(S) CELJSKI TEDNIK STEV. 6. — 15. februarja 1963 Kako razbremeniti žene Te dni se je sestala komisija za sklepe pri občinskem odboru So­ cialistične zveze v Šoštanju in slednjič dokončno uredila sklepe oibčinske konference, katere bodo te dni dostavili vsem krajevnim organizacijam. Med najvažnejšimi sklepi je nedvomno ta, ki govori o tem, da je za družbeno aktivnost žena treba storiti še vse več kot do­ slej. Mnenja so, da mora le-ta jsmeleje iposeči v vsakodnevna dogajanja ter se v vse večji meri vključiti v vsa področja družbe­ nega življenja. Vprašanje ženske aktivnosti je namreč eno od stal­ nih problemov našega politične­ ga in družbenega življenja Se­ veda pa je problem najbolj za­ znaven predvsem v organih družbenega samoupravljanja in v komunalnem sistemu. Vsekakor pa to ni le krivda samih žena, kajti marsikje je za pameten predlog žene še vedno premalo posluha. Prav zato bo treba na stežaj odpreti vrata v slehernih druž­ benih organih ter z reševanjem drobnih problemov ženo razlbre- meniti. V ocenitvi dosedanjega dela komisij so sklenili, da mo­ rajo v bodoče prav v komisije voliti delavoljne člane, kajti le s temeljito zastavljenim planom ter s poglobljeno analizo proble­ mov je možno' aktivno delo So- dalistične zveze.; _ _ _^ Prav tako pa bo te dni občin­ ski odbor Socialistične zveze sku­ paj s predstavniki organizacij in društev pregledal predloge pred­ računa za leto 1963 ter jih vskla- dil z možnostmi. Kot kaže, bodo ta sredstva v letošnjem letu po­ višali le za 7 odstotkov. Vsi morajo sodelovati V lanskem letu je socialna služba pri občinskem ljudskem odboru v Laškem p^osvetila vso pozornost udeležencem narodno­ osvobodilne borbe. Tako je pre­ jelo pomoč 64 članov Zveze bor­ cev, 10 pa jih ie bilo poslanih na okrevanje. Zaradi velikih iz­ datkov za oskrbnine, je socialna služba spremenila dosedanjo prakso pošiljanja oskrbovancev v domove za onemogle in da oskrbovanca ljudem, ki so voljni prevzeti skrb zanj. Tako ima oskrbovanec z manjšimi sredstvi celo boljšo oskrlbo. Trenutno je pod družbenim varstvom 198 oseb, katerih vzdr- žavanje in bolniška nega terjata kar 13 milijonov dinarjev letno. Problem zase je naraščajoče šte­ vilo dela nezmožnih kmetov, ki jih je trenutno preko 100. V tem primeru bo potrebno, da bo tudi kmetijska zadruga pomagala pri reševanju problema. Težava socialne službe je v tem, da ne more najlažje sode­ lovati s podjetji, ker le v teh ni­ majo svojih socialnih delavcev, kar bi v marsičem ne le razbre­ menilo, temveč predvsem izbolj­ šalo dosedanje reševanje social­ nih problemov. Prav bi bilo, da podjetja to službo čimprej vpeljejo. T. K. Sneg na ulicah nam dela težave Mesec poklicnega usmerionja Komisija za poklicno usmer­ janje je priredila obširen pro­ gram za mesec poklicnega usmer­ janja, ki bo v mardu. Težišče njenega dela bo na šolah in v goispodarskih organizacijah. Za­ vod za zaposlovanje delavcev bo dal na razpolago nekaj filmov in strokovno literaturo; šolskim vodstvom pa je komisija priporo­ čila, da učenci 8. razredov obiščejo čimveč tovarn, gradilišč, zavodov in ustanov, da se spo­ znajo z delovnimi pogoji posa­ meznih poklicev. S predstavniki podjetij bodo imeli razgovore o proizvodni problematiki, kasneje pa bodo pisali šolske naloge o svojih zapažanjih. Koristno pa bi bilo, če bi organi upravljanja najboljše naloge nagradili. .Seve­ da pa so odločilni pri tem starši, zato jih bo zavod opozoril s po­ sebnim pismom. V enaki meri pa so važni razgovori s prosvetnimi delavci, ki otroka dodobra spo­ znajo v osemletnem šolanju. Komisija bo zbrala perspektiv­ ne potrebe gospodarskih organi­ zacij. Zaenkrat je proiblem pred­ vsem za zaposlitev deklet. Komi­ sija bo v svoje delo vključila tudi zdravstveni kader, na ne­ katere šole pa bodo povabili še psihologa. SLOV. KONJICE NE DELAJO NAJBOLJŠE V konjiški občini doslej še niso storili posebnih korakov za sestavo statutov podjetij. V pod­ jetjih še nimajo komisij, zato bo komisija pri občinskem sindli-^ kalnem svetu napravila analizo ter s predstavniki podjetij po- drdbno obdelala naloge komisij v podjetjih. Ta pomoč je prav nujna predvsem manjšim pod­ jetjem. { V. L. DVODNEVNI SEMINAR SZDL Na dvodnevnem seminarjn, ki ga pri­ reja občinski odbor Socialistične zveze v Slovenskih Konjicah za predsednike in sekretarje krajevnih organizacij bo­ do obravnavali družbeni plan in prora­ čun občine, statut občine in krajevnih skupnosti ter delovniih organizacij. Seminar je namenjen uspešnejšemu opravljanju nalog. VSE VEC OBVEZNOSTI KRAJEVNIM ODBOROM Pred dnevi so predstavniki krajevnih odborov v občini Laško razpravljali o goisp'odariski in komunalni problematiki ter uvedli niijnost, da bodo v bodoče morali razširiti svojo dejavnost tudi na področje šolstva, socialnega varstva iin kulturno-prosvetnega dela; prav tako pa bo potrebno sodelovanje krajevnih od­ borov pri podružaib"ljanju kmetijske proizvodnje. Seveda pa bo terjalo do­ kaj več dela kot doslej, kajti v pre­ teklem letu so se le-ti marsikje pre- redko sestajali in so prenekateri pro­ blemi šM mimo njih. Za smotrnejšo re­ ševanje bodo izdelali prioritetni načrt, takio da bodo sredstva izkoristili tam, kjer je potreba največja. Ce te slučajno zanese pot iz Celja proti Velenju, se ti na .ovinku pred Velenjem odpre ču­ dovit razgled na novo, sodobno mesto in v snegu prelivajoče se odbleske zasneženih okoliških priznanih izletniških točk: Šent­ vida pod Uršljo goro, Smrekovca in Mozirskih planin ter oddaljene Pece. Ta kraj ima svoje tipične po­ sebnosti. Tako v središču mesta nikjer ne zapaziš običajnega di- MFL.IMD strehami, niti ni videti nobenih tovarnišikih dimnikov. Stanovanja pa so vendarle čudo­ vito topla in ni ga prostora, v katerem se ne bi mogel zadržati kar v letni obleki. Toplovod na­ paja mesto s toploto. Bližina gozdov, ki dbkrožajo malo, a prikupno mestece, lepi smučarski tereni, zamrznjeno je­ zero, drsališče. 40-metrska ska­ kalnica nekaj sto metrov od ho­ tela »Paka«, bližnji Kozjak in Vodemlje. na katero bodo najbrž sipeljali žičnico, vse kaže na na­ ravnost čudovite pogoje za zim­ ski turizem. Le-ta je v letošnjem letu že delno zaživel, saj je hotel »Paka« kljub nesezonskemu času imel čez 500 nočitev, od tega kar okrog 80 nočitev tujcev. Pričakujemo pa lahko, da bo to oživelo, kajti turiistiično društvo Velenja je eno najbolj delavnih društev v šoštanjski občini. V nekaj mesecih je nov odibor imel že preko 11 sej in je nešteto zastavljenih nalog že realiziral. POTREBA NAREKUJE V Laškem že dlje časa premiš­ ljujejo, kakQ bi rešili problem šolanja duševno zaostalih otrok. Trenutno jih imajo v laški občini okrog 80. Že pred leti so hoteli zgraditi OBJEKT v katerem bi posebej šo­ lali te otroke, pritegnili pa tudi otroke iz Kozjanskega. Ker je vprašanje zaposlitve ali njihove usposobitve za določene poklice pač pereče, je težnja po tej rešitvi več kot hvale vredna. ČUDNA KONKURENCA Tovariš urednik! Nedvomno je ta konkurenca le podobna konkurenci, saj imamo v mislih »RIO« in »Volno« v Celju, ki imata zelo čudne od­ nose do blaga, katerega pro­ dajata. Pred dnevi sva s tovarišico kupili v samopostrežni trgovini 3>Rio« malico. Kupili sva paket piškotov, a bili sva zelo razoča­ rani ,ko /sva odkrili, da^ je neka^ »poštena« roka že pred nama pobrala del piškotov. Enako pa je bilo s čokolado, ki so ji deseto rebrce prav spretno odstranili. Poslovalnica »Volna« pa ne zaostaja za »Riom«, kajti doži­ vela sem to, da je prijateljica X>o nakupu plašča v »Volni« doma. ko je razvila paket, naš^ v žepu novega plašča dve rabljeni škatli vžigalic in obgrižen svinčnik. J Torej je konkurenca le pojas-- njena in menim, da je takšen odnos vse prej kot pravilen, kajti manjkajoči piškoti in rebrce čo­ kolade, ki ga ni, govore o ne­ poštenju, če želimo na lep način govoriti o takih odnosih do po­ trošnika. A. A. DIMNIKARSKE USLUGE V DOBJEM Tovariš urednik, v predzadnji številki vašega lista smo bili veseli vesti, da celjske dimnikarji vršijo svoje usluge zelo poceni, po 5t dinarjev. Pri nas je namreč to popol­ noma drugače, kajti običajno zaračuna­ vajo 250 dinarjev za eno storitev, med­ tem ko v decembru 320 dinarjev in to za največ desetminutno delo. Razume­ mo, da so pogoji na terenu težki, dolga pot in podobno, vendar nikakor ni ra­ zumljivo, da je za isto delo možna to­ likšna razlika. Ivan Zorko — Dobje ŠOŠTANJ IZ ŠMARTNEGA OB PALCI Y Šmartnem ob Paki, kjer je v vsej šoštanjski občini primer najtesnejšega in najbolj plodnega sodelovanja Socia­ listične zveze in Zveze mladine bodo V kratkem opremili klubske prostore. Le­ te že sedaj uspešno uporabljajo za svo­ je delo. Da pa ne bi prišlo do nepotreb­ nih nevšečnosti pni upcirabi so si na nedavnem skupnem sestanku predstav­ nikov vseh organizacij in društev na­ pravili seznam, po katerem je točno do­ ločeno, katere dneve ima ta ali ona organizacija klubski prostor za svoje organizacijsko delo. Niiiso pa ostali le pri tem. Sočasno so sestavili koledar vseh praznikov in 0'bletnic, za katere bodo različna društva pripravila program. Na ta način bo delo lažje teklo in nikakor ne bo prepoznih zvonenj »po toči«j kot se prav rado do­ gaja. Za ureditev klubskih prostorov so izvolili klubski odbor, ki bo sočasno skrbel tudi za program v klubu. Zanimivo pa je tudi to, da so stroške vzdrževanja kluba sorazmerno porazde­ lili na vsa društva. PRIPRAVE ZABOLJŠE DELO Za 27. in 28. februar so v Šo­ štanju organizirali dvodnevni se­ minar za predsednike in sekre­ tarje krajevnih organizacij So­ cialistične zveze. Domači preda­ vatelji bodo predavali šest tem. Na prvem mestu bo vsekakor družbeni razvoj oibčine. Nadalje bodo obravnavali o vlogi in druž­ benem pomenu Socialistične zveze ter njeno delo v komunal­ nem sistemu; govorili pa bodo tudi o podružbljanju kmetijske proizvodnje ter o metodah in sistemu dela. Seminar bo v vili »Široko« pri Šoštanju. tkala Imkika LAŠKO ROJENI: Bobnič Angela iz Velikih Gorele št. 1« je rodila sina Janka. j 1 POROČILI SO SE: Ožek Franc, poljedelec iz Zabreža št. 5 in Vonina Martina, poljedelka iz Modri­ CA št. J. Križnik Karel, upokojenec iz Štor št. 54 in Kolar Justina, kmetovalka iz Trobnega dola 23. Škbberne Anton, rudar iz Rečica št. 71 in Dornik Marija, kuharica iz Laškega št. 184. Fajdliga Ja­ nez, poljedelec iz Škarnic št. 17 in To­ vornik Ljudmila, poljedelka iz Laške vasi št. 3. Blatnik Marjan, poljedelec iz Laške vasi št. 4 in Guček Manija, polje­ delka iz Blatnega vrha št. 27. Smlt Sil­ vester, gozdni delavec iz Polane št. 28 in Žagar Rozalija, poljedelka vi Lahor grabna št. 18. UMRLI SO: Knez Marija, stara 84 let, iz Strmce št. 59 — gosipodinja. Hrasitrlk roj. Ocvirk Ana, stara 75 let, iz Lahomnega št. 24 — preužitkarlca. Tovorn-k Neža, stara 68 let, iz Laške vasi št. 15 — go­ spodinja. Zupan Ivan, star 61 let, iz Miš­ jega dola št. 4 — upokojenec. MOZIRJE Rojstev v tem času ni bilo. POROČILI SO SE: Slanisilav Šmon, krojač iz Topolšice iu Marija Zacirkovnik, babica iz Šoštanja. Ivan Pistotnik, šofer iz Šmliklavža in Ivana Žerovnik, delavka iz Kranja. An­ ton Planovšek, delavec iz Dobletine in Magdalena Breznik, krojaška pomočnica iz Žlabora. Jože Funtek, gozdni delavec iz Podveze in Marija Poličnik, kmečka delavka iz Logarske doline. Franc Deš- man, gozdni delavec iz Raduhe in Ma­ rija Matijevec, kuharica iz Luč. UMRLI SO: Franc Špende, upokojenec iz Mozirja, star 91 let. Jože Vratanar, upokojenec iz Nizke, star 57 let. Anton Vajd, dela­ vec iz Rečice ob Savinji, star 58 let. Eli­ zabeta Šemlak, prevžitkarica iz Zgornje­ ga Pobrežja, stara $8 let. Janez Pahov- nik, tesar iz Gornjega grada, star 41 let. Marija Dobrovnik, kmečka delavka \x Ljubije, stara 72 Tet. ŠENTJUR ROJSTVA: Rojstni primer je bil samo eden in ta moškega spola. POROČILI SO SE: Franc Zupane, delavec iz Kostrivntice in Frančiška Kovačič, poljedelka VL Re- puša. Alojzij Lončar, poljedelec iz Pre­ sečnega in Marija Zalokar, poljedelka iz Slatine pri Dobju. Franc jug, poljedelec iz Dolge gore in Štefanija Strni°šu, go­ spodinja iz Dobovca pri Ponikvi. UMRLI SO: Neža Gaber, posestnica iz Cerovca, stara 74 let. Morija Košir, p^eužitkanica iz Goričica, stara 66 let. Alojzija Kolenc, kmetovalka iz Dobrine, stara 53 let. Mi­ lan Kos, otrok iz Loke pri ŽUSMII, star 1 mesec. Terezija Hercog, preužitkarlca iz Trnega, stara 81 let. Jožef Grobin, posestnik iz Krivice, star 76 let. DROBNE IZ NAŠIH KOMUN Vedno večja flul