GDK: 903 
Zaskrbljujoči trendi vlaganj v slovenske gozdove 
Unfavourable Trends of lnvestments in Slovene Forests 
Franc PERKO* 
Izvleček 
Perko, F.: Zaskrbljujoč] trendi vlaganj v sloven-
ske gozdove. Gozdarski vestnik 51, 2, 1993. V 
slovenščini, cit. lit. 6. 
Prispevek opozarja na neugodne trende vla-
ganj v slovenske gozdove po družbenih spre-
membah v letu 1990. Podana je analiza višine 
poseka, opravljenih gojitvenih del, gradenj gozd-
nih cest in vlak ter porabljenih finančnih sredstev 
za vlaganja v gozdove za obdobje 1981-91, iz 
katere je razviden močen padec vseh vlaganj v 
gozdove po letu 1989. 
Ključne besede: vlaganje v gozdove, posek, 
družbeni gozdovi, zasebni gozdovi. 
1. UVOD 
1. INTRODUCTION 
V zadnjih letih so bili gozdarstvo, gozdarji 
in gozd hvaležna tema za politike, lastnike 
gozdov pa tudi javnost. Žal so bile razprave 
preveč kratkoročno politično obarvane in 
premalo gozdu, kot obnovljivemu narav-
nemu bogastvu, primerno in dolgoročno 
naravnane. 
Gozdarstvo in gozdovi so bili v zadnjih 
nekaj letih deležni velikih in korenitih spre-
memb, vendar je vse zaradi doslej še 
nesprejetega zakona o gozdovih ostalo na 
pol poti: 
- Zaradi preživelih usmeritev še danes 
veljavnega zakona o gozdovih (obvezna 
prodaja lesa prek gozdnih gospodarstev, 
prevelikih pravic in obvez gozdnih gospo-
darstev do zasebnih gozdov, močno prek 
vseh razumnih meja omejene pravice last-
nikov gozdov) se je proti koncu osemdese: 
tih let nezadovoljstvo lastnikov gozdov, ki 
so se pozneje organizirano povezali v Slo-
venski kmečki zvezi, stopnjevala. Poleg 
* Mag. F. P ., dipl. inž. gozd., Gozdno gospo- . 
darstvo Postojna, 66230 Postojna, Vojkova 9, 
SLO. 
80 GozdV 51,1993 
Synopsis 
Perko. F.: Unfavourable Trends of lnvestments 
in Slovene Forests. Gozdarski vestnik, 51, 2, 
1993. ln Slovene, lit. quot. 6. 
The article points to unfavourable trends of 
investments into Slovenian forest after the social 
changes which took place in 1990. An analysis 
of the felling cut quantity, silvicultural work, forest 
road and skid trail construction and the funds 
invested into forests in the period from 1981-91 
has been given and proved a great decrease in 
all investments in forests after 1989. 
Key word: investment in forests, felling cut, state 
forests, private forests. 
upravičenih pripomb in zahtev po spre-
membi preživele gozdarske zakonodaje pa 
se vae pogosteje srečujemo s poskusi izri-
njanja stroke iz zasebnih gozdov. 
- Po volitvah spomladi 1990 je bil sredi 
poletja sprejet zakon o moratoriju, ki ome-
juje gozdna gospodarstva pri sečnji in raz-
polaganju s tistimi družbenimi gozdovi, ki 
naj bi se po sprejetju zakona o denaciona-
lizaciji vračali njihovim prvotnim lastnikom. 
- V letu 1 990 se postopno uveljavlja 
prost promet z lesom iz zasebnih gozdov 
in z letom 1991 se prične sofinancirati 
vlaganja v gozdove in gozdarsko službo za 
zasebne in moratorijske gozdove iz sred-
stev proračuna. 
- Zadnji dve leti je potekalo intenzivno 
delo, najprej na spremembah obstoječega 
zakona o gozdovih, pozneje pa na pripravi 
novega. Trodomni parlament do zaključka 
svojega mandata ni uspel v vseh zborih 
uskladiti in sprejeti nujno potrebnega Za-
kona o gozdovih in lahko Je upamo, da bo 
v decembru 1 992 izvoljeni novi državni 
zbor pri tem delu uspešnejši. 
- Podobno usodo kot Zakon o gozdovih 
je doživljal tudi Zakon o Skladu kmetijskih 
zemljišč in gozdov, s katerim so dosedanji 
družbeni gozdovi postali last Republike Slo-
Franc PERI<O: Zaskrbljujoč! trendi vlaganj v slovenske gozdove 
venije in v manjši meri tudi občin. 
- V letu 1991 je bil sprejet Zakon o 
denacionalizaciji, ki predvideva vračanje v 
naravi njihovim prvotnim lastnikom pretežni 
del sedanjih družbenih gozdov. To močno 
zmanjšuje obseg blagovne proizvodnje, 
dela in dohodka gozdnim gospodarstvom. 
- V letu 1992 pa je bil sprejet po dolgo-
trajnem usklajevanju tudi Zakon o zadru-
gah, ki predvideva preobrazbo dosedanjih 
TOK v zadruge in izločitev iz gozdnih go-
spodarstev. 
Rezultat zmanjšanja obsega proizvodnje, 
negotovosti o nadaljnji usodi gozdarstva in 
izvedenih racionalizacijskih ukrepih v gozd-
nogopsodarskih organizacijah, je občutno 
zmanjšanje zaposlenih v gozdarstvu. Žal 
so marsikje začela razpadati kvalitetna stro-
kovna jedra, ki jih bo mogoče obnoviti šele 
v daljšem časovnem obdobju. Kljub delni 
pomoči države se vlaganja v gozdove 
zmanjšujejo: gradnja cest je praktično us-
tavljena, gojenje in varstvo gozdov močno 
zaostaja za potrebami, zmanjševanje vla-
ganj v gozdove resno ogroža trajnost go-
zdov in njihovih vlog. Da bi dobili objektiv-
nejši pogled na dogajanja v slovenskih 
gozdovih v zadnjih dveh, treh letih si mo-
ramo poklicati v spomin nekaj najpomemb-
nejših podatkov iz desetletja 1981-90, ki 
zajemajo tako ))zlato obdobje« slovenskega 
gozdarstva, kot obdobje sprememb, ki se 
je začelo z letom 1990. Hkrati pa so uporab-
ljeni tudi posamezni podatki in ocene za 
leti 1991 in 1992, ki jasno nakazujejo tren-
de, kam gredo slovenski gozdovi. 
2. POSEK IN BLAGOVNA 
PROIZVODNJA 
2. FELLING CUT AND GOODS PRODUCTION 
Gospodarjenje z gozdovi v obdobju 
1981-90 je potekalo v skladu s Samouprav-
nimi sporazumi o temeljih plana samo-
upravne interesne skupnosti za gozdarstvo 
Slovenije (za obdobji 1981-85 in 1986-90) 
in Samoupravnih sporazumov o temeljih 
planov območnih skupnosti. Podpisniki sa-
moupravnih sporazumov so bili: gozdna 
gospodarstva (TOZD-i in TOK-i), lesna pre-
delovalna industrija, industrija celuloze in 
lesovine, drugi porabniki gozdnih sortimen-
tov in območne samoupravne interesne 
skupnosti za gozdarstvo. Že iz sestave 
podpisnikov se vidi, da je bil dan izredno 
velik poudarek lesnobilančnim razmerjem. 
Slika 1: Posek v slovenskih gozdovih v obdobju 1987-90 v bruto m3 
Vir: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano- MKGP, 1991 
Figure 1: Felling Cut in Slovenian Forests in 1987-90 in Gross m3 
(Source: Ministry for Agriculture, Forestry and Nutrition- MAFN, 1991) 
4000 
3500 
3000 
2500 
2000 
1500 
1000 
m3 (000) 
1596 1603 1440 
Lela 1 Years 
._Družbeni gozdovi~Zasebni gozdovi 
lllll!llllll State for es/s f::2:22 Private forests 
1318 
Gozd V 51, 1993 81 
·--------
Franc PERKO: Zaskrbljujoči trendi vlaganj v slovenske gozdove 
V obdobju 1970-79 in 1980-89 je bil 
povprečni letni posek: 
1971)-79 198()-00 Indeks !Index 
1971!-79=100 
Družbeni gozdovi 1,415.4JII 1,431.366 101 
SlateForesls 
Zasebni gozdovi 1,523.145 1,824.706 120 
PdvateFores/s 
Vsi gozdovi 2,936.511.3 3,258.072 111 
Tolalfores/s 
Posek, posebej še v zasebnih gozdovih, 
se je v obdobju 1980-89 nasproti prete-
klemu desetletju občutno povečal. V letu 
1987 je bil posek v vseh gozdovih 
3,448.900 m3 , nato se je posek znižal in v 
letu 1990 pristal na 2,779.400m3• 
Zaradi zaostrenih splošnih družbenogo-
spodarskih razmer so se že v letu 1981 
pokazale potrebe po povečanju blagovne 
proizvodnje za srednjeročno obdobje 
1981-85. 
Srednjeročno obdobje 
Medium-Term Period 
1976-f!O 
1981-JS 
1986-90 
Povpr. letna blagovna proizv. (000 m3) 
Ave rage Annua/ Goods Production (OOOnf) 
2417 
2670 
2419 
Rezultat je bil, da je bil v obdobju 1981-
85 dosežen v zadnjih desetletjih naJVISJI 
obseg blagovne proizvodnje, ki je dosegel 
maksimum v 1982. letu, ko je bilo porabni-
kom lesa dobavljeno 2,719.500 m3 lesa. V 
tem obdobju je bila skupna poraba lesa 
pokrita z gozdnimi sortimenti in lesnimi 
ostanki iz Slovenije v deležu okrog treh 
četrtin. Po letu 1982 je začel obseg bla-
govne proizvodnje upadati in je dosegel 
leta 1990 le še 1,877.700m"- Za večje 
odstopanje v letu 1990 so vzroki v nekaj 
nižji sečnji in začetku proste trgovine z 
lesom iz zasebnih gozdov, ki ni bilo več 
zajeto v okviru gozdnih gospodarstev. Tako 
podatek za leto 1990 ni več v celoti primer-
ljiv s podatki prejšnjih let. Obseg blagovne 
proizvodnje iz družbenih gozdov se v letu 
1990 zmanjša zaradi sprejema zakona o 
začasni prepovedi sečnje v družbenih goz-
dovih, ki naj bi se po sprejetem zakonu o 
denacionalizaciji vračali njihovim prvotnim 
lastnikom. 
3. VLAGANJA V GOZDOVE V OBDOBJU 
1981-90 
3. INVESTMENTS IN FORESTS FROM 
1981-90 
Povečan posek in blagovna proizvodnja 
Slika 2: Razvoj neto blagovne proizvodnje v letih 1981-90 (vir: MKGP) 
Figure 2: Net Goods Production Development in 1981-90 (Source: MAFN) 
m3 (000) 
3000 
2500 
2000 
1500 
1000 
soo 
o 
81 82 83 84 85 86 87 88 89 90 
lela 1 Years 
IIIIIIIIIIDružbeni gozdovi~ Zasebni gozdovi State forests ~Private forests 
82 GozdV 51, 1993 
Franc PERKO: Zaskrbljujoč! trendi vlaganj v slovenske gozdove 
v letih 1981-85 sta bila vezana na nujno 
potrebna vlaganja v gozdove. Realizacija v 
vseh gozdovih je bila naslednja (v%): 
1981-85 1986-90 
Blagovna proizvodnja 100 97 
Goods Production 
Obnova 121 84 
Regeneralion 
Nega 108 87 
Tending 
Nega z zakasneli mi red če nji 66 
Tending with Postponed Thinning 
Me!ioracije 58 50 
Ameliorations 
Gradnja in rekonstrukcija cest 115 61 
Construction and Reconstruclion of Roads 
Medtem ko so bila v letih 1981-85 vlaga-
nja v obnovo, nego in gradnjo ter rekon-
strukcijo cest celo nad planiranimi, so bila 
pri negi z zakasnelimi redčenji in pri melio-
racijah močno pod predvidevanji. Tudi če 
upoštevamo, da je bilo predvideno, da bi 
okrog 8% lesa (pretežno listavcev) napadlo 
pri zakasnelih redčenjih in melioracijah, 
lahko ocenimo realizacijo planov v sloven-
skih gozdovih v letih 1981-85 za uspešno. 
Po podatkih o realizaciji plana (%) v letih 
1986-90 bi to obdobje na prvi pogled lahko 
ocenjevali za manj uspešno. Vendar taka 
ocena ni korektna. V obdobju po letu 1985 
smo dosegli pri bioloških vlaganjih v goz-
dove v vsem povojnem obdobju (po drugi 
vojni) maksimalne obsege del (obnova, ne-
ga, melioracije- predvsem na račun okolju 
prijaznejših indirektnih melioracij). Manj 
ugoden rezultat, ki ga kažejo indeksi reali-
zacije plana bioloških vlaganj (obnova, ne-
ga, manj pa melioracij, ki zaostajajo celotno 
obdobje), je posledica močnega zmanjša-
nja obsega del v revolucionarnem letu spre-
memb 1990. Do leta 1989 tako obnova kot 
nega potekata po dinamiki, v letu 1990 pa 
zaradi zmanjšanja blagovne proizvodnje v 
družbenih (zaradi moratorija) in zasebnih 
gozdovih (manjša sečnja, prosta prodaja 
de!a lesa mimo gozdnih gospodarstev) in 
s tem manjšega dotoka sredstev, ta vlaga-
nja močno upadejo. 
Če primerjamo realizacijo v letu 1990 in 
za nekatera dela tudi v letu 1991 z letnim 
povprečjem 1981-89, dobimo naslednjo 
sliko: 
Rezultati vlaganj v gozdove v letih 1990-
91 (razmere v letu 1992 ne bodo nič boljše) 
so porazni in daleč zaostajajo za realizira-
nimi sečnjami in potrebami gozdov. Podat-
kov namerno ne analiziram ločeno po sek-
torjih lastništva (čeprav so v prikazih nave-
deni), ker se lastništvo zaradi izvajanja 
Slika 3: Izvršena obnova v slovenskih gozdovih v letih 1981-91 (vir: MKGP) 
Figure 3: Regeneration Performed in Slovenian Forests in 1981-91 (Source: MAFN) 
6 
5 
4 
3 
2 
o 
ha (000) 
81 82 A 84 85 M ~ 88 89 90 
Lela 1 Years 
11111111111111Družbeni gozdovi~ Zasebni gozdovi 11111111111111State forests ~ Pn'vate forests 
91 
Gozd V 51, 1993 83 
Franc PERKO: Zaskrbljujoči trendi vlaganj v slovenske gozdove 
Indeks/Index Indeks/Index 
1990/1981-89 1991/1981-89 
Blagovna proizvodnja 72 ni podatkov 
Goods Production No data 
Obnova 71 44 
Regeneration 
Nega 68 73 
Tending 
Melioracije 48 21 
Amefiorations 
Gradnja in rekonstrukcija 
cest 24 5 
Construction and 
Reconstruction of Road s 
Gradnja vlak 21 ni podatkov 
Skid Trail Construction No data 
zakona o denacionalizaciji spreminja in ker 
moramo gledati vse gozdove kot celovito 
obnovljiva naravno bogastvo. 
Obseg melioracij malodonosnih gozdov 
in grmišč pretežni del celotnega spremlja-
nega obdobja zaostaja za potrebami. če 
upoštevamo, da imamo okrog 1 00.000 ha 
malodonosnih gozdov in grmišč ter površin 
v zaraščanju, bi morali obseg melioracij 
močno povečati, ne pa jih zmanjševati, kot 
se to dogaja v zadnjih dveh letih. Prav 
gotovo pa je potrebno dati prednost cenej-
šim in naravi prijaznejšim indirektnim melio-
racijam, ki pa jih je obvezno potrebno 
kombinirati z dopolnilnimi direktnimi melio-
racijami. Slovenija je tako majhna, da mo-
ramo izkoristiti vso površino, upoštevaje 
ekološke in ekonomske pogoje ter dru-
žbene potrebe. 
V Sloveniji imamo v gozdovih okoli 
15.000 km gozdnih in javnih cest, tako da 
pride na 1 ha gozda okoli 15m cest. Do 
optimalne odprtosti okrog 25 miha (tu so 
ocene zelo različne od nekaj nižjih pa do 
mnogo višjih kot jih imajo- v nekaj drugač­
nih razmerah - v srednjeevropskih gozdo-
vih) pa nam manjka še okrog 40 odstotkov 
oziroma še 10.000 km gozdnih cest. Tudi 
če to številko razpotovimo in pristanemo na 
ciljni gostoti 20 miha, nam primanjkuje še 
5000km gozdnih cest. V rekordnem 1982. 
letu smo jih zgradili in rekonstruirati 473 km, 
in če bi jih gradili s takim tempom, bi dosegli 
to zmanjšano ciljno odprtost (20 miha) v 
slabih 11 letih. če pa bi jih gradili z istim 
tempom kot v letih 1981-90, bi potrebovali 
skoraj 16let; za dosego optimalne odprtosti 
25 miha pa bi potrebovali dobrih 31 let. Ne 
glede na različne ocene o optimalni ciljni 
odprtosti gozdov z gozdnimi cestami in 
kritikam javnosti (marsikdaj tudi upraviče­
nim) na način gradnje gozdnih cest pa 
imajo posamezna območja (tako v okviru 
posameznih gozdnih gospodarstev kot ce-
Slika 4: Izvršena nega v slovenskih gozdovih v letih 1981-91 (vir: MKGP) 
Figure 4: Tending Performed in Slovenian Forests in 1981-91 (Source: MKGP) 
000/ha 
30 
2S 
20 
1S 
10 
s 
o 
81 a2 83 84 as 86 87 aa 89 90 91 
Leta 1 Years 
-Družbeni gozdovi~Zasebni gozdovi 
IIIIIIIBS/ate forests 1222dPrivate forests 
84 GozdV 51, 1993 
Franc PERKO: Zaskrbljujoči trendi vlaganj v slovenske gozdove 
lotna gozdnogospodarska območja) pre-
nizko gostoto gozdnih cest za racionalno 
pridobivanje lesa, racionalno obvladovanje 
gozdov in za druge namene, tako da bo 
nujno potrebno najti sredstva in začeti z 
nadaljevanjem gradnje gozdnih cest v slo-
venskih gozdovih. Poleg melioracij je grad-
nja gozdnih cest tista dejavnost v gozdar-
stvu, ki je po letu 1986 doživela največje 
zmanjšanje, v letih 1991 in 1992 pa je prišlo 
praktično do prekinitve del tako pri gradnji 
gozdnih cest kot melioracijah. Poleg tega 
pa se gozdne ceste v zadnjih treh letih 
zaradi pomanjkanja finančnih sredstev le 
minimalno vzdržujejo in na njih nastaja 
vsak dan večja škoda z nevarnostmi za 
nastanek erozijskih procesov s še večjimi 
posledicami. 
Slika 5: Izvršena obnova in nega skupaj v RS v letih 1981-91 (vir: MKGP) 
Figure 5: Regeneration and Tending Performed Simultaneously in Slovenia in 1981-91 
(Source: MAFN) 
ha (000) 
30 
25 
20 
15 
10 
5 
o 
76 77 78 79 BO 81 82 83 84 85 86 87 88 89 90 91 
Leta 1 Years 
obnova nega 
- regeneration ~ tending 
Slika 6: Realizacija melioracij (direktnih in indirektnih) v letih 1981-91 (vir: MKGP) 
Figure 6: Amelioration Realization (direct and indirect ones) in 1981-91 (Source: MAFN) 
4000 
3000 
2000 
324 409 
Leta 1 Years 
- ~~~ieb1~)e~~:dovi~~~~~;~f~r~~~~vi 
GozdV 51, 1993 85 
Franc PERKO: Zaskrbljujoči trendi vlaganj v slovenske gozdove 
4. PORABLJENA SREDSTVA ZA 
VLAGANJA V GOZDOVE 
4. FUNDS INVESTED IN FORESTS 
V prispevku so pod vlaganji v gozdove 
opredeljena vlaganja v: 
V obdobju 1981-85 so pod vlaganja v 
gozdove všteti tudi prispevki za sofinancira-
nje zakasnelih redčenj, ki so znašala po 
letih od 0,4 do 0,7% od prodajne vrednosti 
lesa oziroma v povprečju 0,5 %. Poleg zgo-
raj naštetih vlaganj pa lahko spadajo med 
vlaganja tudi gradnja gozdnih vlak, saj gre 
za dolgoročno vlaganje (ni namenjeno le 
enkratnemu spravilu lesa oziroma enemu 
poseku). Za gradnjo vlak so bili v obdobju 
- obnovo, nego in varstvo gozdov, 
- melioracije, plantaže in pogozdovanja 
negozdnih površin, 
- gradnjo gozdnih cest. 
Slika 7: Realizacija direktnih melioracij v letih 1981-91 (vir: MKGP) 
Figure 7: Direct Amefioration ReaHzatlon in 1981-91 (Source: MAFN) 
,-------···-------------------, 
ha 
1400 
Lela 1 Years 
-~;~~~;)e~~szdovi ~ ~~i~~~;i,5~~~~vl 
Slika 8: Novogradnja in rekonstrukcija cest v letih 1891-91 (vir: MKGP) 
Figure 8: Construction and Reconstruction of Roads in 1981-91 (Source: MAFN) 
Leta 1 Years 
-
Družbeni gozdovi~ Zasebni gozdovi 
State foresls ~ Private forests 
86 GozdV 51, 1993 
Franc PERKO: Zaskrbljujoči trendi vlaganj v slovenske gozdove 
1981-90 porabljeni povprečno 3 do 4 od-
stotki prodajne vrednosti lesa, podobni de-
leži od prodajne vrednosti lesa pa so bili 
na leto namenjeni tudi za vzdrževanje goz-
dnih cest. Poleg teh vlaganj pa spadajo v 
stroške gospodarjenja z gozdovi še stroški 
gozdarske službe, ki zajemajo gozdnogo-
spodarsko načrtovanje (ureditveno in goji-
tveno načrtovanje) in odkazilo ter nadzor 
nad dogajanjem v gozdnem prostoru (sku-
paj 5--B% od prodajne vrednosti lesa). 
V obdobju 1981-90 je bil po vrstah upo-
rabe namenjen naslednji delež prodajne 
vrednosti lesa: 
Obnova, nega, varstvo 8,1 
Regeneration, Tending, Protection 
Melioracije, pogozdovanja in plantaže 2,2 
Amefiorations, Afforestations and Plantafions 
Načrtovanje in od kazilo 5-6 
Planning and Tree Marking 
Gradnjagozdnihcest 5,4 
Forest Road Construction 
Vzdrževanje gozdnih cest 3-4 
Maintenance of Forest Roads 
Gradnja vlak 3-4 
Skid Trail Construction 
Vseskupaj 26,7-29,7 
Total 
H kolaču, ki ga je uporabljalo gozdarstvo 
za vlaganja v gozdove, so porabniki lesa 
prispevali še na osnovi sporazumov in po-
sebnih dogovorov. Medtem ko je lesnopre-
delovalna industrija namenjala denar pred-
vsem za odpiranje gozdov z gozdnimi pro-
metnicami, pa se je celulozna industrija 
zanimala za melioracije, pogozdovanja in 
osnovanja plantaž hitrorastočih drevesnih 
vrst. Vlaganja v gozdove so po letu 1986 
stalno in nezadržno upadala in v letu 1990 
je bilo namenjeno za obnovo, nego, Var-
stvo, melioracije in gradnjo gozdnih cest le 
še 11 ,9 odstotka od prodajne vrednosti 
lesa, kar je bilo le še 73 odstotkov od 
povprečja v 1981-90, ko je bilo povprečno 
vloženo 16,3 odstotka od prodajne vredno-
sti lesa. Če pa upoštevamo, da je bilo v 
letu 1990 dosežena blagovna proizvodnja 
v obsegu 1 ,878.000 m3, kar je bilo le 7 4% 
povprečja v obdobju 1981-90 
(2,544.800 m"J, je bilo dejansko vloženo v 
gozdove v primerjavi z obdobjem 1981-90 
še za 26 odstotkov manj, kot kaže podatek; 
to je le 8,8% (74% od 11,9) oziroma realno 
le dobro polovico tistega, kar je bilo vloženo 
v najboljših letih od 1982 do 1987. Žal so 
se še bolj negativni trendi nazadovanja 
vlaganj v gozdove nadaljevali v letih 1991 
Slika 9: Gradnja gozdnih vlak v letih 1981-91 (vir: MKGP) 
Figure 9: Skid Trail Construction in 1981-91 (Source: MAFN) 
Leta 1 Years 
-
Družbeni gozdovi ~Za~ebni gozdovi 
State forests lili Pnvale forests 
GozdV 51, 1993 87 
Franc PERKO: Zaskrbljujoči trendi vlaganj v slovenske gozdove 
in 1992 in vse kaže, da se bodo podobni 
trendi nadaljevali vsaj še v letu 1993. Ali 
lahko zagotavljamo trajnost gozdov in vseh 
njihovih vlog, če v obnovo, nego, varstvo 
in melioracije ter gradnjo gozdnih cest po 
ocenah v letu 1991 namenimo le še okrog 
5 odstotkov prodajne vrednosti lesa in 
hkrati iz gozdov s posekom brez odkazila 
»Veselo(( odstranjujemo nosilce funkcij? 
Ocena za 1991. leto je narejena na osnovi 
primerjave fizičnega obsega vlaganj med 
leti 1991 in 1990 in je za ta namen upo-
rabna in dovolj natančna. V gozdove, to 
obnovljiva naravno dobrino, od katere pri-
čakujemo trajnost (tako donosov lesa kot 
drugih vlog), v zadnjih dveh letih (1991 in 
1992) vlagamo le še med četrtino in tretjino 
tistega, kar smo vlagali v obdobju 1981-90. 
5. ZAKLJUČEK 
5. CONCLUSION 
Prav gotovo se bo moralo tudi gozdarstvo 
soočiti s težkimi ekonomskimi razmerami, 
v katerih je naša mlada država Slovenija. 
Vendar pa je nekje meja, prek katere ne bi 
smeli ne gozdarji, ne lastniki gozdov, ne 
politične stranke in ne država. Kje točno je 
ta meja, ki še omogoča normalno gospo-
darjenje z gozdom kot obnovljivim naravnim 
bogastvom, se da strokovno in argumenti-
rano določiti na osnovi usmeritev območnih 
gozdnogospodarskih načrtov za obdobje 
1991-2000. Upoštevajoč ekonomske raz-
mere države je možno določeno delo ome-
jiti, določeno celo odložiti v boljše čase, 
vendar če želimo zagotoviti trajnost gozdov 
in njihovih vlog, moramo izvesti vsa z načrti 
predvidena obnovitvena dela, negovalna in 
varstvena dela, hkrati pa moramo vsaj za-
dovoljivo vzdrževati vse dosedaj zgrajene 
gozdne ceste. Če želimo sekati v gozdovih 
in ne preobremenjevati s prometnicami že 
odprtih predelov, pa bo nujno potrebno 
zgraditi tudi v teh težkih časih še kakšno 
gozdno cesto ter vlako. Tu se ne spuščam 
v to, kako se bodo vlaganja financirala in 
kdo bo ta dela opravljal. Prav gotovo pa bo 
tako pri zagotavljanju sredstev kot pri izva-
janju del imel lastnik mnogo večje obveze. 
Prav pri zagotavljanju sredstev, če vključu­
jemo v preteklosti biološko amortizacijo in 
davke, ter danes davek iz katastrskega 
Slika 10: Porabljena sredstva (v odstotnem deležu od prodajne vrednosti lesa) po virih sredstev in 
namenu v obdobju 1981-90 
Figure 10: Funds Jnvested (the share of timber selling value- in %} according to Funds Sources and 
the Purpose for the Period 1981-90 
25 
20 
1S 
10 
5 
o 
% 
18.8 
81 82 
Leta 1 Years 
Porabniki 
-Consumers 
19 
83 84 85 86 87 
SlS za gozdarstvo 
~ Self-Managing Community 
~ for Forestry 
88 
Posebni dogovori Sredstva GG, lastniki 
~ Special Agreements mml Funds of Forest Enterprises, Owners 
88 Gozd V 51, 1993 
89 90 
Krediti bank 
D Bank Credits 
' 
Franc PERKO: Zaskrbljujoči trendi vlaganj v slovenske gozdove 
dohodka in prometni davek, so obveze 
lastnikov gozdov do financiranja države in 
vlaganj v gozdove nekajkrat nižje. Ob tren-
dih pri vlaganjih v slovenske gozdove, 
enem redkih naravnih bogastev, ki ga ima-
mo, pa se lahko vprašamo: 
Kam gremo državljani Slovenije? 
Kam greste lastniki gozdov? 
Kam gremo gozdarji Slovenije? 
Politika in oblast pa seveda vedno ve, 
kam gre, in njej nima smisla postavljati teh 
vprašanj! 
Mogoče pa bi se le morali zamisliti!? 
LITERATURA 
1. Gašperšič, F., Kotar, M., Winkler, 1., 1992: 
Dileme prihodnje ureditve gosp_odarjenja z gozde~ 
vi. Biotehniška fakulteta, Splošno združenje go-
zdarstva Slovenije, Ljubljana. 
2. Poročilo o uresničevanju samoupravnega 
sporazuma o temeljih plana SlS za gozdars~o 
SR Slovenije za obdobje 1981-85 v letu 1985 1n 
za celotno plansko obdobje 1981-85; SlS za 
gozdarstvo Slovenije, Ljubljana 1986. 
3. Poročilo o uresničevanju srednjeročnega 
plana 1986-1990 na področju gospodarjenja z 
gozdovi in oskrbe z lesom v letu 1990 in v 
celotnem planskem obdobju 1986-90; Ministrstvo 
za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Ljubljana 
1991. 
4. Perko, F., 1992: Kam gredo zasebni gozdovi 
Slovenije. GozdV, 50, 2, s. 
5. Potočnik, 1., Šinko, M., Winkler, 1., 1991: 
Ekonomska narava naložb v gozdne ceste. Zbor~ 
nik gozdarstva in lesarstva 38, Ljubljana. 
6. IGLIS: Realizacija gojitvenih in varstvenih 
del v obdobju 1.1. 91 do 31.12.1991, Ljubljana 
1992. 
Gozd je sooblikovalec naše krajine (foto: Janez Slavec) 
GozdV 51, 1993 89