UfO LUID. SlßUllRn 104. v LiuDiinni, v sonoto 9. mala 19Z5. Ceno Din 1*50 liha i a ssak dan popoldne, izvzemal nedelje in praznike. — Inserati: do 30 peti t a 2 D, do 100 vrst 2 D 50 p, večji Inserati petit vrsta 4 D; notice, poslano, izjave, reklame, preklici beseda 2 D. — Popust po dogovoru. — inseratni davek posebej. — ,,Slovenski Narod0' velja letno v Jugoslaviji 240 D, za inozemstvo 360 D i Upravnlstvo: Knall o va ulica itev. 5, priUlcfe. — Telefon štev. 304. Uredništvo: Enallova ulica at. 5, I. Dadairopje. — Telefon slev. 34. IV Poitnlna platana v gotovini. Plemenska fronte? Neki dan smo opozorili na posle* «Jice anarodneqa snorazuma» v smislu koa^ic'je med radikali in radičevci. TrdPi srno. da bi te posledice mogle shoditi našemu državnemu in narod* nemu cdinstvu. Mesto enotnih strank z raz"ičr;imi gospodarskimi in socijal* no^kulturnimi programi bi dobili dve frcnti ''emenskeqa značaja: na eni strani fronto narodnoradikalne, srbske stranke, na drugi strani fronto hrvat* ske stranke, splošno prečansko fronto. Naenkrat bi naše notranje življenje zoiQt obvladal ciualistični princip ter bi se vse državno živ!jenie poostri!o v borbo d-eh svetov: zapada proti vzh-o» C-t. katoliŠtva preti pravoslavju. Jadra* na nroti Ba'kami. Čc pride do koalicije med rad^ali in radičevci. teda.i bo mo* rala fa koalicija koristiti redicevcern ter jim omogočiti moč, ki so jo izcu* bili. Klrab nasprotnim izjavam so radičevci danes še vedno plemenska stran* ka, ki želi, da se narodnoradikalna stranka iznrameni v samosrbsko stran* ko in da se na ta način jugoslovenska država razdeTi v dve polovici: v srbsko in v ^reransko sfero. V eni naj bi vla* dn'i Srbi, v dn.-»"!i Hrvati, odnosno v prvi narodnoradikalna, v drugi radičev? ska s.rrnka. Ni dvoma, da de^uiejo radidičevci pa v.resmčenje te daljne koncepcije. Oni so s? sicer v Narodni skupščini odpovedali dosedam*?m svojim zrno* tam, toda to so storili «*amo z besedo, nasl-iniaioč se na lahkomiselnost in cv. površnost narodnoradikalne stran* ke ter na ootrebo. da rešijo čimprej svojega voditeMa Stjepana Radiča iz zapora. 7 besedami so priznali državno in narodno edinstvo, k'jub temu pa vztrajajo na plemenski, hrvatsko*sena* ratistični osnovi svojega strankarskega hi poHtičnefifa življenja! — Priznan in državnega in narodnega edinstva bi moralo slediti kot prvo dejanje tudi priznanje potrebe nadplemenskega strankarskega živčen ja. Z drugimi he-sedam i: radičevci bi morali razbiti svo* jo ozkosr^rto. plemensko oreanizpeijo ter io razširiti v splošnodržavno. Edino tako dejanje bi resnično izpričevalo pravilno izpreobmitev k državnemu in narečnemu edinstvu ter bi n-odkrepilo nari'ona^o orüentaciio HSS! Na tnko orientacijo na seveda ne misliio radičevski voditelji, kar zooet dokazuie našo trditev, da f?re sedaj tem pos^necm in po^tikom za to, da si s po^^čjo ra^;ka!no*radičev-ke koalicije ufrdijo pozicije ter pozneje izvedejo dir-^istiČ^o nreorijentacijo ustave in s tem ce*oktrone'".: srbska stranka. Je morda no številu svoietf* e'anstva se danes srb* ska rtra^ka. Toda po svoiem pr^^ra* mn in de*-t. po tzia^sh svojih vodimm no1?tikov in državnikov, ki so ustvarili Vi^o^dansko u«*avo, narotf^orad.fkalna stranka ni '-cč plemenska; srbska str^n* ka, ^frve^ sn'oSna. državna strank«, ki robsega STovcnce Hrvate in Srbe. V s^^s1!! rtarodnoradi^-'ilneg^ programa lezi t?*k razvoj države, ki ustvarja trd^e tcmeTje. močno enoto, jako ar* rrrr^o. tesno skupnost! Plemenske in ce*o dua'isticnon'e* menske koalicije na bi neminovno tak rr.zvoi zr^^risa'e in sledila bi doba, ko bi n*»sa drsava ne prišla iz srbsko=pre* čanskega dvoboja! ?est let skupnega življenja Srbov, Hrvatov in Slovencev dokazuie, da so razvil a io centrinetaT^e sile mnogo hi* trevše, kakor so pričakovali sami jugo* s'ovenski optimisti. Ujedinievanje na* preduje na vseh poljih. iMedscbojno spoznavanje je že danes skoro per* fektno. Oosn-odarstvo so druži v mo* r^očne skupne koncerne, promet veže že vse kraje nar.e domovine, javnost se enakomerno interesira za vse pro* bVme skuonega državnega življenja. Z-nsti se med Srbi čedalje pogosteje javlja zanimanje za zapadne kraje naše države, za Jadran! Ta razvoj nam priča in dokazuje, da je ui^oslovenska ideia na pravem ootu. da stoiimo nred bližniim do i a* ProtiboljSzwiSKn Konferenca v Trstu Delegati iz vseh evropskih držav. — Boljše viška centra Dunaj in Berlin. — Protibolfševiška liga šteje dva in pol milijona članov — Trst, 8. maja. (Izv.) Tu se je vršila konferenca mednarodne proti* boliševiške Lige, ki ima svoje člane v vseh državah. Konference so se udele* žili delegati protiboljševiških organiza* cij skoraj iz vseh evropskih držav. Naj* številnejši so bili delegati iz Italije, Francije in Bolgarije, a tudi Nemčija je bila dokaj številno zastopana. Raz* prave na konferenci so bile tajne. Pred vsem je šlo na konferenci za to. da se ustvari močna organizacija, ki bi z uspehom lahko nobiiala po vsem svetu raznreženo boljševiško propagando in 1 špijonažo. Snrejetih je bilo več toza* j devnib pred ogov. Predvsem je bilo sklenjeno, da se naj Liga obrne na j vlade raznih evropskih držav z zahle* j vo, naj financijalno podpirajo proti* * In boljševiško akcijo po zgledu sovjet> ske vla Je v Moskvi, ki daje naravnost ogromne svote na razpolago za komu* nistično, odnpsno boljševiško propa* gando. Na konferenci se je ugotovilo, da je gnezdo iz Moskve dirigirane komu* nistične propagande Dunaj. Z Dunaja se vodi ves revokiciionarni pokret v ba!kanskih državah. Središče komuni* stične oropadande /a zaoad je Berlin. Mednarodna profiboljševiška Liga, ki ima svoj sedež v Parizu, šteje sedaj dva in po! milijona članov, ki pa še niso organizirani tako. kakor bi bilo potrebno. V svrho izpopolnitve te or* ganizacije so se sorejeli važni predlogi, o katerih pa se čuva najstrožja tajnost. i razpravi Nezadovo?Htvo v vodstvu radi kalne stranke radi postopanja posl. dr. Janpča, — Fraternizi ranje radikalnih članov komisije — Beograd. 8. maji. (Izv.) Današnja poročila iz Zagreba o infmnem razgovoru rad. posl. dr. Vrje Janiiča s Stepanom Ra-dičem so v politični javnosti izzvale najrazličnejše komentarje. Na nnjmcrrdTjnej-šem mestu narodno - radikalne stranke ne odobrava}o sesi2nka dr Voje Janj:ča z Pa-dičem in naglasa j o, da v jutranjih listih reproduc:rana poročila o političnem poitre-nu tega restan':a nikakor ne odgovarjalo razpoloženlu vodstva rrdrkalne stranke. Posl. dr. Voja Janjič nI Imel za ta sestanek z Rad.'cetn nikakega poob!asti!a od strankinega vodstva, storil je to na fvajo odgo-vornast in na svojo lasfno roko. Njegovo postopan>e ni bi'o angažirano od odgovorne strani narodno - radikalne stranke. V vplivnih krogih radikalne stranke postopanje posl. dr. Voje Janjiča celo obsojajo, ker b: moral kot č^an anketne komisije nastopati nepristransko, kot tak bi ne smel govoriti s Stjepanom Radičem, ki ni niti poslanec pod anketo, marveč navaden državljan, k: se nahaja v zaporu radi vele-izdaje. Razgovor in zasliševanje z Radičem bi imel pravico v imenu anketnega odbora vodili edno predsednik anketne komsije dr. Laza Markovič. Ta ni imel nnbenega razgovora z Radičem in ni niti za to delegiral posl. dr. Voje Janjiča. — Zagreb, 8 mala (Izv.) Prva poročila o razgovoru dr. Janjiča z Radičem so vzbudila tudi v hrvatskih političnih krogih vel ko senzacijo. Prvotno so skušali na vsak [ načii priki n ta poročiTa demantiratl in sestanek priKriti. Toda od1oči!n: faktorji niso imeli pri rekah tehtnih argumentov, kajti razgovor je bil očiv:den in dokazan. Dementiji so zato izostali. Fraternizranje narcdnoradikal-nih poslancev, ki bi imel; objekivno voditi preiskavo, vzbuja v gotovih političnih kro-gh ostro kritiko. Naglašaie, da postopanje teh poslancev ni v skladu z msijo, ki jo ima anketna komisija. Danes so znane v Zagrebu nekatere in-teresantne podrobnosti o včerajšnjem izletu Članov anketne komisije v zagrebško okolico. Popoldanska ?p!a ie odnadla. Člani ankete so se razdelili v več skupin ter se odpeljali v okoHčanske vasi. Ena skupina z dr. Lazo Markovičem in dr. Vojo Janji-čem se je odpeljala na posestvo znanega Radičevega prPatelja Prpiča v Oroslavlje. Zvečer je Prpič priredil večerjo, na katero so bili povabljeni vsi člani radikaM dalje posl. Pavle Radič- posl. dr. N*kič, več uglednih okoličanskih kmetov in še nekaj anek-tlranih radičevskih poslancev. Na to večerjo niso btll povabljeni: sam. dem. dr. Srd-jan Budlsavljevič. musliman dr. Behmen In zal^ničar dr. Po!Ič. Danes ob 10. dopoldne se je v sodni palači zopet sestala anketna komis ja ter pregledovala spise preiskovalnega sodnika. Razprava je trajala dve uri do opoldne. Nek! član komisije se je izrazil vašemu do-p'sniku. da dosle! ni bilo ničesar zanimivega. Komisija popoldne nadaljuje razpravo. ^fifmfa in Hosfrl|a Avstrijski problem v osoredfu Avstrija skuša zasigurati svoji stvenih — Dunau, S. maja. (Tzv.) Dunajski diplomati so že pred sestarkom Male antante koncentrirali vso pozornost na vsak pojav, ki je bil v zvezi s problemi, stoječimi na dnevnem redu sestanka Male antante Nobene konference Male antante nišo diplo-matični krogi pričakovali s taVo napetostjo, kakor sedanjo v Bukarešti. Velevažni dogodki zadnjih tednov na torišču mednarodne politike postavljajo Malo antanto, ki je s poljsko-českoslovaškim sporazumom doživela močno okrepUev, p*ed popolnoma nove naloge. Konferenca v Bukarešti je velika preizkušnja za Malo antanto. Rezultati konference pokažejo, če je Mala antanta fizično in moralno dovolj močna aktivno in uspešno sode'ovat' pri obnovi Jn konsolidaciji Srednje Evrope. Dunajski diploma?! naglašajo: Niti madžarski problem, niti upostavitev Mabsbur-žanov, kar je bil zunanji povod za ustanovitev Male antante, ne stojha danes v ospred'n ra^n*otrivanj, marveč A^alo antanto silijo važnejši problemi, da aktivno pri /ijih sodeluje. V cspred>u 'e danes avstrljrk? problem. Ta se n?ha:a v taki lazi. da ne more b!tl več spravljen z dnevnega reda. Mala antanta se glede tega probiema ne more postavti na negativno stališče. Av-stvrljski vodilni krogi naglašajo, da se mora dati Avstriji pogoje za ugodni razvoj gospodarstva. Avstrija zahteva odstranitev carinikih ome;'tev, da se omogoči avstrijski Industrij? dohod do njenih nekdanjih tr- na konferenci v Bukarešti« — industriji nekdanje trge v nasled-državah. gov. Naglašajo dalje, da dr. Beneš ni ne-iienaklonjen gospodarskemu zbližanju Avstrije in nasledstvenih držav. Avstrijski po-utičnl krogi računajo tudi na veliko naklonjenost Jugoslavije fn moviiiraio ta svoj račun z dejstvom, da se Jugoslavija pripravlja po končnem razčiščenju notranjepolitičnih konfliktov k sklenitvi prijateljskih zvez s sosednimi državami. Današnji listi z več ali manj razprtimi in debelimi črkami objavljajo poročilo iz Bukarešte, da :e najvažnejši problem konference Male amant? — avstrijski problem. Poročilo naglasa: V ospredju srednjeevropskih problemov, ki se jutri prično obravnavati na konferenci Male antante, sto.m — avsirFsko vprsša-^e. Iz pončenih krosov prihaja vest, da je konferenci Male antante predložen konkreten načrt, ki obravnava gospodarsko razmer!e Avsfrl;e do rasledstvenlh držav in kf Izvira iz fn:ci]ativnega predloga Avstri'e, da se skMča konferenca strokovnjakov. Načrt je izdelal dr. Beneš. Proučila sta ga že dr. Ninčič in romunski zunanji minister Duca. Izključen ;e vsak dvom, da bi Jugoslavija ne podpirala ciljev tfr. Bene-ša g'ede avstrijskega problema. Dunajska javnost simpatično pozdravlja tudi stališče jugcslovenskega tiska, ki ga je zavzel napram načrtu ekspertne konference. Iz Ženeve prihaja danes tudi poročilo, da bo predlog Avstrije, naj se njen gospo- vom res enotne narodne kulture vseh Srbov, Hrvatov in Slovencev, vseh Ju= goslovenovl Žalostno bi torej bilo, če bi se ho* telo ta lep razvoj in to veliko perspek* tivo zabrisati in uničiti radi lepih oči dveh. treh zagrebških nlemenKkožoven* skih politikov. Mi smo uverjeni. da narodnoradi* kalna stranka ne pojde na to pet in ua bo temu primerno tudi naše notranje* politično živlienje pristopilo k obliko« vanju državnih in k uničenju plemen* skih strank darskl položaj prouči po komisiji strokovnjakov, od Društva narodov rešen v ugodnem smislu. Komisija oziroma konferenca strokovnjakov se ima sestati še pred iunaf skira zasedanjem Sveta društva narodov. Parlamentarna Nikola Pašič in Marko Trifkovič zdrava. — Plenarne seje narodne skupščine — Beograd, S. maja. (Tzv. Ob 12.) Ministrski predsednik g. Nikola Pašič je danes popolnoma ozdravel, prvikrat je zapustil svoje stanovanje ter prišel ob 9.90 dopoldne v svoj kabinet. G. Pašič je takoj prevzel sam vodstvo tekočih državnih poslov in je sprejel več resortnih ministrov, ki so mu podali poročila o aktualnih resornih zadevah. Ministrski predsednik Niko'a Pašič je sprejel dalje Pidi predsednika zakonodajnega odbora g. Ljubo Jovanoviča. ki je poročal o delovanju tega odbora, zlasti o sprejemu novega stanovanjskega zakona. Skupščinski predsednik g. Marko Trti-kov:6 je že tudi ozdravel Dopoldne je prevzel predsedstvene posle.. Ob 10.30 se je v ministrskem predsedstvu posvetoval z ministrskim predsextafltom o Skup-člnsken delu. Prihodnja piu-.arna seja narodne skupščine je določen a za ponedeljek 11. t. m. öb 9. dopoldne z dnevnim redom: volitev petih članov v upravni svet Državne hlpo-tekarne banke, Na torkovi seji skupščine se imajo najbrže izvolit: člani narodne skup-« ščine v državni svet. Za danes popoldne fe napovedana konferenca obeh šefov Narodnega bloka g. Ni-kole Pašiča m Svetozarja Pribičeviča. Odbor za zakonski načrt o poljedelski!, kreditih je pozvan na sejo danes ob 16. popoldne. Odbor prične podrobno debato o tem zakonskem načrtu. Ob 17. se prvikrat sestane parlamentarni odbor za proučava-vanje zakona o državnih pravdnikih. Seji prisostvuje tudi pravosodni minister. Italijanski Mzmi na Balkanu Ljubosumnost Itsiffe, ki ijravi, da žeTi mir na Balkanu. — R?m, 7. maja (Izv.) »Giornale d' tla-Ija« probčuje daljše sitnacijsko poročilo o dogodkih na Balkanu in jih tolmači na ta način da so zadnji dogod':i na B°Igarrkem pnpnvili pre.gntpacijo balkanskih držav. Opozarja na tri važna dejstva: prvič na obnovo grško-jugos-ovenske zveze, drugič na verjeten pristop Romunije k tej zvezi in tretjič na priiisk Aten v Beograd, da ima pristopiti k tej zvezi tudi Alban?ja. S temi tremi faktj se karakterizira položaj na Balkanu. Prav značiino opazko popravlja rim« ski lis t. in prav", da je treba Beograd opozoriti na prijateT;sko pogodbo sklenjeno med Jugoslavijo in I.alf jo. Za Grško bi tudi bilo boljše, če b; popreje sklenila prijateljsko zvezo z Italijo. Značilne so dalje Izjave vlade, razširjene po oficijeini Štefani. Ta nagTaša, da Italija ne more pustiti z vid:ka dogodkov na Ba'kanu. ki se neposredno pred njo odigravajo m je tudi sama interesirana. Kot najbližja soseda je Italija tud' odgovorna za mir na Balkanu in s tem za splošni mir v Evropi. Kakor doslej, tako tudi v bodoče bo Italija vedno delovala za mir na Balkanu. Sovietska Rusiia Trocki v Moskvi. — Vseruski kongres* - Odprava osemurmka! — Moskva, 7. maja. Trocki jo 6. t. m. zapustil Ros-tov ob Donu in je danea prispel v Moekvo. Sprejem strogo ofkijelen. — Vseruski kongres se je danes sestal. Na dnevnem redu je vprašanje znižanja davkov poljedelskemu prebivalstvu in reorganizacija budgetnega sistema. Kamenev Je Izjavil 3. t. m. zaključenem ukrajinskem kongresu, da centralna sovjetska vlada zastavi vse svoje moči za odstranitev vseh določi?, ki izvirajo iz vojaške dobe sovjetskih republik in zelo ovirajo razvoj produktivnih sil. Vseruski kongres, ki je bil danes otvor-jen. ima razpravljati: 1. določitev daljnih rokov za razdelit?*- zemlje, 2. razveljavljeni« vseh odredb sovjetov, ki bo ovirale ra-eljonalno gospodarstvo najemnikov zemlje, 3. vprašanje vporabe večjega števila Inozemskih profesijona!nih delavcev, 4. odprava cbHgater'cnsga osemurnega delavnika In drugih omeiitev. ZASEDANJE DRUŠTVA NARODOV. — Beoryad, s. maja (Izv.) Po poroöiiih iz ženeve j? predsednik Društva narodov v sna'!«!ü določil po-sJovnika Društva narodov tikliral plenarno skupščino za ponedeljek, dne 7. septembra t, L Skupščina se sestane v ženevi. Na dnevnem redu je v prvi vrsti mirovni protokol Društva naro dov, daljp rar.na poročala posamnih komisij in odborov. REVIZIJA CARLJERJEVE GA PROCESA ODKLONJENA. — Beograd. 8. maja. Včeraj popoldne je prvostopno sodišče proglasilo sklep, na podlagi katerega se odklanja revizija Carlierjevega procesa. Sodna dvorana in tudi hodniki so bili napolnjeni beogradske-ga občinstva, ki je čakalo na proglas sklepa. Vsi so se zanimali za obsojenega Kay-rr.onda Lousa Carlierja. Ob ,16. popoldne so pazniki privedli Carlierja v sodno dvorano. Cariier je bil zelo bled. Predsednik sodišča je zelo dolgo čita! in navaial raz-losre. s katerimi ie pobijal utemeljenost na- vedb branitelja za revizijo. Sodišče odklanja predlog za r-w«, izijo procesa. Cariier ima pravico pritožbe na kasacij^ko sed šče. Carlierja odvedejo nazaj v požarevaško kaznilnico. GENERALNA RUDARSKA STAVKA V BELGIJI. Bruselj. 7. maja (Izv.) Bo.^ijski rudar ji eo že dalj časa v mezdne-m gibanju. Ru. dßTji so bo pri glasovanju po strokovnih or Faniza.c:j'a z veliko večino glasov IzrektS za generalno rudarsko stavko. Določitev dnevnega reda za izbruh stavke je prepuščena glavnemu vodstvo rudarskega eto-dikata. Borzna poročila. Ljubljanska borza. Lesni trg. Cerovi krlji od 25 m prem. naprej, 2 metra dolžine, fco. naklad, post. 10 vag. denar 18, blago 18, zaključki 18, hrastovi frizi od 3—9 m, od 25—60 cm. I. in II. vrsta tco. meja denar 1380, hrastove vozovne deščice od 2.70 m 43 mm od 2.90 m 53 mm I. in II. fco. meja denar 1400, deske, monte 30, 40. 50. 60 mm fco. meja denar 5S0, bukova drva 1 m dolž., suha, cepanice fca rneja denar 25. Žitni trg. Pšenica, Rosafe rinfusa nar. LJubljana blago 470, pšenica avstralska a par. Ljubljana, blago 4fi3, pronica Hardt "Winter št. 2 par. Ljubljana, blago ^00. otrobi p.s»^ nični drob, fco vas. Ljubljana, blago 190 koruza proinptna par. Ljubljana, denar 22> oves makedonski, rešetan fco Ljubljana denar 350, blago 3G7."»o. krompir rumen ico staj. post., bla^o 115. krompir roza fco Maj. post., blago 135. 2V2V0 drž. renta za vojno škodo, denar 173, blago 175: 70/o invesl pos. iz I. 1921 denar 62. blago 63: Celiska posojilnica d. d. denar 200, blago 2H0. zaključki 200; Ljubljanska kreditna banka, denar 225; Merkan-tilna banka denar 110, blago 124; Prva hrvatska štediordca, denar 800, biago 80S; Kredmi zavod, denar J9o, blaijo 200; Strelne tovarne in livarne, blago 135; Trboveljska premogokopna družba denar 380, blago 385; Združene papirnice, denar 115, blaso 115, zaključki 115; Stavbena, denar 265, b!a* go 280. Zagrebška borza. Dne 8. maja. Sprejeto ob 13. Devize. Curih 11.94—12.04. Praga 182.60—185. Pariz 323.50—328.50. Newyork 61.42—62.22, London 299.25—302.25, Trst 253.20—256.20, Dunaj 0.08675—0.08793. V a 1 11 t e : dolar 60.825—61.625. EFEKTI. 7odstotno invest. posojilo 1921 63, 2 u polerdstot. drž. rente za ratnu štetu 179— 180.50, Ljubljanska keditna 243—247, Centralna banka 15—16, Hrv. eskomptna banka 105—107, Kreditna banka, Zagreb, 105— 10S, Hipotekama banka 60.50—61.50, Jugo banka 99—100, PraStediona 805—830, Slavonska banka 69—70, Eksploatacija 42—A4 Drava d. d. Osijck 180—185, Šečerna, Osi. jek 585—600, Isis d. d. 56, Nihag 50. Gutmat 380, Slaveks 170, Slavonija 52—53, Trboveljska 380, Union, paromlin 425—450, Vev* če 110. Inozemske borze. — Cur I h. 8. maja. Borza: Beograd 8.3S Pariz 26.95, London 25.0S5, Newyork 517, Milan 21.23, Praga 15.30. Dunaj 0.007275. — Trst, 8. maja. Borza: Beograd 39.325 —39.35, Pariz 126.75—127, London 118.20— 118.30, Newyork 24.35—24.38, Curih 471— 472.50, I*ra*a 72.30—72.50. Dunai 0.ÜJ43Ö—, 0.0347J stran 2. »SLOVENSKI NAROD« dne 9. maja 1925. Stev. 104. Napredovanja o naü vojski S kraljevim ukazom so Imenovani: za ft-ervne apotekarske poročnike podporočniki: Anton § o Š, Altred Blum, Leon Bali o v e c, Zdenko Peternjak, Stanko K o č e v a r, Josip H o f m a n, Ivan Klobučar, Mirko K o č e v a r, Josip P r i k e 1-m a y e r, Fran B i z o v i č a r, Fra n N o v o-s e 1, Alfred W a n e k, Dragotin Zaje, Alfred Grabaer in Ferdinaned F e 1 e r; za rezervne veterinarske poročnike podporočniki: Joža Samec, Rajko D e u, Fran Oo-1 a r, Filip Pahor, Fran Samec, Ivan P a v u š e k, Makso R o j k o, S'avko P 1 e -m e Ij, Leopold Hribar, Josip Kune, Fran K o s e I, Ivo K e n d a. Fran L h ž a r, Vladimir A r k o, Milan R a j š p in Veko-slav Riegler; za rezervna sodna poročnika podporočnika: dr. Josip Novak in Slavko Čop: za pehotnega kapetana I. ki. Mirko Zgaga; za rezervne pehotne ka-petane II. ki. poročniki: Ferdinand Jane, Vinko Zaje, Ivan A n d r a š i č, Mihajio Zobec, Josip Klein, Rudolf K r a m e r, Ivan Linhardt, Ferdinand Reiter, Oskar Rabešnjak, Ivan Benko, Josip Smoljan in Fran F url an; za rezervne poročniKe podporočniki: Josip A v s e n e k, Maks D e t i č e k, Fran J u r i n a, Fran Ven, Ivan Horn, dr. Josip Novak, Ivan Grahušek, Fran tekalo, Aleksander H o h n j e c, Fran Gros. Dragomir Pintar, Fran 2 n i d a r Š i č, dr. Rihard Tomšič, Vekoslav Erjavec, Alojzij Herzog, Fran Šifer, Andrej P o r e n t a, Ivan A r k o, Bogdan Žagar, Josip Šer-j a k, Miha Zupančič, Anton K u n e i, Josip G r e č k a, Srečko Razpotnik, Stanko Ž i t k o, Ciril B a h o v e c, Ivan Cesar, Stanko Ravter, Ferdinand Kvas, Andrej Fla is, Valentin Vidove, Bogomir Milost, Miroslav Šinkovec, Srečko S a b e c, Srečko B r o d a r, Fran P a v e 1 k, Vinko Štrukelj, PaveJ O mer za, Janez P o n d e 1 a k, Josip Šterk, dr. Janko V i d i c, Ivan Kunst, Stanko Gologranc, Andrej Jurčič in Josip Vi s in; v topništvu za rez. kanetane IL kl. Viktor Böhm in Dragotin Jug, v konjenici za rez. poročnike podporočnlka Hirrko Fuchs in Ivan Učak; v avijatiki za rez. kapetana TI. ki. poročnik Anton Albert: za rez. poročnika podporočnik Viljem P e t e r n e 1; za rez. administrativnega poročnika podporočnik Anton Petelin; za sanitetnega rez. kapetana II. ki. poročnika dr. Jovan Ž 11 n i k in dr. Stanko Pušenjak; za rezervne penotne podporočnike enoletni prostovoljci: Anton Baje. Josip E b e r ! e. Vidim L e d e r e r, Ignacij Z a v a d 1 a u, Franc Brandner, Fra«i K e s 11 e r, Janko K a r 1 o v § e k, Anton Lazar, Fran B a š, Vekoslav N o v č i Č, Alojzij Mlakar, Leon Trost, Valentin K r o f I i č, Josip T r o b e 1 j, Karlo G a j -š e k, Fran Zore, Nikolaj R i g e r, Božidar Godec, Ivan Zupančič, Fran Peto-v a r, Albert B rod ar, Milan S t e r, Filip Frank, Ivan P o 1 z e 1 n i k, Josip Gola, Ivan K r a n j c, Josip Piano, Bogomir Trepečnik, Josip Kovač i č, Karel Leskova r, Josip G e n e r, Ivo Pregelj, Pavel Po t o k a r, Josip E r m a n c, Alojzij Č a m p a, Ivan K 1 e m e n č :č, Iv \n P a 1 e č e k, Štefan Kolesar, Ivan P a -v e 11 č, Ivan Česen, Boris Šega, Josip Ledenik, Nace Novak, Vladimir R i h- t e r, Anton M i k I a v i č, Oskar Hrast, Ivan Gr čar, Andrej Gogol J, \rnr§t Adamič, Fran U 1 č a r, Ladislav E i e r -š e k, Miroslav C e r n e, Josip S t * u b e 1 j, Nikola L a h a j n e r, Pavel b 1. t n c. Filip Babic, Albin Horvat, \nion M o j z e r, Janko La bič, Vladimir K o s" r c i n a, A?i-ton P r i s t o v, Leopold F u r 1n I, M irtin P c r o v š e k, Albin C e b a I a r. Leopold š m a I c Fran B 1 r k o, Liudevit R o v a n, Stanko Premeri, Srečko Vito« i, Ivan Golob, Josip S m a j d e, Ivan R a j S e !. Anton F i š e r, Aleksander G r o b e 1 n i k, Rajko Avguštinčič, Rudolf S t r g a r, Ivan R o b e k, Fran KraSovec, Slavko Strel, Maks Pire, Alojzij S t o p a r, Fran B e v c, Josip 2 a b k a r, Fran Š v i g e r, Fran Gabrovšek. Ivan S t u p a r, Anton Verbič, Josip Fi Ser, Ivan Fllsar, Fran 2 i c a, Valentin Rak, Fran R e p i č, Janko G a 1 o v i č, Albin Puh, Mirko S o r-š a k, Boris K u n a j. Cvetko Krebelj, Milan B a n o, Otokar Zorn, Albert V e r -h o v š e k, Igor Kraut Karol Pirš, Alojzij K r a m a r i č, Fran P ip a n, Josip S u -s t e r š i č, Drago S e n i c a. Drago Graf-n e r, Alojzij Koželj, Metod Kopitar, Pavel Marc. Zoran Vrtove, Stanko Kerne, Josip O g r i n c, Martin Majhen, Vlado Kramar, Ivan H r o v a t, Ivan K a-d u n c. Fran K u š t r a k. Zvonimir Ungar, Jakob Mlakar, Fran Kramber-g e r, Davorin R a v 1 j e n, Dragotin K o -p o 1 d, Liudvfk K o s e 1, Miroslav O r a -žen, Maks Rems, Ivan K u n t a r I č, Fran Z a d n e k, Ernes* P e h a n i, Anton Vogel, Fran Sinko. Ivan S e p *. n a, Stanko V urnik, Jakob Jeslh, Andrej P i i e v e c, Bogomil 2 u p n e k, Vclko Eržen, Slavko L e v I č n I k, Josip R e z e Ij, Stanko Ro š k e r, Josip 2 e s a, Hugo F t n-k o, Ludvik K o m e 1 j. Anton P o 11 a n e c, Božidar J a k a c. Alojzij Zupančič. Anton Morel, Ljudevit Vrečic, Josip Željka, Adolf Türk, Mato V r a č a r, Janko Malešič, Stanko Pristov5ek. Josip Rupnik, Ivan A h t i g a, Ivan Ru-p a r, Andrej V 1 z j a k, Viktor Z 1 o k a r -n i k, Milan V o n č f n a, Ivan S k e n d e r, Ivan Š t e g e r in Adolf A v s e c; v topništvu za rezervne podporočnike enoletni prostovoljci: Janez S a t e r, MInko K r e n -člč, Fran G e r m u t, dr. Ivan K opri v-n I k, Vinko Karnovšek, Peter K e r -§ i č, Ivan K o § č a k, Miroslav Š p i c e r, Anton A i c h i n g e r, Fran M t n c e, Josip Z t h 1 e r, Oskar Stark, Fran V e t r i h, Fran Ples, Emil C e r a r, Anton K o 1 a r, Leon Samec, Leopold B e n e d e t, Hinko H o I i k. Anton G r č m a n, Jos'd 11 c. Josip D o I a k, Stanislav K o m a n, Jurij Les-ja k in Stanislav Rohrman; v inženjer-skf stroki: za rezervne podporočnike enoletni prostovoljci: Ciril Justin, Fran Savli, Milan Koprive, Alfons Stoki a s, Ivan C e g 1 a r, Ivan B u r g a r, Ivan Ve gar, Albin Kolba, Edvard Korsika. Josip Fischer Anton Benedičič In. Drago Hudnik; v avijatiki: za rezerv, podporočnika enoletni prostovoljec Leon Brada S ka; v topniško , tehniški stroki: za administrativnega podporočnika enoletni prostovoljec Zdenko Müller, v sanitetni stroki za rez. poročnika dr. Vekoslav Vernik. JB SPfSf mm m Gospod Žane je bil veseljak Im ljubil in občudoval je oči, ne samo take barve, kot jih ima njegova ženka. Vse to je njegova bolj.sa polovica menda že davno opazila fa t sled tega je imel gospod žane ž njo večkrat nastope. Taki nastopi so se odigravali skoro vedno enako: Kadar je prišel on po-zno domov, ga je pričakala Zenica že v predsobi. Pogledala ga je običajno ostro v obe zenici in ga začela spraševati na čisto svoje načine, kako se počuti natakarica v tej gostilni, če so tam drugod dobili že no vo, da-li pravi on tej Franck! že Fani — da. gospa je bila zlata ženica. (Bila je men-da vedno nekoliko ljubosumna). Ob takih prilikah, ki mimogrede omenjeno, niso bile ravno ta.ko redke, je gospod žane nekajkrat hitro pomežiknil v ruč, se poskušal nasmejati. Največkrat ie stopil bliže k ženici, jo poljubil na usta in uho, ter ji gin jen zatrjeval, da se poboljSi. Ljubezniva gc^pa mu jo rada verjela. Te dni pa se je odigral tak »nastop* majčkeno drugače. Gospoda žaneta je objela pomlad z vsemi svojimi čari in skrivnostnimi silami, se naselila v njega in n! si mogel kaj, da bi ne obletel vrsto gostilea. In povsod je po-skušal, podjeten kakor je bil, če niso morda pomladanska čustva obvladovala tudi natakarice Minke, Tinke ab Tonke, Navduševal se je izredno za božanje in ker je imel vrlo mehko ščegetajočo roko, si je lahko pozno ponoči, ko je kolovratu domov, samo čestital: xO, je, je, pomlad je spet...« Pred hišo pa je nenadoma prišel v nekam sentimentalno razpoloženje. V srce se mu je hipoma naselila ekrb. Ona ga je zopet pričakovala v predsobi. On nje je hlapelo nekaj vročega, kakor jeza, ljubezen in — spomlad. — Menda je hotela že pričeti z ob.čajnim spraševanjem, gosrrod žane pa se je böte] zavarovati ravno proti temu. Stopil je neroclno tik pred njo, ji pogledal globrko v o-*1 in bruhnil: »Misli na svojo prvo ljubezen! . . .« Gospa je bila pošteno osupla, nakar so jo zalile solze oči, svetle kakor biseri In Iz njenih pmi se je izvfl globok: »Ooohl .» ^ Mož jo je poglede! In sprva samo obrambna misel j« postala grizoca negotovost, ki bo je spremenila r ljubosumnost. V srcu ga je zapeklo: »Kako ml jo skrivala, kako lagala...!« «. Hipoma ga je streslo, kot električni tok, obrnil se je in Se sbeial zopet po stopnicah nladol. Odločil se je, da prenoči t hotelu, toda kakor zakleto, prav sedaj so bil prenapolnjeni. Ves truden se je naposled odmajal a črvom v srcu proti zelenemu Tivoliju. Zdelo se mu Je, da je strahovito sam in zapuščen in niti ni opazil za seboj črnih senc .. . šele prodno ee je zrušil na kloplco, je hušknfla izza grma temna senca m posedla klop nasproti. »Glej žensko!« si je mislil gospod Žane, posta ja joč bolj živahen. Trudu se je jo opazovati in v svitu Inne se mu je sdela kos njenega obraza, kakor iz alabastra. Mežjkal je m iskal njenih oč-. Gospod Žane se je razvnel pri misli: — »Tujka, — doživljaj!« Neznanka si Je zavila obraz v kopreno. Gospod Žane se ni cnogel vec premagati. Nakrat Je sedei poVg nje *n ona sc ni upirala niti malce. Ker Je gospod Žane moč dejanja Je govoril le malo, a tisto ljubeznivo. Hotel so Je na vsak način maščevati nad ono doma. Hotel jo je poljubiti, & izvila se mu je !n kliknila potiho: »Mislite na svojo ženo...!« Gospod žane Je s pato. som odvrnil: »O, saj mislim!« Mislil je za. ros tn postal še ognjevltejšl. »Poljubček, mucek« — Je šepetal. ZaeutMuj bu so tudi koraki in pred gospodom žanetom je sta^o strogo oko postave. r.V Imenu postave« —-je zaklieal stražnik. Gospod žane je bil kavalrr in nI hotel zapustiti »doživljaja.« SIcer težkih korakov, vendar hitro so odšit vsi trije na stražnico. Gospodu žanetu *e j*> nodllo po glavj tlaoč rafasl-1, kako naj predstavi tamkaj svoj »doživljaj.« VCatih se mu je zazdelo. Kot da čuje izpod njene kopreno ihtenje, vzdin, poreden smeh. Na stražnici ja hotel Junaško nastopiti z dolgim obrambnim govorom, hotel je predstaviti »damo s pajčoianom« kot svojo sestrično ali kar si že bodi. Ne nadoma pa je začu! za svojim hrbtom glasen dolgo zadrževan. neskončno nagajiv smeh, ki se mu je zdel en J a znan. Kar zavrteio se mu je v glavi. Kaj pa je to? Junaško se Je ozrl, rep^t okrrr.il. stopil moško in samozavestno pred uradnika rekoC- z vsem pov darkam: *Evo tu vam predstavljam svojo — ženo!« Zadeva je bila nato brzo urejena. Oo. spod žane pa pravi, da za ves svet ne gre več ponoči v Tivoli. Pros ve ta Repertoar Narodnega gledališča v Ljubljani. Drama: Zscetek ob 20. zvečer. Petek, 8. maja: Narodni poslanec. Red F. sobota, 9. maja: LIzistrata. Red E. Nedelja, 10. maja: Narodni poslanec. Izven. Ponedeljek, 11. maja: Roka roko umije, obe obraz. Red C. Opera: Začetek ob % 20. zvečer. Petek. 8. maja: zaprto. Sobota, 9. maja: ob 20, zvečer: Glumači. Canio — D. Orloff. Cavalleria rustica-na, Santuzza — Thierryjeva. Izven. Nedelja. 10. maja- Rusalka. Ljudska predstava pri znižanih cenah. Izven. Ponedeljek, 11. aprila: zaprto. — Tenorist gnspod DemWrij Orlov gostuje danes tretjič in zadnjič v Hrblfanski operi. Poie vlogo Canla v Leoncavallovi operi »Glumači«. Izvaja se pr" današnji predstavi najprvo »Cavalleria rusticana«. Vlogo Santuze poje prvikrat gospa Thierrv-KavČnikova, v ostalih vlogah sodelujejo gospodični Korenjakova In Ropasova in gospoda Kovač" in Zathey. Dirigira gospod Nef-fat. V operi ^Glumači« pote vlosro Nedde gospodična Frisckova, vlogo Tonla poje gospod Cvej č, Silvio gospod Popov in Bep-po gosood Mohorič, dirigira gospod Balat-ka, režira gospod Sest. Začetek te predstave Je šele ob 8. mi, vrši se izven aVnmrlr. - V nedelo 10. t. m. pa se poje po daljšem presledku Dvorakova opera »Rusalka«. — Opera. A i d a. V včerajšnji Aldi z gostovanjem g. Viko Čaleto in g. Orlovim je p;"a kraljičino g. Tlrerrv-Kavčnikova, kralja g. Pugelj, svečenika pa g. Zathey. V ostalih vlogah isti kot zadnjič. Predstava je bila pevski in Igralski zelo žfvahna in lepo zakorožena. Vsem solistom je publika radostno pleskala. — Koncert pevskega zbora Glasbene Matice ▼ Ljubljani. Pevski zbor Glasbene Matice v Ljubljani nastopi na svojem prihodnjem koncertu z velikim oratorljskm delom zasolf, zbor in orkester, In sicer se izvaja Cesar Franck: Les Beatltudes — Osmero blagrov. To delo prištevajo glasbeniki k naJvečTm oratorijskfm delom francoske odnosno sploh svetovne glasbene literature. Občinstvo opozarjamo na ta koncert. Vse podrobnosti javimo pravočasno. 942/n — Pester venec klavirskih sklad nam peda odlični pianist Svetslav Stančič v ponedeljek dne 11. t. m. na V. abonma-kon-certu Filharmonične družbe. Za svoj sno-red si je izbral v prvi vrsti klasično klavirsko skladbo. Poleg tega pa "zvaja tudi dela jugoslovenske literature v njegovi predelavi, in sicer Širolovo: Suito in pa Ko-njovičevi: Dve narodni pesmi. Po mnenju nemških kritikov Je Stančič pianist odličnih zmožnosti, ki mu brez dvoma zagotavljajo svetova' sloves. Za ta koncert so vstopnice v Matični knjigarni. 943'n — Dvatiscčtstnica Viretlovefa rojstva. Leta 1930. hoče Italija proslaviti 20001etnlco rojstva rimskega pesnika Virgila. Priprave se že vrše. «Reale Academica Vir^iliana» v Mantovi napoveduje Virgilovo bibliografijo, društvo «Atene e Roma» v Firenci je izdalo latinski oklic na učenjake vsega sveta s prošnjo za sestavke o Virgilu. da bo pesniš kov spomin Častno proslavljen. Politične vesti = Odpor proti kterikatcem v srbski javnosti je vedno večji. Razen par listov, ki so v intimnih zvezah s klerikalci, kakor zemljoradnilke «Novosti», nastopajo v zad* njem času vsi beogradski listi z vso ostrost« jo proti klerikalnim voditeljem in njihovi protidržavni politiki. Glavno glasilo narod* nor a dihalne stranke, «Samouprava», zlasti ostro kritizira njih politiko m priobčuje skoraj vsak dan proti klerikalcem naper* jene članke in notice. Takisto tudi «Beograd* ski Dnevnik». Celo «Politika», ki je znana po svojih simpatijah do opozicijonalnega bloka, si cesto privošči ostre besede na na* slov slovenskih klerikalcev. «Vreme» se je doslej izogibalo ostro nastopati proti njim in je bilo celo nekaj časa v dokaj intimnih zvezah z raznimi klerikalnimi informatorji. V zadnjem času pa je tudi «Vreme» uvi« delo pogubnost klerikalne politike in v vče* rajšnji svoji Številki je priobčilo članek *Držanje klerikalaca», v katerem izreka najhujšo obsodbo o klerikalcih in o njihovi protinarodni in protidržavni politiki. Uvodoma pravi list: «Stojec na gledišču, da morajo biti naše skrbi posvečene sedanjosti in naši pogledi usmerjeni v boljšo in srečnej* šo bodočnost, prehajamo na dnevni red pre* ko narodne prošlosti klerikalcev, preko nji« hove prejšnje politike, ki bi jo težko mogli kvalifikovati kot pohvalno.* Nato navaja člankar sovražno stališče, ki so ga zavzeli klerikalci napram znani izjavi Pavla Radiča o preorijentaciji radičevske stranke in na* pram izpadom bolgarskih državnikov povo* dom atetata v cerkvi Svete Nedelje, njihov izpad proti cirilici in zaključuje: «Nc more biti nobenih iluzij: stranka dr. Korošca so* vraži Srbe, sovraži pravoslavje, ne trpi slo« vanske cirilice, ne trpi ničesar, kar je srb* skemu delu našega naroda specifično in dra* go. Ta mržnja predstai'lja dejstvo, pred ka* terim ne moremo zapirati oči. Nekorektno stališče SLS nasproti državi In njeno so* vražno nastopanje proti Srbom in vsemu kar je srbsko, k sreči ne izvira iz njenega slo* venskega značaja. Tudi ni v vzročni vezi s katoličanstvom njenih pristašev. Edini izvor vsega tega zla je v klerikalizmu Koroščeve stranke, v njenih metodah, da z zlorabo in degradovan jem vere in cerkve osvoji dr* žavo in si jo zasužnji. Ker je klerikalizem proti državi kot svetovni organizaciji, zato je tudi proti Srbom in pravoslavju kot ste* broma države, zato je proti cirilici kot narodnemu antipodu mednarodne latinice. — Zlorabljajoč verske svetinje za strankarsko agitacijo, je klerikalizem v bistvu tudi prori cerkvi, njenemu ugledu in visoki avtoriteti 2al, da merodajni faktorji slovenske kato* liške cerkve tega ne uvidijo. Nasprotno, klerikahzmu se je posrečilo pridobiti tudi podporo onih. ki so najbolj poklicani, da čuvajo svetinje vere in cerkve pri dobro* dušnih vernikih v Sloveniji. A to jc v res* niči obžalovanja vrdeno ...» — Tako piše «Vreme». Naj bi merodajni vladni krogi iz tega spoznanja izvajali t\id konsekvence ter s pametnimi ukrepi napravili konec proti= državni in protinarodni klerikalni poÜti:; = Premestitve profesorjev. Naloga državnih šol ni samo v tem, da daje gotovo množino znanja in da nudi moralno vzgojo, temveč šola mora skrbeti tudi za na-obrazb-o bodočega državnega nradniStva. Temelj vsake šolske vzgoje in na dražbe je povsod, v vseh državah: p a t r i o t i č :i i duh, narod, država — njih koristi in delo za splošne koristi. Naj vSlovenec« vpraša premeščene gospode prr.fesorje, v kakšnem razmerju se nahnia-jo k tem temeljnim zahtevam glede vsakega pedagoda na državnem zavodu. so najboljše In najcenejše kajti trpežnost enega para nogavic z iigom in znamko (rdečo, modro ali zlato) tt kljue "«6 je Ista kot tTpežnost Š11 r i b drugih pa.o*. 93-a ; Ranite in ip^Ma jbj Julijska arajina — Socljaloo politični nrad mestnega magistrata bo zaprt v petek S. t. m. In v soboto Q. t. m. radi snaženja prostorov. — Skocljanska jama. V nedeljo 10. f. m. bo jama v Skocijanu krasno razsvetljena od 11».—17. ure nepretrgoma Pose*-jame imajo na železnici Trst-D vnča 30 popust. Vstopnina je za osebo 5 Hr. za člane planinskega društva 3 lire. V jami bo svi-rala godba. — V Logu pod Mangartom Je umrli gospa Josipna černuta v visoki starosti 72 Tet. Naj počiva v miru! — V Škrbin! na Krasu so obnovili društvo »Naš dom«, ki je pred vojno pridno delovalo. Upamo, da bo tudi sedaj tako! — Požar. . V Lokvah je dne 3. t. m zvečer zgorelo poslopje, v katerem sta sta* roval! družini Grudnova in Kolenčeva. — Domačini so pridno sasflf, da se je preprečilo razširjenje ognia. Škode «e nad 30.0% Ur. — »Konkretni« predlogic za Reko, M t nistrski svet v Rimu se je v svoji zadnji seji zopet spomnil Reke in skleni* naročit; notranjemu, iinančnemu In narodno - gospodarskemu ministrstvu, da naj prouči tn predloži brez odloga konkretne predloge glede Reke. Toliko spomenic, tolike osebnih intervencij, toliko jasnega razlaganja reške bede — in ministrski svet sklene že 4. maja 1925 novo proučevanje in predlaganje konkretnih predlogov. Ako jih do sedaj nimajo, jih ne bodo imeli nikdar. — »Mati« je pravzaprav mačeha! — Umrla je v Trstu gospodična Ljuo-mila V o u k, uradnica pri bivši Jadranski banki. Naj počiva v miru! — Položaj upokojencev južne ielezn» ce. V Postojni se je vršilo zborovanje upo* kojencev južne železnice. Navzoč je bi! rudi predsednik zveze državnih Dpokojjncov gosp. Rojic, Bivši insepktor južne železnice g. E. SchiToni piše k po*ožaju upokojencev južne železnice, Izvaiajoč, da zahtevajo ti upokojenci samo izvrštev obvezrosti, ki h je sprejela država v dogovoru z južno železnico in polno priznanje pravic, prid Voljenih in zajamčenih s konkordatom med Italijo in južno železnico. Med vsemi državami, ki so podpisale sporazum v Rimu, je samo Italija, ki ne upošteva, da so dobili upokojenci južne železnfce pravico, dobivati pokojnino v zdravi valuti ln ne v papirnih lirah, kalkuliranih a'la pari. Zhoro-valci so naprosili poslance za inteTvencik> fn so se obrnil! brzojavno tudi na rr.'n Mussolini ja in De Štefanija. OSKAR ff. 4ö\ $^a%pad carstaa Roman zadnjega avstrijskega cesarja. V Rimu, dne 4. aprila 1889. Coletti se mi zdi sumljivo nevaren. Mnogo dragocenega materi-jala sem že dobil od njega. Pri tem pa ne vem, kakšni motivi ga vodno. Nastopa vedno tako prijazno, da se mi cesto zdi, kakor da bi bil zahrbten. Ako udušim neprijetno Čustvo, ki me vselej obiame v nlegovi prisotnosti, storim to samo radi višjih ciljev. Kar mi ie zaupal, je neznanbo proti temu, kar on prikriva. Instinktivno čutim, da ve stvari dalekosežne-ga pomena, katerih znanje bj me usposobilo izkazati cesarju take usluge, ki bi ga prisilile, da bi spremenil svojo sodbo o meni. Pa je vendar le žalostno življenje v izgnanstvu! Na Cetinju, 5. septembra 1889. Tu smo v vaški prestolnici kneza črnih gora. Govoril sem s knezom Nikolo. Bil je zelo milostljiv in je skušal iz mene izvabiti smoter in cilj mojega potovanja Moje zatrdilo, da sem s svojo ženo na ženitovanj-skem in zabavnem potovanju, ni našlo pri njem mnogo vere. Njegova visokost je zvit lisjak in duha vsako sumljivo stvar že na sto korakov. Zdim se i že zelo sumljiv. Prav gotovo Še danes odpošlje %r-~ državniii deneš na Dunaj, Lora za je pčaralu.. Ti črnogorski junaki in vojvode so bili presenečeni po Lorini lepoti. S to gospodo se pa5 ne sreSam v kakšnem drugem kraiu. Lora nastopa kakor velika dama, včasih mi je žal za njo. S telesom in dušo mi je vdana in vendar je ločitev preje aH kasneje neizogibna. Gmotno bom seveda zanjo skrbel, bojim Pa se, da bo cvetje njenega srca, njene duše, ki io dela sedaj tako vabljivo, ovenelo in se posušilo, silno bo trpela in se morda zopet pogreznila v močvirje, iz katerega sem jo dvig.iil. — Na Cetinju, dne 9. septembra 1889. Vreme je prekrasno. Po cvetoči spomladi v Rimu ta divja jesen v Črni gori. Sprejel sem knezovo povabilo, da prisostvujem ribjemu lovu na Skader-skem jezeru. Lahko si mislim, kaj hoče, nadejam se, da sem prav tako pretkan, kakor on. Naročil mi je naj vsekakor vzamem sabo svojo ženo. Na krovu grofa »Wurnbrandac 15. septembra 1889. Zdi se mi, da je knez Nikita pametnejši kot jaz. Med vožnjo po jezeru se ni mnogo brigal zame, nemoteno sem lahko vžival prekrasno sliko velikega ribjega lova. P m pä se mi je približal. Rekel mi je: »Ljubi grof! V Skadru se zasidramo in tu boste z gospo grofico pod turško zaščito. Za vašo varnost bi ne mogel več jamčiti.« Lahko si je pogladi! melirane brke in me zvito pogledal od strani. Bil sem nekoliko konsternlran. »Visokost oprostite, nimam namena, da bi potoval v Turčijo.« »Jutri Vam pošljem sluco s prtljago v Skader. Ako se hočete ravnati po mojem nasvetu, peljite se v Sv. Ivan Meduanski, od tam pa lahko porabite parnik v Kotor, kjer najdete zveze v vseh smereh.« Da je bil k.ieaov nasvet resen, sem opazil na glasu in kretnjah. Vkljub temu pa se mi je zdel njegov nastop tako čuden, da sem mu precej rezko odvrnil* »Ako naj to pomeni izgon iz države, bi bil vaši visokosti zelo hvaležen, ako bi mi povedali, kaj sem zakrivil?« »Prav rad bi Vas imel kot gosta, gospod grof. samo ne morem jamčiti za vašo varnost. Zelo mučno bi mi bilo, ako bi mi na Dunaju pripisovali krivdo, ako bi se Vam dogodila kakšna nezgoda. Za naju oba je bolje, ako se ravnate po mojem nasvetu.« Nisem mogel ugovarjati. Prikloni! sem se ob slovesu in se dal z Loro izkrcati v Skader. Drugi dan je prišel Toni s prtljago, na kar smo odpotovali v smeri, kakor je predlagal knez. V Kotoru smo dosegli Lloydov parnik »grof Wurmbrand«. Toni, ki sem ga vprašal, kako so ga za mano poslali, mi je pripovedoval: »Kamen se mi je odvalil od srca, ko sta prišla k meni dva knezova stražnika in mi sporočila, da je gospod grof odpotoval v Skader in da me tamkaj pričakuje. Videl sem, kako se plazi okrog hiše gospod Coletti, a pojavili so se tudi drugi tuji obrazi, ki niso bili posebno zaupanja vred.ii. Tonijeve besede so me osupnile. Da je videl g. Colettiia. o tem nisem dvomil. Pred mojim odpoto- vati je m iz Rtma mi je rekel, da se* bova 5e videla ko sem s;lil vanj, naj mi izroči obljubljene tajno spise. Vedno se je izogibal mofrm zahtevam, da izpolni svojo obljubo. Pri tem je opetovano naznače-val, da čaka samo na ugodno priliko, da mi razkrije vse tajnosti. Pri tem sem imel vedno čustvo, da preži name in na Loro. Nisem mogel dognati, vendar pa ni izključeno, da je bilo čudno postopanje kneza Nikite v zvezi z delovanjem g. Colettiia. Čutil sem, da me obdaja mreža spletk, v katero sem se vsak dan globlje zapletal. Kdo in kaj hoče signor Coletti? V Be,ogradu. dne 30. septembra 1889. Tz Trsta sem se peljal v Beograd. Da obstojajo med Rimom, Beogradom in Petrogradom zveze, ki so usmerjene v to, da se spremeni karta Evrope, sem že zdavna dognal. Čudno je samo, da so se našle v skupnosti razne politične smeri, ki zasledujejo nasprotne cilje. Panslavizem Rusije je v silnem nasprotju z italijanskim nacionalizmom, ki sanjari o neomejenem gospodarstvu na Jadranu. Samo v eni točki so vse te struje ed'ne, v točki namreč, da ie treba uničiti Avstrijo. Cesto me objema neodoljiv strah, da bodo te podzemeljske struje izpodkopale temelje, na katerih počiva veličina avstrijske države. Vidim, kako se ujedinjujejo v tem cilju vse sicer si tako nasprotujoče sile. Ta grozeči vihar zaicziii, v to sem preslab, rad pa bi našel njegov izvor, da bi ga zamašil. Tej nalogi se hočem posvetiti. Temu hočem posvetiti sebe, svoje sile in sposobnosti. Bo* daj uspeh temu delu* Mev 1U4. *5 L O V E N S K 1 NAROD« dne 9. maja 1925. Stran 3. neviie vesti V Llubljanh dne 8. maja 1925. — Prof. Remec in premestitev urads dkov. Radi premestitve profesorjev Remca in J^rca sc dela klerikalno ča** sopisje silno ogorčeno in bljuva radi tega ogenj in žveplo na prosvetno jpravo. Nič mu tega ne zamerjamo. Ima pravico, da kritizira odredbe dr* žavne oblasti, ker živimo v svobodo* miselni državi. Toda vprašanje je, ako je ogorčenje klerikalnega tiska radi profesorskih premestitev upravičeno, predvsem pa, če je prof. Remec upra* vi cen se pritoževati, da se mu je zgo* di'a krivica. Prof. Bogomil Remec je, kakor znano, podpredsednik klerikalne stranke, ki vodi v odsotnosti predsed= nika dr. Korošca vse strankine agende v Sloveniji. Za časa Davidovie?Koro» ščeve vlade je imel Remec kot posle* vodeči podpredsednik SLS sestavljeno dolgo pro škripci j sko listo vseh onih uradnikov, katerih premestitev je njes gova stranka zahtevala od vlade. Bila je to dolga vrsta proskribirancev in na zadnjem mestu te liste so bili med dru* gimi tudi dr. Rutar, Rozman in več drn-gib. uglednih uradnikov iz vseh strok, premestitev vseh teh so klerikalci z vso odločnostjo zahtevali, pri tem pa so naleteli na odpor davidovičevcev. Morda se g. Remec še spominja, kako je pri neki priliki razjarjeno tolkel ob mizo in zahteval, da se morajo brez odlašanja premestiti vsi oni uradniki, katerih glavo je zahtevala SLS Poto* laziti se je dal šele, ko so mu obljubili, da se te premestitve izvrše. čim vstos pijo v KorošecsDavidovičevo vlado tu* di radičevci. Predno pa se je to zgodilo, je padla Davidovič^Koroščeva vlada in s tem je bil tudi odstranjen Damokle* iev meč premestitve z g!av onih naših uradnikov, ki jih je klerikalna stranka imela na proskripcijski listi. Ali ni ta* ko, g. profesor Remec?*Ali boste vspri« čo te ugotovitve še imeli drzno čelo se pritoževati, da se vam dela krivica? Kdor drugim jamo koplje ... — Potovanje kraljevske dvojice v Dalmacijo in na Bled. Po sedaj ugotov« Ijenem programu odpotujeta Nj. Vel. kralj Aleksander in kraljica Marija 16. t. m. v Dubrovnik, kjer ostaneta nekaj dni. V Dubrovniku je vse pri* pravljeno za sprejem in so tja že pri* speri nel.ateri dvorjaniki. Kraljevska dvojica ho prisostvovala vajam naše vojne mornarice in odpotuje nato pre* ko Sušaka in Liubliane na Bled. Kralj ostane na Bledu le neka i dni ter se nato povrne v Beograd. Kraljica Marija ostane več mesecev na letovišču. — Iz državne službe. Referent pri agr. direkciji v Ljubljani dr. Jakob Štef a n-čič je v istr lastnosti premeščen v Maribor. Iz agrarnega urada v Mariboru je premeščen k mariborski oblasti referent Albert V e d er n j a k. — Organizacijsko gibanje poštnih, brzojavnih in čekovnih uradnikov. Po skepu odseka postnih, brzojavnih in čekovnih uradnikov je odporovai zadnje dni njih predsednik v Beogrrad. da se informira oziroma intervenira pri odločilnih činiteljih v naslednjih zr-devsh: L Napredovanje pripravnikov v 4. skupino brez strokovne izkušnje, ozir., če se morajo te izkušnje brezpogojno delati, kako naj pridejo pripravniki do učnih pripomočkov. 2. Rešitev odoravniskvira vpra?an.ta. Minrstrsivo izdeluje ravno sedaj pravilnik o razmerju poštnih odpravnikov do poštne uprave in o regulaciji njih prejemkov. 3. Imenovanje zvaničnikov podružnice poštne hran Inice v Ljubljani (v čekovnem uradu), kateri imajo predpisano .šolsko izobrazbo, za poštno - hranilnične uradnike III. kategorije. 4. Nakazilo zviša-nlh nagrad dnevn'carjem podružnice poštne hranilnice (čekovnega urada) v IJuhMani v smislu min. odloka. 5. Imenovanje pisarniških uradnikov (maninulaniov, pomožnih moč ), kateri so bili 1. septembra 1923 že v državni službi za uradnike IIT. kategorije. 6. Ukinienje blagajniške službe ob nedeljah pri vseh poštah. 7. Štetje vojaških let v službeno dobo. S. Takojšnje nakazilo z»vi-šanih ambulsnčnih dnevn'c in nočnin. — Iz m?nlstr3tva za šum? H ruJn"ke. P-i poročilu iz Beograda je pomočnik ministra za Šume in rudnke g. Ivan Moho-r i č včeraj dopoldne prevzel poverjene mu l^jsle. — Odprava carinarnic v Celja In Tržiča n? Gorenjskem. V Beograd je prispela po-a deputaciia gospodarskih krogov iz C tja in Tržiča ter je včeraj posredovala P fin. ministru dr. Stojadiuoviču glede od-prave carinarnice v Celju in Tržiču, kar je a 15. t. m. zgoditi. Deputacija je ppsetila tudi ministra za šume in rudnike dr. Žerjava In generalnega ravnatelja carine Va-sa D i m i t r i j e v i č a. Finančni mimster •iadinovič je na podlagi poprejš- b informacij, danih od ministra dr. Žer-[ava izjavil, da sam osebno z?devo uredi in br/jas usodi želji gospodarskih krogov v Celju in Trž;ču. Reducirano bo samo osobje beh carinarnic. — Prvi Madžar odlikovan z našim re- n. Kralj je odlikoval z redom sv. Save IV. vrste grofa Nikolaja Sechenvija. bivšega sektretarja pri madžarskem poslaništvu v 3-ogradu, ki je sedaj premeščen v Prago. To je prvi Madžar, ki je bil po vojni odlikovan z našim redom. — Iz našega državljanstva is izstopil Fran MagdalenČič, železničar v Grad-- , pristojen v Čakovec, mariborska oblast. «Hsce odklonilo revizijo Carterjevega procesa — Promocija. Na univerzi v Varšavi Je n.ovirala dne 27. aprila gdč. Božena 5. t m. potegnili na Urabah iz Drave truplo dosedaj neznanega utopTen-ca. Utopljenec je močne in visoke postave, st; r približno 40—45 let. Oblečen Je bil v temne me i obleko, spodnje perilo pa je im^I zdZi.\.;;iovano z monogramom F. Z. Po zunanjost] In obleki je sodili, da je bil neznanec boljši Človek. Truplo je ležalo že najmanj 1*1 dni v vod:. Sicer ni na njem ocažati nlknkega zn^ka nasilja, vendar nI izključeno, da je posta! neznanec žrtev zločina, ker je imel v hlačnih žepih več težkih kamnov. — Aretacija nevarnega zločinca. Danes zjutraj je bil v Ljubljani prijet skrajno nevaren zločinec in tat, 27 letni Viktor Zamuda, rojen v Stanetincili pri Sv. Jurju ob Scavnxi. Zamuda je leta 1922 pobegml iz zaporov srezkega sodišča v Šabcu. Rad! tatvine ga zasleduje tudi okrožno sodišče v Mariboru, redarsko poverjeništvo v Osije-ku, orožniška postaja v Jurševcu pri Ptuju in ljubljanska policija. Zamuda bo imel sedaj dolgotrajno »zamudo« v Ljubljani. — Utodepoln raport. Poročali smo včeraj, da je podporucnik 23. infant. polka. Jo-s;p Normali. streljal na svojega poveljnika, polko\rnika Iliča. Listi navajajo sedaj nekatere podrobnosti o dejanju. Polkovnik Ilič je pozval podporučnika na raport. Ce je pod-poručnik kaj zagrešil ali ne, ni znano. Gotovo je samo dejstvo, da je poveljnik pod-rJoručnika zelo ostro karal ter mu končno dal ukor. Podporučnik Normali, ki je bit močno užaljen, je skušal dokazati, da njega ne zadene nkaka krivda. Med obema častnikoma je nastal nato hud prepir, tekom katerega se jc Normali silno razburil. Ko se je odjavi! od raporta ter stopil na hodnik, mu je polkovnik sledil ter ga še nadalje zmerjal. Skrajno razburjen je Normali potegnil samokres ter oddal na, nas^o za vrata sto-p'vsesra polkovnika dva strela. Zadel «ra le v vrat in prša. Dasi so poškodbe točke, je upanje, da polkovnik okreva- Norma!!, ki je bil prijet, je izjavil, da je dejanje storil v afektu. — Falzlfikati v Sloveniji. Policijsko ravnateljstvo objavlja v svojem uraänem dr.evnfkti, » — Tivoli. — Predprodaja vstopnic v trafiki Praprotnik, Prešernova ulica in pri blagajni. Sedeži od Din 30 navzdol, stojišča Din 10 in 5. 941/n — Cvetlični dan prlrede dne 10. maja Pariški listi se zelo zanimajo za zadnje dogodke v Maroku in poročajo, da so imele francoske čete v spopadih z Abd-ET-Kr1-movim upornkl doslej 170 ranjenih in 44 mrtvih, med njimi 4 častnike. Uporniki so imeli 500 mrtvih in 4000 ranjenih. Vse napade so francoske čete odbile. Po drugih vesteh iz Maroka so imeli Francozi v zadnjih bojih težke izgube. Vojni minister Painleve se je cpsvetovai z maršalom Fochem in drugimi vojaškimi strokovnjaki o nadaljnjih varnostnih ukrepih v ogroženi francoski koloniji. Kabyli so baje moderno oboroženi, imajo brezžični brzojav, aeroplane in druge prpomočke, ki so jih zaplenili Špancem. Francosko poveljstvo se boji hudih spopadov. Abd-El-Krim ima 8000 dobro oboroženih mož. Poveljnik francoskih čei je marša! Lyantey, ki osebno vodi operacije na reki Warze, kar je dokaz, da je položaj ze.o kritičen. Francoske čete so toliko na slabšem, ker se morajo borit: z uporniki na 400 km dolgi fronti in ker je zveza med poedinimi oddelki v gorskih krajh zelo težka. Abd-El-Krim ie že prodrl skozi prve francoske postojanke. — Na sliki vidimo konjenico ne* kega plemena v Maroku, ki je bila Francozom že davno sumljiva. Druga slika kaže . vrhovnega poveljnik?* francoskih čei mar i šala Lyauteya. Sokol V nedeljo 10. mafa maj miški izlet v Šoštanj povodom otvoritve So-:-: kobkega Doma I — Ljubljanski Sokol (Narodni dom) naznanja svojemu Članstvu m naraščaju, da se udeleži korporatlvno župnega majnlške-sa pešizieia, ki se vrši v nedeljo dne 10. maia. Zbirališče zjutraj ob 5. na glavnem kolodvoru. Odpetjemo se s kamniškim vlakom ob 5. do Jezice. Legitimacije za polovično voz i jo se dobijo v društveni pisarni. Povratek okrog 13. ure. Člani v kroju, kdor nima kroja, v cfviln r znakom. Za članice In naraščaj (moški In žensk!) civilni Kroj z znakom. — Bratje m sestre! Porabite priliko ter pohitite v čim večjem Številu v prosto naravo! — Zdravo! 925n — Sokol I- poziva svoje članstvo in oboji naraščaj, da se v Čim večjem številu udeleži v nedeljo 10. t. m. župnega peš-izleta. Člani v kroju, sicer kakor članice fn naraščaj v civtlu z znakom. Zbirališče pred glavnim kolodvorom ob 5. zjutraj. Povratek ob 13. Zdravo I Odbor. 940/n — Slet sokolske žvpe »RIJeka« Dne 15. do 16. augusta ove gxxline odrzatl če se u Crkvenici, našem največem kupalištu sjevernog Jadrana, slet sokolske župe »Pi-ieka«. Ovaj je slet zamišljen ti večem stilu nego što so obični župski sleiovi, a razloži su zato vrlo važni i aktuelni, jer ovaj slet mora bit: velika manifestacija sokolske ideje ne samo za naš Primorski svljet, več i za najudaljenije c.nelove naše otačbine. Teške poratne ekonomike prilike u Primor-ju prouzrckovale sn nagle i češče promjene u političkoj orientaciji Primoraca, koji su Čkom zabavom, a oslm toga nači Če gosn dovoljno vremena, da užiju nekoliko sati na moru i u kupanju. U ponedeljnk dne 17. augusta moči če gosti u koliko se ne po-vrate svoitm kučama. sudielovati kot izleta, koji če biti upriliČen u svrhu posjeta susfednih k:ipallšta Novo. Sen ja, Baske I Raba. Sletski odbor. 939/n — Godba na pihala Sokola L V nedeljo 10. t. m. se vrši tajni župnl zlet, katerega se udeleži cbvezno tudi godba. Zbirališče ob poi 8. zj fraj na Taboru v ctvilu. — V soboto 9. t. m. obvezna vaja za vse Člane godbe ob 8. na Taboru, kjer se članstvr obvesti nadalje o zletu. — Kapelnlk. 930 — Sokc;-ko društvo v §lšk| vab! družabni večer, ki se vrši v soboto dne v. maja t. L ob 20. url v restavraciji »Belle-vue« z najpestrejšim družbinim sporedom. Vstop prost. — Odbor. 93ln — Sokol VIČ. V svrlio spopolnitve dramatičnega odseka se VtS sestanek Clanstvi v petek dne 8. t. m. ob 8. zvečer v Sok skem domu. Odbor vabi člane in prijate društva, da se tega sestanka udeleže. 932 Šah z živim! f!ifn?!imi bo odigral svetovni mojster rir- Vidmar v soboto, 9. t. m. ob polu Šestih po- pOllldne na prostoru .Atena- — Tivoli, i - j vsa društva novomeške sokolske župe v prid j zapadau od ekstremnih ideja komunizma zletn emu fondu za medzletne tekme v Beogradu. Sokolstvu naklonjeno občinstvo naprošamo, da pridno kupuje cvetlice, ki jih bodo prodajale članice in naraščajnice v krojih. Darujte po možnosti večje zneske, da s tem odpomorete najtežjemu vprašanju glede udeležbe na tekmi in tako dokažete, da znate ceniti delo onih, ki se večer za večerom trudijo v telovadnicah za uspeh celokupnega sokolstva. Zdravo! Starešinstvo sokolske župe Novo mesto. 935/n — Tenis — sekcija SK. Ilirija vabi vse Interesente in tudi že prijavljene člane, da se zglase v petek in soboto od 18. do 19. ter v nedeljo od 11. do 12. na tenis-igrlšču v slučaju slabega vremena ob istem času v damski sobi kavarne »Emona«) v svrho de-finitivne prijave in razdelitve ar. Obenem prosimo, da se istočasno poravna tudi članarina. Z igranjem se bo pričelo začetkom prihodnjega tedna. — Odbor, 935n »Jurjevanje«. Na majnik deseti, ob uri deveti, na Gradu ljubljanskem, se maša prične. Potem se od kraja začne ringaraja, po čez fn po dolgem veselo bo vse! Urez dvoma bo vredne. da bo si za vedno reakcionarstvo plemenškog separatizma. Na-rodnu dušu potresale su *eške kušnje, kole Iz Celja. w CeJJska »Zaščit dece ta je sklenila na svoji zadnji odborov; seji, d bo tudi letos pobiral članarino od hiše do h;še v Celju in okolici sluga mestne osnovne sole g. Josip Kmecl. Letna članarina znaša za redne člane po 10 Din, za p d-pome pa manj kot toliko. Nabrana članarina se porabi izključno le za podpore n.::-revnejšim otrokom in se vsled tega ceni. občinstvo vljudno prosi, da ne odklanja pn- su redom doživljavale svol slom, a na nji- siopa k temu človekoljubnemu društvu hovim ruševinama traži danrs Primorac f ~c Svlnlski se«em v Celju 6. maja. - to slavjje vsark saoUal v vc&l prsfec Ä34a novu orientaciju. Ove mase treba skunitl oko zdravih ideja vodilja. a napose oko ideje narodno« Jedinstva, koju s^koistvo uspešno propagira i zastupa. S toga je bas iza-brana Crikvenica, gdje su ove teške prilike zauzele največe dimenzije i najjaču borbenost, pa bi s toga ovaj slet imao veliku od-gojnu nacionalnu zadaču. Tlm sletom biti če osim toga pružena mogučnost učesnicima 1 lz najudaljenijih kraieva naše otačbine, da uz malene putne troškove t neznatne tro-Škove stana i prehrane dodju na Jadran i da se upoznaju sa IJepotom Primorskih ku-pališta. Ova propagandna strana sleta ide svjesno za tim, da digne interes i ljubav za naša kupališta i sve prirodne prednosti, kojima ona obiluju pred tudjim kupali-ŠUma. Zato če bez sumnje znati s vi zainte-resovani ljudi procijeniti ovu patriotsku ak-ciju, te se njoma i okoristiti te svoje IJeto-vanje i dopust udesti tako, da Če pohrlitl na nekoliko dana na naš HI epi Jadran. Program sleta biti če u kratko ovaj: dne 15. augusta u Jutro dolazak gostju preko Sušaka i njihovo ukonačenje. PosHje podne kupanje j sunčanje na Crikveničkim plažama i izleti morem. Na večer akademija I zabave. U nedelja dne 16. augusta jest glavni sletski dan sa povorkom, javnom vjež-bam, rasvjetom. yeneijanskon} gsCegg i pu- Pripeljanh 250 prašičev. Prodanih 80 komadov. Cene svinj so bile povprečne: 6—7 tednov stari prašiči Din 50—100. S—9 100— 150, 9—12 150—200, 4 mesece 250—3(10, 7 — 8 mesecev 500—600. Ker se d važa na svinjske sejme vedno večje število plemenskih svinj, se interesenti opozarjajo, da se sedaj nudi vsakemu prilika, da si plemen« ske svinje lahko nabavi po zelo nizki ceni. iz Kertea. -m Pedagoški teden v Mariboru. Kakor je bilo že javljeno, se vrši v dneh od 11. do 16. maja t. L v vejiki kazlnski d zorani -»Pedagoški teden , kjer bodo priznaw ni strokovnjaki razpravljali o reformi našega šolstva. Predavanja se vrše ob večer« nih urah (začetek ob 19.45) in so namenjena najširšim krogom: staršem, vzgojiteljem, sploh vsem. ki se na kakršenkol, najin pečajo z vzgojo. Pr> vsakem predavanju se vrši diskusija, k? bo vsakomur omogočala, da izrazi svoje mnenje ali da si-avi primerna; vprašanja. Glavni urednik; RASTO PUSTOSLEMŠEK. Odgovorni urednik: VLADIMIR KAPUS Gospodarstvo Trccvska in ohrtniška zbornica (Nadaljevanje seje dne 6. maja t. t.) Načrt zakona o neposrednih davkih« Generalna direkcija neposrednih davkov je poslala zbornici načrt tozadevnega zako* na na vpogled in izjavo. S projektiranim za* konom bi se naj izenačila davčna bremena v naši kraljevini. V imenu finančnega odseka zbornice je podal obširno, strokovno zasno* vano poročilo zbornični davčni konzulent g. Žagar. Odsek je zavzel napram posa* meznim kategorijam neposrednih davkov sle* deče stališče: I. Glede zemljiškega davka načrt ne donaša popolnega izenačenja, ker je to tudi nemegoče, dokler se ne napravi popolni zemljiški kataster tudi v Srbiji in Črni gori. Do takrat se naj ta davek kontin* gentira, kontingentna vsota pa se porazdeli na posamezne pokrajine. II. Glede davka na zgradbe (hišni davek). Odsek odklanja na* meravana davčna merila, ki so odločno pre* visoka. Davek bi ne smel presegati 15% od* merne podlage. Vzdrževalni stroški naj bi ße enotno vpoštevali s 30 %. Davčna pro* st^st za nove stavbe naj se splošno prizna vsem krajem za daljšo dobo. kjer pa pri* manjkuje stanovanj, naj se doba podaljša še za pet let. III.) Proti davku na podjetja in cbrti ima finančni odsek resne pomisleke, ker predvideva pravilo knjigovodstvo, ki ga manjša podjetja na deželi nimajo. Primer* nejše bi bilo za dejanske razmere, ako bi se načrt preuredil po vzorcu naše pridobnine v S'oveniji in Dalmaciji. IV.) Proti davku na rente odsek ni imel principijelnih pomislekov, vendar je mnenja, da se iz praktičnih razlo* gov normira davčni minimum v isti višini, kakor za dohodnino. Tudi se s tem davkom ne smejo obremenjevati dohodki, ki ne do* segajo eksistenčnega minima. V. Določita o dohodnini ne dajejo povoda za načelne po* mlsleke. le davčni minimum se ne sme dolo* čiti v zakonu samem, ampak vsako leto sproti m finančnim zakonom. V načrtu določeni davčni minimum 3600 Din je odločno preni* ,zek, ker znaša današnji davčni minimum naj* manj 1500 Din. Tudi se naj sprejme v zakon določilo, da se na dohodnino ne smejo pobi* rati nikake avtonomne doklade. IV. Glede davka na podjetja, ki javno pela go jo račune in glede davka na tantijemo, se odsek v pol* nem obsegu strinja s predlogi, ki jih je po* dala Centrala industrijskih korporacij v Beo* gradu. VII. Določila o formalnem postopku za odmero davkov so potrebne izpopolnitve pred vsem v tem, da se prijave oprostijo vsake takse. Tudi predpisovanje kazenskih zneskov naj se opusti. Davkoplačevalcem naj se ne jemlje pravica priziva, ako iz ka* tcregakoli razloga niso -»'tožili prijave. — Z vsemi predlaganimi izpremembami se je zbornica soglasno strinjala. Gospodarski svet« Obširnemu referatu tajnika g. M o h o* ri ga je sledila dclga debata, v katero so posegli zbornični člani gg. Iv. J e 1 a č i n ml., Drag. Hribar, Lenarčič in Fürsagcr. Prva dva sta protestirala proti nameri, da bi vlada imenovala v Gospodarski svet polo* vico članov, ako pa se že to zgedi, naj vlada Smerni je člane iz gospodarskih korporacij, ne pa iz uradnikov. Ko je podal r?oročeva!2C vsestranska pojasnila, je bil predlog sprejet. Enotni prazniki. Ministrstvo je naprosilo zbornico za mncnie.ka'-o sc raj določijo enotni prarniki, kakor so to vprašanje uredile že vse drrge dröave. Obrtni odsek je sporazumno z gre* mi jem nasvetoval sledeče obvezne praznike: Novo leto (1. I.). Sv. Tri kralje (6. I.), Sv. Jožef (19. III.), Velikonočni ponedeljek, Vne* bohod. Telovo. Sv. Peter in Pavel (29. VI.). Binkoštni ponedeljek, Vel. Šmaren (15. 8.) Vsi svetniki 1. XI.), 1. december, 8. decem* ber (Marijin praznik). Božič 25. XII.) in Štefanovo (26. XII.). Potemtakem bi se naj opustila le dva Marijina praznika (2. II. in 8. IX). Zbornica je predlog sprejela. (Poro* čevalec zbornični tajnik g. dr. Ples.) O ureditvi vprašanja praznikov, glede česar je ministrstvo za socijalno politiko pozvalo zbornico, da poda svojo izjavo, je poročal zbornični tajnik g. dr. Ivan Ples s, ki je pojasnil najprej določila, ki jih vsebujejo v tem vprašanju naši tako državni, kakor tudi cerkveni zakoni. Navedel je na to obširne izčrpne podatke o stanju tega vprašanja v raznih drugih državah. Na podlagi ijegovega referata se je v p'enumu sklenilo, da se naj predlaga ministrstvu za socijalno politiko, da se ima v obrti in trgovini praznovati sledeče dni: Novo leto, Sv. Trije kralji (6. januar), velikonočni ponedeljek, bmkoštni ponedeljek. Sv. Jožef (19. marca), Vnebohod (premakljiv), Rešnje Telo (premakljiv). Sv. Peter in Pavel (29. junija), Vnebovzetje (15. avgust), Vsi sveti (l. november), Brezmadežno spočetje (8. decembra), Božič (23. decembra) Štefanovo (25. decembra) in 1. december kot narodni praznik. Proti nečedni tekmi (umazani konkurenci. Porodilo je pedal zborni'ni pristav gosp. dr. Pretnar. Vse predlegs je zbornica so* g'asno sprejela. (Poročilo je ta\*o zanimivo in poučno, da ga priobčimo pri priliki v ce* loti.) Razni oredlogL Za obnovitev carinarnice v Celju. — Kakor že zr.ano, je finančno ministrstvo brzojavno ukinilo carinarnico v Celju s 15. t. m. Zbornični član g. K. Elsbachcr (La* šl:o) je vslcd trga po tehtni in vsestransko izčrpni utemeljitvi predlagal, naj zbornica brzojavnim in pismenim potom nujno posre* duje pri ministrstvu, d ase odredba prekliče. (Soglasno sprejeto.) Za državne nrba\'e. — Zbornični svetnik g. Iv. Rcbck (Celje) je po vsestranskem utemeljevanju precTa *al sledečo resolucijo: Vse državne potrebščine se morajo kriti edi* no iz domauih obrtnih in industrijskih ped* jetij, ne oziraje se na cene istih, ako so iz* delki kvalitativno enakovredni inozemskim. Da se prepreči zloraba take zaščite, so upra* ve državnih podjetij upravičene zahtevati od ponudnikov podrobne kalkulacije, pri katerih sme ponudnik všteti svoj običajni čisti do* biček. Ta sklep na i rstane toliko časa v veljavi, dokler sc na* d*nar ne poviša na pri* lično enako vrednost s švicarskim frankom. Zakonitim potom se naj ukine vsak carine prosti uvoz iz inozemstva za naše državne nabave. (Sprejeto.) Šest raznovrstni^ predlopov je podal zbornični svetnik g. Jak. Zadravec (Sre* diŠče), in sicer: 1. v zadevi likvidacije držav* nih raeimov, 2. o uvedbi zajčitne carine na žito in tujezemske ml' vske izdelke, 3. radi 2% davka na fizične delavce in za uvedbo minimuma za odmero trga davka, 4. za uki* nitev povišanja davčnih bremen, zlasti pa proti povišanju inva1ids' cga davka, 5 radi podpore v svrho izvežbanja strokovnega razširjenja telefonske zveze z Avstrijo, 6. učtelja v torbarski stroki. (Vsi predlogi so bili soglasno s^ejeti.) Predlr>?i z^rmčnera svetnika g. E. Fran* chettija. 1. Radi pravične uvrstitve strokov* nega učitcHstva ra srednji tehniški šoli v LjrH;ani, 2. strokovno šolstvo naj ostane Še nadaVjc v področni ministrstva za trgovino in industrijo, 3. radi reforme zakona o zava* rovanju delavcev, 4. radi zavarovanja za slučaj onemoglosti, starosti in smrti, oziro* ma da se ta sklep ne izvrši s 1. julijem t. 1., dokler se ne uredi bolezensko in nezgodno zavarovanje, (Tudi ti predlogi so bili so* glasno snrejeti.) Prisilna poravnava izven stečaja. Zbor* nični član g. K. £ I s b a c h e r je stavil nujni predlog, naj zbornica ponovno povdari svoje* časno zavzeto stališče ter na pristojnem me* stu energično zahteva, da se izdela in uve* ljavi nemudoma zakon o prisilni poravnavi izven stečaja v smislu predlogov pristojnih gospodarskih korporacij. (Sprejeto.) V tajni seji se je dovolil zborničnemu tajniku g. M o h o r l č u, ki je poklican v ministrstvo, šestmesečni doprst. Obenem mu je izrekel g. predsednik iskreno zahvalo in popolno priznanje, čenvr je zbornica z vzkli* ki in ploskanjem pritrdila. —g Transport blaga z letalom. Dne 1. t. m. so preletela štiri prometna letala »Compagnie Internationale na Navigation Acricnne» črto ParizsBasel. Pri hudem za* padnem vetru je dosegel rekord dvokrovnik «Spad», ki je prispel iz Pariza v Basel v 2 urah in 2 minutah. Od 1. maja dalje se je zračni promet na letališču v Baslu zelo pomnožil. —g Francoski pridelovalci žita napram državi, Ravnateljski svet splošnega udruže* nja pridelovalcev žita v Franciji je sklenil, da od .Ioni vsako državno intervencijo na žitnem trgi z utemljcvanjem, da hi tako ume.šavanje, H hi se pečalo s postavljanjem maksimalne ali minimalne cene, oviralo pro* dikc^s'o svrhcdo in trgovino z žitom. Kot odredbo proti zmanjšanju ži^ne prod ikcije nasvetujc vodstvo vdr.'zenja staHlno ra* rinsko politiko, ki bi čuvala dr-mače predu* cente in varovala njihovo de'o. l o in ono Mati božja na orehovem drevesu Iz Neap!ja poročajo, da ie v kraju Ca-saluce neka 161etna kmečka mladenka z imenom Mariuccia zapazila na starem orehovem drevesu, ko se je mudila na polju, nekaj svetlega. Potem je razloč*la lepo veliko svetlobo, izhajajočo iz orehovega drevesa, ki se je raztezala na par metrov daljave. Od časa do časa so se pokazale krasne iskre. Sredi drevesa pa se je Mešjala vdivnem svitu Madona. Dekle je bežalo domov in ko se je nekoliko zavedla od strahu in razburjenosti, je povedala, kaj je videla. Domači so raznesli ;iov'co po vasi In takoj je odšlo več oseb k onemu orehovemu drevesu. Potem so mnogi trdili, da so tudi oni v resnici videli Madono sredi oreha. Vest je šla takoj daleč naokoli in danes je okoli orehovega drevesa ogromno število sveč in verniki prihajajo od blizu In daleč gledat in molit mater božjo. Sveč je vedno več in rož in cvetja na kupe naokoli. Zadnje dn: pripovedujejo, da je vtisnjena v drevo slika Madone... Kakor smo že poročali, se letos v svetem letu Madona v Italiji pridno prikazuje po raznih krajih In širijo se vesti o čudežih. Vmes imajo svojo roko špekulantje, ki dobro žive od ljudske neumnosti. Kigijena in domače živali Ljubitelji psov, mačk, papit*, kanarčkov In drugih domačih živali neradi slišijo, da so lahko njihovi ljubljenci človeku v zdravstvenem oziru škodljivi. Ali higijenik ne sme računati s človeškim nagnenjem do živali, temveč mora po potrebi javno povedati resnico. In moramo reči, da je zlasti pes, ta največji prijatelj človeka in ljubljenec dam, zelo nevarna žival, ker lahko prenaša na človeka razne nalezljive bolezni. Med te bolezni spada v prvi vrsti pasja steklina, ki jo prenašajo večinoma psi. Če je pes pod stalnim nadzorstvom, ni nobene nevarnosti, da dobi steklino, toda če se klati in vrne h gospodarju ogrizen, je potrebna največja opreznost. Inkubacija te bolezni je namreč zelo dolga. Druga nevarna bolezen ki jo pes lahko prenese na človeka, je traknlja. Pes nosi to bolezen v sebi samo do gotovega stadija, ko je traku-Ija že 3 mm dolg črviček, ki se začne šele v človeku naglo razvijati. Pojav: se zlasti pri ljudeh, ki dovolujejo, da jim psi ližejo roke in usta, tako da pride zarodek traku-lje v človeške organe. Nadaljnji razvoj tra-kulje pomeni nevarno bolezen, ki se konča cesto s smrtjo. V Islandiji, kier imajo naiveč psov, so povzročile 16 odstotkov vseh smrtnih slučajev pasje trakulje. Pes lahko prenaša na Človeka tudi razne parazite, ki žive na njegovi koži. To so bolhe, klopi in plesnivci. Bolh se sicer ni treba bati, saj jih pozna vsaka hiša, toda pri tem ne smemo pozabiti, da lahko pes prinese bolhe tudi iz stanovanj, kjer imajo nalez-1'ive bolezni. Take bolhe so seveda skrajno nevarne, ker prenašajo bole7ni, čijih bacili žive bodisi v pasjem telesu ali pa na koži. Zadnje čase se mnogo piše o tem, da prenaša bolha takozvano spalno bolezen (encefalitis lethargica), ki je človeku zelo nevarna. Kar se tiče mačk, moramo biti tudi oprezni, ker prenašajo steklino. Črevesni paraziti se v njih sicer ne razvijajo, zato pa lahko prenašajo mačke na človeka garje, ki se razlikujejo od človeških garij, vendar pa rovzročajo mnogo neprijetnosti. Zelo nevarna lahko postane gospodarju tudi papiga, ki nosi v sebi bacile nevarne bolezni vnetja pljuč (pneumoccocus). Zato je igra s papigo, koji dajemo sladkor iz ust v kljun, zelo nevarna, ker lahko pnemococcus pride iz papigovega v človeški sapnik m povzroči tako vnetje pljuč. Zato pa seveda še ni treba sovražiti domačih živali. — Treba je samo previdno ravnati z njimi, da nam s svojo Uubeznijo ne postanejo nehote nevarne in škodljive. Opreznost bi priporočali zlasti onim damam, ki preveč negujejo svoje kužke in mucke. Pretirana ljubezen do domačih živali se cesto kruto maščuje nad člc /ekom. Tri usmrtitve v štirih minutah Da ovrže trditve nekaterih listov, da je usmrčenje potom električnega stola mučno in nehumano, je povabil Mr. Lawes, ravnatelj kaznilnice v Ossingu pri Ncwyorku, te dni v zavod skupino novinarjev, da se prepričajo, da je ta način usmrtitve najbolj estet"čen in human. Ura v stolpu je bila polnoči, ko so novinarji vstopili v mračno poslopje. Pot jih je vodila preko ozkih stopnic v obširno dvorano, čije stene so bile popolnoma gole in neposlikane. V sredini stoji stol, pokrit z belim platnom, ob strani dolga klop. To je vsa oprema tega, ne baŠ prijetnega kraja. Mr. Lawes je pristopil k gostom in jim razložil, da se vrši v naslednjih trenotkih ju-stifikacija bratov Diamond in Johna Farma, ki so v novembru leta 1923. pri belem dnevu napadli dva inkasama in ju umorili. Vsi trije so svoj zločin popolnoma priznali ter so bili cd porote obsojeni na smrt. Na ukaz ravnatelja so pripeljali v dvorano prvega jetnika. Odprla so se mala črna vrata in vstopil je Maurice Diamond, starejši, obeh na smrt obsojenih bratov. Bil je to zastaven človek s tipičnimi potezami zločinca. Nosil je črno kaznjeniško obleko, oblačilo obsojencev pred smrtjo. Bil je bled in tresoč se, je prosil ravnatelja, da-H sme izraziti poslednjo željo. Nastala je skoraj cerkvena tišina, v kateri so votlo odmevale besede morilca. Maurice Diamond Je pripovedoval, da je med vejno krvavel za domovino In se večkrat odlikoval. Sam predsednik bi ga moral pomilostiti. Pretresljiv je bil prizor, ko je s sklenjenimi rokami prosil ravnatelja, da naj oproste njegovega brata Josefa, ki da je nedolžen. V slučaju, da njegovega brata usmrte, tedaj je to težka pravna zmota, zagrešena od oblasti. Dva paznika sla med tem obso.enca pripeljala k električnemu stolu. S trdimi jerrrc.i sta ai prjvezala na sto!, eden mu je pričvrst 1 ff1av k<>-vinasto čelado, na desno roko in na levo nogo pa so mu pritrdili spono. Oba železna obroča sta med seboj zvezana z žico ter tvorita na ta način sklenjen električni k .-takt. Ura na stolpu le odbila četrt na eno. ko je dal šef kaznilnice znarneme. V naslednjem trLnr.tku je pripravljeni mehanik pritisnil na gumb. IV.očan ..»k z 2 QU volti napetosti je storil svojo d )'2nost Nesrc . vt na stolu se je hipoma pognal kvišku, jermeni pa so ga zad.žau in zdrknil j? • v stol. Maurice U amond se ni ganil več, i) i je mrtev. Oba paznika sta snela jermena, položila truplo nn nosilnico in izk-nüa za lesenimi vrati. Nastopil je drug: obsojenec, brat usm^Čenega, Josef Diamond. Mirna in ravnodušna se je vsedel na stol. odrek.'! se je zadnji želji in 50 sekund kasneje je bilo po njem. Na v^sto je prišel John Faroia. Drzno s cigaro v ustih, je stopil v dvorano. Ko so mu pričvrstill čelado, se je ra \ smejal, puščajoč male kolobarčke dima v zrak. Ko so ga pričvrstili na stol, se je odločno uprl temu, da mora odložiti c:ga.ro. Nato se ie obrnil proti navzočim in ravnodušno pripomr.il: \Zbogom, gospoda, k noč!« Ura na stolpu je kaza'a 4 minite preko četrt na eno. Vse tri justifikacije so bile izvršene v štirih minutah. Pruska r?M{a Po novem kazenskem zakoniku v N. -čiji skoro ne bo pričakovati več Izvršiiev smrtnih ofcsndb. Smrtna kazen ostane še, toda n ebo boš težko izpremenhi jo tudi v hudih slučajih v dosmrtno ječo. Sbb: 5asi se napovedujejo za rablje. Nekdaj Je b>'o drugače. V dobi Friderika Velikega Je Imel rabelj v Prusiji privilegiran položaj, bi! \z državni funkcijonar :n kirurgijo je izvrševal. V Nemčiji sta sedaj samo dva rab'ia In sicer Groepler, ki je pred kra kini usmrtil Fritza Haarmanna, in Kurzer. Prvi Je glavni rabelj, drugI pa je njegov namestnik. Oba sta v Prusiji in imata pravzaprav pravico, izvrševati svoj posel samo v tej deželi. Toda, ako prosi kaka druga dežela, se dovoli enemu ail drugemu, da gre tja po svojem poslu. Ooepler in Kurzer od rabeljske službe ne moreta živeti, ker Je premalo dela, zato pa ima Goepler dobro-idočo pralnico, Kurzer pa gostilno. Goeplei je osebno srmpatičen človek, pravi tip pruskega funkcionarja, ki se vedno zaveda, da je prisegel na svojo s1užbo ln mora varovati njene tajnosti. Niti svojim bo^im znancem in prijateljem ne izda nieesar. Ne-voljen pa je na nadlegovanje s strani občinstva, nele navadnega, ampak tudi Inteligentnega. Ko je bil Fritz Haarmann obsojen na smrt, je dobival Goepler dan na dan polne, pisem, klicali so ga po telefonu in ob skovali, da bi izvedeli podrobnosti o pripravah za eksekucjo, prosili so ga za avto-grafe in za fotografije. Nekemu berlinskemu novinarju Je rekel, da je neverjetno, koliko Hudi ga je vabilo na C-'so piva. da bi se mogli potem p^bahati, da so bik* v njegovi družbi. Kmečke žen?ke pa misHo, da razpolaga rabelj z zdravilno močjo. Prinašale so mu cele ovoje klobrs ln ga prosile, da naj jih ozdravi raznih bolezni, v katerih zdravniki niso mogli pomagat1. Gospe zahtevajo od nJega čudežnega zdravila za odpravo njihovih sporov v drvžini in tujci iščejo pri nJem vti^kov in InformacM. Goepler pravi: Moje življenje Je vse drugo, samo veselo ne. Boljše je, baviti se samo s pralnico. Nese več in človek pri tem ni — znamenit. KUPUJTE SHEČ^E ZA RAZLAGOV SPOMENIK! raca Holländer (Subotica) prenoručuju bogaio skladište perja za jorsane i jas-tuke od naijeftinije do najfinre vrste. Najbolje poznata eksport lirma, potpunu garanciju pruža. — Brza i tačna nositi0-3. M T. /~7> rj cd c cz> S cd B cd B cd 5 cd R cd B cd BI 1 1B CD B CD 3 CD Damski in dekliški slamniki po znižanih cenah ravnokar do§1f I Oblike damske cd Din 70 do Din 150. — Otroške od Din 50 do Din 70. Nakitcni od Din 100 naprej, do'-det tra a zaloga. --<3r Oglejte ei cene v izložbi. 1»! *25S M! N K fl HORVAT. LiubPana, Stari fra št. 21 CD B CD B CD tO 1 CD W CD B CD IQ 101010101010 Dovoljujeva si naznaniti slavnemu občinstvu, da bova otvorila v soboto, dne 9. t. m. v svoji hiši v Rožni dolini novo urejeno bbbbbb" za j tnko valnico kjer bodo cenj. občinstvu na razpolago najboljše in vedno svrže delikatese. — Točila se bodo prvovrstna vina: dolen sko rdeče s Trške gore, haložan, najfinejši jeruza-lemčan, črni opolo ter vedno sveže pivo. Za obilen poset se priooročata Viktor in Jerica Jeločnlk, Rožna dolina. isss Najstarejša slovenska/ ö»a ?n Usta / delavnica Ivan BrtCBlf, Dana sita e. 10, se priporoča. Izvršitev točna.. c<*ne xmprpc 17c,k* L. Mikuš Ljrtljmi, lami irq 15 f ,*rafi mji nkn tfežn kov in solnCni-kov tir sortha;ilaJJi palfc Cez 50 let se uporablja z najboIjS'm usoehom 135T Piccolijeva želodčna tinktura katera krepča Želodec, pospešuje slast in odprtje te-le-a. NaroČila sprelema lekarna dr. G. P ccoli Ljubljana, Dunajska cesta. Poletie 35! Dvignite pismo! — Pri* čakujem odgovor 1356 VSAKOVRSTNE KLOFUKE Nakitcne od Din 120 — naprej nri STl*CHLY# MASCHKE. Ljubljana. 2'^ovska ulica. 69/L Starine prvovrstne, kupujem po najvišjih cenah za opre* mo graščine. — Ponudb be z natančnim popisom in navedbo cene na: Ju* lij pl. Huebmershofen* Silbcrnagl, Zagreb, Ilica 131 a. 1357 Koresoondent (dnja), ki je zanesljiv in zmožen, dober stilizator in hiter strojepisec — se sprejme. Glavni oegoj je perfektno obvladanje sr* boahrvatskega jezika ter ima radi tega Hrvat prednost. — Ponudbe z natančno navedbo oseb* nih podatkov, prakse, služb in zahtevo plače je poslati na «Postni predal 113» v Ljubljani. 1353 Šftajnovejši modeli ravnokar doili v modnem salonu Stach g-Maske r^^~r3 Cene nizke, — Preoblikanje in predelanje se izvršuje točno. &L Irto oirlisls z d?ot;e!io OJS' jcre'n3 za ,,cä ,01 A' „OJA" Eao de Cologne Coid krema milo ,01fl* casta za nohte pa:ta za zobe voda za zobe PflRFÜJCTJJl.OJA'PrV Je TA J I OST lepote In mladosti krejice. Ni Vis kne-» n!e Dobi se v vseh psi-fnmerifah. ~BBBi LkMens'ein. 94-L BBBBBBBBBBBBBBBB3BBBBBBBJBB1 'IJV^'/UJWil-JM.JllI^Ul^^Ul^^j^,', A>.:;»r^^^..t... Kreditni zavod za trgovino in industrijo LJUBLJANA, Prešernova ulica 50 (v lastnem poslopju). TI Obrestovana vlng. nakm In nroda'a vsakovrstnih vrednnst^ih papirjev, deviz in valut, borzna n-'roči!a. nredu m? in krediti vs?ke vrste. eskom~*t in ink?so men;c ter nakazila v lu- in ino7emstvO; safe-dep »sits itd, itd. BrzniavVe: Kredi*. t;ub??ana - Te'efoi 40. 457 54*. 805 in 806 j ZBSJ Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«. 34