I |p^i;-Cr'VX Jugoslavija! . KAMNIK LETO XIII. — St. 1-2 14. 4.1975 GLASILO DELOVNE ORGANIZACIJE SVILANIT KAMNIK -l V 1J____iJ__ TOZD FROTIR IN TOZD SVILA *?/ Naš poslovni uspeh v letu 1974 Za n simi je postavno leto 1974 za nami so težaive in pmblemi s ikateriimi smo se srečavali tv preteklem leita. Organi upravlj a-nja TOZD frotir in TOZD svila so sprejeli svoje zaključne račune. Zaključni račun za leto 1974 je prvi primer v razvoju Svilanita, ko je vsaka TOZD za sebe ugotavljala svoje postavne rezultate. Ocena poslovanja v TOZD in DO kot celote je (dobra. Finančni rezultati kažejo, da je bil zaključni račun pozitiven. O dobrem in uspešnem poslovanju v letu 1974 pa nam ta beseda ne pove vsega. Gospodarstvenik lahko ocenjuje gospodarske rezultate poslovanja 'tudi z drugih vidikov, ker se dajo iz bilančnih podatkov urediti strokovne in finančne analize poslovanja delovne organizacije. Iz podatkov zaključnega računa TOZD svila je razvidno, da je bila fakturirana realizacija za 7% nad planom, osebni dohodek pa za 11 % nad planom. Poslovni stroški so se gibali v mejah plana s presegom za 2'%. Zanimiv je tudi podatek, da so Ostanek dohodka se razdeli — v sredstva rezerv — v poslovna sredstva - del za posojilo gosp. neraz. - dela za skupne rezerve - del za druge namene — v sredstva (skupne porabe — del dohodka za potrebe družbenih (služb — za druge namene Nekoliko drugačen je poslovni uspeh v TOZD frotir. Kot vemo so finančni podatki za mesec oktober in november izkazali v frotirju izgubo. Proti koncu leta je bila prodaja frotir izdelkov zelo težka. V skladišču je obtičala skoraj dvomesečna proizvodnja. Pa vendar je TOZD frotir uspešno zaključil svoje poslovanje. Fakturirana realizacija je sicer zaostala za planom za 12 ®/0, poleg zamrznitve na tržišču so se pa v isti sapi pojavili še dragi problemi, kot na primer: slaba kvaliteta preje, pomanjkanje preje, dvig cen raznim kemikalijam in drugo. Kljub vsemu temu, je Ostanek dohodka se razdeli —• v sredstva rezerv — v postavna sredstva - del na posojilo gosp. neraz. - del na skupne rezerve - del za druge namene bili neposlovni dohodki sorazmerno Visoki (in precej višji od plana. Po ZEtkljufinem računu je ostalo v TOZD svili na razpolago za osebni dohodek še '151.132,-din, ta dohodek pa je bil s Sklepom DS razporejen tako, da se 150.000 din izplača kot dobiček, razlika pa razporedi v poslovni sklad. V letu 1974 je TOZD svila prodala blaga v vrednosti 20.138,086,- din, realizacija storitev, trgovskega blaga in odpadkov znaša 245.586,— din, neposlovnega dohodka pa je bilo ustvarjenega 640.993,— din. To je dohodek, ki z letnim planom ni bil predviden, je nastal iz prodaje blaga ali dragih poslovnih odločitev. Celotni dohodek TOZD SVILE je znašal v letu 1974 21.024,665,65 din. Za material, elektriko in druge proizvodne stroške je bilo izdanih 14.292.991,37 din. Za Osebne dohodke je bilo izplačanih 3.989.805,90 din, ostanek dohodka iz poslovanja TOZD svile 2.740.604,56 din, ki je ostal iz poslovanja po pokritju materialnih stroškov, po izplačilu OD pa je bil razdeljen takole: 2,740.604,56 din 159.448,90 din 2,289,178,06 din 251.867.50 din 135.631,35 'din 1,901.679,21 din 264.000,— din 27:652,10 din 325,50 din bil celotni dohodek dosežen v primerjavi s planiranim z 91 %, medtem ko so bili doseženi stroški 86%. To razmerje pa je imelo ugoden vpliv na ustvarjeni dohodek, ki presega plan za 9 %. Celotni dohodek v TOZD fro-tirv preteklem letu je dosežen z 129.712,452,— 'in. 'Poslovni stroški so znašali 94.481.761,— din. Za osebni dohodek je bilo izplačanih 21.459.800 - - din, v sklade pa je bilo odvc. enih 8.775.146,— din. Ostanek dohodka iz poslovanja TOZD frotir znaša 8.560.791 din in je porazdeljen takole: 8.560.791,— din 820.892,95 din 7.538.452,60 din 1.400.429,90 din 417.967,30 din 3.884.055,40 din — v sredstva skupne porabe — del dohodka za potrebe družbenih služb — za druge namene O analizi poslovanje v naši delovni organizaciji, o njenih dobrih in slabih straneh bi se dalo z ekonomskega vidika še marsikaj povedati. Poskušali bomo o V mesecu februarju je bil skupni sestanek članov ZK osnovnih organizacij TOZD Frotir, TOZD svila in skupnih služb. Na sestanku je bilo obravnavsino gradivo brionskega zasedanja predsedstva ZKJ, o nekaterih ugotovitvah sovražne dejavnosti doma in v tujini. Sklepi predsedstva obvezujejo Vse komuniste in delovne 'ljudi, da morajo preprečevati sovražno aktivnost in propagando, ki poskuša ovirati našo neodvisno zunanjo politiko in izgradnjo samoupravnega socializma. Nadalje sklepi obvezujejo komuniste, da proučijo stanje v svoji TOZD kaj. je bilo storjenega v letu 1974 glede ustanavljanja TOZD, vpisa v sodni register, informiranja notranje delitve dohodka, krepitve samoupravnih odnosov, sprejema samoupravnih sporazumov in drugih aktov. Na sestanku je bilo ugotovljeno, da smo v naši delovni organizaciji sledili političnim smernicam in ustavi o ustanavljanju TOZD. Res je, da smo s pripravami in še posebno z odločitvami nekoliko kasnih, ker smo šele v decembru lani dobili sklep o vpisu konstituiranj a TOZD v sodni register. Sprejeli smo samoupravni sporazum o medsebojnih raz- Kot je znano, že več let izdelujemo za priznano nemško firmo EGERIA plašče iz njihovega blaga. Naše stremljenje pa je vedno bilo, da bi s to firmo dosegli tesnejše sodelovanje in sicer tako, da bi razširili naše poslovanje, obenem pa dosegli, 1.836.000,00 din 200.220,95 dih 1224,50 din temu na podlagi preteklih izkušenj in plana ter programa za leto 1975 drugih kaj več spregovoriti. A. K. mer j ih delavcev v združenem delu, sporazum o združitvi dela in sredstev v TOZD, sprejeli 4 statute, izvolili organe upravljanja in ustanovili delavsko kontrolo v TOZD in na ravni delovne organizacije. V samoupravnih odnosih so se stvari bistveno spremenile, saj to lahko ugotovimo vsi. Vse pomembne odločitve gredo preko zborov delovnih ljudi in delegatov na pristojne organe upravljanja. Leto 1974 je bilo v razvoju Svilanita glede samoupravnega formiranja zelo dinamično in odločilno. Spomnimo se, koliko je bilo sestankov strokovnih delavcev, zborov delovnih ljudi, sej organov upravljanja in sestankov družbeno političnih organizacij. Vse te priprave, ,analize in končni sklepi delovnih ljudi so doprinesli nove samoupravne in ekonomske odnose. Ti odnosi pa pogojujejo našemu delavcu večji vpliv pri 'Samoupravnem odločanju, s tem pa tudi boljši ekonomski položaj, kar se tudi že kaže. Na koncu so člani ZK povda-rili (in sprejeli sklep), da se pa kljub tej pozitivni oceni izvajanja ustave ne smemo zadovoljiti, saj smo šele na začetku pri resničnem uveljavljanju in razvoju da bi se izkušnje te firme prenašale tudi v naše obrate. V začetku februarja t. 1. so se predstavniki EGERIJE mudili pri nas, vodil jih je pa sam lastnik, g. Schweizer. Namen tega obiska je bil, da se podpiše med našo in njihovo OCENA ZK 0 IZVAJANJI! USTAVE Sodelovanje z energijo firmo pogodba o poslovnoitehnič-nem sodelovanju. Pogodba je bila podpisana in glavne značilnosti te pogodbe so naslednje: Pogodba je dolgoročna in velja za dobo treh let. Ce se pogodba po izteku te dobe ne razdre, se podaljšuje za nadaljnje leto. SVILANIT bo za EGERIJO, kot doslej, tudi v nadalje izdeloval plašče iz blaga, ki ga bo pošiljala pogodbena stranka. Mesečno bomo kot storitev izdelovali 1500 plaščev. Če bodo naše kapaciteti večje, se bo ta količina lahko povečevala. Cena za izdelavo takega plašča se bo določal po izlddlavni minuti na osnovi normaltivov, ki jih bo predložila EGERIA in ki bodo z naše strani potrjeni. Za letošnje Idto se postavlja cena za 1 iz-delavno minuto na 12 nemških pfenigov. Poleg navedene storitvene dejavnosti bo SVILANIT za EGERIJO izdeloval tudi plašče iz tkanine, ki bo tkana v SVILANITU. Količina tako izdelanih plaščev se je postavila na 2000 komadov mesečno. Tudi ta količina se lahko poveča, če bodo na razpolago potrebne kapacitete. Cena za 1 komad izdelanega plašča iz Svi-lanitove tkanine, se je za letošnje leto določila na 28,50 DM. Letos obhajamo 30 let nastanka nove Jugoslavije. Po vsej domovini bodo delovni ljudje z raznimi prireditvami in manifestacijami proslavljali ta veliki jubilej. V teh treh desetletjih se je marsikaj spremenilo in ustvarilo. Z lastnimi žulji smo zgradili moderno industrijsko državo. Izkopali smo se iz agrarne zaostalosti in se uvrstili med razvite dežele Evrope. Poglejte samo en podatek, ki nam veliko pove. V bivši Jugoslaviji je bilo zaposlenih tik pred drugo svetovno vojno 920.000 ljudi, ali 8,7% od aktivnega prebivalstva. Po zadnjih podatkih pa je zaposlenih v Jugoslaviji 4,5 milijonov občanov. To kar imamo je ustvarila ravno ta armada delovnih ljudi pod vodstvom tov. Tita in ZKJ. Te- SVILANIT ima po tej pogodbi možnost prenašati vse izkušnje EGERIJE v svoje obrate, in to izkušnje na podroičju tkalnice, barvarne, konfekcije iin delovne priprave. Obiski tehničnih strokovnjakov obeh partnerjev pa zaradi posredovanja informacij, dajanja podatkov o dobaviteljih surovin, izmenjave izkušenj in tehničnih instmkcij so vedno mogoči. Na tak način bo EGERIA SVILANITU nudila tehnični know-how, za kar bo moral SVILANIT plačevati EGERIJI dogovorjeni znesek in sicer 0,5 nemških pfenigov po izdeilavni minuti pri plaščih, izdelanih kot storitev. Ta del sodelovanja se je odrazil v praksi že pred podpisom pogodbe. Naši člani kolektiva iz konfekcije so se nudili pri EGERIJI 1 teden, kjer so se lahko do potankosti seznanili z delom njihove konfekcije. Sedaj so vabljeni v EGERIJO člani iz barvarne. Vrednost posla po tej pogodbi je preko 400 milijonov starih din letno. Tehnična pomoč SVILANITU pa ima tudi svojo ceno, kar je pa v denarju prilično težko izraziti. VB melji na katerih gradimo našo samoupravno socialistično družbo so bili postavljeni pred 30 leti v našem revolucionarnem narodno osvobodilnem boju. K temu vse jugoslovanskemu jubileju ise pridružuje tudi naše glasilo. V Vsaki številki bomo tekom leta objavljali najpomembnejše dogodke iz naše revolucionarne preteklosti in tako vzbudili spomin našim delavcem na slavne dni naše zgodovine. — Dne 27. aprila 1941 je bila ustanovljena v stanovanju Josipa Vidmarja na Večni poti v Ljubljani protiimperialistična fronta (t. j. kasnejša Osvobodilna fronta). Na ustanovnem sestanku so bili: Boris Kidrič, dr. Aleš Bebler, Boris Ziherl, Tone Fajfar, Jože Rus, Jože Vidmar, dr. Fran Sturm in dr. Ferdo Kozak. Na tem sestanku so se dogovorili, da se slovensko ljudstvo pod vodstvom OF upre okupatorju in prične oboroženi boj. — Dne 19. in 20. februarja 1944 je bilo prvo zasedanje Slovenskega narodno Osvobodilnega sveta v Črnomlju, ki so se ga udeležili med drugimi predsednik AVNOJ dr. Ivan Ribar, podpredsednik Moše Pijade, sekretar Rodoljub čolakovič, predstavnika angleškega in ameriškega vojaškega odposlanstva ter drogi. Sprejeta je bila deklaracija o delu slovenske delegacije na II. zasedanju AVNOJ-a. Ustanovili so zakonodajni odbor, razpisali volitve v narodnoosvobodilne odbore, sprejeli sklep, da se priključi k Sloveniji slovansko primorje itd. — Dne 18. februarja 1944 je Kamniško — zasavski odred miniral progo med Litijo in Kres- članek v zadnji številki Kamniškega tekstilca nas je vse mlade neprijetno presenetil, nekatere od nas celo prizadel in močno se ob tem čudimo, da v predzadnji številki Kamniškega tekstilca ni bilo objavljenega članka o pripravah Svilanitove mladine na 9. kongres ZSIM Slovenije, ki bi bil delno tudi odgovor na Članek oz. kritiko v zadnji številki. Naši mladinci so se v tem času namreč prav pridno in zavestno pripravljali na kongres, saj smo se zavedali, da bodo delegati, ki bodo prenesli naše želje in hotenja ter pripombe na predkongresno gradivo, odločali o novi razvojni stopinji v organiziranosti vse mlade generacije. In res je kongres prinesel pomembne novosti v organiziranosti mladih in eden od sklepov 9. kongresa je, da se organiziranost ZSM približa mlademu človeku tam kjer dela, ise uči in živi. V zvezi is tem je predsedstvo mladine Svilanita izdelalo predlog za reorganizacij o organiziranosti mladine. Da bi se hitreje in bolje izražali interesi mladih v naši delovni organizaciji, bomo u-stanovili Osnovno organizacijo ZSM TOZD FROTIR, Osnovno organizacijo ZSM TOZD SVILA ter Osnovno organizacijo ZSM DELOVNE SKUPNOSTI SKUPNIH SLUŽB. Na nivoju delovne organizacije se bo ustanovila konferenca ZSM, katero bodo sestavljali delegati iz osnovnih organizacij in predsedniki osnovnih organizacij. Konferenca ZSM bo že v mesecu marcu in na tej se bo dokončno izvedla reorganizacija mladine, istočasno pa se bo mlade delavce seznanilo z novimi nalogami ZSMS. Glede na pasivnost mladine in nezainteresiranost za delo, pa naj si že bo kakršnokoli, smo izdelali anketne lističe oz. vpisne liste, ki jih bo, v kolikor bo še kdo imel željo biti član ZSMS, izpolnil vsak mladinec, istočasno pa se bo s podpisom zavzel, da se bo angažiral v izpolnjevanju najvažnejših nalog, t. j. izpolnjeva- nicami tako, da je prekinil promet za 16 ur. Takoj naslednje dni je ponovno miniral progo med Savo in Zagorjem. Promet je bil zaustavljen za 12 ur. — Dne 28. februarja 1944 je minerski vod Zahodnokokrškega odreda miniral 100 m proge Celovec — Jesenice in je zaradi tega izit ir il nemški vojaški Vlak. —• Februarja leta 1944 so partizani minirali progo pri Devinu blizu Trsta. Zaradi iztirjenja in eksplozije so imeli Nemci hude posledice, saj je bilo nad 500 mrtvih in ranjenih. — Februarja leta 1944 je 6. slovenska udarna brigada »Slavica Šlandra« 4. operativne cone NOV in POS imela težak spopad na Čreti z nemškimi policijskimi enotami, ki so se po dveh urah boja z izgubami umaknili na Vransko. nja moralne in človeške vrednote, ter da je oz. da bo družbeno aktiven. V kolikor te naloge oz. obveznosti ne bo izpolnjeval, oz. se jih odrekal, se bo jasno izkazalo, da je brez pomena biti še član ZSMS. Vemo pa, da je takih mladincev veliko in pričakujemo, da bo (kljub številčni zaposlenosti mladih delavcev v Svilanitu, članstvo v Osnovnih organizacijah nižko. Ro prvih podatkih, ki so mi jih posredovali predstavniki mladinske organizacije po delavnih enotah lahko povem, da precej mladincev vpisne liste vrača s pripombo, da jih naloge oz. delovanje v organizaciji ne inte-resira. Vendar menimo, da samo število, koliko članov sestavlja mladinsko organizacijo ni tako zelo pomembno. Pomembneje je to, da tisti mladinci, ki imajo željo sodelovati pri izvrševanju nalog, resnično delajo z veseljem in zavestjo, da je prav, da tudi mladina lahko prispeva svoj delež k nadaljnji gradnji naše samoupravne socialistične skupnosti in da s tem prevzema tudi del odgovornosti za razvoj v tej smeri. Res je, da je naš glas malo slišati na sejah organov upravljanja, sindikatu in delegacijah, a odkrito povedano, sami ne vemo zakaj je tako. Obširno smo mladi razpravljali o politiki delitve Osebnih dohodkov in o problematiki proizvodnje in prodaje. Ko pa je treba javno povedati svoje mnenje, pa nenadoma ne najdemo pravih besed, pa če tudi imamo že te pripravljene. V nas je strah oz. kompleks, da nas starejši delavci ne bi razumeli, oz. da nas me bi hoteli razumeti, saj so dostikrat naše želje in naša mnenja, drugačna, morda preveč optimistična in naivno mladostna. Poleg tega pa je še vedno uveljavljena praksa, da je tisti, ki je dalj' časa zaposlen v delovni organizaciji s tem tudi že več doprinesel, da velja in se mnenja teh tudi bolj upoštevajo in so bolj cenjena, kot pa mnenje tistih, ki so v podjetju zaposleni Z Z Nekaj o mladini v Svilanitu še malo časa, kar velja za nas mladince. Vemo pa tudi, da smo s takšnimi mislimi v zmoti in da nam nova ustava daje polno pravico da se enakovredno angažiramo pri samouprarvljanjju. Na žalost pa se mlademu človeku, ki šele pričenja ustvarjati svoj JAZ tega ni lahko vcepiti oz. privzgojiti in potrebno bo še veliko dela, da se ho mlad človek samozavestno in odločno boril za vse pravice, ki delavcu pripadajo. Vendar pa obljubljamo, da bomo v tej smeri z naše strani napravili vse, kar bo le mogoče, nujna pa nam je pomole vseh delovnih ljudi Svi- lanita — predvsem pri razumevanju naših teženj in da bomo to, kar so nekateri pričeli in ustvarili, uspešno razvijali tudi mi mladi. Akcijski program, ki smo si ga zadali za letošnje leto je bogat in precej obširen ter vsebuje predvsem izvajanje nalog, ki nam jih je zadal 9. kongres ZSMS — t. j. reorganizacija organiziranosti, sodelovanje pri idejnopolitičnem izobraževanju, ki ga bo organizirala Občinska konferenca ZSM, povezovanje z mladinskimi organizacijami v občini in izven občine in sodelovanje pri športnih tekmovanjih. V planu imamo pa tudi organizacijo dveh ekskurzij, seznanjati mlade s problemi proizvodnje, nabave surovin itd., naša na j večja naloga pa bo poživitev delovanja mladine na vseh področjih dela iv delovni organizaciji. Zavedamo se, da nas čaka veliko odgovornega dela in dela, ki je določeno za nas mlade, za našo bodočnost. Zelja nas vseh je, da se ga lotimo čimpreje, saj je že skrajni čas, da tudi mladina prispeva svoj delež k nadaljnji gradnji naše samoupravne socialistične skupnosti ter da se odločno in brezkompromisno pričnemo boriti za napredek naše družbe. Vse mlade pa pozivam, da pristopijo v naše vrste, postanite člani naše mladinske organizacije, prevzemite naloge, ki nam jih nalaga družba in istočasno uveljavljajte svoje pravice enakovredno z drugimi delavci. Nič manj ni biti častno član mladinske organizacije, kot član drugih družbe-nopolitionih organizacij. Le mnogoštevilni bomo lahko dosegli cilje, ki so v interesu vseh delavcev, posebno pa nas mladih. SKAMEN Ivana Letošnji izvozni rezultati Po kbranilh podatkih o izvozu za prvo polovico leta, bi morali po planu izvoziti v prvem polletju 166 ton frotirja in zanj iztržiti eno milijardo in šesto milijonov starih dinarjev. Zbrana naročila do danes pa so naslednja: prodanih je 143 ton blaga v vrednosti ene milijarde in petstosedemdeset milijonov starih dinarjev. Prodanega je torej za 14 % manj blaga, vrednost pa je le za 2 % manjša. Dosežena cena je desettisoč dvesto s. dinarjev po kilogramu, dočim je bila planirana davetti-soč sedemsto štirideset din po kg. Torej smo iztržili 11,5% več, kot smo predvidevali. Na ta način smo dosegli za okroglo sto-dvaindevetdeset milijonov s. din boljši izvozni rezultat. Prognoze za drugo polovico leta pa še ni mogoče postavljati ker se prodaja za drugo polletje še ni začela in ker še ni na razpolago celotna kolekcija. Ugoto- viti je namreč treba, da z izdelavo koldkcije še nismo na tekočem, kar prinaša v prodajo določene težave. Položaj na tržišču se še vedno ni izboljšal. Poleg stagnacije v Evropi, je pritisk konkurence iz drugih celin še vedno neverjetno močan in cene nikakor ne primerljive z našimi. Toda o tem je bilo že dovolj napisanega. Kaufhof je potrdil pošiljko V letošnjem letu prvič sodelujemo z najveojo trgovsko hišo v Zapadni Nemčiji, to je s firmo KAUFHOF, ki ima svoj sedež v Kblnu. Ta firma se je interesirala za velur brisače po lastni izbiri desenov in barv. Gre za 72.000 komadov brisač Predsednik SOb tov. Svetel j izroča našim delavcem odlikovanje art. M oni a v dimenziji 50 x 100 cm v boljši kvalitetni izvedbi. Velur brisače so sicer že dalj časa v našem proizvodnem programu, vendar pa se je tako zahtevna naloga, glede na širino desenov in barvne palete, prvič postavila pred nas. Naročilo obsega poleg petih žakardskih desenov v šestih koloricah, še enobarvne velur brisače v osemnajstih barvah. Da bi bil posel čim bolje izveden, je vodil posebne razgovore z odgovornimi v Kaufhofu naš vodja razvojne službe tov. Balantič Slivo, ki je sporazumno določil vzorce in barve. Naši proizvodnji je bila s tem naročilom postavljena težka in odgovorna naloga. Ko so bili izdelani prvi vzorci, so bili odposlani naročniku v potrditev. Toda zgodilo se je, da s poslanim blagom kupec ni bil zadovoljen. Imel je pripombe na kvaliteto, ker je naše brisače primerjal z brazilskimi, M pa so znatno težje in tako kvalitetnejše. K barvam, desenom in iz- vedbi ni imel bistvenih pripomb. Spričo tega, da je bila večina blaga že proizvedena in zapakirana, smo povabili predstavnika KAUFHOF A v Svilanit, da sina kraju samem ogleda Mago. Tu mu je bila predložena ista brisača le s to razliko, da je bila pa-satirana. Na tako obdelano robo kupec ni imel pripomb. Ob tej priliki je bilo tudi domenjeno, da mu bodo 18. februarja predloženi vsi vzorci, torej 48 kolorlic in to pasatiranih. Navedenega dne sem odnesel celotno kolekcijo tega programa v Kolu, kjer me je sprejela petnajstčlanska ekipa, sestavljena iz šefov nabave in vodij prodaje frotirja posameznih trgovskih hiš. iPo temeljnem pregledu predloženega blaga, so prisotni potrdili kvaliteto in s tem dokončno potrdili naročilo. Seveda smo v tovarni morali prepakirati vso robo in jo dati v pasatiranje, kar je zahtevalo dodatne napore in delo, vendar pa'nam je tako uspelo izpeljati posel za približno 200 milijonov starih dinarjev. Poleg tega pa obstojajo izgledi, da bomo enak posel zaključili tudi v dragem polletju. Osvojeni novi velur^program pa ima določene perspektive tudi na dragih tržiščih. Zato ga bomo morali razvijati naprej, ker dosegamo z njim kar za 16% boljše cene. Isti program je bil na domačem trgu predstavljen na sejmu MODA 75 v Ljubljani in je naletel na veliko zanimanje pri naših kupcih, SVILANITU pa je prinesel priznanje »DIPLOMO LJUBLJANSKEGA ZMAJA«. VB Ali bo spremenjen pokojninski zakon Vprašanje zavarovalne pokojninske dobe zelo zanima ljudi in se sprašujejo kdaj bo sprdjet novi zakon oz. staitut pokojninske skupnosti, ki bo znižal sedanjo zavarovalno pokojninsko dobo. To vprašanje se bo obravnavalo tudi na konferenci delegatov TOZD frotirja in TOZD svile. Predlagali so, da naj se zadeva sproži na samoupravni interesni skupnosti in da naj se predlog predloži v revizijo zakona oz. statuta skupnosti. Delegati pripominjajo, da bi moral pokojninski zakon obravnavati to problematiko za celo državo enotno in da ni prav, ker določa zavarovalno pokojninsko dobo vsaka republika zaise. Ne dolgo tega je bil glede ->o-gojev za upokojitev objavi jun članek v Ljubljanskem dnevniku. Ta članek ni bil nič kaj konkreten. Tudi na mene se delovi ljudje pogosto obračajo s tem vprašanjem, ker si vsak po svoje tolmači pogoje za upokojitev. Na podlagi podatkov, ki sem jih dobil na skupnosti, so pogoji za upokojitev v posameznih republikah SFRJ v resnici različni. Statut skupnosti pokojninsko invalidskega zavarovanja v SRS določa: — moški se lahko upokoji, ko dopolni 40 let zavarovalne dobe in ne glede na svojo starost, — ženiška se lahko upokoji, ko izpolni 35 let zavarovalne dobe ne glede na svojo starost. Pravico do starostne pokojnine pridobi zavarovanec oz. zavarovanka, ko dopolni starost 60 let oz. 55 let .in da ima pokojninsko dobo 20 let. V ostalih republikah pa je situacija nekoliko drugačna. Res je, da se delovni ljudje lahko u-pokojijo tako kot je bilo določeno v prejšnjem zakonu (moški 35 let zavarovalne dobe, ženske 30 let zavarovalne dobe). V republikah velja predpis ravno tako kot v Sloveniji 40 in 35 let zavarovalne dobe. Možnost pa imajo, da se upokojijo preje, vendar z znatno nižjo pokojninske osnovo in to za vsako leto 1,44% manj pokojnine. Na primer: pokojninska osnova je 80 % od osebnega dohodka in ker se je zavarovanec upokojil po drugi varianti se mu od te osnove odbije znesek za 5 let t. j. 7,20%, to se pravi, da ima zato tisti zavarovanec, ki gre po tej varianti preje v pokoj znatno znižano pokojnino. Te možnosti torej ,v .Sloveniji nimamo in rto iz naslednjega razloga: V Sloveniji imamo okrog 210.000 (upokojencev na 1 milijon 700 tisoč prebivalcev, kar znaša 12,5 % upokojencev. V Jugoslaviji je okrog 1 miljen 50 tisoč upokojencev. Republika Srbija šteje približno 10 milijonov prebivalcev imajo pa le 360 tisoč upokojencev. Makedonija šteje približno toliko prebivalcev kot Slovenija ali nekoliko manj imajo pa le 58 tisoč u-pokojencev. Bosna in Hercegovina šteje okoli 3 milijone prebivalcev ima pa okrog 146 tisoč upokojencev. Hrvatska, ki šteje tikroo 3,5 milijona prebivalcev ima 410 tisoč upokojencev in Črna gora, ki šteje 500 tisoč prebivalcev ima le 42 tisoč upokojencev. Ti podatki kažejo nato, da si v Sloveniji zaenkrat ne moremo skrajšati zavarovalne pokojninske dobe ravno zato, ker ima tako majhno število prebivalcev toliko upokojencev. V Sloveniji izdamo po približnih podatkih za pokojnine 540 milijar iS din, medtem ko nas zdravstvo stane 300 milijard S dim. V dragih republikah pa je na-pram večjemu številu aktivnega prebivalstva mnogo manjše število upokojencev posebno v Srbiji in Makedoniji. Iz tega razloga slo te republike zadržale pogoje prejšnjega zakona, da ima zavarovanec možnoišt izbire in kolt je že rečeno, če gre preje v pokoj dobi tudi nižjo pokojnino. V nekaterih deželah kolt so Švedska, Romunija in Anglija je zavarovalna pokojninska doba glede na podaljišano življenjsko dobo nekoliko višja kot pri nais — celo do 65 let starosti. Kakor je slišati govorice, bodo tudi v dragih republikah odpravili prvo varianto, kajti na to več ali manj silijo ekonomski razlogi, ker gospodarstvo glede prevelikih (Socialnih dajatev ne bo zmatglo prenesti tako velikih socialnih dajatev. A. K. Splošna ljudska obramba, družbena samozaščita h varnost Koncepcija splošne ljudske obrambe (KSLO) se je ustvarjala in razvijala v NOV in v revoluciji ter v precej burnem povojnem razdobju. Njen strateg, nosilec razvoja in oblik njene u-porabe v skladu z vse novejšimi zunanjimi in notranjimi pogoji, je, tovariš Tito. Pod njegovim vodstvom se je koncepcija izkazala za tvorno v surovih razmerah med NOV, v času, ko so se naši narodi — nepriznani, brez zaveznikov in pomoči —junaško bojevali za svobodo v delu Evrope, M so ga bili okupirali fašisti. Tudi v današnjih precej zapletenih vojaških, ekonomskih, političnih in drugih razmerah, ima SLO zgodovinski pomen in VlOgOj V času med IX. in X. kongresom ZKJ je značilno intenzivno delo pri proučevanju vseh vprašanj, ki imajo pomen za ljudsko obrambo, za nadaljno razčlembo koncepcije, za uporabo in preveritev njenih določil in načel pri graditvi obrambnega sistema, pripravljanja družbe v celoti in vseh njenih struktur posebej. Načela in odločitve so bile spremenjene v zakonske določbe in navodila o tem, kako je trjba izvajati akcije. Graditev in stalno tzDopoilnje-vanje sistema splošne ljudske o-bratmibe v skladu z razmerami ni lahka in enostavna naloga. Spričo njegovega delovanja v dani situaciji je treba nujno uresničiti vrsto pomen, še posebno pa organiziranost, načrtno delo, odgovornost in disciplino. Prehod gospodarstva države, vseh aktivnosti dražbe, vseh njenih struktur in delov, vse do najmanjše delavne organizacije in zaselka, z mirovnega na vojni tir je najzahtevnejša in najtežja operacija, vendar pa hkrati tudi bistven pogoj za uspešno zoperstavljanje napadalcu, t. j. za obrambo svobode, neodvisnosti, nedotakljivosti in družbeno politične ureditve države. Nuja za to, da bi bilo omogočeno izvajanje bojnih akcij in oblik neoboroženega odpora, je učinkovito delovanje vseh komponent ljudske obrambe, vseh delov in služb samoupravne socialistične skupnosti, v skladu z zasnovo o splošni ljudski obrambi, z normativnimi akti bojnih učinkovanj, tako na vsem ozemlju, kot tudi na njegovih posa-mezhih delih v različnih situacijah, ki jih utegne vsiliti vojna. Deveti kongres ZKJ, ki je izhajal iz pripravljenosti in odločenosti delavskega razreda, delovnih ljudi in občanov, da odločno branijo in varujejo pridobitve naše socialistične revolucije ter samoupravni družbeni Sistem pred napadi in pritiski sovražnikov, je uspešno usmeril in zaposlil zvezo komunistov s krepitvijo splošne ljudske obrambe. V zvezi z delovanjem za uresničenje zamisli splošne ljudske obrambe sta se uveljavila in nadalje krepila bratstvo in enotnost narodov in narodnosti ter njihovo prepričanje in pripravljenost, da z odločno obrambo samoupravnega sistema, suverenosti in ozemeljiske celovitosti sočasno branijo sebe in svojo svobodo. V minulem razdobju smo splošno ljudsko obrambo čedalje bolj krepili na temeljih socialističnih samoupravnih družbenih odnosov, dosegli smo idejnopili-tično enotnost, v veliki meri pa okrepili pripravljenost oboroženih sil in skupno zmožnost družbe, da se uspešno upre vsakemu napadu. To je toliko pomembneje če upoštevamo, da se v mednarodnem položaju skrivajo mnoge nevarnosti za svetovni mir, ki resno grozijo da bodo ogrozili svobod in neokrnjenost mnogih narodov in držav. Zvezi komunistov Jugoslavije se je posrečilo, da v zvezi z nalogami obrambnega organiziranja družbe aktivira delavski razred, občane in njihova združenja, družbenopdlitične organizacij e, samoupravna in predstavniška telesa in njihove izvršilne organe, upravne organe na vseh ravneh od občine do federacije ter vse druge dejavnike samoupravne družbe. S tem se je nadaljevalo p o družblj ev anj e splošne ljudske obrambe na kakovostno novih temeljih združenega dela in socialističnega samoupravljanja. V vseljudskem delovanju so se uveljavili mnogi komunisti, delovni ljudje, občani, pripadniki oboroženih sil in veliko družbenih ustanov. Ko je oicenjievalo uresničevanje zamisli splošne ljudske obrambe v minulem razdobju, je predsedstvo ZKJ na svoji 18. seji junija 1971 ugotovilo, da je mogoče dosedanje uspehe delovanja družbe za graditev splošne lujdske obrambe uvrstiti med največje dosežke vsega družbenega razvoj a v zadnjih letih. Pomemben napredek je bil dosežen v pravno normativnem u-rejainju obrambe in v jasnejši o-preddliivi mesta in Vloge družbe--nopolitiičnih in družbenih organizacij v splošni ljudski obrambi. Sprejeti so bili republiški zakoni o splošni ljudski obrambi, predsedstvo SFRJ pa je s »smernicami 'za obrambo SFRJ pred agresijo« določilo funkcije in obveznosti Vseh (družbenih dejavnikov v obrambnih dejavnostih. A. K. Poučevanje delavcev o delovanju gasilskih aparatov Naš razgovor Tokrat sem povabil na razgovor delavko Svilanita, tkalko tov. Koželj Pavlo. V tkalnici frotirja dela že 13 let. Opustila je svoj osnovni poklic barvarke, ki se ga je izučila v Labodu v Ljubij-ani in se preusmerila v tkalski poklic. Iz tektilne branže se sicer ni oddaljila, pa vendar se tkanje od barvanja bistveno razlikuje. Pogovarjala sva se o problemih s katerimi se srečuje na delu in izven dela. Glede zastojev v tkalnici frotirja, ki so bili v prvih tednih tega leta meni, da bi bilo teh mnogo manj, če bi bila bolj kvalitetna preja in tudi seveda bolj tekoče vzdrževanje in popravilo statev. Iste napake so močno ovirale delo na lO-strojnem sistemu. Tkalke niso bile kos stalnim pretrgom, zato je bilo nujno, da se je ponovno u-vedlo 8-strojno posluževanje statev o raznih problemih, ki se pojavljajo v tkalnici glede kvalitete in večje učinkovitosti dela meni, da bi se moralo vodstvo enote in strokovni kader TOZD več posvetovati z delavci, ki bi dali tudi svoje pripombe k zboljšanju reda in organizacije dela. Na Zborih delovnih ljudi se o problemih enote ne moremo pogovarjati, ker so ti zbori prekratki in usmerjeni v odločanje delavcev za posamezne poslovne odločitve. Delavci naše enote menijo, da bi se morale zadeve, ki na zborih niso bile sprejete v (določenem roku ponovno predložiti v drugačnem predlogu in to dati ponovno na zbor. To mislim konkretno za primer, ko je bil dan predlog da se poviša osebni dohodek v mesecu novembra za 5 %, pozneje pa (druga možnost ni bila dana in so bili seveda zato delavci prikrajšani za povišanje osebnega dohodka. Glede zadnega izplačila viška dohodka iz preteklega leta, ko je TOZD sVila dobila nekaj % več dobička kot TOZD frotir, so bile v naši enoti razne razprave. Večina misli, da bi morali imeti enak % za vse delavce Svilanita. Jaz mislim, da bi bilo tako tudi prav, ker smo vsi iz enega podjetja. Medsebojni odnosi v naši enoti so dobri. Tudi odnos do dela je v redu, kajti tkalka se le težko oddalji od delovnega mesta, razen v nujnih primerih. Vidim pa da je v dragih enotah odnos do dela nekoliko slabši, ker se nekatere delavke kaj rade odstranjujejo od dela. Verjetno niso toliko vezane na stroj in se zatekajo v garderobo na kajenje in klepet. Vsi se moramo zavedati, da so naši osebni dohodki STRAN 6 Kdo zaseda deficitarna delovna odvisni samo od dela čim več in čim blojše bomo naredili ter skrbno ravnali s predmeti dela in surovinami, manj bomo imeli stroškov in tako bo tudi podjetje finančno močnejše. Niso redki primeri ko tudi posamezniki izrabljajo bolniški stalež. Marsikaj tudi sama vidim in če se delavka trenutno slabo počuti ni rečeno, da je bolna. Odsotnost z dela zaradi bolniškega staleža se bolj odraža pri mlajših delavkah in zdi se mi da so nekoliko manj potrpežljive. Tudi zdravniki bi morali biti nekoliko bolj objektivni pri oceni, ko določajo bolniški stalež. Občutek imam, da nekateri zdravniki nimajo pravilnega odnosa do zavarovancev. Vsi imamo enake pravice do zdravstvenega varstva, zdravniki pa le tu in tam delajo razlike. Če pride v ambulanto »boljša« oseba ima do te Ali smo res Vsakdanja tema razgovorov med ljudmi je podražitev in inflacija. Vsi mavprek tarnamo, da osebni dohodki ne dohajajo podražitev. Če se človek ozre okoli sebe pa vidi, da je situacija nekoliko drugačna. Ni težko najti ostanke kruha po vseh kotih in smetnjakih. Niso redki primeri, ko se najde v posodah za smeti mesto, klobase in celo potica. Ne dolga tega, sem opazil na pločniku 100 m od šole Toma Brejca dva kdsa torte in kekse. Tudi v naši menzi bi se z ostanki kruha, kranjskih in ostale hrane dnevno nahranilo najmanj 10 ljudi. Dne 10 marca t. 1. je bila za malico goveja juha e .mesom in ribano kašo. Po končani malici je bilo v posodi za pomije najmanj 10 kosov mbsa in vdč kot polovico 20 literske posode zavržene hrane. Vb vsem tem bi se človek v resnici vprašal če res nismo presiti? Nič nam ni več dobro, z ničemer nismo več zadavoTjni m kar naprej godrnjamo. Res je, da vsi tega ne počenjamo, toda kljub temu se veliko hrane uniči. Ljubljanski Dnevnik je v eni lanskih številk zapisal da zavržemo na smetišča 187.000 ton kruha. Po teh podatkih bi človek dejal', da kljub nenehnim podražitvam živimo le poceni, če tako ne- zdravnik tudi boljši odnos kot do delavca. Ta odnos do delavca je bolj hladen in se zdravnik ne posveti toliko, kot bi se moral, morda vsaj s prijazno besedo. K temu mojemu razgovoru naj pripomnim še to, da nam je bila zadnja informacija o obračunu osebnega dohodka nejasna. Vsi delavci se na komplicirani izračun kakršnihkoli podatkovne razumemo. Zato bi bilo prav, da bi se podatki, predvsem obračun osebnega dohodka in drugi finančni podatki za katere so delavci zainteresirani, posredovali bolj neposrednto in na razumljiv način. Tov. Koželjevi se zahvaljujem za najin razgovor ter se za prihodnjo številko priporočam tudi ostalim sodelavcem. Urednik presiti? smiselno zapravljamo. Vprašajmo ise ali je povsod po svetu tako? Tudi v naši ožji domovini so še ljudje, ki jim manjka kruha, da ne govorimo v Afriki, Aziji in Južni Ameriki. Na tisoče in tisoče ljudi dnevno umira od gladu. Spomnimo se katastrofalne suše v Abesiniji, ko je zaradi lakote pomrlo najmanj 200.000 ljudi. Ta katastrofa je o-maijala celo cesarski prestol. Švedski znanstvenik Nilsson je izjavil, da človeštvu grozi epidemija lakote. Mednarodne in nacionalne zaloge živil so se povsod po svetu znižale tako zelo kot še nikoli v zadnjih dvajsetih letih. Leta 1972 so zaloge živil znašale 209 milijonov ton, leta 1974 pa so padle na 89 milijonov ton, to je na toliko, kolikor porabimo na svetu že v 21 dneh. Že čez sedem let bo na zemlji živelo okoli pet milijard ljudi. Pri sedanjem tempu razvoja poljedelstva in pridobivanja hrane je jasno, da bo leta 1980 primanjkovalo hrane vsaj za dve milijardi ljudi. Zaradi tega mednarodni strokovnjaki za prehrano opozarjajo, da morajo bogate države brez odlašanja začeti občutneje podpirati države v razvoju pri pridobivanju hrane. mesta Edina oblika migracijskih gibanj, ki je lahko močneje vplivala na zmanjševanje globalnega primanjkljaja delavcev je bil priliv delavcev iz drugih republik, ki v zadnjih letih kaže celo zn ar ke nadaljnjega naraščanja. V letu 1973 je bilo v Sloveniji zaposlenih že preko 77.000 delavcev iz drugih republik, od tega 75.500 v gospodarstvu in 1.500 v negos-podarstvu. To pomeni, da je že najmanj 12 % od vseh zaposlenih odpadlo na delavce iz drugih republik. Večina med njuni je že trajno priseljenih, saj jih je okoli 50 % zaposlenih v Sloveniji že nad 5 let, okoli 34 % od 2 do 5 let in le okoli 16 % manj kot 1 leto. Med novo zaposlenimi delavci v letu 1973 jih je bilo iz drugih republik okoli 11.250 (od tega le okoli 5.850 sezonskih delavcev). Ocen za 1974 leto pa kažejo na to, da jih bo letos od vseh novo zaposlenih že blizu ,15.000. Podatki kažejo torej na izrazit trend tako . relativnega kot absolutnega povečanja priliva delavcev iz drugih republik, ki je pogojen na eni strani z izrazitim primanjkljajem delavcev pri nas, na drugi strani pa s še bolj izrazitim pritiskom delavcev v zapo- slitev v drugih republikah. To nam najbolje lahko ilustrirata dejstvi, da prideta v Sloveniji ▼ povprečju na enega izkalca zaposlitve domala dve prosti delovni mesti, v jugoslovanskem povprečju pa prek osem iskalcev na eno delovno mesto (v nekaterih republikah še mnogo več, npr.: v BiH je to razmerje 1:11 ki v Makedoniji 1:18). Se bolj značilno je, da do takih razmerij prihaja kljub dejstvu, da je bila v zadnjem času in je še tudi letos stopnja rasti zaposlenosti v jugoslovanskem povprečju celo višja od slovenske. Tudi število novih potreb po delavcih beleži jugoslovansko povprečje visoke indekse rasti, medtem ko se v Sloveniji v zadnjih letih giblje sicer na visokem nivoju, ne kaže pa tendence naraščanja. Vse to nas ponovno navaja na ugotovitev, da je Slovenija glede delavcev — tudi dolgoročnejše .gledano — izrazito deficitarno območje In bomo tudi v bodoče morali računati z močnimi migracijskimi tokovi in objektivno pogojenim socialnoekonomskim pritiskom delavcev iz drugih republik na zaposlitev pri nas. Detalj konfekcijskega obrata neke tovarne. Primerjajmo naše obrate s tem na sliki pa bomo s pogoji dela bolj zadovoljni Pohvale in priznanja Kako zlahka steče pero, če se za dobra dela lahko zohvali ali da priznanje delavcem. Pod to rubriko bomo v bodoče v vsakem našem glasilu opisali primere dobrega dela in požrtvovalnosti za skupine in posameznike. Prav in pošteno je, da delovni ljudje vedo, kdo je na delu, prizadeven in dober delavec. Tokrat gre priznanje pomočnikom mojstrov tov. Brleč Alojzu, Burja Janku, Močnik Milanu, Drolc Antonu, Sovinšek Janezu, Kregar Milanu in Teran Janezu, ki so predlagali izpopolnitev vozička za dviganje osnovnih valjev na statve. Pri uporabi vozička so ugotovili, da se dajo določene stvari izboljšati v prid boljšega in varnejšega dela. Dali so iniciativo, ki je bila tudi osvojena in to: — zaščita elektromotorja na vozičku proti mehaničnim poškodbam, — podaljšanje ročice za odpiranje ventila za spuščanje vilic na dvigalu, — držalo za potiskanje vozička in — izvedba naprave za snemanje praznih osnovnih valjev iz Guene statev. Za prizadevnost pri delu gre pohvala tudi tov. Zlatnar Mariji vzdrževalki prostorv iz TOZD svila. Po osebni iniciativi se je odločila čistiti zunanja okna na stavbi Svile. Delo ji ni potrebno kazati, ker ga sama vidi. Tudi ostale delavke opozarja na red in čistočo. Vodja enote je dejal, da tako prizadevne delavke rv Svili še niso imeli. A. K. Stroški za Tekstilca Odbor za informiranje je_ na svoji seji razpravljal o stroških za Tekstilca za leto 1974 in predlagal finančna sredstva za leto 1975. Iz podatkov je razvidno, da je bilo za honorarje za Tekstilca in Informator izplačanih cca 24:500,— din, za tiskanje v Tiskarni Krško 40.500,— din in za klišeje v Ljudski pravici Ljubljana 13.000,— din. Skupni stroški za sredstva za informator so znašali v preteklem letu skupaj 78.000,— din. Iz teh podatkov je razvidno, da so se stroški za informiranje gibali v okviru planiranih sredstev. Gl ene na jubilejno 25-obletni-co Svilanita v lanskem letu je bila izdana posebna številka Kamniškega tekstilca z barvnimi _ fotografij ami in na boljšem papirju in je samo ta številka stala približno 18.000,— din. Uredniški odbor predlaga, da se za leto 1975 odobri za informiranje 75.000 din. Odbor za informiranje je razpravljal o osnutku Pravilnika za nar grajevanje prispevkov in tehničnega gradiva za Kamniški tekstilec. Tarife za prispevke in ostalo bomo objavili v prihodnji številki, ko jih bodo sprejeli organi upravljanja. ŠPORTNA REKREACIJA (Nekaj misli o športni aktivnosti za zdravo razvedrilo, za zdravo sprostitev in obnovo sil) Prof. Drago Ulaga Telesna kultura nikakor ni izum našega časa, saj spremlja človeka im bogati njegovo življenje že od najstarejših časov. Razlika je le v tem, da telesna vzgoja in šport danes nista vdč samo pravica izbrancev, ampak pravica vseh in vsakogar od nas. Še več: socialistična družba si prizadeva, da bi ustvarila pogoje za telesno vzgojo šolske mladine, za športno rekreacijo najširših ljudskih množic in za tekmovalni šport. Vsak človek naj hi se razvil v svobodno ustvarjalno osebnost, vsakdo naj bi bil kar najbolj zdrav, primerno močan, okreten in vzdržljiv, v najboljši telesni in duševni kondiciji, prav vsakdo naj bi bil čim bolj sposoben za ustvarjalno delo. Pri tem pa ne gre samo za čim večjo proizvodnjo, gre za delo, ki človeku daje osebno zadovoljstvo in .ga dela srečnega, gre pa tudi za delo, po katerem se razvedrilo im sprostitev ob svobodno izbrani športni aktivnosti tudi najbolj priležeta. Če upoštevamo različne gibalne človekove potrebe v mladosti, zrelosti in starosti, so se pri nas razvili trije glavni vidiki telesno kulturnega udejstvovanj a: 1. telesna vzgoja, ki je namenjena otrokom doma, v varstvenih ustanovah in v šolah, 2. športna rekreacija, ki je namenjena vsem ljudem od kraja, ne glede na spol, starost ali poklic, in pa 3. tekmovalni šport za tiste, ki .imajo veselje s sistematičnim treniranjem in tekmovanjem. Namen tega sestanka je: odgovoriti na vprašanje v zvezi s športno rekreacijo — telesno kulturo urejstvovanje — ki je namenjeno vsem ljudem, ne glede na spol, starost in poklic, odgovoriti na vprašanja, ki zadevajo njene cilje, sredstva, pojave oblike in metode pri nas in v svetu. Kaj je športna rekreacija? Rekli smo, da je telesna vzgoja zamenjena otrokom in dora-ščajoči mladini, da se s tekmovalnim športom ukvarja manjši del športnih navdušencev in zanesenjakov, za športno rekreacijo pa, da je namenjena vsem od kraja. Prav zato je športna rekreacija naj večjega pomena za splošno telesno kulturo, za zdravje in telesno ter duševno odpornost najširših plasti ljudskih množic. Kaj pomeni beseda »rekreacija«? Po slovenskem pravopisu pomeni razvedrilo, oddih in odmor, v angleškem slovarju piše: okrepilo, osvežilo, oddih, počitek, latinski pomen besede pa je ozdravljen. Nobena od teh besed ni najboljša, nobena ne zadene pravega. V bistvu gre za obnovitev sil, ki jih porabimo pri delu. Zato je po našem pojmovanju športna rekreacija »svobod- no izbrana športna aktivnost zaradi zdravega razvedrila, sprostitve in obnove sil«, ali z drugimi besedami, športna rekreacija je smotrna oblika oktivnega počitka! Premnogi ljudje menijo, da je za počitek najbolje ležanje, za okrepčilo pa hrana in pijača. Do neke mere to sicer drži, vse večkrat pa aktivni počitek zaleže neprimerno več kot pa pasivni oddih. Aktivni počitek v obliki raostne športne aktivnosti človeku obnovi in vrne porabljene sile in tako uštvarja ugodne pogoje za nadaljevanje dela. Pri športni rekreaciji gre pravzaprav za to, da npr. pri igri z žogo, usmerimo pozornost na žogo in s tem razbremenimo od dela utrjene živčne centre, hkrati pa poživimo krvni obtok in tako na novo prekrvimo vse organei. Rekreacijo imenujemo ponekod tudi »šport za vsakogar«. Zal pa je pri nas še vse preveč takih, ki športu ne pripisujejo posebne vrednosti za obnovo sil. Take ljudi je seveda težko prepričati, da bi bilo zanje zelo koristno, če bi si privoščili sprehod, poletno kopanje ali pa kakršno koli prijetno športno igro, recimo balinanje. Za razumevanje športne rekreacije je potrebno da vemo, da vsako mišično telesno delo krepi in razvija roke in noge, intenzivno gibanje pa nam razvija in krepi 'tudi notranje organe. Če se otroci ne bi dan za dnem igrali, če ne bi tekali, skakali in plezali, bi ostali telesno slabotni, gibalno pa povBem neizurje- Pregovor pravi: »Kjer se osel valja, tam dlako pusti«. Svojo dlako pa je takrat pustil v moških sanitarijah tkalnice v katero se gre iz previjalmice. Popacal je vrata in steno. Ta prostor »počitka« je popisal z .grdimi besedami in sramotilnimi stavki določanih oseb. Tiste osebe, ki so to pisale in risale niso nič boljše kot so bili tisti, ki so pahnili svet v morijo druge svetovne vojne. Z njih imeni obkladajo druge, ki se trudijo pri delu in takim prizanašajo, da imajo čas pisati po straniščih pamflete in svinjarije. Takšni ljudje, ki nimajo smelosti, da bi jo javno povedali kar jim ni prav, ali iz .oči v oči, se zatekajo k takim metodam, ki so vse prej kot moralne. Večini poštenim delavcem, ki uporabljajo te sanitarije se gabijo sramotilne besede in so tudi povedali kateri avtorji bi prišli v poštev. Avtorja izdajajo besede in posamezne črke, zato ni nič kaj težko rešiti krog osumljenih. Tisti, ki so pisarili po vratih in stenah, bi morali napisati tudi kaj o sebi, t. j. kakšen odnos imajo do dela. do soljudi ni. Iz roda vrod se je človek razvijal in ohranjal prav s telesnim delom. V modemih časih pa začenja telesnega dela zmanjkovati. Mehanizacija je močno posegla v tehniko proizvodnje, v promet in celo v gospodinjstvo, pa je tistega telesnega dela, ki ohranja človekovo biološko prirodo, vedno manj. Nevarnost je, da bi začeli propadati, zato je treba seči po fiziološkem nadomestilu za vzdrževanje funkcionalne zmogljivosti naših organov, seči po telesnih vajah, igrah, športu, planinstvu, plavanju, smučanju itd. človek, ki ne dela, se pomehkuži, zredi se, mišice mu oslabe in z 'Vsem tem pade tudi njegova splošna telesna odpornost. Vsak dan lahko poslušamo lastnike avtomobilov kako se redč, odkar se samo vozijo! Sedenje, bivanje v zaprtih prostorih, nenehna živčna napetost, hrup in promet, vse to je voda na mlin različnim boleznim modernega časa. Statistični podatki pa nam kažejo še. neke zaskrbljujoče pojave med mladino: vse več je najrazličnejših telesnih deformacij, ki jim botruje civilizacija. Več kot 50 % naših otrok ne zna plavati, čeprav velja prav plavanje za eno najboljših oblik športne rekreacije. Pri tem pa plavanje bolj kot katerikoli šport krepi naše telo .in mu predvsem daje lepo in zdravo držo. Med odraščajočo mladino najdemo 40 do 50% takih, ki imajo izredno slabo telesno držo, še huje pa je, da je ta odstotek iz leta v leto večji. Slaba drža je izrazita in do sredstev, ki so jim dana za delo. Skrito sovraštvo, ki nima osnove se vzbudi samo pri ljudeh, ki so plahe narave dn hi radi živeli na račun drugih. Da bi sede oprali, blatijo druge, ki jih ovirajo pri nepoštenem delu. Te posledica spremenjenega načina življenja in dela, zato M moderni človek še prav posebej moral obiskovati naravo v vseh letnih časih, obiskovati jo kot pešec, kolesar, čolnar, ribič, lovec, smučar itd. itd. Ob tem se bo razgibal, nahodil, naužil svežega zraka in prezračil ves svoj organizem, hkrati pa se tudi živčno odpočil. Obnovljen in prerojen se bo vrnil v mesto ali v tovarno! Izlet z avtomobilom do prve gostilne na periferiji mesta ni nikakršna rekreacija. Avtomobil je praktičen, da se z njim potegnemo iz mesta, potem ga je pa treba zapeljati v senco, ga zakleniti pa pot pod noge, v gozd, prek travnikov ali v hrib, kamorkoli, samo da hodimo, skačemo, se grizemo v kdlena, Vdihavamo svež zrak, uživamo lepote poletnega ali zimskega dne in si tako nabiramo novih sil za jutrišnji delovni dan. Če se vmes še zabavamo z žogo, perjanico, kolebnico, balinanjem — lahko kar s primernimi kamni — če uprizorimo tek čez dm in strm, pa skok prek potočka, pa metanje kamnov in kaj vem kaj je še vse, se gremo v najboljšem pomenu besede »športno rekreacijo«. Taka oblika bi morala postati univerzalni recept, ki bi ga morali predpisati vsakomur, ne glede na starost, spol in poklic. Se nadaljuje pamflete pišejo že leto dni in ali se je zato kaj spremenilo? Nič! Življenje teče dalje, ker to zahteva naravni proces ne glede na to, če je manjšina »za« ali »prati«. A. K. Komu koristijo pamfleti Novi prometni predpisi in prometna varnost VI Kmalu potem, ko smo stopili v novo leto 1975 smo zvedeli, da je bilo preteklo leto v prometnem pogledu, kar se tiče prometne varnosti, precej prizanesljivejše. Terjalo je kar 144 žrtev prometa manj kot leto pred tem, t. j. 1973. To je prav gotovo daleč več od pričakovanega in menda ga ni strokovnjaka, ki bii prerokoval tako zanesljivi uspeh vrste podvzetih ukrepov za večjo prometno varnost, pri čemer je bila v središču poz omasti odredba o omejitvi hitrosti vožnje na naših cestah. To je pravzaprav najbolj prepričljiv dokaz, da je velika, nekontrolirana, neprimerna hitrost vožnje z motornimi vozili zares zelo nevarna. Nova prometna zakonodaja pri nas je največje dovoljene hitrosti postavila v naslednje okvire: Na cestah skozi naselja predpisuje zakon največjo dovoljeno hitrost vožnje 60 km/h. S prometnim znakom je lahko ta meja hitrosti spremenjena navzdol ali navzgor. Takoj, že na tem mestu, moramo povedati, da je na slovenskih cestah zunaj naseljenih krajev določen poseben režim omejene hitrosti. To je: na magistralnih ali po starem, na cestah I. reda je določena največja hitrost vožnje 100 km/h. Na ostalih cesta, oziroma na cestah II. in III. reda in drugih je predpisana največja hitrost vožnje 80 km/h. To je odredba, ki jo je izdal republiški sekretar za notranje zadeve SRS in je bila podaljšana v veljavnostjo do 30. aprila tega leta. Sicer pa zakon mi prinesel bistvenih sprememb v pogledu največjiih dovolj enih hitrosti vožnje motornih vozil. Te so: — zna 80 km/h za avtobuse in avtobuse z lahkim priklopnikom ter za tovorna motorna vozila, katerih največja dovoljena teža ne presega 7.500 kg; — na 80 km/h za motorna vozila, ki vlečejo priklopne hišice (karavan); — na 70 km/h za tovorna motoma vožila, katerih največja dovoljena teža presega 7.500 kg, in za tovorna motorna ,vo-žila s priklopnim vozilom; — na 50 km/h za avtobuse s priklopnikom za prevoz potnikov. Na naši, za enkrat še kratki avtomobilski cesti, pa hitrost vožnje ni omejena, razen v kolikor ta režim hitrosti na posameznih odsekih te ceste ne urejajo prometni znaki. KAZNI: 1. Z denarno kaznijo od 200 do 1.000 din ali z zaporom do dveh mesecev se kaznuje voznik, ki je storil prekršek prekoračenja hitrosti vožnje s tem, da je bila povzročena neposredno nevarnost za drugega udeleženca v prometu ali prometna nezgoda; vozniku se sme izreči tudi varstveni ukrep odvzema vozniškega dovoljenja za čas od 30 dni do 6 mesecev; — Z enako kaznijo se kaznuje voznik motornega vozila, ki je vozil skozi naslednji kraj z večjo hitrostjo kot 60 km/h, če je bila s tem prekrškom povzro- čena neposredna nevarnost za drugega udeleženca v prometu ali prometna nezgoda; vozniku se sme izreči tudi varstveni u-krep odvzema vozniškega dovoljenja za čas od 30 dni do šestih mesecev. 2. Z denarno kaznijo 100 do 500 din ali z zaporom do 30 dni se kaznuje voznik motornega vozila, ki vozi po cesti v naselju s hitrostjo, ki za več kot 30 km/h presega največjo dovoljeno hitrost za to naselje. Če je bila s prekrškom povzročena neposredna nevarnost za drugega udeleženca v prometu ali prometna nezgoda, se sme vozniku motornega vozila izreči tudi varstveni ukrep odvzema vozniškega dovoljenja za čas od 30 dnii do šest mesecev. 3. Z denarno kaznijo 100 din takoj na mestu prekrška se kaznuje voznik motornega vozila, ki vazi skozi naselje z večjo hitrostjo kot 60 km/h; — Z enako kaznijo se kaznuje voznik motornega vozila, ki je prekoračil pri vožnji z ustreznim vozilom maksimalno hitrost, predpisano za to vozilo. Marjan Metljalk Prihodnjič: Zavijanje. Poziv temeljnim samoupravnim organizacijam in skupnostim, da naročijo glasilo skupščine SR Slovenije za delegacije in delegate Skupščina SR Slovenije je v začetku letošnjega leta začela izdajati »Poročevalca« kot uradno glasilo za obveščanje delegacij in delegatov temeljnih samoupravnih skupnosti in organizacij. Njegova naloga je na zgoščen način in pravočasno posredovati skupnostim in delegacijam skup-ščinsiko gradivo, o katerem delegati odločajo v zborih, in zagotoviti še druge pomembne informacije iz dela skupščine, njenega izvršnega sveta in upravnih organov. Poleg tega bo »Poročevalec« po dogovoru med Skupščino SFRJ in skupščinami republik in pokrajin prinašal na enak način obdelano tudi njeno gradivo, saj izhajata obe skupščini iz enotne delegatske osnove. »Poročevalec« bo izhajal dvakrat na mesec, po potrebi tudi v posebnih številkah. Gre potemtakem za glasilo, ki pomeni v celotnem sistemu informiranja delovnih ljudi in občanov in njihovih skupnosti in delegacij enega izmed osnovnih pogojev za njihovo delo tako v delegacijah kot v konferencah delegacij, v občinskih skupščinah, v republiški skupščini in Skupščini SFRJ. Z njim si bodo delegacije pomagale pri opravljanju dolžnosti, ki jim jih nalagajo delovni ljudje in občani, in pri uresničevanju njihove pravice, da so obveščeni o vsem, kar je predmet razpravljanja in odločanja v skupščinah- Upoštevajoč dosedanje izkazane potrebe in izkušnje, stališča družbenopolitičnih organizacij, predvsem pa ustavno določilo o tem, da so temeljne skupnosti dolžne zagotavljati pogoje za uspešno delo — in obveščenost sodi med Itake bistvene pogoje, sodimo, da smo s skupnimi močmi Skupščina SR Slovenije, Skupščina SFRJ in temeljne skupnosti dolžni zagotoviti, da se ti pogoji uresničijo tudi na ta način, da bo »Poročevalec« redno na voljo vsem, ki ga potrebujejo. Zato pozivamo delavske svete temeljnih organizacij združenega dela, svete krajevnih skupnosti, vodstva samoupravnih interesnih skupnosti, vodstva družbenopolitičnih organizacij, občinske skupščine in druge interesente, da se nanj naročijo, in sicer da naročijo toliko izvodov, kolikor je po njihovem potrebno za zadostno informiranost njihovih skupnosti in delegacij. »Poročevalca« naročite na naslov: Skupščina SR Slovenije, Šubičeva 4, 61000 Ljubljana. Začasna letna naročnina znaša din 80,—. »Poročevalec« bo na voljo tudi v prodaji po 3,— din za redno številko. Prosimo za natančne naslove skupnih im posamičnih naročnikov. Predsedstvo Skupščine SR Slovenije Izvršni odbor republiške konference socialistične zveze Slovenije Izvršni odbor predsedstva republiškega sveta Zeve sindikatov Slovenije Lepa gesta Na Dan žena so se nekatere delavke iz tovarne Utenzilij a iz Ljubljane odločile, da obiščejo Svilanit. S to delovno organizacijo uspešno sodelujemo že vrsto let'. Pri njih kupujemo razne tekstilne potrebščine. Delavke Utenzilije so si ogledale tkalnico frotirja in se našim delavkam za Dan žena oddolžile z nageljčkom. Ta pozornost je naše delavke zelo ganila, saj so jim z to gesto izrazile spoštovanje in solidarnost. Prisrčna vam hvala tovarišice iz Utenzilije! Za vase glasilo vaši PRISPEVKI Urejanje kadrovskih vprašanj Oto ealkilljtulčiku lata je bilo v de lovmi organizaciji zaposlebih 738 delaivcerv It. j. .183 moških 'in 555 žena, po učni pogodbi pa 4 vajenči. Pregled povprečja zaposlene de lovne sile v posameznih TOZD in DE TOZD frotir Zap. št. Vzrok odhoda 1972 1973 1974 Indeks M 1 2 M 2 2 M 3 2 2/1 3/2 1. Odpoved podjetja -- 2. Odpoved delavca 2 10 2 12 2 5 3. Sporazumna razrešitev 4 11 e 8 12 12 4. Razreš. med poisk. dobo 5 — 2 4 4 2 5. Odsluženo e voj. roka 7 — 1 — 2 — 6. Upokojitev 2 1 1 3 2 4 7. Samov, zapustitev dela 5 3 4 13 g 6 8. Disciplinska razrešitev 9. Smrt — — — — i — 10. Rehabilitizacija 1 Skupno: 25 26 16 40 32 30 31 56 62 110 111 1972 1975 1974 red. poig. red. pog. red. pog 10 šivalnica 147 4 158,5 >1 159 — 13 tkaln. frot. s pripravljalnico 220 0,5 225 — 223 — 14 konfekcija frotirja 59,5 1,5 65 — 80 — 15,16 barvama z oplemaniitilnico 20 — 20,5 — 20 — 20,21 vzdrževalna DE s koti. 39 0,5 41 — 45 — kontrolni oddelek 22 — uprava TOZD frotir 21 j5 — Povprečje skupaj 570 TOZD svila 41 konfekdiia Svile 23 — 31 1 43 — 42 tkalnica svile 13,5 — 22 — 16 — 43 uprava in prodaja slvile 6 — 6 — 6 — Povprečje skupaj 65 Delovna skupnost skupnih služb uprava — strokovne službe 78 .1 93 — 59 — komerciala 29 0,5 26 — 29 — trgovina 3 — 3 — 3 — Spl. kadrovska povpr. v letu 1974 21 gospodarsko fin. služba - „ 25 nabavna služba — „ 1:3 59 komercialni služba — „ 29 trgovina — „ 3 povpr. 91 Rekapitulacija: Gibanje delovne sile v posamez TOZD frotir 570 nih mesecih — primerjalno od TOZD sVila DS skup. službe 65 91 leta 1972 — 1974 s trgovino in delovno silo zaposleno za določen DO Svilanit povpr. 726 čas: 1972 1973 1974 Indeks 1 2 3 2/1 3/2 J anuar 623 668 714 127 107 Februar 625 670 718 107 107 Marec 622 681 717 109 105 April 622 682 718 1110 105 Maj 633 680 723 107 106 Junij 638 683 721 107 106 Julij 639 699 724 109 104 Avgust 658 697 731 106 105 September 650 703 738 108 105 Oktober 663 7111 740 107 104 November 603 710 736 107 104 December 660 715 738 108 103 Povprečje: 655 692 726 106 105 ODHOD DELOVNE SILE V letu 1974 je bilo v delovni organizaciji razrešeno delovnega razmerja in članstva v delovni skupnosti 62 oseb (32 .moških in 30 žensk). Vzroki odhoda delavcev, zaposlenih za nedoločen čas, primerjalno od leta 1972 do 1974 — so: Z reorganizacijo upravljanja podjetja rt. j. z uvedbo TOZD v delovno organizacijo, je bil ukinjen odbor za kadre 'in kadrovske komisije po delovnih .enotah. V TOZD frotir smo kadrovsko socialne probleme reševali preko svetov DE, .sveta uprave TOZD frotir ali DS TOZD frotir; v TOZD svila pa preko DS TOZD svila. V Skupnih službah smo kadrovske probleme reševali preko DS skupnih služb. Delo je potekalo na osnovi statuta delovne organizacije, statuta temeljne organizacije združenega dela frotir, statuta temeljne organizacije združenega dela svila in na osnovi samoupfravnega sporazuma o medsebojnih delovnih razmerjih. Strokovna služba je za vse delo v zvezi s kadri in socialno problematiko v DO pripravljala dokumentacijo in potrebni material ter realizirala sklepe. Skrbe-laje za zasedbo delovnih mest, ki je vsako leto bolj problematično, ker na splošno v kamniškem področju manjka veliko delovne sile. Dalje je kadrovska služba skrbela za ustrezno zaposlovanje delavcev, za invalidske postopke ter predčasne starostne ali redne upokojitve itd. V stalni povezavi z zdravstvenimi ustanovami je služba reševala probleme iz zdravstvenega področja, organizirala sistematske preglede za DE 20 in DE tkalnice svile. Cepljenja proti gripi ise je verjetno zaradi upadanja epidemije v zadnjih letih udeležilo komaj 19 % od vseh zaposlenih, pravilno cepljenih (2 x) pa je bilo le 12%. Zaradi izboljšanja zdravstvenega stanja zaposlenih je bilo na osnovi evidence o bolniških izostankih, mnenja zdravnika in konference sindikata Svilanita odobreno preventivno okrevanje 44 članom DO — od tega 5 članom aktiva ZB. V letu 1974 je to ugodnost koristilo 23 oseb, 4 niso bile sposobne zaradi posebnega zdravljenja, za ostale se je pa možnost koriščenja prenesla v leto 1975. Poleg 10 delovnih dni izredno plačanega dopusta je DO kitila Stroške procentualno po dohodku na družinskega člana + 75% tako, da so bili delavcev od 901 — 1.100 din dohodka na družinskega člana kriti vsi stroški okrevanja s .tern, da je socialno zavarovanje skoraj vsem krilo stroške zdravstvenih uslug posebno v zdraviliščih. ZAHVALA Zveza energetikov Slovenije podružnica Domžale-Kamnik se iskreno zahvaljuje delovni organizaciji Svilanit za denarno pomoč pri organizaciji letne skupščine, katere so se udeležili tudi predstavniki društva pobratene podružnice Sombor. Predsednik podružnice Domžale — Kamnik IVAN iNOGRAŠEK ZAHVALA Vsem sodelavkam tkalnice frotirja in ostalim se zahvaljujem za izrečeno sožalje in udeležbo na pogrebu mojega očeta Ben-Ko Jdžeta. Še enkrat vsem iskrena hvala! BENKO BOGO Z A H V A I. A Vsem, ki ste nam ob smrti mojega očeta Poljanšek Mihaela, izrekli sožalje, darovali vence in cvetje, ali se udeležili pogreba se javno zahvaljuje POLJANŠEK SLAVKO z družino Vsaj enkrat na mesec se spomnite na Tekstilca in postanite njegov dopisnik KADROVSKE VESTI meni .gospodarstvo teža visoke inflacije ((razvrednotenje denarja), ki je lani iznesla 58 odst. Letos so poveičali prometni davek in mora vsak delodajalec za zaposlenega plačati poseben dodatni davek, iz državne službe pa bodo Odpustili 2200 ljudi. Sprejeti na delo: Kladnik Franc Kladnik Ivica por. BELCIJAN Pirš Ivanka por. SKAMEN Na novi življenj iški poti jim želimo mnogo skupne sreče in veselja. Rodili so se: Vrhovec Ljubici — sin STANOVANJSKA IZGRADNJA IN KRIZA V naši državi pride na 1000 prebivalcev 247 stanovanj oz. 12 kvadratnih metrov stanovanjske površine na osebo. Povprečje niti ni tako slabo, toda kot navadno se v njem skrivajo zelo velike razlike. Šestintrideset odstotkov Pregl Andrej Zajc Alojzij Zamljen Jožica Volčini Janez Jerman Marija Dragdš Miroslava Ocepek Ivan Turjačamin Ljubomir Brelih Stanislav Balantič Alojz Muzaferavič Bečir Čekov Dobra Cocej Bojam v IDE v :DE DE DE DE DE DE DE DE DE DE DE DE 20 13 13 31 14 13 30 15 31 10 13 14 15 Odhod delavcev iz delovne organizacije: Strajhar Roman iz DE 13 — sporazumna razrešitev Uršič Alojz iz DE 13 — sporazumna razrešitev Zupančič Janez 'iz DE 15 — med poizkusno dobo Zavrl Zdenka iz DE 42 — lastna odpoved Miuzaferovič Bečir iz DE 13 — med poizkusno dobo Poroke: Zamljen Ciril Mlakar Jožica por. ZAMLJEN Spruk Jožici — hčerka Prisilam Mariji — hčerka Erman IMaiitini — din Hribovšek Milici — hčerka Kuhar Miri — hčerka Nesreče: Plahutnik Julijana iz DE 10 — obratna nezgoda Pavlič Antonije iz DE 14 — obratna nezgoda Korošec Mojca iz DE 13 — obratna nezgoda BFSEb Zanimalo vas bo NA MEDNARODNI BORZI DELA Število inozemskih gostujočih delavcev se je lani v ZR Nemčiji znižalo za približno 1,4 milijona. Konec septembra 1974 je bilo Turkov 590.000 (25 odst.5, Jugoslovanov 470.000 (20 odst.), Italja-mov 370.000 1(16 odst.), Grkov 225.000 (10 odst.), Špancev 165.000 (7 Odst.) itd. V nurenberškem u-radu za delo računajo, da se bo nazadovanje zaposlenosti za inozemske delavce nadaljevalo tudi vse nadaljne mesece. V državah EGS je brezposelnost v latu 1974 občutno narasla; od 2,7 milijona (11973) na 3,8 milijona. IZRAELCI IN VOJNI STROŠKI Izraelska vlada je parlamentu predložila proračun za letošnje proračunsko leto v višini 60 milijard lir. Od tega gre več kot ena tretjina za obrambne namene. Finančni minister je nedolgo tega napovedal nova povišanja cen in davkov. Razen tega bre- Opam J* bile »udovite. Vet Sag S* nisem zbudil. celotnega prebivalstva ima namreč manj kot 8 kvadratnih metrov na osebo, medtem, ko 10,5 odstotka prebivalstva živi v stanovanjih, kjer pride na osebo več kot 20 kvadratnih metrov stano-vanjiske površine. Za stanovanjsko izgradnjo se v merilu države odvija 8,5 odstotka narodnega dohodka, in smo v tem med prvimi državami v ev-ropi. Kljub tolikšnim vlaganj im pa uspeh ni zadovoljiv. Ce bi se sedanji položaj gradnje stanovanj nadaljeval, bi morali v petih do šestih letih odmerjati 12 odstotkov dohodka, če ne bi hoteli zaostrovanje stanovanjske krize. Ne-pohvaino pa je to da je pri nas gradnja za 25 odstotkov dražja kot v številnih drugih državah. OBVESTILO Upravni odbor IGD Svilanit obvešča članice in člane, da se pričnejo s 21. 4. redne gasilske vaje. Dopisujte v naše glasilo NAGRADNA KRIŽANKA Rešitve pošljite v 10 dneh uredniškemu odboru po izidu Tekstilca. Tri pravilne rešitve bodo nagrajene s kravato in brisačo. »KAMNIŠKI TEKSTILEC« GLASILO DELOVNE SKUPNOSTI TOVARNE »SVILANIT. KAMNIK UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR ODGOVORNI UREDNIK KONDA ALOJZ NAKLADA: 700 IZVODOV TISK: »PAPIRKONFEKCIJA« KRŠKO STRUP Boim PLIN KEM. PRVINA Cd____ UČENJE LOŠKA TOV. HLADIL* MIKOV TISKO- VINA IVAN ČARGO NRAVI GR. BO 6 VETROV AR. ŽREBEC ŽrTVaval- IHENAIN NI PRIIMKA I KLUB KAMEN-ŽEK LAT. DEL. KI MONTIRA VAUEC ZVITEK VODNO PLOVILO darilo AMESEC' ZIDOV. KOLEDAR EINSTEINU JUlNL SADEŽ KARLO ČEH ZAMA- ŠEK STOT LUKSEM- BURG NAUK O JAJCIH ZAČETNA N VELIKA ČRKA NEfL PISEC 6ERHAAD 1tt8-ISAt ENAKI ilRKI NOBELU NOVAK CIRIL VULKAN NA SICILIJI ERBIJ OZN. ZLATO (PREBI- VALCI ILIRIJE AVSTRIJA NEKDANJI RUSKI VLADAR PROVAN- SANSKI PESNIK THEODOR BOC. VRSTA HRASTA NAUK O SKRIVNIH MOČEH STRD ŽALUZIJA IGRALKA SHARON KRILO NEM. PREMI- ŠLJE- NOST FIZOLOVti NAS ELE KTRIKAR ZDRAVILO ZA VSE BOLEZNI VRSTA CIGA- RET HIŠNI SVET BOROVJE V ZSSR IAVDU- EHOST STARA HAMA is: ROZKA ZORE LOKAL V LJUBIJA ZLATNINA ZHECKAH KROMPIR IBSUZBAR- ViNPLINl IT.FASIST. POLICIJA ALKO- HOLNA PIJAČA OVIRA GLAS TRI STRELU KILO- GRAM POVRŠINSKA MERA uTfr POL.PRI- STANIŽČE ČRNA BARVA KART TR. MOZOLJ OGRC RJAVI PREMOG 05. ZAIM. OBDELO VALNA ZEMLJA KEM. PRVINA OZN. J. VSE VRESU TV. NATOV. LESJAK Sil. ČRKA MURNIK DARE. LAMPIČ HIDRANT ITALIJA SONČNI POJAV KRČMA TUR. JETIKA SUŠICA SPOJINA OGLJIKA ZAPNOM MESTO V XR. NEMČIJI KlAVANJA M. IME VRSTA ČRNEGA VINA PRIMOR- SKI VZKLIK TOD NIKALNICI 10. ČRKA Konec poloto KA__ GR.ČRKA ČLOVEKU PODOBNA OPICA POLITIK KARDELJ GERM. MU$A OBLIKA ZNAMKA AVTO. iEl DOKTOR ZNAM« JE NORVEŠ- KA SPODNJE OKONČINE ČRNILO BARU ALKA RETA GLASB. ZNAK NAS ČLOVEK PONAV- LJANJE ISTEGA SAM06L URADNI SPISI OVOJ MAPA URUGVAJ. SLIKAR CARMELO QUIN OBOKAMO STEBRIŠČI RADON URŠKA GOLOB RUTAR ANDREJ MOHAMED. VERA TILM. KOMIKA STAN IN»«»» VSOTA g&LV »ESOLJU V GR. MITOLOG. “vsov Vanadij ZDRAVNIK RA UŠESNI M VRATNE BOLEZNtl DRŽAVA V ZDA OTOK V JADRANU RDIČ.KRIŽ SLovtua ZAN06 VPIS v zemljiško . KNJlfiO MRAUti PREPROGE IMEPO H. ARRAS TUR. . VEUKAS NOČNA PTICA T0TE6 no\em IZPRAZNI njo... IRSAHOG PROŠTOM GLEDAUS. MITO TRETAIT STARAVSt DENAR ODPRTINA V ZIDU TONA IB. ČRKA PIJAČA MORNAR. •moč:-N ARI CA NASELJE OBMOR- SKATTICA BOLEZEN POVZROČA JO MUHA CECE 3AMG5L TURČIJA BARVA IGRAL. . KART SHARIT AKTlNIJ LAT. 5E-STEVANEC OZN. ZA KISIK SHRV. VHOD PREBIVM: Cl IRSKE MOŠTVO EKIPA H. UR (ribiška MREŽA M OCVRTI BOBI TOVORNI VOZIČEK AJD PLAČA VLADAR.- SKIHHIS RADI US SLOVENSU ZNAMKA AVTO BOG SONCA LJUD- SKA REPUB- LIKA 0D60- yM NARODO- SLOVEC EGIPT PIJAČA ST.SLOVA STROKOV NJAKZA OCEANO- GRAUJO RASTLIN. BODICA TRSJE OSOVINA DEL VOZA JEZERO IT. OSVEiJL. PIJACAl SEBE PRISTAŠ JAKOBIH nffnr KUHAR IVAN AVSTR) SK ČASOPIS. AGENCIJ. PAEPibš )BfiASO- VIC BAJKA DEL. ROKE SEZNAM IMEN MIKLO- vA...«