v Rad®w1r
Besedilo in foto: Ida Gnilšak
Čebelarski muzej v Radovljici sodi med t. i. specialne muzeje. Njegovo poslanstvo je skrb za čebelarsko kulturno dediščino. Zbira gradivo, ga hrani, varuje, preučuje, predstavlja in popularizira.
Zametka Čebelarskega muzeja v Radovljici sta sklep o ustanovitvi muzeja, ki ga je sprejelo vodstvo Čebelarskega društva za Slovenijo decembra 1925 (op. 1), in poziv Avgusta Bukovca k zbiranju čebelarskega gradiva, objavljen leta 1929 v Slovenskem čebelarju (op. 2). Zbrane predmete so hranili v prostorih nekdanje Čebelarne v Ljubljani.
Po letu 1950 so znova stekle intenzivne priprave za odprtje muzeja. Slovenski čebelar (op. 3) je še enkrat pozval čebelarje k zbiranju čebelarskih predmetov. Posebni odbor pri Glavni zadružni zvezi v Ljubljani je marca 1956 izdelal načrt za zbiranje predmetov, ki naj bi jih hranili v Radovljici, in pripravo stalne razstave (op. 4). Osnutek je predvideval ustanovitev samostojnega čebelarskega muzeja, ki bi s svojim delovanjem pokrival celotno Slovenijo (op. 5).
muze
Posebna znamka muzeja ob 50-letnici
7. februarja 1957 (op. 6) so se v Radovljici sešli predstavniki čebelarske organizacije, Kmetijskega inštituta iz Ljubljane, Pokrajinskega muzeja iz Radovljice, Etnografskega in Tehniškega muzeja iz Ljubljane in predstavniki radovljiške občine. Ustanovljen je bil širši odbor za Čebelarski muzej, ki naj bi deloval v okviru tedanjega Pokrajinskega muzeja. Odbor je določil osrednje naloge novega muzeja in zbiralce gradiva.
Po dobro obiskani razstavi konec poletja 1958 v Kranju so bili zbrani predmeti na ogled v dveh pro-
storih radovljiške graščine (op. 7). Slovesno odprtje Čebelarskega muzeja je bilo 3. julija 1959 z nagovori tedanjega radovljiškega župana Jakoba Eržena, predsednika upravnega odbora Čebelarskega muzeja in Zveze čebelarskih društev za Slovenijo Staneta Miheliča ter Jožeta Riharja, ki je v imenu Kmetijskega inštituta od začetka sodeloval pri pripravah za ustanovitev muzeja.
Posodobitev in dopolnitev je stalna razstava dočakala leta 1973, ob 200. obletnici smrti Antona Janše. Muzej je pridobil dva nova razstavna prostora ter dopolnil in po takrat veljavnih mu-zeoloških načelih popolnoma obnovil stalno razstavo. Ob slovesnem odprtju je bilo opozorjeno na zasluge zavzetih čebelarjev Franca Resmana, preparatorja Rudolfa Rakovca, takratnega predsednika Zveze čebelarskih društev Valentina Be-nedičiča in Zdenka Dolinarja, prvega ravnatelja. Ob tej priložnosti je zbirka dobila podnaslove v angleškem in nemškem jeziku ter katalog.
Privlačna pridobitev muzeja je bil leta 1977 postavljen panj z živimi čebelami, za katerega je več kot 25 let skrbel vzrejevalec Ciril Jalen. Leto pozneje je muzej pridobil sobo o apiterapiji, ki jo je opremil Biotični center Medexa.
Uveljavljanje muzeja v tujini se je začelo z mednarodnim simpozijem o čebelarskih muzejih in zgodovini čebelarstva, ki je bil leta 1977 v Freiburgu. Na tem simpoziju je Maruša Avguštin predstavila umetnost na panjskih končnicah. K uveljavljanju je pripomogla tudi potujoča razstava panjskih končnic, ki od leta 1978 gostuje doma in v tujini.
S sprejemnim prostorom in preureditvijo t. i. sobe slovenskih čebelarjev v prikaz »čebelarjeve-ga leta« je muzej leta 1996 začel prenavljati in posodabljati stalno razstavo. Leta 2000 je bila prenovljena in dopolnjena stalna razstava tudi odprta. Zbirka je dobila novo vsebinsko zasnovo, s poudarkom na avtohtoni rasi čebele, panjskih končnicah ter pomembnih čebelarjih in čebelarskih piscih. S potujočo razstavo panjskih končnic, ki je bila prenovljena in dopolnjena leta 2001, Čebelarski muzej domačo in tujo javnost seznanja s svojo dejavnostjo in s predstavitvijo pomembnega dela slovenske kulture prispeva k prepoznavnosti slovenske kulturne identitete.
Čebelarski muzej 1959 - soba s končnicami Čebelarski muzej 2009 - soba s končnicami
Z manjšimi priložnostnimi razstavami muzej dopolnjuje vedenje o čebelarstvu in spodbuja zanimanje zanj. Na občasnih razstavah so bili prikazani npr. slovenski čebelnjaki, simbolika čebele in svečarstvo na Slovenskem. Plod sodelovanja z okoliškim vrtcem je bila razstava izdelkov otrok, ki so vse leto spoznavali čebelo in se srečevali s čebelarjem. Zahtevnejšim obiskovalcem so namenjene specializirane razstave, kakršna je bila npr. predstavitev magistrske naloge o barvah na panjskih končnicah. Zadnja leta predstavljamo čebelarska društva posameznih regij. Ko bo muzej pridobil dodatne razstavne prostore, bo ena od vsebin dopolnjene stalne razstave tudi prikaz društvenega življenja slovenskih čebelarjev.
Pomembna naloga muzeja je tudi evidentiranje čebelarskega gradiva. Ob tem nastaja dokumentacija, ki je nujna za preučevanje in poznejše predstavitve gradiva.
Pomembnost in izvirnost slovenskega čebelarstva si vsekakor zaslužita muzejsko predsta-
vitev in strokovno skrb. Gotovo je še vedno aktualna misel Alojza Bukovca, pobudnika zbiranja predmetov za čebelarski muzej. Leta 1929 je v Slovenskem čebelarju med drugim zapisal, da je »prišel čas, da začnemo zbirati predmete, ki so vredni, da jih ohranimo bodočim rodovom. Naše narodno čebelarstvo je v vsakem pogledu izvirno, resnično narodno ...« i
Viri:
1.	Slovenski čebelar 1926, št. 1, str. 13.
2.	Slovenski čebelar 1929, št. 1, str. 1-2; št. 2, str. 19-20.
3.	Slovenski čebelar 1952, št. 2, str.100.
4.Zapisnik	seje odbora za ustanovitev čebelarske ga muzeja z dne 7. marca 1956, Arhiv Čebelarskega muzeja, fond 8/1.
5.	Slovenski čebelar 1958, št. 12, str. 249.
6.	Zapisnik seje po vprašanju ureditve čebelarske ga muzeja z dne 7. 2. 1957 v Radovljici, Arhiv Čebelarskega muzeja, fond 8/1.
7.	Slovenski čebelar 1958, št. 12, str. 249.


Prašilčki (5s, 7s), AŽ-panji (9s, 10s, 11s, 12s), AŽ-Kozinc 1U3, trietazniAZ(9s,10s), lipovi satniki, pitalnildFrančič, distančni vložki
Po želji tudi druge vrste panjev. Panji so iz masivnega smrekovega ^	lesa, rogljičeni (cinkani).
Blago vam lahko pošljemo po hitri pošti.
MIZARSTVO K R Ž E
Idrijska 10,1360 Vrhnika TeleforVfax 01/7551-317 GSM 041 420 200 E-mail: spelakr2e@vahoo.com
■ fii n\/FMSk-i npRFi AR A/POOQ I FTMIK- HYI
141