200. Številka.
Trst, v četrtek, 13. oktobra 1S9S.
Tečaj XX HI.
„Ediaost"
izhaja dvakrat na dan. ružim nedelj in praznikov, zjutraj in zvečer oh 7. uri. O ponedeljkih in po praznikih izhaj« oh 9. uri zjutraj.
Naročnina znaSa:
Obe izdanji na leto . . . ^Id. J1--Za Mmn večerno izilanje . „ 12- — Za pol leta, četrt leta in n« tiienee raznierno Naročnino je plačevati naprej. Na na-ročhe hrez priložene naročnine »e uprava ne ozirB.
Na drobno se prodajajo v Trutu zjnt-ranje Številke po 3 nvč. večerne Številke po 4 nvč.; ponedeljake zjutranje Številke po 9 nvč. Izven Truta po 1 nvč, več.
EDINOST
(Večerno izdanje.)
GLASILO POLITIČNEGA DROŠTVA „EDINOST" ZA PRIMORSKO.
Telefon Stv. H70.
4 nvč.
V edinosti Je mod!
Oglasi
*e računajo po vrstah v petitu. Za večkratno naročilo * primernim popuatoaa. Poslana, oaairtniee in javne zahvale, domači o^laai itd. ne računajo po pogodbi.
Vai dopisi naj se poiiljajo irfdnKtTn, ' Vefrankovani dopMt »e ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo.
Naročnino, reklamacije in oglase sprejema uprHvniitTO. Naročnino in oglase je plačevati lovo Trst.
trednlštvo in tiskarnsi se naliajata v ulici <'arintia Stv. 1*2. Iprimiištvo, «<I-pravnUtvo In sprejemanje Inseratov
v ulici Molin piccolo Hv. II. nadstr.
JJ
Izdajatelj in odgovorni urednik Fran Godni k.
Lastnik konaorcij lista „Edinosti"
Natisnila ti
Brzojavna in telefonična poročila.
(Novejše vesti.)
Dunaj 12. Nemška cesarska dvojica jc prispela danes o 9. uri 30 min. /večer na severni kolodvor in je nadaljevala yožnjo v Meidling, od koder se je o 10. uri T> min. peljala dalje proti Benetkam.
I Ml naj 12. Nadvojvoda Viktor je odpotoval danes popoludne v Kodanj, da bode mesto eusarja navzoč pri pogrebu kraljice.
Iill(llmp<'5til 12. Ogerska kvotna deputacija je vzela danes na znanje poročila ogerskega odseka, obstoječega iz sedmih členov, o avstrijskem predlogu, po katerem bi bilo na podlagi posrednih in neposrednih davkov določiti kvotno razmerje, izključno preeipiumn, na 38 f/2 G1 l/a, kar bi se naj okrajšalo na 38 h 152. Ker so se členi avstrijske kvotne deputacije povrnili danes zjutraj nazaj na Dunaj, je treba, da se avstrijski predlog z priloženim gradivom vred natančno prouči in se določi ogerski proti predlog v poBebni seji ter naznani avstrijski deputaciji.
Kader 12. Včeraj o 6. uri 5 min. se je začutil pri Sinju močen potres. Skoda jc neznatna.
Itcrolin 12. Turški poslanik Tehvik-pafta je danes odpotoval v Carigrad.
Pariz 12. Kakor se zatrjuje, se v včerajšnji večerni seji ni mogel zjediniti biro sindikata železniških delavcev glede vprašanja o splošnem š t r a j k u. Mnogo delavcev je pripravljeno zopet vsprejeti delo in vsled postopanja železniških delavcev ne pozivajo niti nekateri govorniki več tako energično k štrajku, kakor prej. Na nekaterih stavbah se je število delavcev vidno pomnožilo. Dosedaj se ni zgodilo ničesar posebnega.
1'arlz 12. Predsednika municipalnoga in generalnega soveta sta šla danes zjutraj k ministru
PODLISTEK.	<r>2
Čuvaj se senjske roke!
Zgodovinska povest.
Spisal A. Senoa. Poslovenil F. S. Cvetkov.
»Da si nam zdrav!« je vpil narod, a Duma, Duma — je pohitela —je poletela — kakor vila — kakor strela, pokleknila pred svojega soproga in jecljala v solzah :
»O moj — moj — dan — moja zvezda!«
Po grajskem dvorišču teče kri, leže šlemi, sablje, klobuki, noži, puške. Dve kompaniji je raz-sekala uskoška roka, dvesto nedolžnih žrtev Rabati-nega izdajstva. A on? Deset Uskokov je zletelo z golimi noži po grajskih stopnicah, pred njimi Pavle Milovčič. Ze so na koncu hodnika, v zadnjem stolpu. Vrata so zaklenjena. Pod jednim udarcem kopita so padle. V sobi stoji Rabata. Razširjenih nog drži v desnici meč, v levici samokres. Lasje mu padajo na čelo, lice mu je porumenelo, a ustnice so mu pobledele, a velike, bele oči so, kakor da bi mu hotele skočiti iz glave.
»Glavo daj !« je zavpil Milovčič.
Rabata jc nameril samokres na vojvodo. Petelin seje sprožil, ali puška ni počila. Kakor blisek je namerilo deset pušek na Rabatina prsa. Počile s«). Rabat« je padel na koleno.
»Verujem v Ho —« somu zamrmljale blede
za trgovino, da mu naznanita zahteve delavcev na razstavinih delili. Minister jima je odgovoril, da, akoravno želi, da bi bil štrajk že skoro končan, vendar ne more ničesar storiti in jc pripomnil, da so razstavina dela napredovala tako, da se lahko počaka do konca štrajka. Na to sta se podala oba predsednika v spremstvu deputacije štrajkujočil. k ministru za javna dela, prosit ga, naj posreduje pri železniških družbah v prilog delavcem v zemlji. Minister je odgovoril, da pri družbah ne more posredovati oficijelno.
Pariz 12. Ministerski predsednik Rrisson je sprejel danes popoludne oba predsednika munici-palnegn in generalnega soveta, ki sta mu predložila več administrativnih vprašanj, tičočih se štrajka. Rrisson je izjavil, da se bode ministerski sovet v kratkem posvetoval o teh vprašanjih.
Pariz 12. V diplomatiČuih krogih se govori, da poročila listov o razpravah v špansko-ameriški mirovni komisiji niso druzega, nego samo domnevanja. Vzajemno razmerje med špansko in ameriško mirovno komisijo da ni tako napeto, kakor menijo listi.
Yokohauia 12. Rcuterjeva pisarna javlja iz Soula : Trije možki, ki so bili baje voditelji zarote proti korejanskemu cesarju, so bili dne 10. t. m. obešeni v zaporu.
Omaha (Nebraska) 12. Predsednik Mac Kin-ley je došcl včeraj som, da obišče trans-Missis-sipi razstavo. V govoru, ki ga je držal predsednik, je izjavil, da prinaša zadnja vojna Zjedinjenim dižavam neizmerno veliko dobrega, pa tudi ravno toliko bremen. Američani se ne bodo nikoli od-tezali odgovornosti in se nikoli odmikali bremenom, katera jim nalaga pospeševanje civilizacije. Američani da so sc pokazali junake na vodi in na suhem. Amerika je pričela boj zbok človekoljubja in ne sprejme nikakih mirovnih pogojev, ki bi ne bili v
ustne, — ali v tem trenotku je zablisnil nož, glava mu je odškočila in truplo se je valjalo v krvi.
»Kje je njegova desna roka? — prokleti Benečan?« je vprašal vojvoda. »Iščite ga, iščite, da ne uteče.«
»Tu jo njegova kapa !« je skočil llskok vojak.
»V kaminu? Odprite vratca — Nič? Vstopite !«
Vojak se je zavlekel v votlino in pogledal v vis.
»Jc-li?« je vprašal Milovčič.
».Je,« je odgovoril vojak.
»Meri!«
Vojak je dvignil puško, sprožil in skočil iz votline; nekdo je zajokal in kakor kamen je pal iz dimnika Capogrosso. Zrno mu je prebilo glavo.
»Raztržite mu častno obleko, ni je vreden!« In vojaki so mu strgali častniško obleko, a iz pod nje so se prikazale v črni baržun uvezene srebrne črke: C. D. X. — Consigli dei dieoi.
Gromovito se je odzival narod, ko so vojaki postavili na grajska vrata krvavo glavo izdajalca — Josipa, a ko so mu hoteli nekateri svetniki prenesti druzega dne telo v stolno cerkev sv. Jurija, razjarile so se senjske ženske in vrgle ničvredneža iz božjega hrama.
»Se jeden naj nam pride v pesti!« je rekel starec Milovčič, »škofa vlovimo, da ne odnese žive glave, ker on je početnik vsega zlega,«
interesu človekoljubja. Narod, je rekel predsednik, ima dobro vest.
Kristlanlja 12. Storting je otvoril danes ministerski predsednik s prečitanjem prestolnega govora, v katerem sc pravi, da se je kralj veseljem pridružil mirovnim predlogom ruskega carja. Ruska vlada da je predlagala revizijo trgovinske pogodbe med Rusijo in Svedsko-Norvežko, Nor-vežka vlada je pripravljena stopiti v pogajanja glede norvežko-ruske pogodbe.
Še o izgredih v Nabrežini.
Pobavimo se nekoliko z interpelacijo goriških poslancev italijanske narodnosti o zadnjih dogodkih !
O hinavstvu takoj v uvodu ne govorimo dalje, ker za vsakogar, ki pozna dejstva, govore dovolj glasno ravno — dejstva sama! Ko gre človek miino takih jKijavov, se mu malce postudi in — gre dalje.
Na take stvari nočemo odgovarjati; ako so zadovoljni oni drugi, ki bi morali nekoliko čuvati nad takimi Btvarmi, zakaj naj bi sc razgrevali mi ?! In sosebno še, ako pomislimo, da se nam je vsikdar slabo izplačeval »celiauftement« v označevanju državljanske kakovosti naših ljubih sosedov.
Drugače je z drugimi trditvami v interpe-laciji goriških gospodov. Tu treba že nekoliko odgovora.
Splošna trditev, da so Slovenci nastopali proti Italijanom, bije jednostavno resnici v obraz. Rcsuica, notoriČna resnica, pripoznana tudi od laških glasil, je, da so namreč tudi po italijanskih in furlanskih krajih demonstrovali proti Italijanom. To niso bile torej izključno demonstracije Slovencev proti Italijauovm marveč so bili to pojavi avstrijskih državljanov proti italij a ns k i m d r-
»lles je,« je odgovoril OrloviČ, »a njega iščite zaman. De Dominis je slutil krvavo sodbo, umaknil se je za rana ter pustil v škripcu samo slepo orodje — Rabato. Telo smo ubili — a duša je |k>-begnila.«
Uskoki so se povrnili v Senj, v Senj sc je povrnil tihi, blagi mir. In zopet se je sprehajala po zidovju uskoška straža in zopet jc stal pred graj-ščino Uskok s sijajno puško, a nad njim v mesečini bleda, krvava Rabatina glava, kakor jc stal pred letom dnij mušketir pod krvavo glavo junaka Martina PosedariČa. Mestu so zapovedovali vojvode menjajo se, dokler ni prišel cesarski kapitan Trža-čan Frnncol, katerega so Uskoki lepo sprejeli in ki jim jc vračal milo za drago.
»Juriša!« jc rekla Duma, ko je sedela pri večerji in objela svojega moža, »oh, kako sem srečna, ker te tako objemam brez strahu, ker tc objemam otl srca, ne boječa se rabeljna. Moj si, moj, clo mojega groba.«
»In ti do mojega groba moja!« jc odvrnil kapitan poljubujfe ženo na čelo, »ti si me rešila, duša! Pretrpeli smo strašen, krvav sen. Slava Rogu, prebudili smo bo; oh, da bi se vsi prebudili! Pa sedaj vsaj vč svet, koliko velja senjska roka.«
»Slava Rogu!« je dodal stari Pavle Milovčič, »slava mu in čast, tla bodo tc moje stare kosti počivale v sveti zemlji, kjer sem se rodil.«
(Pride še).
ž a v Ij a no m !!! To je resnica, ki je sicer pelin /a neodređeno gospodo, ali je vendar resnica!
Interpelacija pripoveduje nadalje, kako daje komaj rešil življenje ta, kako da seje komaj umaknil umorstvu drugi, kako da so krvavo potn-pali tretjega, kako se tolpe valile po Nabrežini, pobijajoče, pleneče, kako da s« se tudi v »t. Križu pri Trstu srodila Jednaka iiasilstva.
P fuj ! I radno je dokazano in konstatovano, da v Križu »ploh ni bilo nikacega izgreda in da se je ljudstvo vedlo uprav uzorno. To so morati vedeti tudi interpelantje in vendar blatijo brez vsega srama dobre ljudi!! Da, sram jih bilo te — resnicoljube iz italijanskega kluba !! Ali ne ogorča to ljudstva ! ? Take Inž nji ve interpelacije so v prvi vrsti intelektuvelne provzročiteljiee narodnih spopadov! Sebe naj tožijo gospodje in nikogar druzega!
O dogodkih v Nabrežini govori interpelacija kakor o kaki novodobni »svetojarnejski noči« ali »parižki krvavi svatbi« (V noči med 23. do 24. avgusta, sv. Jarneja dneva, v letu 1572. so namreč v Parizu poklali par tisoč francozkih protestantov), tako, da si mora človek misliti, da je kar v potokih tekla kri in kakor da je le par italijanskih delavcev moglo rešiti svoje življenje z veliko silo.
Pfuj zopet! Sramota nad onimi, ki takimi izmišljotinami črnč in blate ljudstvo, od katerega žive !
Resnica je namreč, da na vseh demonstracijah in izgredih ni bil nikdo telesno poškodovan, pač pa je neki Italijan spravljal življenje demonstrantov v nevarnost, s tem, da je streljal nanje.
Nnbreiina ima na tleh kakih 10 kvadr. kilometrov 24« obrtnikov, 31 krčem, in kakih 3600 delavcev. Orožniki Nabrežinski pa morajo opravljati varstveno službo tudi na Krasu. In za toliko obsežje in toliko indnstrijalnih delavcev bo določeni za postajo v Nabrežini le 4 orožniki, a še to število že leta sem ni bilo popolno, ampak so bili tu le po trije in tudi le po dva orožnika. Da, dogajalo se je čestokrat, da ni bilo v Nabrežini nobenega orožnika! Kaj sta dva orožnika proti nnd 3000 delavcev! In vendar je vsikdar vladal mir v Nabrežini !! To faktum, katerega morejo potrditi vsi orožniki, ki so službovali v Nabrežini, govori pač dovolj dokazilno, da ti ljudje niso taki razbojniki, kakor jih slika interpelacija, in da so pač morali biti posebni vzroki, ki so razvneli to ljudstvo!
In tudi onega usodnega dne so bili orožniki v službi na Krasu. Da so bili onega dne orožniki takoj na mestu, gotovo se ne bi bilo zgodilo ničesar. Saj potrdi lahko, ako mu je kaj do resnice, tudi stražmojster Cigoj, da je on sam ustavil do 1000 ljudij, ki so se mu pokorili vsi do zadnjega. Istotako je gnla resnica, da o are to vanj u se ni dogodil niti jeden sam slučaj upornosti. Na golo besedo občinskih podžupanov in obč. stražarja so prihajali ljudje sami kakor jag-gnjeta in so molili tja svoje roke orožnikom! Ali delajo tako razbojniki?! In potem treba pribiti, da je od tistega trenotka, ko je stražmojster Cigoj ustavil kakih 1000 demonstrantov, pa do tedaj, ko so došli vojaki, minolo celih 10 ur, a ga vsem tem času ni bilo niti jednega slučaja upornosti. Da, niti kričanja ni bilo. A kaj bi bila lahko storila ta množica, da bi bili ti ljudje res taki razbojniki, kakor trdijo goriški interpelantje?!
Ta dejstva govore sama in dokazujejo, kako se je vse pretiravalo in kako goriška interpelacija bije resnici v obraz.
A oni javni organi, ki so bili na licu mesta one dni, naj le obračunajo svojo vestjo, da-li je bilo res potrebno, da se je po takem ljudstvu mahalo po hrbtih 8 ploščo — ne z ostrino — uradnega meča, da se je takemu ljudstvu navlašč stopalo na noge in je drezalo, kar je moralo še bolj rezati v dušo tem nesrečnežem.
Interpelantje menijo hinavski, da so nekdaj mirno živeli med seboj Italijani in Slovenci, in da so ta mir skalili zlobni ljudje, ki sejejo narodni prepir! Vi hočete obsojati narodni fanatizem, gospoda ! Vi, ki ste etablirali na Primorskem naj-gnusneje narodno nasilstvo, vi, ki v svojem nasil-stvu ne dajete drugim ni dihati, vi, ki že svojim nedolžnim otročičem uli jate v srce strup narodnega sovražtva, vi, ki že nežno deeo učite psovati Slovence s porchi de ščavi!! Vi hočete učiti moralo. Mir je bil popred v naših deželah, to je res! Ali
kakov mir? Vi ste stali našemu ljudstvu na tilniku, a ono je ležalo na tleh, molčalo, trpelo in - plačevalo. Ono je stradalo telesnega in dušnega kruha, a Jvi ste plavali v obilici. Tak je bil ta mir, katerega si želite vi. Takemu miru je odzvonilo za vedno, zapomnite si! Kajti naše ljudstvo se je jelo zavedati svojega narodnega in človeškega dostojanstva ter je jelo spoznavati, da ima i ono toliko pravice do narodnega, duševnega, kulturnega življenja, kolikor je imajo drugi! In blagoslovljeni oni, ki dovajajo ta naš naš narod do te zavesti in do tega spoznanja!
Interpelacija dolži tudi duhovnike, da so hujskali ljudstvo ne le proti Italijanom, ampak tudi proti državni oblasti!! Ali ne vedo gospodje, kako ime zaslužijo oni, ki izrekajo taka obrekovanja brez dokazov ?! Interpelacija pravi eeltf, da je neki duhovnik, ko so odvajali »zločince«, vskliknil, snemši svoj klobuk: »Poj te, ali pomislite, daje tudi odrešenik tega sveta, Jezu« Kristus, moral pretrpeti mnogo!!«
No, mi ne vemo, da-li bc je res storil ta vsklik; pa če se je tudi storil, kaj potem! O da, čujte: zgodovina trpljenja in vstajenja Odrešeni-kovega je naša tolažba, ki nas drži po koncu vzlic vašim nasilstvom, o italijanski hegemoni! Vera naša, vera Odrešenikova nam je moralna opora, ta vera nam utrja vero, da ustanemo tudi mi iz sedanjih razmer, kakor je ustal On, če tudi še le potem, ko je spraznil kelih trpljenja do dna!! Duhovnik, ki tolaži ljudstvo sklieevaje se na žrtev Odrešenikovo — je duhovnik po božji volji in mi snemamo klobuk pred njim vzlic vsem goriškim interpelacijam!!!
Ta vera je naš evangelij, ta vera je naš pa-ladij, vera v ustajenje; vera, da tema se mora enkrat umakniti pred lučjo, da pravica mora razbiti spone krivice in suženjstva — vera, da tudi nam mora priti u »tajenja dan!!
Politični pregled.
V TRSTU, dne 13. oktobra 1898.
Ali amo rea premenili svoje stališče ?
Navedši doslovno našo izjavo k članku »Slovenci in sedanja kriza« v večernem izdanju od 10. oktobra, meni »Narod«, da je »Edinost« spremenila svoje dosedanje stališče.
Proti temu neopravičenemu izreku nočemo polemizovati na široko, ampak hočemo le nekoliko citirati v dokaz, da smo bili mi vedno na istem stališču, na katerem sino tudi danes.
V članku »V resnih časih« dne 20. septembra smo pisali:
»In ko vidimo, da nam ni pričakovati pomoči ni od zistoma, ni od parlamenta, pa skle-nimo račune, ki nam pravijo, da je le v medsebojni ljubezni in vstrpljivosti, v vzajemnem vspodbujanju, v boljšanju svojih duševnih kvalitet, v poštenem vzgajanji v hiši domači, v pouku, vztrajnem delu za povzdigo materijalnega blagostanja, v utrjanju značajev, v povspeševanju politiške zrelosti — na kratko rečeno: da le v nas samih moramo iskati sredstev za ohranjenje, in pa v veri v moč pravice, dokler ne pridejo drugi časi in z drugimi časi tudi drugačni ljudje!
To pa ponavljamo še enkrat: naši primorski poslanci na Dunaju morajo izvajati posledice iz dejstev, ki so govorila sosebno v zadnjih dneh in ki bodo govorila dovolj glasno tudi v prihodnje dni!
Mi no kličemo na boj iz objestnosti. Na sta- I lišče, na katero smo se postavili, nismo šli radi, ampak smo bili potisnjeni tja. Drugi so vstvarili premise in nam ne preostaja druzega, nego da izvajamo zaključke, vsikdar zvesti geslu: Bog in narod !«
Da-li smo prav slutili ali ne, o tem lahko sodijo vsi oni, ki z lastnimi očmi gledajo, kuj se godi v nas sedaj, ob pogajanjih ali prav za prav, vzlic vsem pogajanjem med vlado in Jugoslovani in vzlic vsej dobri volji vlade, da vsprejme — naše glasove za nagodbo! In ker vemo, da bi bili blazni, ako bi se nadejali najmanjega ublaženja, in ker vemo zajedno, da ti dogodki padajo kakor moreča slana na duše našega ljudstva, smo se morali postaviti na stališče, da jedina naša rešitev je le še v klicu : ven iz razmer, ob katerih so možne take stvari! Ako nam hoče sedanja večina prinesti to jedino rešitev, dobro,
tem ljubše nam bode; ako ne, potem nam ne more zameriti nikdo, ako pograbimo po drugem, bodisi tudi obupnem sredstvu !
Na tako stališče smo se postavili glede na pogajanja naših poslancev z vlado in večino.
V	članku »Ali res v neprimernem času?« od 30. septemhra smo izjavili, da se hočemo pokoriti sklepu »/veze« (da ostane namreč v večini) a smo pripomnili zajedno na adreso gg. poslancev: »marveč jih opozarjamo že danes, da jih v imenu trpečega naroda pokličemo na odgovornost, čim bi se pokazalo — katero misel pa odbijamo za sedaj od sebe z odločnostjo —, da so storili sklep brez garancij za to, da se neha enkrat dosedanji zistem po obmejnih pokrajinah«.
In na drugem mestu :
»Ako nam zadnja kriza v večini, izzvana po akciji katoliško-narodne stranke, donese zboljšanja, potem je dokazano, da je bila ta akcija potrebna. Ako ne donese zboljšanja, potem pa bodemo morali le obžalovati, do se ni završila prvotno namerovanim zaključkom«.
Dne 5. oktobra smo pisali v članku »Pozor!«:
»Zato treba našim poslancem skrajne pozornosti, predno se odločijo! Zagotoviti se morajo, da bode vladala popolna reciprociteta med vlado in večino : zagotoviti si morajo, da bode večina tudi prejemala v isti meri kakor bode dajala ! Le tako si utrdi stališče in ugled!«
In v zaključku istega članka :
»Pozor! Pozor! Vlada more najti večine le na desni! Na desni pa ste važen činitelj tudi vi, in zatorej potrebuje vlada tudi vas! Mi vam nočemo danes diktirati ničesar, ker smo uverjeni, da ste se povspeli na višino rodoljubne dolžnosti in svoje lastne velike odgovornosti. Će Vam je kedaj trebalo bistrega vida iu zdrave razsodnosti, treba vam je je sedaj, da ne poreče svet danes ali jutri, da so veliki trenotki zalotili majhen rod!«
Iz vseh teh izjav je razvidno, da smo mi zahtevali dosledno, da naj naši poslanci energično in če treba tudi z vso obzirnostjo porabijo te trenotke, da dobe garancij; in ako jih ne dobe, naj istotako brezobzirno zapuste večino in vlado, ker slednjič moramo misliti tudi nase! Toisto smo pisali tudi v članku, katerega navaja »Narod« v dokaz, da smo premenili svoje stališče. Rekli smo na pr. :
»Nikakor pa nismo bili proti temu, marveč želeli smo, da se stori še jeden in zadnji poskus z sedanjo večino in z sedanjo vlado, seveda le s pogojem, da nam večina in vlada dasti popolnih garancij za boljše poštevanje naših potreb od sedaj naprej. Kajti boj in vsa taktika ne moreta biti svrha za-se, ampak sta le sredstvi za dosego cilja«.
In na drugem mestu:
»Seveda vedno le v predpostavi, da dobimo garancijo za zboljšanje vsaj naših narodnih in po-litiških razmer«.
V	zaključku pa:
»Ako bi pa videli in se uverili, da ne dosežemo ničesar na jedno in ničesar na drugo stran, potem seveda bi morali izdati geslo: skozi! in naj pride, kar hoče!«
In pri tem ostajemo. Garanoije ali pa — skozi!!
Po vseh teh izjavah pa sodi čitatelj, v koliko je opravičena trditev »Narodova«, da je »Edinost« priznala, »da je v sedanjih razmerah jedino pametna optimistiika politika«. Kdor more prihajati do takih sklopov iz naših izjav, ta je pač umetnik v razlaganju. Mi in optimisti! Da so gospodje v uredništvu »Narodovem« videli, kaj se je dogajalo tu te dni, da so videli, kako so privajali Na-brežince in Devince, da bi pogledali v tržaške ječe, da so bili te dni v sodnih dvoranah in da so čitali poročila o obsodbah, ki so se izrekale na desno in na levo, potem bi vedeli, kaj in kako nam vre po duši in bi se zdelo tudi njim, ako bi se mi delali optimiste, kakor da so pogrebci hkratu začeli plesati okolo krste.
Iz kratka: mi nismo hoteli vezati rok poslancem, ker ne bi hoteli jemati naše grozne odgovornosti in ker bi nam bilo stokrat ljubše, ako dosežejo, česar trebamo. Mi ne zahtevamo opozicije zaradi opozicije, ampak kakor sredstvo ali poskus, da-li ne bi dobili tem potom, česar nikakor nismo mogli dobiti večnim službovanjem in klanjanjem.
Tako nam je bilo stališče popred, tako je sedaj in nam «mtane dotlej, dokler nas ne j>ouče dogodki, da ni bilo pravo.
K položaju. Avstrijski členi avstrijske kvotne deputacije so torej že ostavili Budimpešto, ssapu* stivši tam svoj predlog, da se obojestranski prispevki za ukupne stvari urede tako, da boriemo Avstrijci plačevali odslej l)l'/2 (mesto 70), Ogri pa .'1H'/S (mesto 30). Ogerska deputacija je bila toli ljubezniva, da je obljubila, dn hoče razmišljati o tem avstrijskem predlogu. Na to pa se že moramo pripraviti, da ogerska ljubeznivost ne bode segala dalje; premišljevali bodo morda že, ali le o tem, kako naj — odklonijo avstrijski paedlog! V denarnih stvareh znajo Ogri tiščati svoje žepe in odpirati le tedaj, ko treba prejemati. Zato je naj-pametneje za nas Avstrijce, da se ne udajemo ni-kaki nadi.
Glavni namen bivanju grofa Thuna in dra. Kaizla v Budimpešti je bil menda ta, da izposlu-jeta tam nekoliko odduška. Avstrijski parlament ne bode mogel — tudi ob najbolji volji — o pravem času rešiti nagodbeaih predlog, zato zahteva avstrijska vlada, da sc jej dovoli nagodbeni provizorij. Sodijo, da bode ustreženo tej želji.
Sedaj se utegnejo nadaljevati pogajanja vlade z večino. Zopetnemu pričetku preludira »Reiolis-wehr« s tem, da nekako oporeka vesti o pogajanju vlade z Italijani. Prav za prav ne oporeka vesti o pogajanjih samih, ampak meni bolj, da stvar ne pojde že z ozirom na Jugoslovane. Zajedno roti »Reiehs\vchr« desnico, naj Be pokaže sedaj in naj prestane prvo težko preskušnjo, da si zasluži naslov državne stranke. To je : glasuje naj za nagodbo! Ako stori tako, potem da jej pridejo tudi pravice državne stranke. Lepo ! Toda oprostite, ali je res še treba take preskušnje? Marše niso skupine na desnici pokazale državno stranko že tedaj, ko še niso bile v večini ?! Mar niso one rešile okupacijske predloge proti nemškim skupinam?! Mar niBo potem do danes v skrajni požrtvovalnosti dajale vse državi, a njeni zastopano! v pokrajinah so ostajali vzlic temu helotje !! Vide Primorsko! Sedaj pa že moramo opozarjati skupine na desni, da ni zadosti, da so le državna, ampak da jih vežejo tudi dolžnosti n a r o d n i h strank! Mi državi, a država nam ! Le v takem razmerju bodemo vedeli, zakaj smo državna stranka!
Hrvatska stranka prava je imela včeraj na Sušaku svoj sestanek. Na shod je došlo tudi zastopnikov slovenske katoliško-narodne stranke. »Slovenec« objavlja nastopno brzojavko: »Shod stranke prava se je vršil slovesno in veličastno, navzočih je bilo čez 200 udeležnikov. Vsi pravaški voditelji so bili navzoči in tudi več Slovencev. Predsednikom je bil izvoljen baron Rukavina, podpredsednikoma poslanec S p i n č i č in kanonik Kalan. Predsednik je iskreno pozdravil Slovence, poslanec R u ž i d je pa na to obširno poročal o politiškem delovanju stranke prava. Kanonik Kalan je pozdravil shod ter po vda rjal potrebo jedinosti mej Hrvati in Slovenci. Državni poslanec dr. Krek je govoril o skupnem politiškem delovanju Slovencev in Hrvatov. Na banketu je dr. Brejo v ime Slovencev napil slogi mej Hrvati in Slovenci«.
Domače vesti.
Javen shod. Neumorni deželni poslanec in deželni odbornik goriški, gospod dr. Henrik T uma, sklicuje zadan 16. t. m. ob 2. uri popoludne javen shod v MisleČah — in sicer v prostorih, katere odkaže tamošnji gospodarski svet — nastopnim dnevnim redom :
1)	o našem gospodarskem in političnem položaju;
2)	o organizaciji po društvih in zadrugah.
O važnosti takih shodov ne treba govoriti ; omejiti se moremo torej na izraz prepričanja, da naši možje pri hite v velikem številu na shod v Mislečah.
P« uravnavi plat* državnliu uradnikom. 11 uradniških krogov smo prejeli in prijavljamo: Znano je, da je v vseh dikasterijab državne uprave čakalo na uravnavo plač ogromno števili* takih uradnikov, ki službujejo že nad štirideset let.
Da-si je mlajši naraščaj po tem vztrajanju starih gospodov materijalno veliko trpel, vendar ni zinil žal besede, ker je upošteval in cenil vzroke, radi katerih so čakali stari gospodje; pričakoval pa je z vso gotovostjo, da ti gospodje odidejo brzo po povišanju plač.
Motiš se, dragi čitatelj: še le sedaj jim je prava volja vstrajati v službi, na škodo onih, kateri že leta in leta željno čakajo na povišanje.
V tem oziru ima posebno primorska finančna oblast jako širno polje, da pomore čakajočim, kajti ravno v obsežji te direkcije je viših služb še vedno zasedenih po zastarelih gospodih, nezmožnih za točno vršenje v zadnji čas toli pomnoženih stanovskih dolžnosti.
Upamo, da se gospod dvorni svčtnik in finančni ravnatej, pl. Zimmerman, pokaže pravičnega in nepristranskega predstojnika ter da kmalo ustreže željam svojih uradnikov, ter pošlje one, le na videz železne sile tja, kamor bi bili morali že pred leti — namreč v zasluženi pokoj.
O stvari v obče pa še spregovori mo na-tanjčneje.
Iz učiteljskih krogov tia Tolminskem nam pišejo: Tovariš iz Istre je v zaključku članka »Iz učiteljskih krogov Istre« v cenj. »Edinosti« od H. oktobra t. 1. štev. 10C>. pravo zadel sfe svojimi predlogi.
Oni predlogi za Istro so veljavni istotako tudi za Goriško. Tudi mi smo izgubili vse upanje. Edina rešitev iz našega stradanja in obupnega gmotnega stanja naj bode Nj. Veličanstvo, jnaš presvitli cesar, sosebno letos ob jubilejnem letu! Mi zahtevamo od odborov učiteljskih društev, oziroma etikete, da se začne koj akcija za deputacijo pred Nj. Veličanstvo, katera deputacija naj na Najvišem metu u8tmcno in v posebni adresi pismono razobloži naše stradajoče gmotno stanje. Stroške za deputacijo naj pokrije ukupno učiteljstvo obeh narodnosti v deželi. Društveni blagajnik naj v ta namen zahteva od društvenikov in nedruštveni kov recimo po 1 gld.
Vsaki šolski okraj ima svoje društvo. Tako Sežanski, Gradiščanski, Tolminski in Goriški okraj. Razume se, da naj središče začne in izvede akcijo ! Mi apelujemo torej na odbor učiteljskega društva goriškega, da se kaj loti dela! Pomagajmo si sami iu pomore nam Bog!
D i x i II.
Opomba uredništva. Gospodu iz Istre smo bili že povedali svojo misel o njegovem napadu na naše poslance iu zdi se nam potrebno, da opozorimo zopet na dotično našo pripombo. Proti predlogu samemu, da se tudi primorski učitelji obrnejo do Njegovega Veličanstva, seveda ne sme biti prigovora. Kakor je odprta pot vsem, ki so potrebni usmiljenja, pomoči in dobroto vladarjeve, tjakaj tudi učiteljem ne sme biti zaprta, najmanje pa goriškim in istrskim učiteljem, katerih materijalno položenje je prav res daleč za onim, kar imenujejo ljudje skromno.
Firma Kdopopred & C. Ali jo poznate to firmo ? Kako ne! Znana mora biti po vsem slovenskem ozemlju, kamor-koli prihaja kak slovenski časopis. Da bi le vse slovenske firme tako pridno inserirale po časopisih, kakor se oglaša firma »Kdopopred & C.«! Ta firma ima več členov, ki se prav pridno — prepirajo med seboj. Bavi se tudi stvarmi slovenskih posojilnic na Primorskem. Nedavno temu se je pobahala n. pr. v par časopisih — tako treba, da ima reklama več vspeha — da je bolj nagla v branjenju pravic slovenskega posojilništva na Primorskem, nego pa — »Edinost«. Mi smo se začudili, zakaj ta pozornost? Saj se ne spominjamo, da bi se bili kedaj dali zapisati v register kakor člen prepirajoče se firme »Kdopopred <fc C.« Škoda res — zdaj nam je žal. Ako bi bili členi firme »Kdopopred & C.«, poba-hali bi se lahko tudi mi, da je v našem listu — menda ne zagrešimo nikake indiskrecije, ako povemo to — že pred kakimi dvemi leti vrli in neustrašeni boritelj Slavoj Jenko zapričel boj proti postopanju oblasti na Primorskem z našimi denarnimi zavodi!
Tako bi se mi lahko pobahali sedaj ali molčati moramo, ker nismo členi — firme Kdopopred tt C. !
Kratek odgovor. V svojem odgovoru »Slov. Narodu« nismo naveli one lepe prilike o krompirju in fazanu v ta namen, da bi opravičili svoje opazke
o smešnem vedenju nas Slovencev v sedanjih časih — to bi bilo res nelojalno, ker moramo priznati, da smo o rečeni priliki doznali jMizneje, nego smo pisali svoje opazke — ampak le kakor pozneje došli dokaz, da »Narodu« ni vse jedno, kdo bi bil slovenski minister. In da mu res ni vse jedno, potrjuje tudi v svoji 234. številki od 12. t. m. Faktum stoji torej, da ho grešili na obeh straneh, kar jedino smo hoteli konstatovati svojimi opazkami o Narodoveih in Slovenčeveih. Ako pa nismo dovolj fino nijansirali v besedilu naše notice, potem pa prosimo, da bi bili opravičeni po svoji — kle-petavosti. Pri tem pa ostajamo, da je to frivolna igra z življenskimi koristimi in tudi z bodočnostjo naroda, ako se v trenutku, ko je zasijal le neznaten, komaj viden žarek nade, da bi mogli kaj doseči za zatirani — narod svoj, a k o s c v takih t r e n o t kji h pričenjamo prepirati o tem — kdo bode minister?!
Ali ne vzbujamo s tem domnevanja, da nam ni toliko za narod, nego za to, da se prerijemo Hami do — loncev?! Taka je naša sodba in jo ponavljamo danes odkrito. Ako bi kdo hotel vzbujati domnevanje, da smo mi za Povšeta in proti Ferjančiču, ali ne vemo za koga, ali proti komu, potem bi mu morali reči v obraz, da — ne govori resnice. Tega nismo konstatovali zato, ker se morda koga bojimo, ampak le zato, ker nočemo, da bi sc nam podtikali nameni, kakoršnih ne moremo imeti v takih resnih trenotkih, ako hočemo veljati za prijatelje naroda.
Zaključimo in povejmo svoje menenje na desno in na levo:
Take osebne stvari naj sc rešujejo za kulisami ! Naši poslanci naj odločajo. Če se jim zdi, da ta ali oni ne odgovarja po svoji kvaliteti za taka mesta, spojena s toliko odgovornostjo, naj se dogovore med seboj. Nikar pa ne jemljimo sami ugleda njih osebam, že z ozirom na dejstvo, da so — zastopniki naroda !
Komičen prizor v resnih časih. Ne vemo kdo je brzojavil v Sežano, da se v Nabrežini gode zopet strašna reči. Bilo je nekako ob 1. uri pop., ko je pribežal v Nabrežino, ves vzburjen, gospod komisar Gorizzutti iz Sežane. Prišel je naravnost prod županovo hišo, kjer sta bila tudi občinski redar in tajnik bolniške blagajne.
»Kaj se je zgodilo?« je vskliknil komisar.
Stražar: »Nič«.
Komisar: »Vi nikoli ne veste nič! Kje je župan?« »Tu!«
»•Kaj se je zgodilo?« »Nič!«
Nihče ni vedel, da bi se bilo v Nabrežini kaj zgodilo.
Prodajo se
tri posestva v vinorodnem kraju Istre, sestoječa vsaka od hiše z hlevi, vrtov, vinogradov, njiv, zemljišč z oljkami, seno/.et i, pašnikov in šum, obsezajoča po priliki: jedno 15 hektarjev, in 7 ar., ali 26 oralov, drugo 7 hektarjev in 70 ar., ali lo oralov, a tretje 18 hektarjev in [)0 ar., ali 117 oralov.
Pobližje pri odvetniku
dru. M. Trinajstiću v Buzetu.
ZALOGA POHIŠTVA
tvrdke
Alessanto Levi Minzi ? Trstu.
Via ItiUorgo 21 in Piazza ltosario 'i
(šolsko poslopje).
Zaloga pohištva i u tapetari j vseh slogov lastnega izdelka. Bogato skladišče ogledal, vsakovrstnih slik, žimnic in pogrinjal. Na
zahtevanje ilustrovan cenik zastonj in franko. Naročeno blago se stavlja na parnik, ali na železniško postajo, ne da bi za to računil stroške.
<Vz nekoliko časa se je oglasil tajnik bolniške blagajne:
»Jaz vam povem, kaj se je zgodilo. Dva člena blagajne sta zmerjala zdravnika, čes, vi ste naš sluga!«
Komisar je vprašal trikrat zaporedoma: »Koliko jih je bilo?« in vsikdar nm je bil odgovor: »Dva!«
Komisar zopet: »Ali ni bilo druzega ljudstva ?«
Odgovor; »O da, mnogo«.
»Kaj so delali?«
Odgovor: »Čakali so na zdravnika?«
Tableau!
Pot* ■in je šel komisar k zdravniku, da izve tudi od poslednjega, kaj da je bilo. In zdravnik je povedal po pravici: »Dva sta me nekaj zmerjala«.
Zopet — tableau! Kako velike oči ima strah !
Življenje Hrvatov v Internatu KapoSvar.
Pod tem zaglavjem piše vrla »Hrvatska Sloga«: Kako naklonjeni so Ogri Hrvatom in za čem težijo ti ljudje, kaže njihovo postopanje z hrvatskimi gojenci v internatu v Knpošvnru. Ubogi Hrvatje, ki so prišli v roke tem ljudem! Hrano dobivajo slabo. Kar je boljega, dobivajo in povživajo Ma-djari, a Hrvatom mečejo ostanke. Hrvatska deea ne sme niti občevati hrvatski med sabo, niti p i-s a t i roditeljem . . . .«
Tako delajo Madjaroni z hrvatsko deeo. Nič bolji niso naši Italijanaši v poitalijančenih Šolah z slovensko deeo, katero hočejo odtujiti svojemu materinemu jeziku, svojim s ta rišem in rodu, ter jih tako polagoma degenerirati duševno in telesno!
Akadoiiitfno društvo »Slovenija« na Dunaju priredi v soboto dne 15. oktobra 1898. svoj prvi občni zbor sfc sledečim vsporedom: Čitanje zapisnika ; čitanje zapisnika bratskega društva »Tri-glav-a«; poročilo odborovo; imenovanje častnega člena; slučajnosti (bruoevški večer).
Ljudski sovražnik. Slabi nasledki, katere provzroča redno uživanje bobove kave v mnogih družinah, posebno na živce in delavnost srčnih mišic, so od odličnih zdravnikov in učiteljev zdravilstva tako natančno in prepričevalno dokazani, tla dandanes vsak človek to sam sprevidi in presodi. Ker ti slabi nasledki ravno zadnja leta kažejo, da uživanje bobove kave privaja do motenja živcev, mrtvoudnosti (kapi), se ji po' pravici lahko reče, tla je ljudski sovražnik, posebno, ako pomislimo, da mnogo milijonov denarja gre za njo v inozemstvo. Će torej katera gospodinja misli, ker je zdaj bobova kava nekaj ceneja, tla jo mora kupiti, da pripravi bolji zajutrek, se dvojno moti. Bohova kava je pač zelo dvomljiv užitek, ki seje iz navade urinil k nam. Ako bi tlali bobovo kavo piti prvikrat komu drugemu, bi mu gotovo ne ugajala dolgo časa, kar pri malih otrocih prav dobro opazujemo. Najhujša je pa nevarnost za zdravje. Ali ni torej skrajni čas, da se to obrne na bolje, kar se zdaj lahko zgodi ceno in primerno? Stotisoč družin je to že v blagor svojih izdatkov tudi storilo z upeljavo Kathreiner-K n e i p p o v e s 1 a d n e kave, ki odstrauja kakor najbolja primes k bobovi kavi, njene slabe lastnosti, kakor tudi z zdravstvenega stališča, tla se použije kar čisto sama. Kar se je zgodilo torej v mnogih družinah z najboljšim uspehom, zakaj bi se torej to v korist vsake družine ne upeljalo povsod? Žalibog, tla pri tej robi izkorišča špekulacija svoj dobiček z upeljavo malovredne po-narejave. Mi smo že mnogokrat svarili kupovalce in vsled tega naj dobro pazi vsaka hišna gospodinja, tla kupi izvirne zavoje, ki nosijo ime Kath-reiner in podobo župnika Kneipp-a, kakor varstveno znamko. Le na ta način je možno kupovalcu, da dobi pravo Kathreiner-Kneippovo slatino kavo, ki ima okus in dišavo prave bobove kave in tako izpolni vse natle, katere se more staviti na zdravo in okusno slatino kavo.
Koledar.
Danes v Četrtek 13. oktobra: Edvard,Koloman, rnuč. Jutri v petek 14.oktobra: Kalist, kralj, Domicijan, Škof,
Solnčni: Izhod ob <>. uri 24 min. Zahod B ft. „ 8. „
Ta je 42. teden. Danes je 285. dan tega leta, imamo torej Se 80 dni.
Lunin: Izhod ob 2. uri .'{J) min. Zaliod „ 3. „ 38 „
Brzojavna in telefonična poročila.
(Zadnje veati.)
Dunaj 13. (Zbornica poslancev.) Vlada je predložila načrt zakona tičoči se pristojbin o prepisih premoženj. Poslanci Funke in tovariši so in-terpelovali o naredbi do predsednikov viših deželnih sodišč, katera naredba se je razglasila te dni
po časopisih. Predno so prešli na dnevni red je vprašal poslanec Sobonerer predsednika, da-li ne misli isti vspodbuditi ministerskega predsednika, da poslednji čim prej odpravi nezakonite jezikovne naredbe? Predsednik je izjavil, da te besede priobči mininterskemu predsedniku. Temu odgovoru je sledila živahna veselost.
Na dnevnem redu je bila volitev proračunskega odseka, sestoječega iz 4H členov, in pa nadaljevanje prvega čitanja zakona o uravnavi plač državnim slugom. Generalni govornik za, poslanec Schrammel, jo grajal nekatera določila zakona, in se je zavaroval proti temu, tla bi finančni minister ta zakon predložil v odobrenje še le potem, ko se dovoli davek na sladkor. Generalni govornik »eon-tra« je bil nemški poslanec 1'ergclt.
Dunaj 13. Govori se, da je ogerska vlada privolila v podaljšanje roka za rešitev nagodbenih predlog v avstrijskem parlamentu. Tu se govori tudi, da jc v kratkem pričakovati sprememb v parlamentarnem položenjn Avstrije.
Dunaj 13. Načelstvo italijanskega kluba taji, da bi se vršila kaka pogajanja med vlado in Italijani ter povdarja, da meti členi kluba vlada popolno soglasje. V današnji seji proračunskega odseka je izjavil poslanec I)' Angeli, da bodo Italijani sicer glasovali za to, tla se proračunski provizorij izroči proračunskemu odseku, da pa to nikakor no prejudicira bodočemu postopanju kluba.
Itudiinpešta 13. Službeni krogi oporekajo govorici, tla bi bila kaka zveza med prihodom barona Dipaulija v Budimpešto in nenadejanim od-potovanjem grofa Thuna.
Kaiieja 13. V mestu in izven mesta se odrejajo novo varnostne naredbe.
Benetk« 13. Kralj Humbert in kraljica Margarita sta dospela sem ob 8. uri zjutraj. V sprejela sta ju niinisterski predsednik Pelloux in minister za v na njo stvari Canevaro. Prebivalstvo ju jc pozdravljalo najtopleje.
Pari/ 13. Listi menijo, tla jo štrajk zaključen. Več listov izraža nado, da jutri nc bode nobenega delavca več manjkalo na delu.
Pouteha 13. Nemška cesarska dvojica sc jc vozila preko meje o 8. uri 35 min, ter je nadaljevala potovanje v Benetke.
Carigrad 13. Zadnjo dni so zaprli tu mnogo sumljivih oseb; veči del njih so bili Italijani.

^SLOVENKA"
Glasilo
slovenskega ženstva.
Izhaja v Trstu kakor priloga „Edinosti" vsako drugo soboto.
Naročnina znaša: Za nenuročnike „Edinosti" za vse leto ^ gld., za naročnike „Edinosti" pa 2 gld. — Rokopisi naj se pošiljajo uredništvu „Slovenke", naročnina pa upravništvu „Edinosti", ulica Molin piccolo.
Dolžnost in ponos vsake rodoljubne Slovenke bodi, da je naročena na ta edini leposlovni list našega ženstva ter da ga priporoča o vsaki priliki svojim prijateljicam in zmuikam. — Slovenke! Delajte na to, da se ta vaš list vspne do zaželjeue višine, da se razširi tako, da nijedna hiša ne bode pogrešala tega lista. Vsak vspeh „Slovetike" bode jasen dokaz zavednosti in napredovanja slovenskega ženstva*

J
NI. U. Dr. Ant. Zahorsky
priporoča svojo pomoč na porodili, abortih in vseh ženskih boleznih, kakor: nerodnosti v perijmli, krvavenje, beli tok, neredna lega maternice itd., kakor sploh v vseh slučajih bolezni. Ordinuje uiica Carintia 8, od 9.—11. in od 2.-4.
ZALOGA POHIŠTVA IN OGLEDAL
Uafaela Italia
TRST - Via Malcanton št. 1 — TRST
Zaloga pohištva /a jedilnice, spalnice hi spre-jemniee, žimnif in peresnic, ogledal In železnih blagajn, po cenah, <la se nI bati konkurence.
Stanovanje
(1 ali 2 sobi ter kuhinjo)
išee mahi poštena slovenska obitelj. Naslov pove uredništvo »Edinosti«.
Pomladnnsko zdravlijene.
ZDRAVLJENJE KRVI
Čaj „Tisočem! cvet" (Mlllellori).
Čisti kri ter je izvrstno sredstvo proti onim slučajem, če peče v želodcu, kakor proti slabemu prebavlja-nju in hemoroidam. — .leden omot za ozdravljenje stane 50 nvč. ter se dobiva v odlikovani lekarni
PRMMARER „Ai dne Mori" t TRSTU, veliki trg.
Tudi za .r>f) nvč. v markah dopofilje se franko.
Na zahtevauje cenik in prospekt.
Prva tržaška tovarna
za
tvrdke ROCCO & C. v ulici Sanltt, It. 9.
Autorizirani Instalaterji plina, vode in plina acetilen.
Aparat na acetilen od Josipa Rocco, patentiran v Avstro-Ogerski je absolutno najbolj praktičen in gotov, lahko rabjen i ne eksplodira, vspre-jet od različnih zavarovalnih dru Ste v V sprejemajo se vsakovrstne kompletne naprave za hi&e, restavracije, gledališča in mesta pod najugodnejšimi pogoji, i —
Velika zuloga
najboljega
apnenega kisleca,
katerega kilogram daje 300 litr. plina.
Velik izbor
iBVetilnio
iti pripatlkov
za razsvetljavo.
SPECIJALITETA CESTNIH SVETILNIC,
na 1 ali 2 plamena brez dovoda plina (priprave za dvorce [vile] kijoBke in mula mesteca).
Vsprejemajo se dela za Instalacije in popravljanje dovodov.
Zaloga	Delavnica
v ulici Suuitu Stv. i).	v ulici S. (jiiorgoi stv. 1

Svetovna kolesa
amerikanski originali
TRIBUNE IN ARENA
odlikovana v vseh državah na kontinentu radi eleganoe, točnosti in v s trajanj a, prodaja se Izključno le pri glavnem zastopniku
ANTONU SKERL V TRSTU.
Via S. Lazzaro Stv. e, nasproti palafie Salem.
NB. Navadna kolesa prodajajo se proti 2-letni garanoiji, ročaj in pritikline po želji kupca.
______Mehanična delavnica
za vsakovrstno popravo koles in ftivalnih strojev. H
CENE ZMERNE.	-**--CENE ZMERNE.