ičitno nimajo vzgojnega učinka. VI. M Dogovor borcev NOV Velika Nedelja v prostorih krajevnega urada Velika Nedelja se je 2. februarja zbral na redni seji krajevni odbor ZZB NOV Velika Nedelja. Predsednik tov. Ozmec je pozdra- vil navzoče, posebej pa še predsed- nika občinskega odbora ZZB NOV Ormož in tajnika, ravnatelja OS in predstavnika novinarskega krožka. Predlagal je dnevni red. Začela se je razprava. Najprej so se pogo- varjali o spominskih obeležjih iz NOB v Veliki Nedelji — o spome- niku revolucije. Okolje spomenika bodo dokončno uredili, takrat, ko bo zgrajena nova šola, ker stoji six)menik tik ob njej. Pogovor je stekel o spomeniku Davorinu Curda. Spomenik stoji ob cerkvi. Šolska mladina je prevzela skrb za grob in spomenik. Pogovor je tekel tudi o tem; kako bi se ZB čimbolj povezala z mla- dino in na njo prenesla tradicije NOB. Nazadnje so se pogčvarjali o urejanju postojank za kurir- čkovo pošto na Lunovcu in Koglu. Tovariš predsednik je na koncu poudaril, da je škoda, da niso pri- sotni praistavniki mladinske orga- nizacije. , Marinka Mesaroš, novinarski krožek OŠ Velika Nedelja Počitnice Letos so bile počitnice bolj žalo- stne, ker ni bilo snega. Enkrat se nam je ponujal, vendar iz njega ni bilo nič. Ce bi ga zapadlo več, bi šla na počitnice k prijateljid v Desternik. Iz dneva v dan sem čakala nanj, a je bilo vse zaman. Večkrat je k meni prišla soseda Klavdija. Igrali smo se mnogo iger, najrajši par smo se lovili. Tudi s Pazijem smo se dosti igrali. Med- vedku sem spletla šal in bluzo in mu nakvačkala copate. Tudi go- blen sem šivala, a ga nisem dokon- čala. Ročno delo me zelo veseli. To je bilo nadomestilo za sneg. Sestrici in mamici sem pomagala pri pospravljanju stanovanja in pri drugem delu. Na knjige nisem pozabila, saj jih zdo rada berem. V treh tednih sem prebrala: Uhač in njegova druščina. Lešniki in jagode. Uporno mesto. Gledališče po smrekami. Ob sobotah in nede- ljah smo se peljali na izlete, če je to dopuščalo vreme. V nedeljo smo se peljali na Ločki vrh. Ko smo se po strmem bregu spuščali navzdol, nas je že pozdravil pes tele Angele. Pri njih že cvetejo trobentice in mačice. Natrgala sem si cvetoče vejice mačic. Trobentice sem si doma vsadila v cvetlično gredo. Mačice sem dala v vazo. Počitnice so hitro minik, vendar mi je že bil dolgčas po pouku. Alenka Bagarič 3. b OS ,,dr. Franja Zgeča" Dornava V spomin dedku! Ugasnilo je žviljenje najinemu dragemu dedku. Uničila ga je bolezen, ki ga je razjedala in razjedala, mi pa smo nemočni stali ob strani. Zanj sta skrbeli babica in vnukinja in mu lajšali bolečine. Njegovo življenje je bilo polno bojev za vsakdanji kruh, a kljub temu je bil po naravi veseljak. Povsod ga je spremljala pesem znal je lepo peti, §e sedaj, ko je bil bolan, je še zmeraj kaj šaljivega povedal in tudi zapel svojemu pravnuku, čeprav je bil priklenjen na posteljo že več kot dve leti. Dedek Martin Petrovič se je rodil 1905 v Slatini. Njegovo otroštvo je bilo težko, saj je živel pri rejnikih. Izučil se je za čevljarja, a ker ni našel zaslužka, je delal pri cestnem podjetju. Na njegovi življenjski poti, ga je spremljala žena Elizabeta in skupaj sta vzgojila in pripeljala do kruha dvanajst otrok. Rad je imel male otroke. Kadar sta ga mamica in očka obiskala sama, je vedno prvo vprašal: „Kje pa sta vnukinji?" Za nas, vnuke je imel zmeraj pripravljene bonbone in vedno gaje zanimalo, kako nam gre v šoli. Za pusta nam je pomagal izdelovati maske. Tudi smuči nam je naredil. Kadar je zbolela babica ali eden izmed otrok, takrat se je zelo prestrašil in naredil vse, da bi čimprej ozdraveli. Ker je imel težko delo (ko je hodil še na delo), mu je babica zmeraj pripravila obilno malico (kolikor je pač v tistih razmerah lahko), a dedek je zmeraj prinese! še kaj domov in razdelil otrokom. Preživel je obe vojni in je pomagal partizanom. Nemci so zažgali hišo in tako je z babico in otroki naredil majhno hišico iz ilovnate zemlje. Hišico opaziš že s ceste, kako sameva pod gozdičkom. Ob stari peči je zmeraj toplo in babica ti imajo zmeraj kaj ponuditi. Dober je njen kruh in dobra je njena gibanica. Radi smo imeli ,,dedkovo" fižolo, in nihče ni znal narezali tanjših rezancev od njega. Z babko sta imela nekaj zemlje, ki je dajala le malo. Tako sta cele dneve delala, da bi preživela otroke in sebe. Spomladi je okrog hiše vse cvetoče, a letošnjo pomlad ne bo videl cvetic, ki jih je imel tako rad. Takšnega se ga spominjava. On za naju ni umrl, saj bo še naprej živel v najinem spominu. Danica in Marija Serjga, Videm pri Ptuju TEDNIK ~ TELESNA KULTURA iN SPORT - 9 PTUJ- ELEKTRA v drugem kolu nadaljevanja v 11. SKl. — vzhod čaka ptujske košarkarje nova težka preizkušnja — r.lektra iz Šoštanja. S to ekipt\ ki je lani nastopata v prvi repu- bliški lig. se bodo Ptujčani po- merili jutri (in ne v solwto!) po- poldan v športni dvorani Mladi- ka. V prvem delu je elektra zma- gala s 87:84, jutri pa bo gotovo igrala na vso moč. Namreč, to bQ_ za Šoštanjčane zadiya priložnost, da se približajo vrhu, saj sedaj za vodilnimi Ptujčani zaostajajo za štiri točke. V domačem taboru menijo, da bo to v Mladiki dose- daj najtežji nasprotnik. Zato jim bo bodrenje gledalcev v veliko pomoč, da uspejo in še naprej ostanejo na vrhu lestvice. Sreča- nje se bo pričelo ob 17 uri. I. Z. Dobrijevič (pri metu) — zanesljivi center ptujske ekipe (foto B. Rode) Medobčinska nogometna zveza že dela Medobčinska nogometna zve- za je pred kratkim izdala posebni bilten za sezono 1982/83. V njem je objavila rezultate srečanj v vseh medobčinskih nogometnih ligah, od članskih rekreacijskih do pionirskih. V zaključnem zapi- sniku tekmovalne komisije za je- senski del pa so objavljene vse lestvice. Hkrati so vse klube ob- vestili, da so v zvezi z delom pred spomladansko sezono pričeli 1. februarja. 1. k. Strelska družina Juršinci Na letni konferena strebke družine JurŠind, ki je bila \ petek 11. februarja, so obravnavali delo in dosežene uspehe na področju strelstva. Iz poročila fHedsednika SD je bilo ugotoviti, da so rezuhati za preteklo leto zadovtiljivi in uspešni. Člani so na kon- ferenci menili, da bo v bodoče treba več sodelovanja in aktivnosti z ostalimi strukturami. Predvsem bi se morali vključevati v strelstvo re/ervni vojaški stareši- ne, mladina, šola, člani LD, ter komite za SLO in DS v krajevni skupnosti, saj ugotavljajo, daje obrambna vzgoja vse bolj potrebna, prav tako pa tudi usposa- bljanje z orožjem. Po razpravi so člani SD sprejeli več sklepov in predlogov za prihodnje aktivnosti. Strelci imajo naj- več prostorskih te?av. Na konfernci so imenovali naj- boljšega strelca leta Alojza Raušla i/. Dragoviča pri Juršincih, ki je prejel pokal SD, drugi je bil Ivan Re- brec iz Gibine, ki je prejel srebrno medaljo in tretji 1 rane Čeh, ki je prcjd brotiasto medaljo. Konference se je udetžil predstavnik Občinske strelske zveze Ptuj Jože Perko, Ki je dal več napotkov družini in članom za usp^cjše dek> na področju strelskega športa. Od vabijenih prrdsia%nikov DP^ in krajevne samouprave se je konference udeležil le predstavnik LD JurŠind Alojz Kaučič, ki je v razpra- vi dejal, da se bodo moiali odnosi med dani lovci in streld v sedanjih razmerah spremeniti. Predsednik SD pa je dodal, da bo treba najti skupen program na lxHlroCju strelskega športa, potrebno pa se bo opre- deliti za skupne cilje za napredA in boljše materijal- ne pogoje in organizirano U'iX)sabljanje v konceptu SLO in DS v KS Za popularizacijo pa so strelci menili, da bo potrebno več Moriti v sredstvih iavnega obveščanja. Franc Strucl Prvi mesti za Pajenkovo in Kovača Nadarjena ptujska skakalca v višino Sonja Pajenk in Kristijan Kovač sta se dobro odrezia na skakalnem mitingu, ki je bil v soboto v Ljubljani ob udeležbi najboljših slovenskih tekmovalk in tekmovalcev. Sonja je zmagala med starejšimi mladinkami, preskočila je 170 cm, Kristijan pa je dodal zmago med pionirji s preskočenimi 185 centimetri. 1. k. Prvenstvo v namiznem tenisu v soboto in nedeljo je bilo v Preserju pri Ljubljani člansko republiško prvenstvo v namiznem tenisu, in sicer v posamični konkurenci, za dvojice in mešane dvojice. Iz NTK Petovia sta sc prvenstva udeležili Valerija Novak in Sonja Marinkovič. Valerija je izpadla v prvem kcriu, Sonja pa je po dveh zmagah (Mesec, Strumbl) v četrtfmalu izgubila s Krsnikovo in tako dosegla delitev 4. do 8. mesta. V tekmovanju dvojic pa nista imeli sreče. Ze v začetku sta ;,naleteli" na najboljši slovenski ženski par, sestri Ojstršek iz Hrastnika, se dobro upirali, vendar po priča- kovanju izgubili. V tolažilni skupini članic je nato Valerija dosegla delitev 3. in 4. mesta. L k. V NEDELJO SMUČARSKI SKOKI V STRMCU Zagnani mladi smučarji iz Strmca pri Leskovcu bodo v nedeljo dopoidgn v svojem kraju iz\'edli tradicionalno tekmovanje v smučarskih skokih in slalomu za pokal kraja. Tekmovanje, nekoliko neobičajno za naše kraje, se bo pričelo ob 10. uri. Ce vas zanimajo skoki „v živo", si prireditev oglejte, saj na treningu domači skakalci dosegajo daljave tudi do 30 metrov! I- k. Delov rokometu Za ekipe v rokometnem klubu Orava. z i/icmo članic, ni bilo /im.skega oddiha. 1 ako so s sicer manjš je zahtevna naloga, obdr- žati visoko uvrstitev (3. mesto po jesenskem delu) in jo poskušati celo izboljšati. To pa bo zelo tež- ko. .saj sloven>ki ženski rokomet močno napreduje. Zato pa se bo potrebno zelo dobro pripravili za naporno ligaško sezono. h kotar Kegljači ptujske Drave ponovno uspešni v Tedniku smo že poročali o uspešnem debitantu v Kegljaški zvezi Slovenije o kegljaškem klubu ,,Drava" Ptuj. Ptujski kegljači so dokazali, da nji- hov prvi nastop ni bil srečno naključčje, temveč plod vestnega dela, prizadevanja in želja. Tudi na drugem gostovanju v Mariboru na kegljišču Lokomotive so ptujski kegljači dokazali, da so in bodo trd oreh za vsakega nasprotnika. To pot so premagali ekipo Kegljaškega kluba Poštar iz Maribora kar za 107 podrtih kegljev. Kegljalo je šest kegljačev po 100 lučajev mešano. Rezultat: KK Poštar 2346. KK Drava 2453 podrtih kegljev. Torej visoko povprečje: 408,8 podrtih kegljev. Ob tem moramo OTieniti izredno uspešen na- stop člana KK Drave Danila Colnariča-Cokija, ki je na 100 lučajev mešano podri kar 445 k^Ijev. Torej v vsej ligi najboljši posameznik 3. kcrfa. Tudi v prihodnjem kolu Ptujčani gostujejo. O morebitnem porazu sploh nočejo slišati. Moramo jim verjeti. s. Vičar Mirko prvi, Marija druga V ljubljanskem Tivoliju je bilo v nedeljo na zasneženih progah republiško prvenstvo v krosu za vse starostne kategorije. Maloštevilno ptujsko zastopstvo (Marija in Mirko Vindiš, Krošl) seje odlično odre- zalo. Vrnili so se s kar štirimi medaljami. Tako je .Mirko prepričljivo zmagal med mlajšimi člani na 7 km dolgi progi, Marija paje bila v teku članic na 2500 m druga za Preglovo iz Maribora. V ekipni uvrstitvi je pri mlajših članih Ptuj drugi, pri članicah pa tretji. Tako sta Marija in Mirko zanesljiva udeleženca državnega prvenstva v krosu, ki bo v Novem Sadu. L k. OBČINSKA STRELSKA LIGA JE KONČANA v petek, 11. t. m. je bilo zadnje kolo v občinskem Uga tekmovanja s serijsko zračno puško za sezono 1982—83. Vse ekipe v vseh kolih niso tekmovale s popolnimi ekipami in so zato za veliko število krogov zaostale za najboljšimi. Končno uvrstitev ekip: Tumišče L 6287 krogov; Agis L 6234 krogov; Mercator 6213 krogov; Kidričevo L 6165 krogov; Železničar I 6089; Tur- nišče II. 6075 krogov; Draženci 5852 krogov; ZeJezničar II 5818 krogov; Agis n 5720 krogov; Gradnje 5682 krogov; Opekar 56565 krogov; JurŠind 5210 krogov; Trnovska vas 5071 krogov; Kidričevo II 5053 krogov; LJA (J. Lacko) 4540 krogov; Jože Lacko 3930 krogov; Vitomarci 3871; Olga MegUč 2197 krogov. Za uvrstitev v republiško ligo se bosta na področnem (regijskem) tek- movanju ekipa Turnišče L in Agis I. pomerili z najboljšima ekipama občin Maribor in Slovenska BistrKa. A. A. Republiški prvenstvi v boksu in semi kontakt karateju Ob koncu tega tedna bo v naši republiki dvoje republiških prvenstev v borilnih športih. V Celju bo prvenstvo v boksu, v Ptuju pa v semi kontakt karateju (polovični kontaikt). Ptujski boksarji se bodo po besedah trenerja Slavka Dokla prvenstva udeležili z destimi tekmovalci, osmimi Hani in dvema mk^iKema. Možnosti za visoke uvrstitve imajo, vendar verjetno ne toliko kot prejSnja kta, saj se boks v naši republiki postavlja na noge in bo konkurenca gotovo močnejša. Po skopih podatkih, ki jih imamo pred zaključkom redakcije, pa bo v soboto popoklan od 16. ure dalje v dvorani Mladika republiško pr- venstvo v kontaktnem karateju (semi kontakt). Člani sekcije za karate Kluba Mladih bodo ob organizaciji prvenstva posegli tudi po republiških naslovih. To bo prva takšna predstavitev v Ptuju. L k. Mirko Vindiš— prvo mesto (foto I. k.) Marija Vindiš — levo — drugo mesto (foto I. k.) Ugodnosti za člane Avtomoto zveze v tem času v avtomoto društvih obnavljajo članarino za leto 1983. Takoj velja omeniti, daje letošnja enaka lanski. V ptujski občini je v obe avtomoto društvi, Ptuj in Kidričevo, vključenih blizu 2300 članov, ki so hkrati tudi člani Avtomoto zveze Slovenije. S številom članov ne smemo biti zadovoljni. Republiško poprečje je namreč 25 ^o lastnikov motornih vozil vključenih v Članstvo, v ptujski občini pa zaostajamo za 2 odstotka. Torej je prvi cilj pri pridobivanju članstva teh 25 odstotkov. Člani AMZ imajo številne ugodnosti, ki niso od muh. Začne se s štirimi urami brezplačne po- moči (delo mehanika) na cesti, za tem cenejši prevoz pokvarjenega ali poškodovanega vozila testiranje vozila v bazah AMZ, kuponi za turistična sporočila (klic v sili), garantno pismo za potovanje v tujino, dva kupona za pravno po- moč, popust pri tehničnih pregledih (tudi v Agi- su), največja ugodnost pa je gotovo brezplačna vleka poškodovanega vozila, ki ni v voznem sta- nju, do razdalje 500 kilometrov (nekateri občani ptujske občine so bili te ugodnosti že deležni). Omeniti pa velja tudi 10-odstotni popust pri ka- sko zavarovanju in plačano naro&nino za Moto revijo, ki izhaja vsak mesec. V delavnid AMD Ptaj imajo dani prednost, cena pa je nižja kot drugje. Omenili smo, da članarine niso povfiali. Tako je za avtomobiliste 400 dinarjev, 250 din za mo- toriste in 170 dinarjev za člana, ki nima vozila. Obnavljanje članarine opravljajo poverjeniki društva, člani pa jo lahko poraviujo tudi na sedežu društva. Tu sprejemajo tudi nove člane. Dodati velja, da sc lahko včlanite tudi med le- tom, plačevanje pa gre tako kot pri zavarovanju — po enem letu dansn-a. To je torej lahko tudi med letom, odvisno kdaj ste postali član. 1. kotar Tretje mesto za Andreja Murka v prejšnjem tednu (torek) člani judo kluba Drava v Mladiki i/vedli prvenstvo podravskega regijskega centra. Najboljši s tega tek- movanja (med njimi je bilo največ tekmovalcev Impola iz Slovenske Bistrice) pa so se \ soboto v Mariboru že udeležili republiškega prven- stva. Izmed domačih tekmovalcev sta .si pravico nastopa na republiškem prvenstvu priborila Andrej Murko in mladinec Letonja. Uspešen je bil Murko, kije v poltežki kategoriji (do 86 kilograov) osvojil delitev tretjega mesta. V polfinalu je po točkah izgubil z republiškim prvakom v tej kategoriji, s Špesom iz Impola. Letonja pa ni bil tako uspešen. 1. kotar Murko (desno) je trenutno najhljši tekmovalec JK Drava (foto L Preac) Vaupotičeva nastopa v veliki Kladuši Na turnirju zahodne skupine kvalifikacij za udeležbo na 36. drža- vnem prv'enstvu članic v šahu. ki poteka v Veliki Kladuši, nastopa tudi članica ŠD MIP Tatjana Vaupotič. Odigranihježeosem kol,Tatjana pa je dosegla polovični izkupiček (4 točke). Po slabem začetku je zaigrala veliko bolje in zmagala dvakrat zapored. Trenutno, po osmih odigranih kolih, deli šesto mesto med štirinajstimi šahistkami. L k. Prireditev s plesom bo 26. februarja Komisija za vrhunski šport pri Zvezi telesnokultumih organizacij in ptujski atletski klub pripravljata proglasitev najboljših športnic, špor- tnikov in ekip ptujske občine v letu 1982. Komisija je svoje delo pri izbiri najbtiljših že opravila, vse na osnovi doseženih rezultatov na različnih ravneh tekmovanja. V tem času pa člani atletskega kluba pripravljajo prireditev s plesom, ki bo v prostorih ptujskega hotela Poetovio. Na prireditev bodo ptab zimske službe je imel minuli teden izredno veliko dela. V to/d za vzdrževanje in varstvo cest, kjer imajo stalno dežurno službo so nam povedali, da so pričeli plužiti že takoj v nedeljo, 6. februarja, ko je pričelo močneje snežiti. Popoldan je odpeljalo na teren šest plužnih vozil s posipalci. Štiri vozila so urejala ceste na območju ptujske, dve pa na območju ormoške občine. Najprej so seveda splužili ceste prve prioritete, lo so vse magistralne in regionalne ceste. Akcija je potekala neprekinjeno vso noč in naslednja 2 dneva, dokler niso bile vse ceste normalno prevoz- ne. Občasno so v akciji sodelovala tudi vozila Komunalnega podjetja Ptuj, sicer pa so se pri čišče- nju in posipavanju lokalnih cest 3. in 4. prioritete vključili tudi pogodbeni kooperanti. To so bili v glavnem traktorji z lesenimi plugi. Lahko zapišemo, da so bile vse pomembnejše ceste prevozne in posipane že v ponedeljek. V akcijo pa so se uspešno vključili tudi delavci Komunalnega podje- tja Ptuj, ki so temeljito sčistili ožje mestno jedro Ptuja — torej vse ulice in pločnike. Tudi hišni sveti so pi>nekod svojo nalogo dobro opravili. Se tale podatek: zimska služba v tozd za vzdrževa- nje in varstvo cest je v minulem tednu porabila okoli 3()0 ton soli in okob 400 kubičnih metrov posipnega peska. V akcijah ki so potekale dan in noč pa je scnJelovalo le okrog 50 ljudi, kar je razmeroma malo. Kljub temu so bili vsi občani v glavnem zadovoljni, saj so se tokrat v zimski službi zares potrudili. F'osle- dica tega je med drugim tudi razmeroma majhno šte- vilo prometnih nezgod. — OM Letna konferenca ptujskih planincev Jutri popoldan se bodo v Narodnem domu na letni delovni konferenci zbrali člani zelo aktivnega ptuj- skega planinskega društva, ki združuje 1200 ljubite- ljev narave in gora, od najmlajših do najstarejših. Najprej bodo na osnovi poročil o delu ocenili uspešnost v letu 1982, se dogovorili za višino letošnje članarine in za tem obravnavali predlog programa dela za leto 1983. V nadaljevanju bodo med drugim razglasili najbolj aktivne šolske planinske skupine ter podelili pokale in priznanja, ob koncu pa bo beseda Se o meddruštvenem dogovoru o ustanovitvi koordi- nacijskega odbora planinskih društev ptujske občine. Začetek delovne konference je napovedan za 16. uro, po njej pa bo predavanje Sergeja Pavličeva o Kilimandjaru 82, popestrenega z 200 barvnimi diapozitivi. 1. k. Srečanje oktetov in nonetov v Slovenski Bistrici Na pobudo in v organizaciji okteta teritorialne obrambe iz Slovenske Bistrice bo jutri v petek 18. februarja zvečer (ob 19. uri) v domu kulture v Slovenski Bistrici srečanje in koncert oktetov in nonetov. Udeležilo se ga bodo po dosedanjih prija- vah nonet iz Ptuja, slovenjegoriški oktet Cevovod od Lenarta, nonet lesno industrijskega podjetja LIP TOZD iz Oplotnice in oktet teritorialne obrambe iz Slovenske Bistrice. Na jutrišnjem koncertu se bodo okteti in noneti predstavili najprej vsak samostojno. Za zaključek pa bodo pod vodstvom dirigenta Načeta Pančiča zapeli še nekaj pesmi skupno. Organizator si želi, da bi bila takšna srečanja v prihodnje vsako leto. K sodelovanju pa želijo pritegniti še ostale oktete in nonete predvsem iz podravske regije. Viktor Horvat V soboto pred pustno nedeljo je bilo na magistratu v Ptuju spet praznično, saj so na matičnem uradu opravili slovesnost treh zlatih porok. Tako so po petde- setih letih skupnega življenja po- novno stopili pred matičarja in pooblaščenega delegata skupšči- ne občine Ptuj naslednji zlati pari: I RANC in l EREZlJA GRO- SLK. kmetovalca iz Trnovskega vrha 5 v KS I rnovska vas. Oba zlatoporočenca sta bila rojena leta 1912. v zakonu sta imela 3 otroke, danes pa sta ponosna na 8 vnukov in že tudi 6 pravnukov. 1 RANC in ANA HORVAT, prav lako kmetovalca. Dravci 11 v KS Videm pri Ptuju. Franc je bil rojen leta 1901. Ana pa je 7 let mlajša. V zakonu se jima je rodilo 5 otrok, danes imata tudi 6 vnu- kov. IGNAC in NEŽA MEZNA- RIČ iz Zabovcev 44 v KS Mar- kovci. Danes 81-letni Ignac je bil čevljar, dve leti mlajša Neža paje gospodinjila in obdelovala zem- ljo. V zakonu so se jima rodili 3 otroci, danes pa ju razveseljuje 9 vnukov in trije pravnuki. Pred dobrim tednom smo tudi učenci SSC na svoj način proslavili slovenski kulturni praznik. Nafne- sto dolgočasne in že neštetokrat po- novljene proslave, so nam letos pri- pravili nekaj novega. Vsi smo se aktivno vključili v približno dva- najst skrbno zbranih kulturnih de- javnosti, od plesa do novinarstva. Kulturni maraton se je začel z ustanovnim sestankom šolskega kulturno-umetniškega društva, ki bo združilo vse kulturne dejavnosti v okvir prostovoljnih aktivnosti na centru. Odbor SKUD-a bo organi- ziral kar največ kulturnih priredi- tev, predstavljal delo predstavlje- nih dejavnosti in razširjal krog na- ročnikov mladinskih knjig in tiska. V društvo se lahko včlanijo učitelji in učenci, ki želijo kulturno sodelo- vati. Za tem smo se z veliko zanima- nja in tudi z malo radovednosti vrgli na delo. Pogumni in nekoliko manj pogumni mladi recitatorji in pesniki iz vseh treh TOZD so se od^^ ločili pripraviti recital. Večina jih je prinesla s seboj Prešernove poezije, imeli so tudi Puškinove in Kettejeve pesmi, najpogumnejši pa so se od- ločili predstaviti lastne pesmi. Za recital so izbrali ljubezenske pesmi vseh teh pesnikov in svojo poezijo. Nekaj mladih se zanima tudi za gledališče, zato so se vključili v sku- pino za gledališko improvizacijo. Delo te skupine so si predstavljali kot izražanje čustev in zato izbrali tekst Svetlane Makarovič Sen zele- njavne noči. Skupina se je razdelila v sedem podskupin, tema njihovih improvizacij pa je bila sreča. V telovadnici stare ekonomske šole se je zbralo okrog trideset mla- dih plesalcev, ki so se odločili za družabni ples. Razdeljeni v pribli- žno petnajst plesnih parov so se učili standardnih plesov, počasnega in dunajskega valčka, fokstrota in drugih. Pravzaprav so samo ponavljali svoje znanje, kajti vsi so že izkušeni plesalci. Med njimi sta bila tudi dva športna para, ki redno trenirata. Ptimanjkovalo jim je fantov, ven- dar to ni motilo veselega vzdušja. Na odru v avli centra pa se je vse dopoldne odvijala prireditev z na- slovom Pokaži kaj znaš. Sprva se je za nastop prijavilo le petnajst učen- cev z najrazličnejšimi točkami. Ne- kateri so peli, drugi recitirali, igrali na instrumente . . . Vendar so se med nastopom za sodelovanje od- ločili tudi številni gledalci, ki so prihajali na oder z domiselnimi in humornimi točkami. Vsi so se ime- nitno zabavali, saj je „kulture želj- no" občinstvo z navdušenjem spremljalo dogajanje in spodbujalo navzoče. Sproščeno razpoloženje pa je pregnalo vse preveč močno vzdušje centra. Znano je, da vsi mladi radi poje- mo. Zato so se naši mentorji spo- mnili tudi na pevski zbor. Kar triin- sedemdeset navdušenih pevcev seje odločilo za zbor, med njimi celo šti- rinajst fantov. Najprej so se upeli in se nato lotili navadnih pesmic, kasneje pa so prešli na partizanske. Na koncu so improvizirali rimo. ,,Stari" zborovci so bili mentorji začetnikom, fantje pa so povedali, da bi se tudi oni radi vključili v pravi pevski zbor, ki je zaenkrat še dekliški. Nekaj mladih se je odločilo z.a slikanje. Nekateri so slikali v šolski risalnici, drugi pa v Klubu mladih. Večina jih ni vključena v likovni krožek in slika kar doma. Učenci, ki so slikali v šoli, so pripravili tudi razstavo risb navdihu Prešernovih pesmi. Oglasna deska je lahko zelo mi- kavna stvar. To je menila tudi sku- pinica triindvajsetih učencev, ki se je odločila za urejanje oglasnih desk. S seboj so prinesli veliko člankov iz revij in časopi.sov in če- prav se prej niso ukvarjali z oglas- nimi deskami, je bilo delo kar hitro končano. Svoje izdelke, ki .so zaje- mali dogajanja na kuhurnem področju so razstavili v avli. Približno dvanajst učencev se je ukvarjalo s pripravo radijske odda- je. Delo je potekalo v štirih skupi- nah, gradivo pa so jemali iz dnevni- ka Delo. Celotna oddaja je posve- čena kulturnemu prazniku. Na centru pa se nas je našlo tudi nekaj takih, ki imamo ,,novinarsko žilico". Po kratkem ,,uredniškem kolegiju", smo se kot pravi repor- tcrji razkropili po skupinah, zbrali podatke o njihovem delu, napisali članke in naslednji dan je izšel bil- ten o kulturnem maratonu. Nekaj učencev je imelo radijsko igrico za otroke, vendar jih je bilo premalo, zato dela niso mogli kon- čati. Tehnika zanima veliko fantov, ki so se odločali za sodelovanje v TV skupini. Izbrali pa so le šest sredstev, ki so s prerTosno TV kamero posneli delo v skupinah in prireditev Pokaži kaj znaš in že na- slednji dan smo si z novinarji ogle- dali TV oddajo o kulturnem mara- tonu. Tri velike skupine učencev so si ogledale študijsko knjižnico. Knjiž- ničar jim je prestavil organiziranost in delovanje knjižnice in pokazal tudi nekatere zanimivosti knjižnice. Po razlagi so si ogledali še razstavo ob 70-letnici Ivana Potrča. Ogled knjižnice ni bil preveč učinkovit, saj je bilo učencev preveč in je zmanjkovalo časa za podrobnejšo razlago. Verjetno pa se je po tem obisku marsikdo odločil, da bo za- čel obiskovati študijsko knjižnico. Veliko učencev se je udeležilo tudi obiska muzeja in ogleda Ptuja. V glavnem vsi so muzej že večkrat obiskali, vendar so kljub temu zve- deli še nekaj novih podatkov. Učenci 1. letnikov pa so si ogledali znamenitosti Ptuja, mimo katerih vsak dan hodijo in se podrobno se- znanili z zgodovino našega mesta. Ker pa Slovenci ljubimo prosla- ve, so se tiste, ki jih uvrščamo med „kulturno pasivne", pripravili še enkrat recital Kosovelove poezije z naslovom Tragedija na oceanu. Kulturni maraton nas je vse nav- dušil, saj smo že naveličani ponav- ljajočih proslav. Tak dan je bil za nas dvojna preizkušnja, morali smo se odločiti, kje bomo sodelo- vali in imeli smo priložnost predsta- viti svoja dela. V vseh dejavnostih smo skupaj delali vseh treh TOZD in se tudi na ta način bolj spoznali. Mentorji so se dobro odrezali, saj so v pripravo številnih dejavnosti vložili mnogo dela, veliko so nam pomagali, nekaj težav pa smo sku- paj premagali. Takih kulturnih dni bi res moralo biti več, saj učenci vi- šjih letnikov v primerjavi z našimi ,,usmerjenci", praktično nimamo priložnosti za kulturno udejstvova- "je- Valja Aleksič V tednu ud 7. do vključno 14. februarja so miličniki postaje milice Ptuj in oddelkov posredovali v osmih prometnih nesrečah. Sedem od teh je bilo le z večjo materialno škodo in brez telesnih poškodb, zadnja pa je žal zahtevala smrtno žrtev. V večini primerov nezgod je bil glavni vzrok neprilagojena hitrost glede na stanje cestišča. Voznike smo večkrat opo- zarjali na previdno vožnjo po zasneženem cestišču, pa žal to ni dovolj zaleglo. SMRT PEŠCA Do hude prometne nesreče je prislov ponedeljek. 14. februarja ob 14.10 na regionalni cesti v Spuhlji. Štefan Zavec iz Ljubljane je šel peš i/. Ptuja proti Markov- cem po desni strani cestišča. V bližini hi.še št. 45 .se je med hojo nenadoma obrnil proti sredini cestišča in se opotekel. To je storil \ trenutku, ko gaje po levi strani prehiteval voznik tovornega av- tomobila .lo/ko Prelovec iz Idrije. Čeprav jc močno zavrl in zavil v levo. je pešca zadel in ga zbil po cestišču. Zavca so hudo poško- dovanega prepeljali v bolnišnico, kjer je že ob 16. uri umrl. -O M RODILE SO: Angela Mohorko, Znidaričevo nabrežje 7 — Nušo; Angela Kaisersberger, Gerečja vas 19 — dečka; Vera Kajnih, Derbetinci 33 — deklico; Nada Kšela, Godemar- ci 3, Ljutomer — Aleksandro; Milica Vek, Dolena 3 — dve dekli- ci; Sonja NVinkler, Volkmerjeva 9 — deklico; Julijana Jelen, Zg. Gruškovje 56 — deklico; Zdenka Strafela, Skorba 40/a — Tomaža; Milena Zaje, Starošinci 4 — Uro- ša; Majda Emeršič, Belavšek 44 — dečka; Nada Zoreč, Drstelja 45 — Aleksandro; Marinka Bele, Dobri- na 4 — Tatjano; Marija Babič, Loperšice 7 — Marto; Marija Lozinšek, Scla 20 — dečka; Anica Strelec, Obrež 74 — Andreja; Marija Valenko, Tibolci 5 — dečka; Marija Kuserbanj, Kraig- herjeva 21 — Nika; Zdenka Savič, Kraigherjeva 26, Kidričevo — Stojana; Irena Vindiš, Apače 238 — deklico; Marjana Roškar, Muretinci 64 — Renato; Milica Suen, Stanovno 21 — dečka; Jože- fa Muršec, Bišečki vrh 59 — dekli- co; Marija Korez, Cermožiše 81 — dečka; Anica Gašperič, Podvinci 56 — dva dečka; Ida Mar, Lahonci 23 — Mitja; Terezija Rogina, Šturmovec 8 — deklico; Marija Breg, Rajšpova 6 — Natalijo; Tatjana Mileta, Kajuhova 14 — Tomaža; Vida Bauman, Lovrenc 126 — Marka. POROKE: Janez Golob, Markovci 33/e in Kristina Rožmarin, Markovci 33/e; Karel Kampuš, Vrhloga 63 in Leopoldina Ahec, Sestrže 43; Franc Kelenc, Placerovci 10 in Ida Debeijak, Cirkulane 22; Viktor Vrečar, Jablovec 47 in Zdenka Kaisersberger, Gerečja vas 28; Vladimir Verglez, Rače, Poljska 18 in Stanislava Peršoh, Pleterje 39; Marjan Irgl, Ločki vrh 12 in Jerica Gomzi, Ločki vrh 12; Slavko Hor- vat, Borovci 43 in Anica Znidarič, Borovci 43; Janko Požegar, Trnovska vas 24 in Nada Lovren- čič, Biš 46; Jožef Gomilšak, Jur- šinci 62 in Rozalija Krajnc, Zagor- ci9;. UMRLI SO: Juri Brodnjak, Gruškovec 69, roj. 1904, umrl 3. februarja 1983; Martin Belovič, Jastrebci 57, roj. 1906, umrl 6. februarja 1983; Martin Petrovič, Repišče 6, roj. 1905, umrl 7. februarja 1983; Bar- bara Potočnik, Dravci 3, roj. 1911, umrla 8. februarja 1983; Janez Petek, Turški vrh 78, roj. 1898, umrl 3. februarja 1983; Franc Petek, Dom upokojencev Ptuj, roj. 1901, umrl 12 februarja 1983; Terezija Kolarič, Spuhlja 38, roj. 1909, umrla 13. februarja 1983; Janez Bolcar, Spuhlja 50, roj. 1903, umrl 12. februarja 1983; Treza Kuhar, Carmanova 5, roj. 1904, umrla 13. februarja 1983. TEDNIK izdaja zavod za časopisno in ra- dijsko dejavnost RADIO-TEDNIK 62250 Ptuj, Vošnjakova 5, pošt- ni predal 99. Ureja uredniški ko- legij, ki ga sestavljajo vsi novi- narji zavoda, direktor in glavni urednik FRANC LAČEN, odgo- vorni urednik FRANC FIDER- ŠEK, tehnični urednik ŠTEFAN PUŠNIK, novinarji: Jože Bračič, Nevenka Dobljekar, Majda Goz- nik, Ludvik Kotar, Martin Ozmec in Marjan Šneberger. Uredništvo in uprava Radio-Tednik, telefon (062) 771-261 in 771-226. Celo- letna naročnina znaša 360 di- narjev, za tujino 610 dinarjev. Žiro račun SDK Ptuj 52400-603- 31023. Tiska ČGP Večer Mari- bor. Na podlagi zakona o ob- davčevanju proizvodov in stori- tev v prometu je TEDNIK uvrščen med proizvode, za katere se ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov. Franc in Terezija (^rosek s svojimi dragimi v poročni dvorani matičnega urada v Ptuju. Foto: Ungerholc Franc in Ana Horvat s svojimi »zlatimi« svati po 50 letih skupnega življenja ponovno pred matičarjem. Langerholc Ignac in Neža Meznarič s svojimi najdražjimi ob razglasitvi za zlatopo- ročenca. Foto: Langerholc