Trzinski izvir • prva skupina medgeneracijskega društva v Trzinu
Prva čarovniška
zabava je bila enkratha
Jani Muha: Gimnastika /e vsestranska
d 0 M i TT&g 0 M
KOMO
l'rcm Mocnili s.p.
•Trzin, -Mciiffcjtýii c. 69 in podružnica Zq. Jarše, Omiška 24,1235 %adomfk 'Tel. & 'JnK: 01/ 72-44-147, ÇSM: 041/7M-O69
•	vođenje poslovnih kn|lg za samostojne podjetnike In vse vrste podjetij
•	fakturlranle
•	IzraCun DDV in izdelava DOV obrazcev
•	Izdelava vseh vrst zaključnih bllanc
•	Izdelava napovědí za odměro dohodnlne
•	Izratun amortizacije In revalorizacije za osnovna sredstva
•	Izdelava IzplaCIlnlh list za delavce In zavezance
•	Izdelava vseh plaCilnlh nalogov
•	prljave ln odjave delavcev
•	davCno svetovanle
•	flnanCno svetovanje
•	zastooanje
•	priprava dokumentacije za prldobitev kredltov
•	pomoC In svetovanle pri odplranju podletja ali s.c.
•	pomoC pri organlzaclll poslovanja
•	pomoC pri dohodnlnsklh napovedlh za leto 3001
v
V INDUSTRIJSKI CONI TRZIN
Celoten program blagovne znamke KIMI in izbrani izdelki drugih priznanih proizvajalcev:
•	čistilna, pralna in pomivalna sredstva
•	avtokozmetika
•	pripomočki za čišćenje
•	higijenski izdelki iz papirja
•	kozmetika in sredstva za osebno nego
•	antifrizi za avtomobile
•	solarni in ogrevalni sistemi
•	možnost polnenja izdelkov KIMI v přineseno embalažo po nižjih cena^
•	za upokojence prvi in drugi delovni dan v mesecu 10 % popusta
•	pri nakupu nad 1000 SIT podarimo 5 litrov destilirane vode
•	vsak mesec privlačne akcijske prodaje
Pestra ponudba čistil v večji embalaži za higieno v velikih kuhinjah in objektno higieno ter čistilni pripomočki in papirna galanterija
Delovni čas: vsak delovnik od 8h do 16h, ob sobotah od 8h do 12h KIMI d.o.o., Planjava 1, IC Trzin, 1236 Trzin Telefon: 01 5300 576, telefax: 01 5300 580
KIMI.
u
TRGOVINA BOGATA PONUDBA
PROTIZMRZOVALNA SREDSTVA
POSEBNE UGODNOSTI
ZA GOSTINCE ČISTILNE SERVISE
VABLJENI! ČISTO. PRIJAZNO.
Že od 2.200.000 SIT' dolje. (19.699 DEM)
DOMŽALE
Informacije Ljubljanska c. 1 Domžale Tel. Ol 721 50 59
www.as-domzale-servis.si
dobrodošli v Trzinu
Kidričeva 11, tel.: 01/ 564 46 OO odprto vsak dan razen ponedeljka od 8.00 do 19.00 sobota od 7.00 do 13.00 . Vabimo vas k ugodnemu nákupu v novembru in decembru: • svinské polovice I • paketi mlade junetine * ter ostalo meso in mesni izdelki
Čistilni servis
Primož Zorec s.p. Depala vas 5. Domžale
Tel.: 01/ 72 41 657,041/ 695 339, 01/ 72 42 489
Čistimo: • vse vrste oblačil, tudi perilo • vse vrste preprog • vse vrste zaves (tudi iamelne zavese) • tapisone m tople pode ter marmor
Pndemo na dom, po dogovoru lahko tudi ob vikendih ln praznikih Cistilni servis imamo v Depali vasi tik ob cesti z velikim parkirišćem Odprto imamo vsak dan od 7h do 19h, ob sobotah od 8h do I3h.
Čistilni servis Zorec.
Polo Ice. Polo z brezplačno klimo.
• Polo Ice 1.4 150 KM) Vas bo v vročili poletnih dneh ščitil pred vročino in razvajal še z naslt'dnjo opremo:
servo volan, centralno zaklepanje, po visini nasiavljiv sovoznikov sedež, električno nasiavljivi in ogrevani zunanji ogledali, ogrcvane sobe za pranje vetrobranskega stekla, električni pomik stekel, meglenke.
Možnost posojilo na 72 mesecev!
PORSCHE
KREDIT 1(5 l.liASINi i
* Ceni Ma informativni in odvisni od valutnih razmerif.
LUKOVICA
tel.: 7236 - 736, fax:7236 - 737
^ Odprto od 6. do 24. ure Nedelja zapeto
Sprejemamo rezervacije do 50 oseb
íwS
:. ', V decembru ob petkih : in sobotah živa qlasba

»
i
L \
i ^
* #
i' ^
JKfrstvo,-^:
toj^To 1/56^43- 00;..^'


RTV
SERVIS
G0RÍNC s.p.	telefon: 01 564-17-91
Ljubljansko 44, Trzin GSM: 041 644 -121
Popravila: - TV sprejemnikov,
-	PC monitorjev,
-	audio naprav.
\4*

Montaža klasičnih in SAT anten ter avtoakustike
OPTIKA
v
Martina Skofic
Ljubljanska 87, Dom žale Tel. 721-40-06

vsak dan 8.00 -12.00
in 16.00 -18.00 sobota 9.00 -12.00
Slovenska 24, P.E. tel.: 723-89-80
fiVTOlîïflffSTVO VIDMfiR
HflbutovQ 7B, 1236 Tein, Tel.: 01/564-20-27
( BAH NIS
Nudimo veliko izbiro poročnih in otroških tort po tujih katalogih, domačo potico, ročno izdeiane domaće piškote in ostale slašeke. Najnovejše: TELEBAJSKI! Stalno so na zalogi torte za diabetike. Odprto vsak dan od 7.00 do 91.30
Slaščičarna
Oger
stari Trzin, Mengeška 26 tel: 564 20 50
tudi jesen je lahko lepa in vesela
<7
Ë esen seje iz liste zlate, J pisane dobe, ki jo imajo Številni ljudje za najiepši zas teta, že prevesila v čas 3ivine, odpadlega listja, dežja in prvega snež.enja. Ko nas skozi okna pozdravljajo megla, nabuhli nizki, sivi oblaki in dolgi večeri, nas nič kaj ne vleče ven, a kaj, koje nekatere stvari treba postoriti tudi takrat, ko mraz, vlaga in sivina silijo iz vseh koneev. Nekateri bi radi ta del leta kar preskočili. vendar zna biti tudi pozna jesen lepo obdobje, seveda če «a znamo uživati in izkoristiti tisto, kar nam ponuja. To je lahko čas spominov, me-lanholije, sprehodov po odpadlém, šelestečem listju ... Zdaj je tudi čas, ko lahko več ostajamo doma in se posveča-
mo sebi in svojim najbližjim. V tem obdobju lahko postori-mo stvari, za katere takrat, ko nas je iz hiš vabilo toplo, pre-šerno sonce, ni bilo časa. Ce se potrudimo, je lahko bivanje »za štirimi stenami« doma prijetno in toplo. Svoj dom lahko z najrazličnejšimi ma-lenkostmi napravimo prijet-nejši in toplejši. K temu pa lahko prav gotovo v največji meri prispeva to, da si vzame-mo čas tudi za svoje najbližje. Ugasnimo kdaj televizor ali računalnik, odložimo službene skrbi in se pogovorimo, poša-limo med seboj ali pa dajmo na mizo katero od igric, s ka-terimi srno se igrali v otroštvu, in se igrajmo z drugimi. Tudi v najbolj »odraslih in resnih« je skritega vsaj še malo mla-dostnega veselja in igrivosti. Na lepem lahko tudi pozna
ODSEV - glasilo Občine Trzin
Glavni in odgovorni urednik: MiroSiebe Namestnik odgovornega urednika: )o2eStih Tehnični urednik: Emil Pevec Urednik fotografije: Jože Seljak Trženje: ložica Valenfak
Lektoriranje (razen Uradnega vestnika): Marija Lukan
Ostali člani uredništva: Maleja Erćulj, Ione Ipavec, UrSa Mandeljc. NuSa
Matan, Petra MuSić, Viktorija i'eemkar - Oblak. Tanja PrelovSek Marolt, Kalja
Rebec. Mojca T rček. Peler Zalokar
HSk: Marko Ravnikar s.p., Domžale
Naklada : 160(1 izvodov
Glasila Odsev izdala enkrat mesečno ln ga dobilo brezplačno vsa gospodinjstva in podjetja v Trzinu.
Naslednja številka Odseva izzide 20. decembra 2001. Vaše prispevke pričakujemo v uredništvu najkasneje do 5. decembra na naslov: Odsev, Mengeška 9,1236 Trzin ali na elektronski naslov odsev_96@hotmail.com
Uradne ure v uredništvu: Vsako sredo od 17. do 19. ure v
prostorih uredništva, v prvem nadstropju stare osnovne šole v Trzinu (Mengeška c. 22/1)
; i 9: (01)564 45 67 A: (01)564 45 68
-------
šikana naslovnici:
•ečerna romantika na jesensko mokri trzinski obvoznici.
(foto: Jože Seljak)
ISSN 1408-4902
jesen postane prijetna! To velja tudi za življenjsko obdobje člověka, ki ga primerjamo z jesen-jo. Čeprav mogoče na vrata že trka starost, še ne pomeni, daje to kaj tragičnega. Zadnjič sem prebral slogan, da se življenje pri sedemdesetih šele začne. Sprva sem se namuznil temu stavku, vendar meje kmalu po tistem služba vodila ravno v družbo starejših, najprej v Medgeneracijsko združenje Jesenski cvet, nato pa še v društvo Lipa -univerzo za tret-je obdobje. Tam sem se prepričal, da imajo tudi ne več rosno mladi lahko zelo, zelo bogato in prijetno življenje. Ko se upokojiš, imaš šele čas zase, mije zau-pala neka gospa. Otroci so že preskrbljeni in te v glavnem ne potrebujejo več tako kot prej. Sele v tem obdobju se lahko v resnici posvetiš sebi in začneš razvijati tište svoje skřite talente in sposobnosti, ki si jih moral, ko si bil razpet med službene in družinske dolžnosti, potisniti v stran, jih zatajiti. Spoznal sem, daje med starejšimi, v teh društ-vih je največ žensk, res dosti dobrih pesnic, pisateljic, slikark, pevk in sploh umetnic, in da si znajo življenje še kako polepšati in vanj vnesti toplino. Med čla-nicami in člani oběh združenj je
tudi precej Trzink in nekaj Trzincev, ob tem pa nikakor ne moremo prezreti dejavnosti naših žerjavčkov. Člani društva so med najbolj dejavnimi v Trzinu. Koliko lepih izletov in družabnih srečanj so že pripravili? Člověk bi se jim kar přidružil, pa enostavno ni časa. Mogoče pa ta čas še prihaja!? Kakor koli že, v tej številki našega časopisa nekaj več pozornosti posvečamo ravno
starejšim, seveda pa Odsev ne more tudi mimo drugih aktualnih dogajanj v Trzinu. V enem mesecu se nabere res toliko stvari, da kar s težavo sledimo všemu. Ne morem pa si kaj, da ne bi zapisal, da vse kaže, da bomo v uredništvu zdaj končno le dobili nekaj de-lov prepotrebne računalniške opreme, kakršno bi moralo imeti vsako uredništvo, ki kaj da nase. Pri prihodnjih številkah se bo mogoče to že tudi poznalo.
Urednik
i "
i-ť
SRECNO, MALA PRINCESKA!
Ko je ta številka Odseva dobivala končno podobo, nas je razveselila vesela vest. Članica našega uredništva in dolgoletna urednica za področje fotografij v Odsevu Mojca Trček ali tudi Romsova Mojca, kot jo še večkrat kličemo, je povila »štručko«. Novorojem princeski in njeni mamici vsi skupaj prisrčno čestitamo. Punčki želimo tudi vso srečo na tem velikem svetu! Naj ji rojenice prinesejo vse najlepše darove in ji začrtajo zdravo in srečno življenjsko pot!
Člani uredništva Odseva
Popravak
Tokrat žal ne gre drugače, kot da začnem s popravkom prispevka, objavljenega v oktobrski številki Odseva. Poročevalcu z 32. seje občinskega sveta (naslov: Gasilci res polrebujejo nov avlo) seje v poročilu o razpravi o predlogu proračuna za leto 2002 zapisalo med drugim naslednje: »V predlogu proračuna namreč ni bilo predviđenih sredstev za nakup novega gasil-skega avtomobila«. Navedena trditev ne ustreza resnici in zato seveda moram ne le zanikati to informacijo, temveč podati nekoliko širšo razlago. Takoj po nastanku občine Trzin in izvolitvi za župana so me predstavniki trzinskega PGD kot vsako-letnega predlagatelja občinskega proračuna obvestili, da so začeli zbirati sredstva za nakup novega gasilskega avtomobila (tovornjaka s cisterno in drugo potrebno opremo) in da so nekaj malega denarja v ta namen že dobili od domžalske občinske gasilske zveze. Tedaj smo tudi soglasno ugotovili, da tako velike naložbe ne bo mogoče izpeljati zelo hitro, saj naj bi takšno vozilo s celotno nadgradnjo in opremo vred stalo okrog 30,000.000 SIT ali še več. Tolikšne vsote v ta namen pa glede na vse predpisane obveznosti tudi proračun Občine Trzin ne zmore v letu ali dveh, temveč kvečjemu v daljšem obdob-ju. Skladno s tem je PGD na predlog pod-pisanega kot predlagatelja proračuna že leta 1999 dobilo iz občinskega proračuna nekaj sredstev za bodoči avto, enako v letu 2000, letos pa sem ob rebalansu proračuna (julija 2001) predlagal, da name-nimo za gasilski avto v letu 2001 3,500.000 SIT. Tako smo gasilcem omo-gočili, da avto kupijo do konca leta. Hkra-ti smo iskali rešitev. kako naprej in med
drugim razmišljali, da bi avto nadgradili postopoma (najprej najnujnejše in potem še vse drugo), da bi skušali pridobiti kakšno posojilo ali se z izvajalcem nadgradnje dogovoriti za obročno plačilo. V skladu s tem sem v predlogu proračuna za leto 2002 predlagal v ta namen znesek 2,000.000 SIT, za leto 2003 pa še 1,500.000 SIT, računajoč na to, da bo Občina Trzin prispevala v ta namen tudi še leta 2004 in da bomo kaj zbrali tudi od občanov in podjetij v občini. Nikakor torej ne drži, da v predlogu proračuna ni bilo nič načrtovano za nadgradnjo gasilskega avtomobila, medtem koje ponovno treba poudariti, daje s sredstvi občine za leto 2001 že zagotovljenih dovolj sredstev za nakup. Res paje, da seje občinski svet na predlog posameznih svetnikov, ob pojasnilih gasilcev, da bo posojilo ali obročno plačilo nadgradnje zelo težko za-gotoviti, in z mojim soglasjem odločil, da znesek za leto 2002 zviša na 8,000.000 SIT; seveda pa bo zato manj sredstev za nekatere druge potrebe. To je na kratko povedano vse o tem, kar sem kot župan predlagal v zvezi z gasilskim avtomobilom v prejšnjih letih in za leto 2001, in kako je, poudarjam, z mojim soglasjem, odločil občinski svet.
Odnos do skupnoga
Kot občan in kot župan Občine Trzin, ki predlaga večino naložb in vzdrževalnih posegov na ob-jektih javnega pomena v občini, moram omeniti svoje razočaranje ob odnosu do skupne lastnine in tudi do podobě našega kraja in občine v celoti. Občina je v teh letih vložila veliko denarja in delà v na videz drobné in manj pomembne posege kot so ureditev še neurejenih zelenić in zelenić ob vstopih v naselje, ureditev manjših parkovnih površin, ureditev igrišč ipd. Pri tem pa opažamo, da v več primerih lastniki zasebnih zemljišč ali uporabniki skupnih površin tudi v delih naselja, ki so zelo na očeh, ne poskrbijo niti za minimalno ureditev teh zemljišč (npr. vsaj za eno ali dve košnji letno ali za strižcnje živih mej, ki so jih sami zasadili) in da seveda tudi država kot lastnica in upravljavka zelenih površin ob državnih cestah slabo skrbi za te površine. Občina na tuja zemljišča ne more in ne sme posegati, četudi smo letos vseeno dvakrat naročili in plačali upravljavcu glav-
Telefonske številke Občine Trzin so:
564 44 54, 564 45 43, 564 45 50
Elektronska pošta : info@obcina-trzin.si Domača stran na internetu: http://www.obcina-trzin.si/
ne ceste G 10 košnjo ob cesti in tako tve-gali, da bo država enostavno opustila svojo dolžnost, mi bomo pa morali sami skrbeti za izgled njenih zemljišč v naši občini. Se bolj pa sem razočaran ob ravnanju nekaterih mlajših, in to praviloma ne najmlajših, občanov z opremo in objekti, ki so namenjcni skupni rabi. Le mesec, dva po tem, ko smo na otroškem igrišču v bližini šole namestili igrala in klopi, je bila večina teh igral in klopi že poškodovana in celo polomljena. Kar precej denarja smo namenili obnovi te-kaške steže v športnem parku ob šoli, ki je namenjena našim otrokom za njihovo športno vzgojo.Vse kaže, daje obnovljena steza pravi izziv za razborite mladce, kako čim prej s kolesi in motorji oziroma z »oranjem« ob zaviranju uničiti stezo in jo spraviti v prejšnje stanje. Sprašujem se, ali kot šola in starši ne znamo poučiti svojih otrok, da so ti objekti namenjeni predvsem njim, in da navsezadnje delajo škodo sami sebi in vsem, ki prispeva-mo sredstva za te namene v občinski proračun. Menim, da mora šola bolj aktivno skrbeti za te objekte in nadzo-rovati, kaj se doga-ja okrog šole in z objekti, ki soji dani v uporabo in upravljanje, pri čemer ni tako pomembno, ali ji je bila steza po obnovi formalno že izročena v uporabo ali ne, saj ji je navsezadnje že ves čas, kar obstoja, dana v upravljanje.
Otroški parlament
Poslušal sem razpravo na zasedanju otroš-kega parlamenta OŠ Trzin in moram poudariti, daje razprava potrdila to, kar vem tudi sam, kot kažejo nedavne razprave v Trzinu, pa marsikdo od odraslih tega ne želi priznati. Menda kar najpogostejeso otroci poudarjali, da pogrešajo objekte in druge možnosti za športno in rekreativno dejavnost: od ploščadi za »rolkanje« do bazena, od igrišč do drugih možnih zbira-lišč. In oni so naša příhodnost. Žal je Trzin v preteklosti tako hitro rasel, da morda niti ni bilo mogoče pravočasno zagotoviti te vrste infrastrukture v zadostni meri. Danes v tem pogledu zaostajamo za pred-pisanimi standardi in normativi in tudi za marsikatero veliko manj premožno obfi* v Sloveniji. In prav je, da to čim prej spremenimo.
Tone Per»*
gge®<
ODGOVOR NA ČLANEK: KDAJ BOMO DOBILI KABELSKO TV?
oktobrski številki Odseva je bilo več člankov, ki so se nanašali na kabelsko televizijo v Trzinu. Ker je bilo v intervju-ju, ki ga je imel urednik Odseva s predstavniki Tclemacha izrečenih več netočnosti in smo bili nekateri člani Odbora občinskega sveta za gospodarske javne službe in komunalno infrastrukturo imenovani kot krivci za to, da kabelske televizije še ni v Trzinu, se nam zdi prav, da pojasnimo nekatere stvari, ki dajejo celi zadevi nekoliko drugačno luč, kot seje dalo razumeti iz članka v prejšnji številki Odseva.
1. Na pobudo, ki je bila dana na letošnji januarski seji Občinskega sveta, da naj bi predstavnike Telemacha povabili na sestanek, da bi nam podrobneje predstavili razmere v zvezi s projektom CATV, smo 29. januarja 01, pripravili sestanek Odbora občinskega sveta za gospodarske javne službe in komunalno infrastrukturo. Na omenjenem sestanku, to je bila 23. seja Odbora, smo sprejeli naslednje ugotovit-ve:
-	Načrt izgradnje CATV, ki je bil priča-kovan, še ni bil pripravljen.
-	Pripravljena sta bili PGD in PZI projektni dokumentaciji za IOC in naselje Mlake.
-	Za stari del Trzina omenjena dokumentacija ni bila pripravljena, ker g. Mihačević ni vedel, da tudi ta del spada v pogodbo.
-	Lokacijska dokumentacija je bila v izde-lavi in naj bi bila končana do konca marca, nakar naj bi vložili vlogo za pridobi-tev gradbenega dovoljenja.
-	Takrat smo tudi zahtevali izjavo o res-nosti izvajalca pogodbenih del v zvezi s projektom CATV v Trzinu.
2.	Na 25. sejo Odbora, ki je bila 5. marca 01, z enako tematiko, so s Telemacha istega dne poslali faksirano opravičilo, češ daje g. Mihačević na službeni poti, čeprav je bil o sestanku pravočasno obveščen.
3.	Po tem, ko nam je Telemach 12.3.01 poslal pisno gradivo, smo sklicali 26. sejo Odbora. Na njej so nas seznanili, da bo nova izhodiščna ekonomska cena priključka CATV za naselje Mlake 135.000 SIT. S takšnim predlogom se Odbor ni strinjal inje od Telemacha zahteval, da do prihodnjega sestanka pripravi popravljeno ceno priključka za cei Trzin, ob tem pa naj upošteva přiznáni indeks letnih podražitev v gradbe-ništvu, ki ga priznava Gospodarska zbornica Slovenije. Dogovorili smo se tudi, da se lahko po časovnem náčrtu predvidene dejavnosti izvajalca zamaknejo do skupnega dogovora o popravljeni cen i priključka.
4. Na 27. seji Odbora, 5. aprila 01, je Telemach predlagal nove, spremenjene cene, ki so bile oblikovane glede na pogoje izvedbe kabelskih razvodov. Telemach je predlagal naslednje cene: 57.000,00 SIT, 74.900,00 SIT in 300.000,00 SIT. Takšnega predloga Odbor (gospodje Ipavec, Karče, Lap...) ni sprejel, ampak je predlagal přiznané indekse podražitev od 18.8.99, ko je bila sklenjena pogodba, do aprila 01. Ti indeksi so za
-	nizke gradnje 15,04 %
-	nizko napetostne kablovode 8,42 %. Z upoštevanjem dopustnih faktorjev podražitev in osnovne pogodbene cene je Telemach pripravil novo ceno priključka -74.000,00 SIT z upoštevanjem DDV-ja in takšna ponudba, v pričakovanju uspešne-ga dogovora med Telemachom in Tele-komom, še danes čaka na Občini Trzin za podpis pogodbe.
Pogajanja so trajala od 29. januarja 01, do 5. aprila 01, zato je trditev, da so gospodje Ipavec, Karče in Lap krivi, da v naselju Mlak še danes nimamo CATV, iz trte zvi-ta. Res paje, da so ti isti gospodje krivi, daje moral Telemach znižati svojo ceno za CATV prikijuček.
Odbor Občinskega sveta za gospodarske javne službe in komunalno infrastrukturo
TELEKOM
BREŽINA PŠATE OB MOSTU NA HABATOVI BO KONČNO UREJENA
P
X o večkratnih opozo-rilih so pred kratkim občani na Občini Ie dosegli, da bodo brežino Pšate ob koncu Jemčeve oz. Haba-tove ulice le utrdili s škarpo in ccstišče zavaravali z ograjo, ki ne bo vsakih nekaj mesecev strgana. Ob ograji bo pločnik, precej bolj pregledno pa bo tudi križišče ob mostu, saj ga ne bo zaraščalo grmovje.
n
A V es, daje Občina Trzin dala, po nekaterih ocenah, dovoljenje Telekomu za prekopavanje Trzina za obnovo telefonije po občini, malo pozno, ampak Telekomu se vseeno ne bi smelo tako muditi, kot se mu je očitno v trzinskem gozdu. Dobil je dovoljenje za podzemeljska delà, tam paje očitno naredil še nekaj nadzemeljskih. Naš fotograf Jože sklepa, da so tista mogoče naredili celo za vesoljčke. Hkrati pa skeptično dodaja, da tudi ta naghca in nadzemeljske napeljave verjetno ne bodo prispevale k nitrejši uvedbi kabelske TV v Trzinu. Prav zato takšnih del v Trzinu ne potrebujemo. Bolje bi bilo, če bi se bolj posvetili kabelski TV in dogovoru o tem, kdo jo bo sploh »pripeljal« v naš kraj.
N.
a novembrski ali 33. redni seji Ob-činskega sveta Občine Trzin je bilo kar nekaj zanimivih tem, ki bodo verjetno pritegnile pozornost občanov.
Ureditveni nacrt športnorekreacij-skega parka Trzin
Tema, ki je pred začetkom poletja dvigala precej prahu v novem delu naselja oziro-ma v Mlakah, so bili načrti za ureditev športnorekreacijskega centra v gozdu na obrobju Mlak. Občinski svet je na zadnji seji opravil drugo branje Odloka o uredit-venem náčrtu, tako daje ureditveni načrt zdaj sprejet in športnorekreacijski park tam bo. Treba je povcdati, da so svetniki med drugim sklenili, da bodo športnorekreacijski center preimenovali v športnorekreacijski park in tako tudi z imenom dali večji pomen parkovni usmeritvi tis-tega območja. Župan g. Anton Pcršak je uvodoma povedal, da so pri pripravi ure-ditvenega načrta v kar največji meri spoš-tovali pripombe občanov, zato je menil, da novih, upravičenih nasprotovanj zdaj ne bi smelo biti. Direktor Locusa, podjet-ja, ki je pripravilo projekt, g. Leon Kobe-tič, pa je pojasnil, da so občane Mlak, ki bodo bližnji sosedi ŠRP skušali zaščititi tako, da bo celotno območje, glede na prvotne náčrte, tudi do 12 metrov pomak-njcno globlje proti gozdu in da so pristali na to, da bodo protihrupni nasip povišali še za pol metra. Da ne bi privabljali več-jih množic, še zlasti iz drugih okolij, so spremenili namembnost objekta, ki so ga predvideli na območju parka. Objekt bo po novem služil predvsem delovanju športnih društev in upravljavcem parka, imel pa bo dve etaži (pritličje in mansardo). Stevilo parkirnih mest v parku so s 54 zmanjšali na 34, hkrati pa so predvideli tudi peš povezavo proti gostilni Trzin-ka, kjer naj bi bilo na razpolago še 13 parkirnih mest. Upoštevali so tudi želje občanov in so povečali mere nogometne-ga igrišča in atletske steže okoli njega na standardne mere za takšne objekte. Posebno skrb so namenili tudi odvodnjavanju celotnega kompleksa in večji skrbi za okolje. Na zahtevo Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine so tako spremenili potck pešpoti, ki so jih prvotno zarisali najugovzhodnem delu območja. Umaknili so tudi nekatere luči, ki bi bile bolj oddaljene od športnih objektov in bi lahko prispevale k svetlobnemu onesnaže-vanju. Izdelali so tudi floristični popis rastlinstva v bližnjem mokrišču. Občinski odbori, ki so dopolnjeni predlog ureditvenega načrta obravnavali, so se z
njim v glavnem strinja-li. Na pobudo svetnika Romea Podlogarja so v odlok zapisali, da naj bi na območju športne-ga parka postavili tudi igralno steno, svetnica Marija Hojnik pa je povedala, da se Odbor za družbene dejavnosti z dopolnjenim in spremenjenim ureditvenim načrtom strinja, ona sama pa je še naprej mnenja, da načr-tovalci še vseeno niso v zadostni meri upoštevali zahtev občanov, ki jih je bilo slišati v času javne razprave glede SRP. Ne glede na to so člani občinskega sveta odlok o uredit-venem náčrtu ŠRP v drugi obravnavi potr-dili.
Kabelska TV bo javna služba
Občinski svet je v nadaljevanju seje po hit-rem postopku sprejel dva odloka. Z dopol-nitvijo odloka o stavbnih zemljiščih naj bi se v občini izognili težavam, ki nastajajo pri odmerah komunalnih prispevkov za posa-mezna zemljišča. Gre za to, da namembnost posameznih zemljišč v Trzinu pogosto spre-minjajo, komunalni prispevki za ta zemljišča pa ne sledijo tem spremembam. Odslej naj bi se odmera komunalnih prispevkov spreminjala ob vsaki spremembi na zemljiš-ču, za katero je potrebno gradbeno dovol-jenje.
Za mnoge občane pa je verjetno še bolj za-nimiva sprememba odloka o gospodarskih službah, s katero so med javne službe v Trzinu vpisali tudi kabelsko televizijo. Na občini so se za ta ukrep odločili zaradi zapletov pri ureditvi kabelske televizije na območju občine. Ker se stvari kljub pozivom občine, da naj se potencialna kabelska operaterja v Trzinu med seboj dogovorita, predvsem pa morata znižati predlagano vi-šino priključka kabelske televizije, ne pre-maknejo z mrtve točke, seje Občina odloči-la, da stvari vzame v svoje roke. Kabelsko televizijo je s spremembo odloka razglasila za izbirno javno službo, ki jo bo občina podeljevala izbranemu koncesionarju. Na Občini upajo, da bodo s tem pospešili doga-janje, na seji pa smo slišali tudi podatek, da so na Občini ugotovili, daje na območju Trzina že tudi dokaj dobro razvejan cevo-vod, v katerega bi lahko položili kable, da ne bi bili odvisni od kablov, ki jih je položil Telekom. Druga možnost za položitev kablov je za zdaj še bolj oddaljena. Kable bi lahko polagali v zemljo hkrati s polaganjem cevi za plinovod.
Cene vrtca gredo v nebo
Precej večjo stisko je bilo med občinskimi svetniki čutiti ob predlogu za potrditev no-
ve, kar 17 % višje ekonomske cene vrtca za otroke prve starostne skupine in 14 % podražitev programov vrtca za drugo starostno skupino otrok. Razlog za novo zvi-šanje cen vrtca je v povećanju plač zaposlenih v vrtcu. Pri izplačilu teh je namreč treba upoštevati dogovor o uskladitvi plač, ki ga je v juliju Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport doseglo s sindikati vzgoje in izobraževanja, hkrati s tem pa je treba upoštevati tudi spremembe določil kolektivne pogodbe za dejavnost vzgoje in izobraževanja. Občinske svetnice in svetniki so se zavedali, da bo tako veliko zvišanje cene vrtcev prav gotovo prizadelo precej staršev otrok, saj ni dolgo tega, kar so sprejeli zadnjo podražitev vrtca, tako da že do zdaj vrtec za starše ni ravno poceni. Po drugi strani pa so se zavedali, da se bo, če nc bi sprejeli predlagane podražitve, to zelo neugodno odrazilo v občinskem proračunu. Opozarjali so, dajih je v zagato pravzaprav spravila država. Ta narekuje cene in pogoje za delovanje vrtcev, plače-vanje vsega tega pa enostavno prenese na občine in posredno tudi na starše. Svetni-ke je zanimalo, koliko otrok iz drugih občinje v trzinskem vrtcu, vendar seje na koncu izkazalo, dajih ni več prav dosti. Zahtevali so tudi, da nadzorni odbor pre-veri zakonitost napredovanj zaposlenih v vrtcu ter izplačevanja plač in drugih do-datkov po kolektivni pogodbi. Nazadnje pa so potrdili nove cene programov vrtca; 77.586,00 SIT za prvo starostno skupino (otroci do treh let) in 60.595,00 SIT za drugo starostno skupino (otroci starejši od treh let).
Naj ob tem povemo, da so se s podobnimi težavami v zadnjem času spopadali tudi občinski sveti drugih občin. V Domžalah so se tako na primer odločili za nekoliko nižjo podražitev kot v Trzinu, vendar pa so svojo Županjo pooblastili, daje napisala protestno pismo predsedniku vlade dr. Janezu Drnovšku in vladi. Cveta Zalokar Oražem je tako pri vladi protestirala, ker občinam z zakoni nalagajo skrb za otroš-ko varstvo, pri tem pa lokalne skupnosti pri iskanju sistemskih rešitev na ravni države nimajo nobene besede. Opozarja, da cene otroškega varstva, kakršne diktira vlada, krepko presegajo rast inflacijskih stroškov drugih uslug in cen blaga in daje takšno dvigovanje cen za občine nespre-jemljivo. Opozarja, da morajo občine kriti razliko med ekonomsko ceno vrtcev in tištim, kar za varstvo otrok plačajo starši. S tem občine zagotavljajo sredstva za
J

plače in druge prejemke zaposlenih v vrtcih, krijejo davke ter tekoče stroške poslovanja vrtcev, hkrati pa morajo občine skrbeti ludi za investicijsko vzdrževanje vrtcev, investicije v novogradnje ter nakup opreme v vrtcih. Ob takem načinu financiranja postajajo vrtci poleg komunalnih storitev v marsikateri občini drugi največji porabnik denarja iz občinskih biagajn. Vse kaže, daje potrebna drugačna sistemska rešitev za financiranje vrtcev.
Kamnolom je predrag
Ob peti točki dnevnega reda člani občinskega sveta niso dali soglasje k večletne-mu zakupu ene od parcel v trzinskem kamnolomu, tako da bi kamnolom lahko uporabljali za kulturne in druge priredit-vene dejavnosti. Svetniki so poudarjali, da je cena, ki jo je postavil eden od lastnikov štirih parcel v kamnolomu, odločno previsoka, saj ne vedo, koliko bi kamnolom sploh lahko izrabljali. Opozarjali so,
daje problem pri prireditvah v kamnolomu soglasje sosedov, saj so se ti ob nekaterih prireditvah že pritoževali. Drug problem so parkirišča, saj ob večjih prireditvah v kamnolomu za avtomobile ni prostora, pod njim pa tudi ni primernega prostora. Navedli so še cel kup drugih razlogov, zakaj ni smiselno, da bi se odločili za tako drag najem. Vseeno pa so sklenili, da bo Občina od trzinskih društev skušala pridobiti mnenja o tem, katero društvo bi sploh bilo pripravljeno uporabljati prostor v kamnolomu in kakšne so sploh želje in mogoče tudi načrti društev v zvezi s kamnolomom.
Pomoč kmetom, ki jih je prizadela letošnja suša
Ker je suša prizadela tudi nekatere poljščine na trzinskih poljih, seje Občinski svet na novembrski seji odločil, da bo občina po svoje pomagala prizadetim kmetom. Ker še ni točnih podatkov o tem, kolikšno škodo je 11a trzinskih poljih povzročila letošnja suša, so se svetniki in svetnice odločili, da bodo v
ta namen porabili največ milijon tolarjev sredstev, ta pa bodo razdelili po ključu, po kakršnem bo delila država. Pred zadnjo, redno točko vseh sej občinskega sveta, Predlogi in pobude, sta župan Anton Peršak in njegov namestnik Valentin Kolene Občinski svet seznanila s potekom naložb v občini, ki so v teku. V industrijski coni urejajo še nekaj ulic, na Habatovi cesti ob Pšati urejajo kamniti zid in pločnik, obnovili so atletsko stezo ob igrišču pri osnovni šoli itn. Prav pri atletski stezi, so svetniki opozorili, daje na komaj obnovljeni stezi že videti mlade s kolesi in motorji, ki se podijo po njej in jo uničujejo. Zato bodo pozvali vodstvo OŠ Trzin, da naj kot dober gospodar pos-krbi za zaščito lastnine, ki mu je bila zau-pano v uporabo in upravljanje. Treba pa je tudi reči, da svetniki sami niso bili enotni, kako bi dosegli, da mladi in tudi drugi steže ne bi uničevali.
Miro Štebe
10. OBLETNICA UĆNEGA CENTRA LOKVANJ
------- -----------------------------------------C^LJ.	,.!L.. .__ ......................,_	... —-I-
19. oktobra je bila v Podgori pri Zlatem Polju slavnostna prireditev v počastitev 10. obletnice osamosvojitve Slovenije in 10. obletnice učnega centra 55. območne-ga štaba TO Domžale Lokvanj. Lokvanj je bilo tajno ime zbirnega oz. učnega centra za sprejem in usposabljanje prebeglih slovenskih vojakov iz JLA za območje takratnih občin Kamnik in Domžale, to je za območje, ki ga pokriva 55. območni štab Teritoriálně obrambe Domžale. Za Trzince je verjetno še zlasti zanimivo, daje center oziroma tabor poleg poveljnika PUČ stotnika I. st. Janeza Jarca vodil tudi naš sokrajan, član stalne šesta ve 55. ObmŠTO stot-nik i. st. Martin Planko. Učni center Lokvanj je bil pripravljen v strogi tajnosti po že prej pripravljenih programih bojnega uspo-sabljanja nabornikov v vojnih pogojih. Takratna ob-veščevalna služba JLA je zelo zavzeto iskala in pozivala starše prebeglih vojakov in nabornike, da naj se vrnejo v vojašnice, zato je bila pri organizaciji učnega tabora potrebna res velika previdnost.
Prav zato so Zbirni center Postavili v obliki tabora s šotori nekje na območju Male Lašne. Za mesto tabora je poleg tistih, ki so v
Med prikazom častnega veteranskega dejanja. ki ga izvajata Dominik Grmek in Darko Erhart (foto: Kastelic)
njem delovali, vedel le načelnik 55. ObmŠTO. Center je deloval od 2. do 22. julija 1991, v tem času pa so vanj sprejeli 23 prebeglih slovenskih vojakov, ki so v centru uspešno zaključili služenje vojaškega roka po slovenski zakonodaji. Za normalno delovanje centra v vojnih razmerah je skrbela vpoklicana Pehotna učna četa (PUČ) s 27 obvezniki. Ti so varovali tabor (stražarska služba), izvajali učni program in skrbeli za zaledno oskrbo. Hrano, vodo in druge potrebščine za usposabljanje ter pošto so dovažali po strogo določenih in različno uporabljanih poteh. Za tajnost in nadzor gibanja, še zlasti neznanih oseb, po širšem območju zbirno-učnega centra so skrbele javke domačinov in posebej določeni posamezniki ter patrulje z gesli. Širši obhod območja tabora lokvanjcev so opravljali tudi v civilni opravi, kot gobarji.
Življenje v táboruje potěkalo po že v naprej pripravljenih načrtih. Učna četa je bila namreč uspo-sobljena za urjenje in učenje vojaških znanj in taktično tehničnih dejavnosti pehote. Poudarek so dajali nočnim taktičnim vajam v vojnih razmerah in možnému prehranjevan-ju v naravi. Popoldanski
počitek so izrabljali za različne športne dejavnosti in pogovore. Za obveščanje o tekočih dogodkih in pogajanjih z JLA so imeli le majhen tranzistor, ki je bil pravzaprav vsa zveza z zunanjim svetom. Vse druge novice in podatke so dobivali preko pošte posameznikom in obvestil poveljst-va.
Poveljnika tabora sta z vsakim od prebeglih vojakov opravila temeljite pogovore in pri tem sta spoznavala skrbi in resnična herojstva posameznih prebeglih fantov. Martin Planko se še zlasti spominja fanta, ki je pobegnil iz vojašnice v Sinju. K sre-či ga je zajela hrvaška policija, ki ga je preoblekla in preko letališča Dubrovnik poslala na Pleso ter od tam do slovenske meje, kjer so ga sprejeli slovenski teritori-alci in ga poslali v Lokvanj. Kot pravi Martin, so bili fantje res pogumni in so za svojo privrženost slovenski domovini in svojemu domu tvegali tudi življenja. Na slovesnosti v Podgori so se spomnili delovanja Lokvanja in podělili tudi priznanja nekaterim domačijam iz okolice Male Lašne.
M.Š.
Rekel volk psu:
"Pogum ni v tem, da jaz bežim in me ti zasleduješ, marveč v tem, da ne pokažeš repa, če se obrnem.".
Gruzinskj
POGOVOR Z ŽUPANOM OBČINE TRZIN G.ANTONOM PERSAKOM naložbe pred koncem leta
November je čas, ko gradbinci in drugi izvajalci najrazllčnejših del na prostém hitijo, da bi še pred prihodom zime postorili kar največ, kar se še da. Prav zato smo trzinskega župana tokrat najprej povprašali, katere naložbe, kl so v pristojnosti občine, zdaj potekajo all so potekale v zadnjem času v Trzinu.
Slišali srao, da se nekaj prcmika pri načrtih za gradnjo doma za ostarele in t.i. varovana stanovanja v Trzinu. Je to res?
Ja, v teh dneh pričakujemo rezultate štu-dije o potrebah po takšnem domu in sta-novanjih v Trzinu in okolici. Studijo izdeluje podjetje, ki se s tem ukvarja, od nje pa pričakujemo, da nam bo pokazala upravičenost in možnosti gradnje takšne-ga doma in varovanih stanovanj, predvsem pa kakšne so dejanske potrebe. Treba je namreč vedeti, da so zdaj v bližnjih krajih naredili že nekaj varovanih stanovanj. V gradnjo takih stanovanj je treba vložiti nekaj več, kasneje paje tudi bivanje v teh stanovanjih dražje kot oskrba v domovih za ostarele. Želimo si, da bi v Trzinu zgradili dom za ostarele in določe-no število varovanih stanovanj. Problem je, ker nam država pri tem ne bo pomagala z denarjem, zato je treba najti možnost, da bi to naložbo pokrili z denarjem občine in drugih. Obstaja sicer možnost, da bi gradnjo varovanih stanovanj vsaj delno kril Stanovanjski sklad pri Zavodu za in-validno in pokojninsko zavarovanje, vendar seje o tem treba Se dogovoriti. Treba seje zavedati, da Trzin nima nobene možnosti, da bi sam v celoti zgradil dom za ostarele. To je naložba, ki je dražja od 800 milijonov tolarjev, zato si prizadeva-mo, da bi v Trzinu zgradili le oddelek enega od podobnih domov, ki že obstoja-jo. Na ta način bi zagotovili, da bi v Trzinu le imeli nekaj domskih zmogljivosti, hkrati pa bi bila cena take naložbe manj-ša. To bi tudi pomenilo, da nam ne bi bilo treba vzdrževati vseh zmogljivosti, ki jih tak dom mora imeti. Tudi zaposlenih bi bilo manj. Uprava in računovodstvo bi lahko bila manjša, kuhinja bi lahko bila samo razdelilna, tudi fizioterapevti in drugo osebje bi lahko v Trzinu delovali samo s polovičnim časom. Po ocenah, ki so nam do zdaj na razpolago, v Trzinu ne potrebujemo prav dosti prostorov v domovih za ostarele ali v varovanih stanovanjih. Potrebujemo jih, kot kaže, le štiri, pet, maksimalno sedem na leto. Ob takih podatkih paje naložba v gradnjo doma za ostarele ekonomsko neupravičena, saj se dom kot samostojna ustanova izplača še-le, ko ima 120 do 150 postelj.
M.Š.
Dan je dolg, a življenje kratko.
Ruski
Trenutno zaključujemo nekatere stvari, za katere smo se že pred časom dogovorili, njihova izvedba paje trajala nekaj dalj časa. Ena od takih naložb so pločniki ob ulicah Peske in Brodišče v industrijski coni. S temi pločniki bo, z izjemo zelenić, tišti del cone, kije že pozidan, vsaj v grobem urejen in tako bomo s tem t.i. dolg do cone v glav-nem poravnali. Ostaja nam še ureditev nekaj zelenić, predvsem tam, kjer so sosedje na tak ali drugačen način po-segali na občinsko zemljišče oz. na te zeleniće, teh pa tudi nismo urejali tam, kjer se prav zdaj še kaj gradi. Ker te zeleniće pri tem pogosto služijo kot dostavno zemljišče, se nam ne zdi smiselno, da bi jih urejali že zdaj. Ko bodo te gradnje končane, bomo uredili tudi zeleniće. Druga pomembna naložba, ki sicer poteka v okviru vzdrževanj, je bankina oziroma kamniti oporni zid ob bregu Pšate ob Ha-batovi ulici. Tam bomo uredili pločnik in tudi ograjo. Na ta način bomo polepšali tamkajšnjo okolico, hkrati pa bomo tudi preprečili, da bi kakšen otrok padel ali zdrsnil v Pšato. Do zdaj je bila ograja tam slaba.
Omeniti moram tudi, daje bila pred kratkim obnovljena atletska steza ob šolskem igrišču. Taje bila zelo zanemarjena in tudi poškodovana. Dokler tam ni bila nare-jena ograja, so kolesarji, motoristi in ne vem kdo še na stezo prihajali s svojimi vozili in jo uničevali. Žal moram reči, da se to dogaja tudi zdaj, koje ograja že postavljena. Pravijo, da so na stezi viděli celo avtomobile, ki so vozili po njej. Vse skupaj kaže na slab odnos do skupne lastnine, neosveščenost, žal pa moram reči, da smo nekoliko tudi razočarani, ker po naši oceni šola ne naredi dovolj za varovanje tistih objeklov. To je nesporno objekt, ki je namenjen šoli, telesni vzgoji. Slaba, zanemarjena in razkopana steza pa onemogoča učencem pri-merno vadbo in tudi dose-ganje rezultatov, kot bi jih sicer lahko pričakovali. Upam, da bodo zdaj, koje steza obnovljena inje okrog nje ograja, za stezo nastopili boljši časi. Ograjo je treba
enostavno zakleniti in nato nadzirati, kaj se na igrišču in stezi dogaja. Prav zdaj pa smo pridobili tudi uporabno dovoljenje za novi del kotlarne osnovne šol, s katerim bomo pri ogrevanju OS lahko prešli na plinsko kurjavo. To pomeni, da bomo s tem v Trzinu odpravili verjetno zadnje veliko ekološko obremenjevanje zraka, saj je plin, kot je znano, dosti manjši ones-naževalec zraka kot trda goriva. Moram reči, da sem na to ponosen, vendar pa bodo s tem stroški ogrevanja šole, kar plačuje Občina, precej narasli. Žal je pri nas tako, daje gorivo, ki bolj onesnažuje naravo, cenejše kot ekološko bolj sprejemljivo.
Kdaj pa lahko pričakujemo plinifikacijo celotne občine?
Lahko povem, daje razpis za koncesionarja za ureditev plinskega omrežja uspel, da smo koncesionarja izbrali in da zdaj teče pritož-beni rok, če se bo kdo od ponudnikov, ki ni bil izbran, slučajno pritožil. Če se bo kdo res pritožil, bo pač treba izvesti postopek za reševanje pritožbe. Upamo in verjamemo, da to ne bo potrebno in da bodo stvari stekle v kar najkrajšem roku. Pričakujemo, da bodo stvari zaključene tam nekje čez eno leto in pol. V najboljšem primeru bo v nas-lednjih nekaj mesecih rao-goč prevzem že obstoječega plinovodnega omrežja, na to, da bomo plin dobili v Trzin, pa bo treba še malo počakati. Vedeti namreč moramo, da bo treba plin v Trzin pripeljati. To pomeni gradbeni poseg. Zanj je treba pridobiti gradbeno in vsa druga dovoljenja. Predvido-ma bodo plin v Trzin pripel-jali preko mengeške občine, iz smeri továrně Lek.
ZNA JO ŽORIRATI, POSPRAVLJATI PA NE
K
o stopile v gozd na območju med industrijsko cono in Mlaka-mi. nedaleč od na novo zgrajenih hiš »rušencev«, vas lahko, če ste bolj slabcga srca oziroma živcev, podre pogled na sledove boja, ne boja, mesarskega klanja. Oprostite, primerjava seje vsilila sama od sebe. Žur, ne žur, prašičje svinjarjenje! Mogoče tudi ubogim prašič-koiri delamo krivico, saj oni verjetno niso sposobni takšnega pacanja narave. Lepo in prav, Će se mladi včasih malo odmaknejo od oči slarejših in se po svoje pozabavajo, ni pa na mestu, da za seboj pus-tijo takšno razdejanje: izpraznjene, razbile steklenice, pomečkane plastenke, odvržene vrečke, papir, ogorke in vso drugo svinjarijo. Ali so se v tistem »naravnem« okolju lahko dobro počulili? Sosedje pravijo. da mladim tisto smetišče očitno prija, saj naj bi se pogosto zadrževali tam.
Pujsom, ki se hodijo zabavat v tišti del goz-da, priporočamo, da naj si drugič raje izberejo deponijo odpadkov na Dobu, pa še tam bo pre-več pospravljeno žanje, gozd pa naj puslijo ne-dotaknjen za tište, ki cenijo in znajo uživali v naravi, kolikor je še ni zasvinjane.

. «P
SPEEDWAY PO ATLETSKI STEZI
J- red kratkim so ob šolskem igrišču obnovili atletsko stezo, ki je bila že krepko potrebna obnove. Slavnoslna olvoritev bo 26. novembra, vendar se objestneži, ki jim ni mar za tujo in skupno lastnino, že zdaj znašajo nad stezo. Sosedje in drugi opozarjajo, da na igrišče, kljub »oviram ob vhodu«, prihaja vsc več mladih kar s kolesi in mo-torji. Nemalokrat se tisli, ki se dolgočasijo, potem s svojimi vozili zaletijo na atletsko stezo in dirkajo po njej, kot bi bila speedway ste-za. Pred časom so nekoga celo viděli, daje izkoristil odprta vrala in se po slezi vozil z avtomobilom. Taka vožnja in sploh zaviranje na vso moć na stezi pusti prave kanale. Sleza postaja neuporabna in celo nevarna za mlade allele. O problemu so razpravljali tudi na zadnji seji občinskega sveta. Vodstvo šole so pozvali, da naj poskrbi za boljši nadzor nad objekti tamkajšnjega športnega parka, govorili pa so tudi, da bi morali poskrbeti, da bi varnosiniki oštro kaznovali tište, ki bi uničevali atletsko stezo in druge naprave na igrišču. V šoli pravijo, da bodo sicer pooštrili nadzor, da pa so pogoslo brez moči, saj gre za objekte odprtega lipa in so namenjeni tudi rekreaciji občanov Trzina v popoldanskem času, neredko pa se na igrišču mladi zadržujejo tudi ponoči.
PRIDOBILI SD ŠE NEKAJ METROU ZEMLJE]
P
X red kratkim nam je »pogumni« ano-nimnež, verjetno gre za katerega od sose-dov, poslal dve fotografiji in opisal grob poseg v naravo in ob-činsko zemljo na območju občine Trzin. Res gre za črno gradnjo in neupravičen poseg, ki zasluži grajo, ne glede na to, s koliko iruda in ljubezni sije lastnik sosednje parcele uredil »podaljšek«. Si predstavljate, kaj bi bilo s tištim potokom, če bi si vsi mejaši omislili podobne posege. Mogoče bi v sirugo celo položili cevi in jih zasuli z zemljo. Tako bi »pridobili« in si nalo lahko prilaslili še dosti več »nikogaršnje« zemlje. Saj zakaj pa sploh rabimo poločke? Pa še nekaj o anonimnem ljubitelju narave. V Odsevu smo že večk-rat opozarjali, da anonimnih člankov ne objavljamo. Drugi bralci so vsaj toliko pogumni, da nas pokličejo, pocukajo za rokav in nam namignejo, da bi bilo kaj dobro poslikali ali napisali. Ko za kakšno tako nepravilnost izvemo, tja pošljemo našega fotografa in polem stvar objavimo, ne da bi izdali, kdo nam je namignil. da naj se »po-zabavamo« s tisto slvarjo. S lem, ko ste »poseg« ob poloku poslikali, ste nam sicer prihranili delo, vseeno pa vam priporočamo, da v
prihodnje navedete tudi svojo identiteto, saj tudi nepodpisa-nih fotografij ne bomo več objavljali.
0TR0ŠK0 IGRIŠČE
P
A rihajajo hladni časi in zapadel je že prvi sneg, otroško igrišče na Reboljevi pa ima še vedno delno poletni izgled. Klopce še stojijo in ludi sneg, ki je zapadel, se jim je lepo podal. Bel sneg, bele klopce, koši pa prazni, saj se otroci ne igrajo več. Poglavje zase pa so korita z rožami. Konec julija so v korita posadili rože, izgled le-teh pa je viđen na priloženi fotografiji. Korita so pač v odmaknjenem delu Trzina in domorodci lahko gledajo takšna, kakršna so. Važno je, da se ob glavni cesti, ob gasilskem dom, v križiščih, skozi katera drvijo Netrzinci, vidi, daje Trzin bogala in urejena občina, tisto, kar za lepo fasado gledajo Trzinci, pa je drugo poglavje. (S.J.)
TABLE
P
-L ravijo, da se občinska »struktura« zavzema za lep izgled Trzina in zato po občini postavlja lepe smerokaze - ne vem, s čigavim de-narjem. Ugotavljam, daje delo opravila polovično. Pozabila je nam-reč odstraniti slare table. Tako te še ležijo ali stojijo po Trzinu, kot kaže pričujoča fotografija. Res, da imajo nove občinske table napako, da so zelo nečitljive, zato so mogoče za vsak slučaj pustili še stare, pa čeprav porušene. Pa še to: za nosilce imen ulic po Trzinu pa je treba reči, da se prav zdaj barvno zelo skladajo zjesenskimi rume-norjavimi odtenki v naravi. Žal je Odsev 90-odstotno črnobel, zalo bralci barvnega kontrasta na sliki ne morete tako lepo videti. Vabimo vas na sprehod po ulicah našega »malega mista« in ogled jesenskih kolažev na trzinskih kandelabrih. (S.J.)
AJDA UNIVERZE TRETJEGA ZIVUENJSKEGA OBDOBJA ZORI
četrtek, 8. r novembra, je društvo Lipa - Univerza za tretje življenjsko obdobje v trzinskem kulturnem domu predstavilo svoj četrti literarni zbornik, ki so mu tokrat člani literarne delavnice dali naslov Ajda zori. Društvo Lipa ima sedež v Domžalah, v njenih vrs-tah paje tudi že več prebivalcev Trzina, nekaj novih so pridobili ravno ob prcdstavitvi zbornika. Društvo združuje starejše, ki skušajo v svoje tretje življenjsko obdobje vnes-ti večjo kakovost bivanja, želijo razvijati svoje skřite talente, ki so jih morali v času, ko so še hodili v službo in so bili obremen-jeni s skrbjo za blagostanje svojih družin, potiskati v ozadje, v društvu pa najdejo svoj prostor tudi tisti, ki si želijo druženja z vrstniki ali pa pridobivati še novo znanje. V društvu, v katerem veje zelo prijetno vzdušje, deluje več delavnic. Med
drugim imajo likovno šolo, literarno delavnico, pevski zbor, dejavni pa so tudi na izobraževal-nem in športno- rekrea-cijskem področju. Ena od najuspešnejših je njihova literarna delavni-ca, ki je že v prvem letu delovanja izdala literami zbornik Jutri bo sijalo. Ustvarjanje članic literarne delavnice je že zdav-naj preseglo tisto navad-no pisanje samo za sebe. V svojih vrstah imajo že nekaj priznanih pisateljic in pesnic, njihovi literami zbomiki pa so že prerasli v literarne zbornike Univerz za tretje življenjsko obdobje celotne Slovenije. V prvem
Metka Župánek - predsednica Lipe
. • *' V
• íW« - i
■vil"
Bivša radijska napovedovalka Anica Gladek
Še vroča novica:
Društvo upokojencev Žerjavčki bo v prihodnjem letu izdal brošuro z literárními deli trzinskih amaterskih pisateljev in pesnikov.
Komemoracija ob spomeniku
v
četrtek, 25. 10. je 00 ZZB NOV Trzin ob spomeniku med 2. svetovno vojno padlim borcem in aktivistom pripravil žalno slovesnost s katero so se poklonili spominu na borce.
Pevski zbor Lipa
zborniku seje predstavilo le osem avtoric, v letošnjem zborniku Ajda zori pa sode-luje kar 41 avtorjev, 16 iz domžalske Lipe, 25 pa tudi iz drugih podobnih univerz. Predstavitev zbornika v Trzinu je bil prijeten literami dogodek, ki je marsikomu polepšal tisti dan. Pred polno dvorano je najprej zapěl pevski zbor društva upokojencev Zerjavčki iz Trzina, po uvodnih govorih gostitelja trzinskega župana Antona Peršaka in pred-sednice Lipe Metke Župánek pa so avtorji zbornika ter izbrani bralci in recitatorji brali in recitirali pesmi in druge prispevke iz zbornika. Iz prispevkov v zborniku veje res veliko radosti nad življenjem. Avtorice in avtorji so se izkazali kot izredno dobri opazovalci življenja in narave okrog nas. Z izbranimi besedami slikajo naravne lepote, srečo, pa tudi žalost in trpljenje. Pogosta tema so tudi spomini na lepe ali pa težke čase, ki so minili. Te spomine nosijo le še v srcih, v zborniku pa so avtorji dobili možnost, dajih delijo tudi z drugimi.
Zbornik obsega skoraj 250 strani, krasijo ga ilustracije naše sokrajanke in članice Lipe Bernarde Zaječ, v prvem delu pa so predstavljene tudi avtorice in avtorji objavljenih člankov. Zbornik Ajda zori je res prijetno branje za dolge jesenske ali zimske dni in v njem lahko praktično vsak najde kaj po svojem okusu, Lahko smo počaščeni, da so avtorice zbornika izbrale prav Trzin za prvo predstavitev svoje četrte skupne knjige. Naslednji dan, v petek, 9. 11., so članice Lipe odprle še likovno razstavo svojih članic. Tudi med avtoricami razstavljenih slik smo lahko přebrali imena občank Trzina Miro Šiebi
trzinski izvir __prvajtrzinska skupina medgeneracijskega društva
Konec oktobra je bila v Lukovici proslava, s katero so obeležili prvo obletnico organizi-ranega delovanja medgeneracijskega društva Jesenski cvet na domžalsko-kamniškem območju. V okviru društva že deluje 26 skupin, v katere je vključenih več kot 300 članov. Ena skupina deluje tudi v Trzinu, vodila pa jo Jožica Kurem in Helena Ogorelec, ki so jima na proslavi v Lukovici tudi podělili diplomi za uspešno vođenje trzinske medgenera-cijske skupine.
V uredništvu Odseva nasje zanimalo, kako delujejo skupine tega društva, zalo so me za-dolžili. da to preučim.
Članice prve trzinske skupine društva Jesenski cvet, ki so si nadele ime Trzinski izvir, so me prijazno in rade povabile medse na eno svojih srečanj. Povedale so mi, da se dobiva-jo enkrat ledensko - ob lorkih, za uro in pol do dve. Ta srečanja so namenjena predvsem druženju, saj je prav osamljenost lahko najhujše breme slarosti. Ko se dobijo, poklepela-jo, si izmenjajo izkušnje, se pošalijo, zapojejo, se kaj novega naučijo, pa še in še.
Prišla sem ravno na praznovanje 75. rojstnega dne Minke Barber. Druge članice so še: Barbara Lukan, ki jo kličejo kar Barba in je najstarejša članica, ima kar 86 let, Slavka Rahně, Francka Mušič, Dragica Hočevar, Ani Pirnat, Dani Ložar, Marija Dimnik -Micka, občasno pa se pridružila še Majda Mesar in Helena Breznik. Poleg tega mnogo-krat prisostvujeta ludi vnučki Jožice Kurent, Neža in Manuela.
Helena: V kratkem, 4. decembra, bomo praznovale prvo obletnico naše skupine. Zaenkrat še ne vemo, kje jo bomo proslavljale. Da si lahko privoščimo potepan-ja, vsak mesec zbiramo po 500 SIT. Ali rade hodíte na izlete? Helena: Bile smo na Jezerskem, na Ra-kitni, kamor nasje povabil gospod Ivan Mušič. Sle smo skupaj z mengeško skupino Koraki. Bilo nam je lepo. Razkazal nam je vikend in okolico. Povabila bi članice, da kar vsaka sama pove, kaj ji je všeč v naši skupini, kam vse gremo. Še prej pa bi rada poudarila, da se tu predvsem učimo prisluhniti druga drugi. Kar se pogovarjamo, ostane med nami. Smo kot družina, iz katere vsebine pogovorov ne prenašamo naokrog. Če katera ni prisotna, o njej govorimo Ie dobro ali pa sploh ne, razen če je to potrebno zaradi organizacijskih zadev. Barba: Naša skupina se imenuje Trzinski izvir. Jaz sem pa Thinski izvir. Vendar že dolgo živim v Trzinu in mije tukaj všeč. V skupini sem, ker sem rada dobre volje, dobro se počutim, lepo mije. Povabila meje Joži, potem pa še Helena. Poklicala sem tudi Dragico. Vprašala sem jo: "Greš?« Paje stokala in stokala, bi šla ali ne, potem je izvedela še Vera in zdaj vse fade hodimo. (smeh) Slavka: Mene je povabila Dragica. Helena: Dragica je šefica. Organizira Težo. Ve ste prijateljice in se pogosto dobivate in tako krožijo novice. Slavka: Všeč mije, ker se pogovarjamo ,n smo prijateljice.
Ffancka: Mene sta povabili Dragica in
Barbina hči Jožica Valenčak. Dragica mije povedala, da tudi sama na začetku ni vedela, kaj bi tu počela, ampak sedaj komaj čaka, da gre. Poklicala sem Jožico in jo vprašala, ali je res tako prijetno. Z Dragico sva prijateljici že vsa leta, tako sem še jaz prišla. Dragica: Malo bi se še morala vživeti. Helena: Saj se bo. Francka se nam je zadnja pridružila in še opazuje. (smeh) Dragica: Tu se počutim zelo dobro. Jožiči-na hči je pred cerkvijo povedala moji hčer-ki. Jaz sem bila zraven. Rekla sem si, da bom enkrat šla pogledat, pa sem začela. Zdaj pa komaj čakam na torek. Se je sprva težko odpraviti od doma? Dragica: Jaz imam dosti obiskov doma. Pridejo Minka, Slava, Barba, Francka bolj malo. Minka se ustavi, ko gre v trgovino. Ali pa kar prazen cekar prinese in gre nazaj. (smeh)
Minka: Zdaj si me pa izdala. Dragica: Najbolj mije ostal v spominu izlet na Limbarsko Goro, ker tam še nisem bila. Prvič sem bila tudi na Debelem Rtiču. Helena: Na poletnem taboru na Debelem Rtiču, ki gaje organiziralo društvo Jesenski cvet, sta bili pet dni dve članici - Anica in Danica. Ker je bil tabor namenjen vsem generacijam, je bilo tam tudi veliko otrok. Anica: Mene je nagovorila Joži; pa saj sem bila takoj za to. Na Debelem Rtiču je bilo zelo lepo. Bili smo povezani. Všeč mije bilo tudi na Jezerskem. Danica: Povabili sta me Jožica in Helena. Helena: Ti si bila naša prva članica, pa Micka, nato pa seje dopolnjevalo. Danica: Rada pridem v skupino, da sem v druščini. Všeč mije, ko kam gremo.
Minka: Najprej meje povabila Dragica in takrat sem si mislila: »Le kaj bom tam počela?« Dragica je rekla, da bo prišla k meni Helena. Inje res. Sedaj sem tukaj. Všeč mi je in rada pridem, če me Ie bolezen ne zadrži.
Micka: Nečakinji sta me povabili neko nedeljo popoldne. Potem sem komaj ča-kala. Zanimalo meje, kako bo. Barbi mi je rekla, naj grem v to skupino, da ne bom sama doma.
Včasih je bila Helena večkrat pri nas, ker je imela več časa. Komaj sem jo čakala. Rekla sem si: »Samo da pride en člověk, da se malo razvedrim in poklepetam.« Helena: Vmes si bila tudi v bolnici. Kaj seje zgodilo?
Micka: Bila sem v bolnici v Trnovém, 14 dni.
Helena: Si nas kaj pogrešala? Micka: Saj ste vse prišle na obisk! Helena: Tu smo se pogovarjale o tebi in ti napisale v pismo, da ti želimo vse dobro. Micka: Prav lepo je bilo. Joži: Na Občini Trzin sem bila članica odbora za socialo in zdravstvo in tam so přebrali poročilo o ustanavljanju tovrstnih skupin. Ker sem že upokojena, meje za-mikalo. Nekaj moram delati. Bila sem babica, a sedaj se z dojenčki ne morem več ukvarjati. Mije pa nekaj manjkalo. Rada imam še kakšno dodatno delo. Sprva sem iskala kandidate, saj bi morali biti dve. Ko sem prišla k Jožetu Ramovšu na tečaj, pa sem zagledala Heleno. Vprašala sem jo, od kod je, inje povedala, daje iz Trzina. Rekla sem: »O, sam Bog te je poslal.« In sedaj imam to veselje in ta torek.
Sama imam že kar nekaj let, v skupini pa potrebujemo tudi mlade, da bomo medge-neracijska skupina. Starost je lepa. Nič več ne bi hotela biti mlada. Tukaj se zelo lepo počutim in sem kar vesela, če vidim katero od članic. Prav res! Helena: G. Ramovš je imel po radiu predavanje, da se ustanavljajo skupine starih za samopomoč. Povedal je, kako poteka delo in daje za to potrebno dvoletno izobraževanje. Stari ljudje so mi že od nek-daj pri srcu, ker se mi zdijo nebogljeni in so kot neka obrobna družba. Zdi se mi, da potrebujejo še več pozornosti. Ko sem to slišala, meje tako pritegnilo, da sem poklicala na radio. Tako sem spoznala Joži. Zame je zelo velika pridobitev tega izo-braževanja prav ona. Takega člověka ne najdeš kjerkoli. V novem naselju ljudje nismo tako povezani. A ko sem prišla k
Joži, sem viděla, daje ona pravzaprav urad za pomoč. Ljudje pridejo po nasvet ali pa s prošnjo, da pospeši kakšne usluge pri zdravnikih, da so prej na vrsti ipd. Vidim, da predvsem starejši to potrebuje-jo. Pred tem sem nekaj časa mislila, daje potrebno člověka naučiti, da si sam ujame ribo, ampak danes vem, da starejši potre-bujejo tudi to, da žanje ribo uloviš. Pomoč potrebujejo. Všeč so mi še zato, ker so zakladnica modrosti. Minka: Dobra beseda ti lahko ogromno pomeni, če te pa kdo užali, te pa tudi močno prizadene.
Helena: Seveda. Ravno zato, ker telo sicer fizično opeša, ampak čustva se okre-pijo in starejši člověk čuti tako kot otrok -zelo je ranljiv, občutljiv. Zelo mi je všeč akcija. Dodajmo življenje letom. Ni važno, koliko časa člověk živi, ampak življenje naj bo kvalitetno. Pomembno je, da je opažen od ljudi ter da mlado generacijo navajamo na to, daje tudi starost del življenja. Kot je lepo, da so zraven pri rojstvu, mladosti, starosti, je prav, da se soočijo tudi s smrtjo v družini. Zdaj se to vedno bolj ureja in tudi naša skupina je dokaz za to. Trenutno z nami ni Jožičinih vnučk, ki zelo popestrita srečanje s svojimi otroški-rni pesmicami. Bili sta tudi na taboru. Vsi smo bolj veseli, če imamo ob sebi še mlade.
Izobraževanje za voditeljico skupine je temeljilo na tem, daje vsak člověk edins-tven, daje človeško življenje sestavljeno iz več faz in da je vsaka od faz enako po-membna. Pomembno je tudi, da stari Ijudje niso osamljeni. Zdaj starejši Ijudje večinoma gmotno niso več tako ogroženi, je pa veliko osamljenih. Na enotedenskih srečanjih se pogovarjamo med seboj z vrstniki. Tedaj zaživijo spomini. Nam, malo mlajšim, pa kažejo, kako je treba živeti, da se dočaka takšna starost. To je naša skupina. Vedno obravnavamo drugo temo. Danes praznujemo rojstni dan, gostujemo novinarko Odseva, pogo-varjale pa se bomo še o martinovanju. Ponavadi še katero zapojemo, malo telova-dimo in se dogovorimo za naslednjič. V prihodnosti si bomo odšle v Logatec og-ledat dva domova za stare - karitasovega in državnega.
Kako je s prostovoljci? V programu Medgenaracijskega društva sem přebrala, da je eden od projektov tudi individualno druženje s starimi. Ali tudi to že obstaja v Trzinu? Helena: Zelo bi potřebovali ljudi, ki bi se individualno srečevali s starimi ljudmi. Pri nas to še ni zaživelo. Poskusili bomo sodelovati z osnovno šolo. Vabimo tudi kogarkoli, ki se zanima za prostovoljno druženje s starimi. Sama delno poznam program, ki ga iz-vajate, saj je dr. Jože Ramovš predava-
Članice skupine Trzinski izvir na predstavitvi zbornika Jesenski cvel v Lukovici ob prvi oblelnici medgeneracijskega društva Jesenski cvet
telj na Visoki šoli za sociálno delo, ki jo obiskujem. Gre za enourno tedensko druženje, ki tako starému člověku kot prostovoljcu prinese veliko zadovoljstva. Minka: Je to tisti, ki smo ga poslušali na oblctnici društva Jesenski cvet, ki smo jo praznovali v oktobru? Micka: Lepo je govoril. Helena: Je zelo topel člověk, ki se razdaja. Minka: Srčen člověk je, dober. Helena: Zdaj bomo zapele našo himno: »Me Trzinke smo vesele vse, tu rojene, sem priseljene
Vsak torek rade prikapljamo k Trzinskemu izviru zbrano. To skupinica je naša, ki je kol medena paša.
Tega dne nikoli ne spustimo, saj se skupaj veselimo. Rojstne dni proslavljamo, ať pa na izlet gremo. Radi družimo se vsi, Priďte nas pogledat tudi vi!«
Himno so sestavile skupaj. Melodijo si je izmislila Helena, uglasbila jo bo Barbara Čebulj s prijateljicami.Potem so zapele pesmico, s katero so nazdravile prijateljici Minki. Ta nas je pogostila z obloženími kruhki in odlično sadno torto. Helena: V stari osnovni šoli imamo svoj prostor, vendar moramo do njega po stopni-cah, zato se le redko sestajamo tam. Največkrat smo kar pri Joži. Rade bi povabile še kakšno drugo skupino na obisk, a tu žal ni dovolj prostora.
Joži: Dobro je, da se skupine družijo med seboj, da se vidi, kaj je značilno za eno, kaj za drugo. Saj je vsaka celica zase - ima svoje posebnosti.
Primernejši prostor so nam že obljubili v bodočih novih občinskih prostorih. Poleti pa se bomo usedle na kakšno klop v novem športnem parku, popile kavo, zapele in telovadile.
Helena: Poleti smo bile pri bajerju. Spre-hodile smo se po trim stezi. Obiskale smo tudi Volčji Potok.
Iskreno se zahvaljujemo gospodu Ivanu Mušiču, ki nas je povabil na Rakitno. Vse se mu zahvaljujemo in se še priporočamo. Tudi drugim, ki bi nam lahko karkoli ponudil, se priporočamo. Potrebovale bi avto. Pomislile smo na gasilce, če bi nam posodili kombi za izlete. Barba: Tudi Joži bi se zahvalile, ker smo lahko pri njej.
Joži: Moj mož nam je danes z veseljem zakuril in je prav tako zadovoljen, da smo tukaj. Vse Trzinke ima rad. Helena: Je zelo uvideven. Ko pridemo, se nam umakne, me pa se lahko potem po svoje pogovorimo o ženskih stvareh. Kaj pa moški. Jih tudi vabite medse? Joži: Vsi so dobrodošli. Vendar je naša skupina že polna. Idealno število članov je od 7 do 9. Lahko pa se počasi ustanovi nova skupina. Imamo že eno kandidatko, ki bi se rada pridružila. Kot vidimo, dekleta uživajo. Helena in Joži sta odlični voditeljici. To sem takoj občutila. Lepo se dopolnjujeta in prvo-vrstno vodita skupino. Zaupali sta mi, da so ju povabili na Inštitut Antona Trstenjaka Ljubljani, da bosta še tam prikazali, kaj zmoreta. Omenjeni inštitut že celo desetletje pomaga slovenskim občinam pri izvajanju pro-gramov za kakovostno starost. V biltenu medgeneracijskega društva Jesenski cvet, ki so ga v društvu izdali oktobra, da bi
ludi drugim predstavili svoje delovanje, prof, dr. Jože Ramovš, ki je idejni oče tovrstnih programov na omenje-nem inštitutu, piže: »Kakor vedno je tudi na stara leta temelj ka-kovostnega življenja, da ima člověk primerno stanovanje, hrano, ob-leko in daje zadoščeno še drugim njegovim materialnim potřebám, za katere je mogoče poskrbeti z denarjem. Enako pomembne pa so nematerialne social-né potrebe:

^msbk
■ živeti z nekom v osebnih medčloveš-kih odnosih
•	doživljati starost kot posebno obdobje življenja, vendar enako smiselno, kakor je bila njegova mladost in tudi srednja leta
•	posredovati zrele življenjske izkušnje mladi in srednji generaciji
Zadovoljevanje teh nematerialnih socialnih potreb je danes zane-marjeno. To pa pov-zroča hude stiske:
veliko je osamljenih, starost doživljajo kot brezciljno, svoje življenjske izkušnje pa kot nesmiselne in nekoristne. Mnogo ljudi danes ne zna in ne zmore živeti svoje starosti kakovostno in smiselno.«
Prav zato naj na koncu še enkrat povabi-mo vse, ki ste začutili, da bi lahko prispe-vali delček svojega časa ali podělili mate-rialna sredstva in s tem omogočili tako tej kot tudi bodočim skupinám boljše življenje.
Za informacije lahko pokličete loži (tel: 564-17-56) ali Heleno (tel: 721-23-54).
V.P.O.
Brez starčev ni modrih odločitev.
Tadžiškl
PREDSTAVITEV JESENSKIH DAROV ZEMLJE
mogoče je bil to tudi prvi poskus tržnice z vrtninami, sadjem in zelišči v Trzinu
Vprašanj o tem, kako gnojiti, kakšna semena uporabljati, zakaj fižol ne dozori, o sožit-ju rastlin itn. so kar dežcvaia. Sama si bom prav gotovo zapomnila, da morajo buče po sortah rasti vsaj 1000 metrov narazen, da se ne »oženijo«.
Priredilev, ki smo jo pripravil na dvorišču ene od trzinskih kmetij, je s prijetno domačo glasbo s kaset popestril Franci iz društva upokojencev Žerjavčki. Dr. Mihaela Černe pa je ob koncu obljubila, da pride v Trzin spet spomladi, ko bomo pripravljali zemljo in semena za setev.
Vsem sodelujočim in vsakemu posebej hvala. V Turističnem društvu smo veseli, da so se vabilu odzvale gospodinjc s starejših do-mačij. Škoda, da poslušalcev ni bilo še več, prav gotovo bi tema še marsikoga zanimala. Pa drugič.
Spoznali pa smo, da obveščanje o raznih prireditvah in dogodkih ni najbolj uspešno s plakati. Ljudje jih vse prepogosto prezremo ali pa mislimo, da še vedno visi star plakat od bogve kdaj in ga sploh ne preberemo. Odslej se bomo poleg Vroče strani v Odse-vu posluževali še ustnih vabil. Ta so še najbolj zanesljiva.
Joži Valenčak
26. oktobra je Turistično društvo Trzin ob sodelovanju gospodinjske-ga oz. turističnega krožka OŠ Trzin pripravilo predavanje doc. dr. Mi-haele Černe o pridelovanju in spra-vilu vrtnin 1er njihovi hranilni in zdravilni vrednosti, predavanje pa so popestrili tudi s pokušino zdrave hrane iz šolske kuhinje. Ugledno predavateljico je članom Turisličnega društva uspelo ujeti ravno med strokovnima potovanje-ma v Rusijo in Turčijo, treba pa je reči, da nekateri trzinski kmetje in pridelovalci zelenjave to znano in přiznáno strokovnjakinjo poznajo že od prej, koje bila, med drugim, kot sve-tovalka Kmelijskega inštituta Slovenije več-krat tudi na kmetijskem posestvu v Jablah. »Ja ali ima Trzin še sploh kaj vaškega ali so samo še male kmetije z vrtovi?« seje začudila nad vzkliki nekaterih starejših Trzink, daje Trzin vas. Sogovornice pa so zatrjeva-le, da ne samo, da pridelujemo, že vrsto let tudi vzgajamo vrtnine iz lastnih semen. Gospa Mihaela je namreč povedala, da se zbiranje starih semen v Evropi šele začenja, ona pa se s tem ukvarja že več kot deset let.
zato je bila prav vesela ponudbe tovrstnih semen z območja Trzina. Da bi bilo predavanje bolj nazorno, smo pripravili tudi razstavo -ponudbo zelenjave in sadja: od najkakovost-nejšega do slabšega, izrojenega ... Ob koncu prireditve smo si pridel-ke izmenjavali ali si jih podarjali. Pravega trgovanja še ni bilo. Posa-mezniki so ob prikazu zelenjave in sadja přinesli recepte o jedeh iz buč, sadnem kisu, kislem zelju ...
V okviru projekta Zdrava šola, v katerem so-deluje z Osnovno šolo tudi Turistično društvo, so učenci gospodinjskega oz. turističnega krožka pod vodstvom mentorja Dušana Gorenca skuhali in ponudili obaro in sadni závitek. Pri kuhi so uporabili zelenjavo s trzinskih vrtov, zaječ je bil ulovljen v domačem zajčniku, sadje nabrano v negovanem sadovnjaku. K dobri obari in závitku seje prilegel jabolčnik. Seveda stisnjen kar na licu mesta in to iz najsočnejših plodov. Zmanjkalo gaje prej kot vina. V uvodu predavanja naša gostja ni mogla mimo, kot zdaj rečemo, zgre-šene kmetijske politike, kije zožila njive v velikanske parcele, osiromašila zemljo z umetnimi gnojili, osušila močvirja ... in tako pregnalajere-bice in druge ptice, zajce in druge živali. Počasi se ozare spet zaraščajo. Ekološko kmetovanje v celoti ne bo možno, vendar se že kaže pot do in-tegriranega kmetovanja.
Ç
J amo v novembru se zgodi nekaj prav po-sebnega, nekaj, kar se ne zgodi vsak dan, nekaj, kar se pravzaprav ne zgodi niti vsak mesec ... Že veste, kaj imam v mislih? Ne? Torej ... Mošt se spremeni v vino. In vsi poznamo dan, na katerega se to zgodi. To je seveda 11. november oziroma kar po domaíe pove-dano, to je martinovo. Ker me je zanimalo, od kod, kako, zakaj pri nas sploh praznujemo martinovo, sem se odločila, da malce pobrskam po knjigah in odkrijem vse, kar se pač odkriti da, o sve-tem Martinu ... In kaj sem našla?
Martinovo seveda ne obstaja že od nckdaj. Naši predniki poganskega porekla so sicer v novembru obhajali nckak praznik v zahvalo za dobro letino, obhajali pa so tudi koline, da so si pripravili zaloge za prihajajoči zimski čas. Ob lem času so imeli svoje prazno-vanje ludi paslirji. ki so se zahvalili za uspešno pašo, prosili za povećanje črede, hva-ležno pa so se spomnili tudi svojih rajnih prednikov.
Čaščenje svetega Martina je prišlo k nam pod frankovskim vplivom inje najbrž najbolj cvetelo med 7. in 10. stoletjem. Njegovo čaščenje so zelo pos-pešcvali benediktinski menihi. Iz tega časa so tudi naše najsta-rejše cerkve svetega Martina, vsega skupaj pa mu je pri nas posvećenih okrog 121 cerkva. Najverjetncje je sv. Martin stopi 1 na mesto kakšnega kelt-skega božanstva. Cerkev seje, kot je znano, pri tem ravnala po navodilih papcža Gregorja Velikega, ki je misijonarjem naročal, naj poganskih templjev ne podirajo, uničijo naj le poganske malike ter na njihovo mesto postavijo oltarje z relikvija-mi. Ljudstvo je seveda svoje naziranje o bogo-vih přeneslo na kršćanske svetnike. To velja tudi za vse šege, ki jih obsega naše martino-vanje. Vse, kar je bilo v zvezi s poganskim jesenskim zahvalnim praznikom, so přenesli na martinovo, ker v bližini ni bilo kakega drugega primernega koledarskega godu. Gostije, ki so bile sestavni del tega praznovanja, so se ohranile, ker niso nasprotovale cerkvenemu nauku.
Ne boste verjeli, Martin je bil naš sosed -rojen leta 316 v Sabariji (današnji madžarski Szombathely) poganskim staršem.Večino svojega otroštva je preživel v Pavijj v zg0r-nji Italiji in je že kot deček postal knstjan. S petnajstimi leti je po določbah cesarçev Severa in Proba kot sin odsluženega častnika stopil v državno vojsko in postal častnik gardne konjenice. Že pri vojakih je pokazal izredno skromnost in nesebičnost, lastnosti, ki sta se vtisnile ljudem v spomin. Po nekaj letih vojaške službe je odšel v Poitiers k škofu Hilariju, ki gaje posvětil v mašnika. Potem seje odpravil domov, da bi spreobr-nil in krstil svoje starše, a mu je uspelo Ie pri materi.
Martin seje nato pred krivoverci arijanci umaknil v puščavsko življenje, toda škof Hilarij gaje dal poiskati in poklicati nazaj v Poitiers. Ker se je Martinu v tem času pridružilo že veliko učencev, je iz njegove samotne celice zunaj mesta kmalu zrasel samostan Ligugé (okrog leta 361), ki je bil prvi samostan na francoskih tleh. Martin je bil tudi kmalu izvoljen za škofa v mestu Tours, kljub temu daje imel med duhovšči-no, ki se ni hotela odreći privilegijem in udobju, zaradi svoje poniznosti in asketske strogosti dosti sovražnikov. Ljudstvo pa ga
In kdo je torej ta tolikokrat omenjeni Martin?
ŽERJAVČKI NA MARTIN OVAN JU
da
i martinovo soboto, 10. 11., se je poln avtobus žerjavčkov podalo na pot proti Dolenjski. Namen potovanjaje bil martinovanje. Da pa ne bi kdo mislil, da smo šli samo popi-vat, smo se po obvezni kavici na Otočcu najprej odpravili v kartuzijo Pleterje. Tam smo si ogledali multimedijski program, muzej na prostém, in nakupili nekaj njihovih pridelkov.
Skozi Šentjernej nasje pot vodila v Kos-tanjevico na Krki. V cistercijanskem samostanu smo si ogledali stalne razstave naših priznanih umetnikov: Božidarja
Jakca, Franceta in Toneta Kralja, Ja-neza Boljke in drugih ter si ogledali tudi stalne zbirke starih mojstrov. Med njimi je zagotovo najzanimivejši kip svetovno znanega kiparja hrvaš-kega rodu Meštroviča Mati z dete-tom. Sprehodili smo se tudi po starem delu Kostanjevice, ki jo nekateri imc-nujejo kar slovenske Benetke, ker jo obkroža reka Krka. Nato smo se odpeljali na rob Krakovskega pragozda in si ogledali enega od najdebelejših hrastov pri nas. Ob dogovorjeni uri smo přispěli v Krško. V hotelu Sremič nasje že čakal o martinovemu primerno kosilo (pečena racka, mlinci, rdeče zelje in...). Ob neumornem igranju mlađega harmonikarja in dobrem cvičku je čas kaj hitro mineval. Gospa Mojca Dostal seje ponovno izkazala in nam pripravila res prijetno presenečenje.
Med nasje pripeljala slovensko kraljico cvička, vendar to še ni bilo vse. Bili smo priča, koje sv. Martin, ob sebi je
imel tudi škofa in kletarja, škropil panas je ministrant, krstil mošt in ga spremenil \ vino. Vsi skupaj smo si nazdravili z novo krščenim vinom.
Martinovanjeje bil zadnji izlet žerjavčko* letos. Za prijeten izlet se zahvaljujem udeležencem, gospe Mojci Dostal in nje-nemu osebju.
Udeleženci, ki so že kar malo razvajeni. so bili nad organizacijo in vsebino izleta izredno zadovoljni. Tokratni organizator in vodič je bil g-Franci Bardorfer.
Franci BardorK'
je imelo neverjetno rado. Po vsej dcželi so govorili o njegovih čudežih: ozdravljanju, pbujanju od mrtvih, izganjanju hudobnih duhov, krotenju divjih živali ... Ljudstvo ga je kmalu po smrti 8. novembra leta 397 v Candesu (dočakal je več kot osemdeset let), yíelo častiti kot svetnika. Bilje eden izmed prvih svetnikov nemučencev, ki mu je Cer-kev priznala svelniško čast.
Njegova pobožnost, izredna skromnost, lju-bezen in strogo življenje so okoli njega kmalu spletle obilo legend. Menda sta naj-bolj poznani tista o plašču in o goskah. Legendo o plašču še posebej radi upodabljajo slikarji na velikih freskah in oltarnih slikah. Le-te prikazujejo usmiljenega vojščaka Martina, ki z mečem reže svoj plašč, da ga bo polovico dal golemu siromaku. Dokaj poznejša pa je legenda o goseh, ki so ga izdale z gaganjem. Martin seje namreč skril mednje, ko so ga iskali, da bi mu sporočili, daje bil izvoljen za škofa. Gosi za to svoje izdajstvo še zdaj plačujcjo tako, da morajo na dan njegove smrti umreti. Od tu torej navada, daje treba na Martinovo nedeljo jesti pečeno gos (ponekod se seveda na mizi zna-jdejo ludi nič krivi puran, pctelin ali kokoš).
V vinskih deželah pa seje, kot je splošno znano, goski za martinovo pridružilo vino, ki prav ta čas dozori. Povezava z martinovim je rodila legendo, daje sv. Martin spremenil vodo v vino kot Kristus v Kani galilejski. Zanimivo je tudi to, da je martinovo važen dan v fantovskcm življenju. V Stari fužini v Bohinju so na martinovo nedeljo zvečer v gos-tilm sprejemali nove fante v fantovsko družbo. To so bili fantjc, ki so imeli listek za nabor. Sprejem seje imenoval 'krsť (kako pa druga-če). Fant je moral najprej dati za Štefan vina, nato pa eno zapeti. Polem seje moral spo vodati pred fantovskim vodjem 'mcrom'. Odgovarjal je skozi rešeto. Zatem pa je moral po svojo ' dečuo'. Če se mu je posrećilo, da jo je pripeljal s seboj in mu je prižgala cigaro, je bil sprejet. Če je přišel nazaj brez nje, je moral dati za pet litrov vina in čakati na sprejem še eno leto. Dokler ni bil sprejet, ni smel med fante na vas (ha, zdaj vidite, kako pomembne smo ženske!?).
Martinovo ima ludi druga imena, kot na primer: jesenski pust, šmarčica, domlatke, Marti-nov nasad..., odvisno od tega, s katerega konca Slovenije ste.
Da pa ne boste mislili da smo edini, ki mar-
tinujemo, naj samo omenim, da martinovan-je (nekoliko drugačno od našega) poznajo v Nemčiji, Angliji, Švici, Avstriji, Franciji, na Irskem in še kje.
SVETI MARTIN
Oj preljubi svet' Martin! Ti krstitelj naših vin, v naši kleti ti si čaral, iz moštva vino si pričaral.
Vino v sodih se bistri, v glavah pa spomin temni. Naj bo dobro še tako, često nam povzroča zlo.
Res, da vino je prehrana, vendar naj ne bo ta glavna, le občasno ga zaužimo, da vso pamet ne zgubimo.
Vinćek, vinček zlati moj, bodi milosten z menoj, nikar preveč me ne kaznuj, le dobro voljo mi daruj.
Nežka Andreš

L
' eto je naokoli in spet smo tam, kjer smo bili pred enim letom. Državna zastava ne visi na objektu, na katerem bi morala, to je na občinski zgradbi v Trzinu. Pred več stoletji je Primož Trubar z reformními zahtevami hotel spremeniti nazadnjaš-ko podkupljivost katoliške cerkve, in seje pridruži! Martinu Lutru in reformaciji. S svojimi prizadevanji je delno uspel. Slovenski jezik je postavil ob bok drugim pisanim jezikom Evrope in celega sveta. Njegov Abecedari je dvignil Slovence na raven drugih civiliziranih narodov, zato je dan reformate slovenski državni praznik. V počasti-lev tega dne je treba na objektih državne uprave, občin, ministrstev in ostalih državnih ustanov obvezno izobesiti slovensko oz. državno zastavo. Žal to ne velja za Občino Trzin. Župan mije nekaj številk Odseva nazaj očital, da kritiziram stvari, ki so nep-reverjene, da mi plačujcjo honorar za kritike. ki bi morale biti objavljene v rubriki Pisma bralcev, ki se jih ne honorira. Zdaj jaz. Trzinec, sprašujem župana in občinske uslužbence, kakšna je njihova morala, da v obdobju enega leta že četrtič niso izobesili državne zastave na objekt državnega pomena.
e v«m. komu bi kot davko-plačevalec očital neupraviče-Í10 opravljanje denarja dav-koplačevalcev. V mislih imam Jv-lo podjetnika, ki izobeša, ^asih tudi obmjene, zastave P° Trzinu. Pred praznikom formacije - 30. oktobra - je
po ne vem kateri odredbi župana ali katerega od občinskih uslužbencev po Trzinu pravilno izobesil državne zastave. Ko pa smo se Trzinci zbudili na dan reformacije, so na »kandclab-rih« visele občinske zastave. Da pa je neum-nost še večja, je drugi dan, po dnevu reformacije, dan spomina na mrtve ali kot rečemo Slovenci dan vernih duš. Zastave pa so tistega dne visele, kot daje občinska veselica po celem Trzinu.
Še enkrat moram poudariti, da nam je Primož Trubar sestavil abecedo, da znamo brati vsi Slovenci in mislim, daje tudi okoli izobešanja državne zastave napisano pravilo v Trubarjevi abecedi. Prav zato mi ni jasno, kako lahko po Domžalah visijo državne zastave na vseh dro-govih, v Mengšu delno. po Trzinu pa samo občinske. Nckdo je tu nepismen ali pa vlada anarhija, mogoče celo diktatura posamezni-kov, ki tudi odločajo o simbolih države Slovenije. Tudi o tem, kje, kako in kdaj bodo visele posamezne zastave.
Namignili so mi, daje župan zagotovil, daje tokrat vse v skladu z zakoni in drugimi pravili. Vse lepo in prav, samo ne vem, kje piše, da občinska zastava lahko nadomesti državno. Morda je to celo res možno, samo jaz ni-sem nikjer zasledil, da bi to pisalo. Če to drži, kakšna je potem razlika med državnim praznikom in današnjim dnem, ko na občini visi občinska zastava. To se pravi, med državnim praznikom in na-vadnim dnem v občini Trzin ni razlike. Če pa se malo pošalim, imajo v občinski zgradbi celo leto praznik, saj zunaj visi občinska
zastava, ki nadomešča državno. Državni praznik je nedelaven dan, iz tega lahko iz-peljemo sklep, da potem na . Da pa ne bom samo kritiziral, bi pohvalil ga-silce oziroma našega zastavnika, saj izobeša zastave tako. da bi mu lahko zavidali tudi gospodje izpred parlamenta in predsedniške palače. Tako kot se spodobi: 31. oktober državna na sredini droga, drugi dan, dan spomina na mrtve, pa brez zastave. Tudi neka-teri naši občinski svetniki, in tudi župnik, so imeli zastave lepo in pravilno izobešene, za državne uslužbence z našim županom vred pa to ni veljalo. Mogoče res nimajo v opisu del za svoja delovna mesta izobešanja zastav, toda to je državna služba, ki ne pozna stečaja, odpusta ali zamika plač za nekaj mesecev.
Naj bo enkrat dovolj o teh zastavah. Tudi županove besede, da ne bi imel kaj pisati, se mi zdijo neustrezne. Imam celo občutek, da sami spodbujajo ta dejanja, samo da se potem o njih piše in so zvezde rumenega tiska ali pa televizijskih oddaj in s tem nabirajo točke za naslednje volitve. Neumni volivci bodo negativne točke pozabili, pozitivne točke pa bodo poslancem ali županu prines-le zmago. Res čudna je ta slovenska demokracija, da se obljube, dane pred volitvami, po njih spremenijo v laži in se demokrati po izvolitvi spremenijo v diktatorje. Tako del poslancev, kakor tudi županov, ne delà v korist slovenskega naroda, ampak v ne vem čigavo ...
Trzinc in Trzinčan (z veliko podporo Trzincev in Trzinčanov)
nepozabimorajnih!
KAKO SE JE VTRZINU VČASIH ŽIVELO...
Iz kronike duhovnije Trzin
Sprehod skozi zgodovino trzinske duhovnije nas je pripeljal do I. 1902, koje Trzin končno dobil lastnega dušnega pastirja, upokojenega duhovnika Jožefa Prešo. Vzdrževal seje pretežno iz »ustanove« (denarnega sklada) tukajšnjega rojaka Martina Narobeta. Taje bil vesel tega do-godka in gaje želei ovekovečiti na spo-minski plošči, ki naj bi se vzidala v cerkvi. Krajani so bili dobrotniku hvaležni, saj so imeli odslej krajšo in lažjo pot k maši. »Lepa zahvala za ustanovo v Trzinu; pozi-mi se bo poznala dobrota, ko so vedno slabe pota, tema in mraz,« so mu pisali v Za-poge. Njegov nečak, duhovnik Janez Narobe pa mu je pisal: »Bog ve, ali Trzinci zastopijo in vedo ter so hvaležni, kar ste jim dobrega storili; ni jih obilo in jih ne
P
-M- razniki, v katerih se spominjamo naših rajnih, so sicer že za nami, vendar je po stari navadi cei mesec november posvečen tej misli. V tem mesecu se opravlja veliko maš žanje, da bi čimprej dosegli svoj končni cilj - nebesa. Nekateri pa so, žal, na svoje rajne pozabili in menijo, daje dovolj, če se jim oddolžijo s cvetlico ali svečo na grobu. Narava okoli nas se v novembru pripravlja k počitku in nam za slovo poklanja svoje darove. Tako nas spominja, daje tudi naša človeška usoda romanje od pomladi do jeseni življenja, koje treba pobrati snope in sadové in jih shraniti v božje žitnice. V ta čas pozne jeseni je zato Cerkev uvrstila dva pomenljiva praznika, ki nas odpirata za novo raz-sežnost bivanja - za onstranstvo. To sta praznik vseh svetnikov in spomin ver-nih rajnih.
Stari Rimljani so svoje rajne pokopavali ob prometnih cestah, ki so peljale iz mesta, in jim postavljali kamnite spomenike z napisi. Mimoidoči so lahko brali njihova imena in sejih spominjali. Vsaj v spominu ljudi so želeli živeti naprej.
V teh dneh se naše misli pogosto mudi-jo pri naših rajnih. Morda je gomila še sveža ali paje ime na kamnu že zblede-lo inje svet nanje že pozabil. A naše srce jih ne sme pozabiti. Saj jih tudi Bog ni pozabil. Vpisal jih je v knjigo življenja, v svoje ljubeče srce. Včasih slišimo površno krilatico: Nihče ni nenadomestljiv. Morda to velja na delovnem mestu. Toda tam, kjer so se v desetletjih skupnega življenja med ljudmi tkale vezi, kjer smo imeli koga zares radi, tam tega člověka ne more nihče nadomestiti in zamenjati. Vsakdo je en-kraten in nenadomestljiv. Kajti vsakdo.
ki je prestopil prag věčnosti, je vzel s seboj tudi košček našega srca, če ne kar celo. Za tište, ki so izgubili ljubljenega člověka, se življenje že tu spreminja v življenje z rajnimi. Koliko ljudi je, ki vsak dan poromajo na pokopališče! Kako bi namreč mogli pozabiti tište, ki smo jih imeli zares radi?
Rajnih ne dosežemo s pomočjo spiritizma (klicanja duhov rajnih). Rajni niso bega-joči duhovi nekje v vesolju, ki bi na svojo pest iskali zveze z nami, ampak živijo v Bogu. Samo prek njega, prek molitve in svete maše lahko prihajamo v stik z njimi, se jim priporočamo in prejemamo od njih duhovne darove. Odnos med živimi in rajnimi je lahko le odnos Ijubezni in upanja, molitve in izmenjave duhovnih dobrin, torej odnos globoke medsebojne solidarnosti. Kristjani živimo v neomajni gotovosti, da rajni živijo, čeprav so odšli od nas. Vez med njimi in nami ni nikakršen medij, temveč božje življenje, ki nam je skupno. "Kdor vame veruje, bo živel, tudi če umije," je rekel Jezus (Jn 11,25). Spet jih bomo našli, kajti ljubezen je močnejša od smrti. Drug drugemu smo toliko bližji, kolikor bolj vsi iščemo božjo bližino. Takšna veraje izziv za današnjo miselnost, ki brezčutno pozablja na mrtve in nas dobe-sedno trga od občestva z njimi. O rajnih in še posebej o smrti se neradi pogovarjamo A v tem pozabljanju in izrinjanju je nekaj glo-boko nečloveškega. Pomeni namreč, da pozabljamo in izrinjamo iz zavesti preteklo trpljenje in s tem izničujemo njegovo vrednost.
Ne pozabljajmo rajnih! Živijo, ker so odšli domov k Stvamiku, ki je Bog živih. Upajmo žanje in tudi zase! Njihova smrt je bila rojst-vo za večno življenje, ki je nam zemljanom še nedojcmljivo. Niso umrli, ampak so bili kakor zrna posejani za prihodnjo žetev, za večno poletje, ki pride.
dr. Bogdan DotenÇ
bode v Trzinu nič več tacih.« Omenjeni Martin Narobeje naslednje leto (1903) vnovič prosil na škofijo, da bi se v Trzinu ustanovila samostojna župnija. O tem je pisal mengeškemu nadžupniku in ga prosil, da dovoli in podpre to prizade-vanje. Obenem seje pri njem pozanimal, »koliko bere v pšenici in koliko v mrvi se dobi v trzinski občini na leto;« ali bo torej dovolj dohodkov za vzdrževanje župnika. Zlatomašnik Narobe pa ni dočakal uresni-čenja teh želja. Umri je 20. avgusta 1903. Teden kasneje seje v trzinski cerkvi opravila zanj slovesná osmina. Kronika na tem mestu pripominja: »Po Narobetovi smrti se ni nihče več brigal, da bi rešitev pospeševal in tako je zadeva ležala neřešena, dokler ni povojni čas odv-zel vrednost oziroma izplačilo obveznosti (obligacij). Tako je Narobetova ustanova, vložena za vzdrževanje trzinskega samos-tojnega dušnega pastirja, propadla...« Njegov najlepši dar trzinski cerkvi je monštranca. Izdelanaje iz srebrnikov, ki so mu bili najprej ukradeni, koje bil še kaplan. Iz hvaležnosti, ker jih je dobil nazaj,je dal napraviti monštranco. Tatu je pekla vest in jih je sam vrnil. Prav tako je Narobe dal na svoje stroške napraviti v trzinski cerkvi obhajilno mizo.
Dr. Bogdan Dolenc
Še ena izmed mnogih zanimivih fotografij, ki jih vsebuje Kronika duhovnije Trzin. Na fotografiji, posneti 14. septembra 1933 je zabeleženo slikanje freske nad glavnim oltarjem.
Vrata,
za katerimi se skriva dobro, je težko odpreti, vrata, za katerimi se skriva zlo, je težko zapreti.
Tri leta delaj dobra delà, in bo komaj kdo vedel, naredi enkrat slabo, pa se bo razvedelo do neba
Kltajsld
Kitaskl
MED POCITNICAMI NI BILO DOLGCAS
(D
ruštvo prijateljev mladine je medjesenskimi šolskimi počitnieami v sodelovanju z osnovno šolo in nekaterimi drugimi društvi za mlade osnovnošolce pripravilo kar pet zanimivih počitniških delavnic. Treba je reči, da so bile vse dokaj dobro obiskane, kar potrjuje, da mladi Icaj takega potrebujejo tudi v času počit-nie. Delavnice so sicer potekale le dva dni, 29. in 30. oktobra, ker pa so bili v času počitnic tudi različni prazniki - dan reformacije, dan mrtvih, noč čarovnic, lahko trdimo, da se mladi medjesenskimi počitnieami res niso dolgočasili in da so bile tudi te počitnice prekratke. Med fanti je bilo naj več zanimanja za igre zžogo. V telovadnici je pod vodstvom Matjaža Erčulja kar 19 fantov merilo svoje moči pod koši in med goli. Dobro je bila obiskana tudi likovna delavnica. 15 učencev je pod vodstvom Spele Mušič ustvarjalo z naravnimi material): barvnim
jesenskim listjem in podobno. Odločili so se, da bo vodilna tema njihovega oblikovanja tokrat jesen. Kadar je posijalo sonce, so šli tudi na sprehode in občudovali jesenske barve listja. Najlepše liste so tudi nabarli in z njimi okrásili stene učilnice. Pisanajesen pa seje zrcalila tudi z njihovih zrcal, ki so jih poslikali zjesenskimi motivi.
Zelo številna je bila tudi dramska delavnica, ki joje vodila Urša Mandeljc. 18 mladih seje tam učilo improvizacije, izražanja čustev, mimike in nastopanja. Urša pravi, daje spoznala nekaj novih talentov, ki bi jih kar z veseljem viděla v svojem dramskem krožku. Očitno so igralci med nami.
Med nami pa so tudi navdušenci za računalništvo. Ob pomoči Vanje Vogrin in Dušana Gorenca je 19
učencev spoznavalo osnove računalništva, predvsem pa jih je zanimalo risanje z ra-čunalnikom in seveda igrice. Naučili so se delati tudi s poučnimi CD zgoščenkami ter kako se z grafičnim programom lahko obdeluje fotografije. Svojim fotografijam so tako dodali razne grafične učinke. Peta možnost preživljanja prostega časa v počitniških dneh paje bila pripravljena v popoldanskem času. Na strelišču trzinske-ga strelskega društva so mladi pod vodstvom Boža Habjana lahko vadili streljanje z zračno puško. Trening je bil namenjen predvsem starejšim učencem. Čeprav je bilo za to delavnico nekaj manj zanimanja, so tišti, ki so prišli na treninge, dokazali, daje tudi med učenci kar nekaj takih, ki imajo dobre oči in mirno roko. Ni kaj, naša mladina je talentirana. V Društvu prijateljev mladine so z ude-Icžbo na dclavnicah zelo zadovoljni in že zdaj načrtujejo, da bodo tudi med zimski-mi počitnieami poskrbeli za interesne dejavnosti otrok.
M.Š.

V..
Sloveniji seje 354 osnovnih šol poměřilo v znanju na predtekmovanju Male sive celice. Najboljših 16, med katerimi je ludi naša šola, seje uvrstilo v nadaljnje tekmovanje. Končni zmagovalec igre pa bo prejel bogato nagrado, saj bo avtobus te lekmovalce in njihove navijače popeljal v Gardaland.
Ker so bili Trzinici na predtekmovanju uspešni, so se v torek, 23. oktobra 2001, napotili v Ljubljano, kjer jih je čakal nov izziv. Na tekmovanje so se pripravljali prav vsi: veliki trije (Ksenija Lago-Testen in Dan Špendal) v znanju, drugi pa s spodbudnimi aomislicami.
Preden
smo se odpeljali na tekmovanje, je ga. Andreja Vrhovec
kavčič, razredničarka 6. a-razreda, fotografirala tckmovalce. •ožnja proti Ljubljani je hitro minila, čeprav je bilo v zraku čutiti
•lapetost.
Ko smo přispěli pred prizorišče tekmovanja, smo počakali na •Oajo, ki nas je vodil po prostorih RTV-ja. Uslužbenci so rado-
vedno opazovali »rumene kapice«, ki so korakale mimo številnih vrat. Presenećeni smo bili, ker smo na vratih zagledali napis OŠ Trzin. Za temi vrati seje skrivala lepo opremljena soba z okrepčilom, ki nam je bilo namenjeno. Ko smo se okrepčali, smo razmišljali samo še o nasprotniku.
Ob 15.00 seje začelo. Poklicali so nas v snemalni studio. Tam smo si lahko dodobra ogledali nasprotnika, učence OŠ Murska Sobota I. Učenci te šole so se že pred leti na tovrstnem tekmo-vanju zelo dobro uvrstili, zato smo se zavedali, da bo bitka z njimi kar trd oreh. Samozavcstni Prekmurci so bili v začetnem delu uspešnejši, vendar naši učenci niso obupali. V drugem in tretjem delu kviza so izboljšali svoj rezultat in na koncu zmagali, zato so se uvrstili v osmino finala.
Ob tem uspehu jim vsi iskreno čestitamo in želimo še veliko sreče in pravih odgovorov v nadaljnjem tekmovanju.
Marjana Galjot, razredničarka 6. b
JANI MUHA: GIMNASTIKA JE VSESTRANSKA, KAKŠNIH NEGATIVNOSTI PRI NJEJ NE POZNAM
delajo na štirih, fantje pa na šestih. Enkrat trenirajo na enem orodju, drugič na drugem in pri tem razvijajo različne sklope mišić, različne vrste gibanj. Vsega skupaj jc toliko, da ti pri vadbi kar ne more bili dolgčas. Je zelo pestro, zanimivo.Vadba pa vpliva na gibalne sposobnosti, koncentracijo, dobijo delovne sposobnosti, občutek za red, samozavest. Pozitivnih vplivov na telesni in duševni razvoj mlađega člověka je veliko. Pravzaprav ne vidim mi-nusov. Gre sicer za individualni šport, vendar skupine delujejo enotno, v njih je čutiti skupinski duh, prijateljstvo, zdravo tekmovalnost. Na tekmovanjih je pouda-rek na lepoti gibanja. Tudi če je nek element težak, je tekmovalec bolje ocenjen, če ga izvede skladno, lahkotno in lepo, zahtevnost elementa ni tako v ospredju.
Kaj pa varnost? V gimnastiki je kar precej zahtevnih preskokov in drugih elementov, ki so lahko nevarni. Kako je v trzinski šoli poskrbljeno za varnost vadbe?
Najprej je treba reči, da so lahko nevarni vsi športi. Tudi pri nogometu se lahko poškoduješ, prav tako pa tudi pri drugih športih. Tudi v gimnastiki prihaja do poškodb, vendar jih skušamo kar najbolj omejiti. Precej je odvisno od trencrja, ki mora biti ves čas zraven, da tekmovalcem pomaga pri zahtevnih elementih, da jih usmerja, lovi in jim tudi drugače pomaga, da zahtevane vaje izvedcjo pravilno in varno. Tekmovalci z vadbo dobijo zaupanje vase in občutek za to, kaj lahko na-redijo in česa ne. Kasneje pri zahtevnejših treningih za tekmovanje si lahko tekmovalci pomagajo z nekaterimi pripomočki, vendar pa moram reči, da v Sloveniji ni gimnastične telovadnice, ki bi bila povsem opremljena z varovali in tudi drugimi potřebními elementi za vadbo. Pri nas imamo nekaj izredno dobrih, vrhunskih
S
" tarejši Trzinci se še spominjajo, daje bila pred desetletji v Trzinu gimnastika zelo priljubljena in da so bili Trzinci dobri telovadci. V dvorani KUD-a je bilo še pred kratkim mogoče videti nekatera telovad-na orodja, včasih pa so obiskovalci različnih prireditev v dvorani vrsto let po tem, koje zanimanje za gimnastiko v Trzinu že zamrlo, lahko pod stropom dvorane še videli kroge, ki so jih prej uporabljali telovadci. Verjetno se da še v marsikateri trzinski domačiji izbrskati kakšno staro fotografijo, ki prikazuje mišičaste trzinske fante, kako na katerem od orodij izvajajo gimnastične vaje. Pravijo, daje bilo še zlasti med sokoli dosti dobrih telovadcev. Zdaj pa kaže, da bo gimnastika v Trzinu doživela preporod. To šolsko leto je namreč vrste učiteljev v trzinski osnovni šoli okrepil Jani Muha, učitelj telesne vzgoje, katerega specialnost je ravno gimnastika. Z njo seje začel ukvarjati že s sedmimi leti. Kaj kmalu je začel tudi tekmovati in kar sedem let je tekmoval v programu A športne gimnastike kot član Partizana Vič. Dosegel je vrsto lepih uspehov. Med drugim jc bil njegov tekmec naš znani telo-vadec Aljaž Pegan, s katerim sta še zdaj dobra prijatelja. Zanimivo je, da gaje Jani takrat na tekmovanjih tudi premagoval, Aljaž je bil drugi, Jani pa prvi. Med drugim je bil tudi državni prvak, čeprav Jani ob tem skromno takoj pove, daje takrat štela zgolj konkurenca z Ijubljanskega območja, saj v drugih republikah takratne Jugoslavije ta šport ni bil kaj posebej razvit. Po sedmih letih aktivnega tekmovanja je Jani Muha zaradi poškodb in šolskih obveznosti prenehal nastopati, aktivno pa seje posvětil trenerskemu delu. Kot trener delà predvsem z mlajšo selekcijo, največ s fanti od prvega do osmega razreda. Lani je eden od njegovih varovancev postal državni prvak, kar je tudi veliko priznanje trenerju. Prav v času, ko bo ta številka Odseva v tisku, bo letošnje državno prvenstvo in Jani gaje v času najinega pogovora z nestrpnostjo pričakoval, saj bo nastopil tudi njegov varovanec. Veliko pa je treniral tudi člane.
Zdaj ste učitelj telesne vzgoje v trzinski
osnovni šoli, ob tem pa vodite tudi gimnastični krožek. Kakšni so vaš občutki in načrti?
Moram reči, da sem kar zadovoljen. V Trzinu mije všeč, kar malo pa sem presenećen nad zanimanjem med otroki za gimnastiko. V krožek seje vpisalo kar 40 učencev, tako da smo jih razdelili v štiri skupine s po 10 člani. Gre za učence nižjih razredov, od prvega do tretjega, največ med njimi paje dek-lic. Program vadbe je prila-gojen njihovim zmogljivos-tim, na sploh pa v prvem letu še ne moremo pričakovati kaj posebnega. Letos bomo predvsem videli, kje smo. Poskusil bom narediti, kar se da. Rezultate pa pričakujem prihodnje oziroma proti koncu prihodnjega leta. Zdaj otroci trenirajo dvakrat na teden po 45 minut, kar je za vrhunske rezultate premalo. Trenirati bi morali vsaj dvakrat tedensko po uro in pol. Če bo smiselno, bi prihodnje leto dobili še enega pomoćnika trenerja, skupine bi zmanjšali, fante ločili od deklet in povećali število ur za treninge. No, ampak dajmo času čas. Prihodnje leto bomo že videli. Že zdaj pasem opazi 1, daje med trzinskimi otroki, ki hodijo h krožku gimnastike, kar nekaj perspektivnih otrok. So zagnani in pridni. Radi prihajajo sem.V primerjavi s tištim, kar sem videl, ko sem na primer treniral pri Partizanu Vič, sem tu zelo zelo zadovoljen.
Kakšni pa so pogoji za vadbo gimnastike v Trzinu?
V Trzinu smo letos začeli z vadbo gimnastike. Smo še na začetku, vendar moram pohvaliti vodstvo šole, daje prisluhnilo našim potřebám. Kar se tiče orodij, imamo že praktično vsa. Lahko rečem, daje gimnastika za amaterske tek-movalce relativno poceni, Potrebujejo dres in copaté pa seveda čas in voljo, dražje paje za organizatorje, šolo ali klub, saj je treba kar dosti dragega orodja.
Kako lahko gimnastika vpliva na mlađega člověka?
Mislim, daje vadba gimnastike zelo vse-stranska. Obsega zelo različne vaje na različnih orodjih. Dekleta
gimi. Vseje res pozitivno, in upam, da bodo tudi Trzinci zadovoljni z mano. Kar se tiče gimnastike, upam, da bomo že spomladi ali pa vsaj drugo leto pripravili tudi kakšno gimnas-tično tekmovanje, da bodo člani krožka pokazali, kaj so se naučili. Rad bi, da bi na takem tekmovanju najbolj prizadev-nim podělili diplome. Mogoče bom na tako prireditev povabil katerega od prijateljev, vidnega tekmovalca, mogoče Aljaža Pegana, da bo mladim podělil diplome. Kakor pa sem že re-kel, dajmo času čas, saj na začetku še ne moremo pričako-vati kaj prav posebno velikega.
Miro Štebe
izpopolnjevanje. Na ta način tre-
nerji pridobivamo dodatno
znanje, izkušnje in podatke pa si
izmenjujemo tudi na tekmo-
vanjih.
Poleg gimnastike se v Trzinu
ukvarjate tudi s poukom telesne vzgoje.
Ja, sem učitelj telovadbe. Učim
fante od četrtega do osm ega razreda. Moja kolegica Andreja pa skrbi za deklice. Uči tudi v nižjih razredih, tretje in četrte razrede. Zraven vodi tudi šolsko športno društvo, v katerem deluje več krožkov. Mislim, daje kar precej možnosti za najrazličnejše šport - od atletike, nogometa, košarke, plezanja itn. Sploh pa moram reči, da sem doslej tu zelo zadovoljen. Pohvaliti moram prijateljske odnose z učitelji, z ravnateljem in dru-
telovadcev, na primer Aljaža Pegana in Mitjo Petkovška, vendar če bi tujci prišli pogledat, v kakšnih razmerah trenirajo, ne bi mogli verjeti, da lahko dosegajo takšne rezultate.
Zanimivo je, da so doslej najboljši tck-movalci prihajali iz vzhodnih držav. Ali imajo tam đrugačen pristop?
Res je. V tistih državah, na primer v Rusiji in na Kitajskem, imajo res drugačen pristop do gimnastike. Z njo se ukvarjajo precej bolj strokovno in množično. Vendar paje tudi v gimnastiki marsikaj odvis-no od denarja. Če imaš denar, lahko dobiš dobrega trenerja. Ti najpogosteje prihaja-jo iz Rusije in drugih vzhodnih držav, vendar imajo tudi na zahodu kar nekaj dobrih tekmovalk in tekmovalcev, ki so jih izurili dobri trenerji. Naša zveza vsako leto pošlje trenerje na izpopolnjevanje v tujino. Tudi mene so že poslali na tako
UČENCI OŠ TRZIN USPEŠNI NA PODROČNEM PRVENSTVU V ŠPORTNEM PLEZANJU
N
a plezalni športni steni v osnovni šoli Trzin je v četrtek, 25. 10. 2001, potěkalo področno prvenstvo osnovnih šol v športnem plezanju. Tekmovanja seje udeležilo 30 učencev iz osmih osnovnih šol domžalske in kamniške regije.
Deset deklet in dvajset fantov seje v različnih starost-nih kategorijah pred številnimi gledalci poměřilo v večih smereh. Kategorizirani plezalci (z licenco) in plezalci ter plezalke brez licence so že ob ogledu v mislih opravljali s smermi, ki sta jih postavila plezal-ca Maja Šuštar, vodja krožka na OŠ Trzin, in športni plezalec Klemen Vodlan.
Z všemi oprimki so se uspešno spoprijeli le štirje tekmovalci (2 dekleti in dva fanta), ostali pa so plezanje končali prej, kar priča o precej veliki zahtevnosti postavljenih smeri. Učenci OŠ Trzin, ki vadijo v šoli v okviru plezalnega krožka enkrat tedensko, so se odrezali takole:
mesto	Boris Peršak (starejši dečki brez licence)
2- mesto	Maja Omahna (starejše deklice brez licence)
mesto	Jana Rotar
mesto	Ksenija Lagoja (mlajše deklice brez licence)
Ob koncu velja ome-niti, da so bili na tem _ tekmovanju učenci OŠ Trzin številčno naj-močnejši, kar je po-noven dokaz, daje zanimanje za to športno disciplino prav na tem področju precej-šnje. Še posebej je razveseljivo, daje ta razvoj precej skokovit, saj imamo plezalno steno na šoli šele tri leta.
Andreja Vrhovec Kavčič
Profesorica športne vzgoje
20
mm
Kaj te je navdušilo za gle-dališěe?
Phhh ... všeč mije bilo. Oči mi je govoril, kako dobro se imajo. Zato sem šel dostikrai z njim na vaje in njihove predstave. Nato sem si zaželel, da bi z njimi hodil po svetu.
Ko sem obiskovai drugi razred, sem začel igrati v KUD-u; kasneje mi je bilo žal, da nisem začel že prej.
Koliko vlog si že odigral?
Svojo prvo vlogo sem odigral na predstavi za sv. Mik-lavža. Bil sem Petrček. Tudi recitiral sem že, na predstavi za materinski dan. Enkrat sem pa igral kar samoga sebe - to je bila moja najljubša vloga, ker smo lahko improvizirali. Vsako leto igram parklja. Želim si igrati tudi angelčka, pa ... V Čarov-niku iz Oza sem igral mogočnega Oza in pa stražarja. Takrat sem bil na hoduljah. V zgodbi o Butalcih sem igral peka, v skečů o krompirju sem bil kmet Sašo. Lánsko leto pa sem v predstavi Zvezdica Zaspanka igral Ceferina. Igral se tudi s teatrom CIZAMO - otroka z vžigalicami v predstavi Ogenj, kakšen ogenj. Sedaj pa me čaka že nova vloga, za katero pa pravzaprav še ne vem točno, kaj bo. Tudi v tujini sem že igral, isto otroka z vžigalicami in to točno na svoj rojstni dan.
Kakšne vloge pa si najbolj želiš?
Igral bi kakšnega Kekca. Ali pa bi nasto-pal v kakšni ameriški nadaljevanki s kakšno punco... ne, španske nadaljevanke so plehke. Želei pa sem si tudi igrali Hamleta.
Vem, da si imel enkrat že neko tako vlogo.
Ja, na avdiciji, za katero pa se ne spomnim več, za kaj točno je bila, mislim, da za neko oddajo. To je že kakšno leto nazaj. Namesto mrtvaške glave so mi v roke dali pijačo Fruc in sem moral povedati znane Hamletove besede: "Biti ali ne biti. to je sedaj vprašanje?"
Katera vloga ti je bila najbolj pisana na kožo?
To je bila vsekakor vloga Ceferina, ker sem takrat igral samega sebe. Najbolj pa smo se zabavali pri vajah za predstavo Carovnik iz Oza. Ali bi raje igral v filmu ali gle-dališču?
Rad bi igral v filmih, ker večkrat ponavljajo en in isti prizor, še sploh, če bi igral s kakšno lepo punco. Rad bi šel v Holywood, kjer je Nik-ki. Ja, vem, daje v Holywoodu, ker berem časopise. Ko sem v njem videl njeno sliko, sem si jo izrezal in jo dal v ok-virček. Še sedaj jo imam v sobi. Kaj praviš o skupini mladih igralcev, s katerimi igraš? Dobra je, super. Vesel sem, daje Maša spet prišla nazaj, kljub temu da sem sedaj zaljubljen v drugo deklico iz Homca - ampak ona tega ne ve. Zelo zelo se razumemo in dobri igralci smo skupaj.
Rekel si, da si igral že s skupino CIZAMO. Z njimi sem bil letos na turneji na Češkem in Nizozemskem. Tam sem spoznal eno punco s kodrčki. V Amsterdamu sem nasto-pal z diabolom. Z denaijem, ki sem si ga prislužil, sem si kupil žogo. Pred dvema letoma, ko sem bil v Izoli in sem prav tako nastopal z diabolom, pa sem zbral toliko denarja, da sem si kupil ročno uro.
Imaš kakšnega idola?
Ja, James Bond je moj idol. Ampak ne bi igral v kakšnih akcijskih filmih. Raje bi igral v kakšnem romantičnem filmu, npr. v Romeu in Juliji.
Tvoja šibka točka je učenje besedila na pamet.
Se strinjam. Ne ljubi se mi ravno veliko brati. No, saj prebcrem sem pa tja kakšno knjigo. Drugače pa zelo rad berem pod-napise na televiziji.
Ali imaš pred nastopi tremo?
Ce imam v rokah ali glavi besedilo, je vse v redu. Če pa se zmotim, se poskušam izmazati ali pa čim prej zaključiti prizor in oditi z odra.
Kaj na tvoje igranje pravijo domači?
Živa (starejša sestra) je vedno zaprta v svoji sobi in jo briga ves svet, Miijam (najstarejša sestra) bolje da ne vidim, ker..., mami je tiho, oči pa sedi na kavču. Včasih mi pravi:"Treniraj, pa boš dober." No, saj kdaj me pa tudi pohvalijo.
Kaj si želiš postati?
Rad bi postal dvoje: ali igralec ali pa
košarkar.
Kaj počneš še drugače?
Razen tega, da hodim v šolo in k dramskemu krožku, hodim tudi na košarko, gledam televizijo (zadnje čase najraje "Sedma nebesa"), obiskujem verouk, skavte; gasilce sem zapustil, ker imam premalo časa. Rad pa tudi poslušam glasbo: Green day. Off Spring, Siddartho, Zaklonišče prepeva in Zablujena generacija.
Nasveti za mlade bodoče igralce.
Z igranjem začnite čimprej, učite se besedila na pamet.
U.M
SAŠO ŠTIH:
s punco bi igral v kaki ameriški nadaljevanki
V preteklosti smo v Odsevu predstavljali trzinske gledališčnike, po nekaj mese-cih premora pa s tem nadaljujemo. Tokrat smo se odločili, da našim bralcem predstavimo Saša Štiha, za katerega lahko rečemo, da je že kar uveljavljen član trzinske gledališke družine.
VESTIČKE IZPOD ŽAROMETOV
Jt oje drage dame in gospodje, čas f je za LEPO JE BITI MILIJO-NAR! Ampak pazite, to ni kviz ala Jonas ali temu kaj podobno. Ne! Moje drage dame in gospodje. To je teater. In ne kar neki teater! To je teater KUD Franc Kotar Trzin. Torej, če že niste milijonar in si to močno želite, je za vas pravi naslov, naj ga ponovim, KUD Franc Kotar Trzin. Ne odlašajte, storite to že danes, naredite nekaj zase, kajti za vse, ki si to res močno želite, so vrata v KUD-u vedno na stežaj odprta. In verjemite mi, ne bo vam žal. V elitnem krogu (milijonarjev) so dobrodošli tudi tisti, ki pošteno pljuvajo levo in desno in širijo neresnice, prav te, moje drage dame in gospodje, bomo sprejeli še zvečjim spoštovanjem in velikimi častmi, zapisali pa jih bomo tudi v ZLATO KNJIGO, ki jo imamo pripravljeno prav za to priložnost. In to še ni vse! Žanje bomo prav za to dejavnost nabavili visoko kvalitetne, lahko bi rekel celo - butične -pljuvalnike in jim jih tudi podarili. Seveda pa jim bodo tudi naši najmlajši gledališč-niki pripravili krajši, vendar prisrčen, kulturni program. Občinskih štipendistov zaenkrat še ne bomo klicali na pomoč, kajti ti prihajajo k nam - neverjetno - kar sami - in delajo, mogoče prav zato, ker je naše geslo, kot ste lahko že ugotovili, moje drage dame in gospodje, LEPO JE BITI MILIJONAR!
No, to temo smo torej dokončno obdělali, informacijo imate, sedaj, če je želja moč-
na, se samo pravilno odločite, mi smo za vas zagotovo, tako kot vedno, lahko bi rekel že celo desetletje, pravi naslov. Dobrodošli v svetu M...
Drugače pa se KUD-ovci prav lepo zabava-mo. Mogoče ste nas nekega lepega sobotne-ga popoldneva opazili pred lokalom Barca, kako smo ob sodelovanju z vodstvom ok-repčevalnice Barca organizirali in tudi lepo do konca speljali popoldansko srečanje maj-hnih in malo večjih čarovnic in čarovnikov, duhcev in njim podobnih strašnih bitij. Tolikšnega živžava, moje drage dame in gospodje, v Trzinu, razen koje bila otroška olimpiada- še ni bilo.Več o tem vam bo povedala v posebnem članku Urša. Tako kot boste v posebnem članku lahko brali, kaj seje še dogajalo skoraj mesec in pol v naši in vaši dvorani KUD-a. Pa vendar naj vam za vsak primer v vestičkah na kratko povem tudi jaz. V gosteh smo namreč imeli teater - Zavod Senzorium, ki je pod režijskim vodstvom gospoda Gabrijela Hernan-deza pripravil predstavo - BOJ MED PUSTOM IN POSTOM - Brueglu v spomin. Torej na kratko, kakor je bilo zapisano v gledališkem napovedniku v sobotnem Delu, 03.1 l.Ol.Ustvarjalce lahko prepoznamo na sliki. Boj med pustom in postom Pietra Bruegla starejšega iz leta 1559. Motiv blind caffe cabarejaje boj med razuzdanostjo in vzdržnostjo, razmerjem med možnostjo in danostjo, med resničnostjo in zmožnostjo lastnih podob domišljije. Gledalci z vsto-pom v blind caffe oživijo star bordel, v katerem izvajalci zaposlijo predvsem njihove čute vonja, dotika in sluha. To zelo prijetno predstavo si boste lahko v KUD-u, na žalost, ponovno ogledali šele nekje v mesecu februarju.
ln gremo naprej. Pred nami je že veseli december in prvi, ki bo přišel med naše
najmlajše in jih s pomočjo Občine Trzin obdařil, je zagotovo sveti Miklavž. Seveda je tu zopet tudi Urša, ki z našimi mladimi gledališčniki že veselo pripravlja igrico v ta namen. ln ker je naša dvorana sedaj že premajhna, da bi lahko naenkrat pod svoje okrilje sprejela vse otroke, ki bodo obdarjeni, bomo morali to narediti v dveh delih. Ko smo že enkrat pri Urši in naših najmlajših, naj povem samo še to, da bodo takoj po Miklavžu začeli delati novo gledališko predstavo, najverjetneje Pepelko. Nas in vas, moje drage dame in gospodje, pa seveda čaka tudi še občinska proslava ob dnevu neodvisnosti, ki ga bomo v Trzinu praznovali 23.12.01; tokrat bo več kot samo proslava, kajti to bo pravi novoletni koncert, ki so ga za Mengšane pripravili mengeški pevski zbori in godba. Rekli smo si, moje drage dame in gospodje: če je to dobro za Mengeš, mora biti zagotovo dobro tudi za Trzin. Nekaj pesmi pa nam bodo ob tej priložnosti seveda zapeli tudi naši Žerjavčki. Svoj koncert bodo konec decembra imele, tudi na KUD-ovskem odru, pevke dekliškega pevskega zbora Žolne. Pa še to, da ne pozabim, tudi Ietos bo nekje v sredini vsakega meseca, do pomladi, naš župan Tone Peršak vodil tematske večere, in sicer v dvorani KUD-a. In to, moje drage dame in gospodje, naj bi bilo zaenkrat vse, razen če nisem še česa poza-bil, tudi to se kdaj zgodi. Najlepša hvala tudi tokrat vsem, ki ste se prebili do konca vestičk. Želim vam, tako kot vedno, en lep gledališki pozdrav ter veliko šumečih bankovcev. In ne pozabite - lepo je biti milijonar.
Še vedno vaš
Jože Štih
VABILO
Zopet je leto naokoli in sveti Miklavž je spet tu. Vsi, ki ste bili pridni, in tudi tisti, ki ne, ste vabljeni na kratko igrico, ki bo 05.12.2001 v KUD-u Franc Kotar Trzin. Otroci od 2-5 let bodo obdarjeni ob 17:00 uri po igrici istega dne, otroci od 6-8 let pa bodo obdarjeni po igrici ob 19:00 uri.
Za darila se lahko prijavite v trgovini PRI JURJU, v obeh trgovinah FLIS ter ŽABICA. Darila so brezplačna.
v vrtcu

ODSEV GLEDALIŠKE PREDSTAVE »BOJ MED PUSTOM IN POSTOM «
V torek, 30. oktobra, me je sestra F.va povabila na gledališko predstavo v trzin-ski kulturni dom. Zanimalo me je, kakšna predstava je to in zakaj nisem opazila no-benih plakatov. Rekla je, da ne srne pove-dati, naj se pustim presenetiti. Seveda sem se z veseljem odzvala, saj je kot violinist-ka sodelovala tudi ona. Z mamico, sestro Ano in njenim prijateljem Primožem smo premraženi še z nekaj drugimi obiskovalci dolgo čakali pred vrati. Generalka naj bi se začela ob 22:00, pa smo krepko čez deseto še kar čakali. Ampak bili smo dobre volje in se nismo dali odgnati. Naenkrat je skozi vrata po-molel roko in glavo v črno, pražnjo oble-ko oblečen igralec. Brez besed je pomig-nil s prstom in enega povabil naprej. Drugi smo spet čakali. »Le kako jih izbira?« me je zanimalo. »Bom naslednjajaz na vrsti?« Končno je med zadnjimi poklical še mene. Tiho mije pokazal droben listič in s prstom drsel od verza do verza:
»Samorog ima edinstveno vrlino,
vstopi v sanje nam
in spregovori od (am.
O, sanjač.
Čeludi v drugem jeziku bo pel.
Verjemi, ga boš razume/. «
Ključna beseda je bila-verjemi. Vstopila sem v popolno temo. Obdajale so me fine tkanine, ki so mi sem pa tja preprečilc na-daljevanje poti. Nemočna sem si mislila: »Pa kdo se zafrkava z mano? To nikamor ne vodi!« Naglas sem začela klicati: »Mami, kje si?« K sreči je kmalu za mano prišla sestra. Přijeli sva se za roki in blo-dili po črnem labirintu. Končno sva přispěli v prostor, v katerem je gorela lučka. O, to je bila odrešitev! Svetloba, toplota, nič več teme! Zaduhala sem cimet in sledila vonju. Naenkrat so naju obdale bele postave s toplimi, nežnimi rokami in naju, kot nebeški angelci, popeljale na prizorišče. V poltemi je stalo sedem ka-varniških mizic. Na vsaki od njih je tlela drobná lučka. Sedišča so bila razvrščena okrog mizic in narejena iz bal sena, ki so bile na nekaterih delih prekrite z odejami. Mami in Primož sta pomahala in polni presenečenja sva z Ano přisedli. Takoj sva bili postreženi zjedjo in pijačo. Ne-kateri so pili sok, sama pa sem si privoš-čila whisky. Vse zastonj! Na papirnatem krožniku sem zaradi mraka komaj prepoznala kos kruha, pršut, sir in grozdje. Že začetek je bil povsem nepričakovan in v pol ure sem vklopila več čutil kot najbrž
cel teden prej. Posegla sem po grozdju, ki me je osvěžilo. Se vedno prijetno presenećena sem vzela naslednjo grozdno jagodo. Ugriznila sem in ... se skremžila, saj je bila oliva. Ne morete si misliti, kako čudno je, ko pričakuješ sladko, okusiš pa grenko. Predstava seje odvijala v kabaret stilu, z obilo enkratne glasbe, ki sojo pričarali pianist, violinistka in kontrabasist. Vsak delček je imel svoje sporočilo. Mene seje močno dotaknila. V nadaljevanju bom opisala tisto, kar mije najbolj ostalo v spominu. Že prvi prizor je naznanjal uporabo - kompozicijo večih čutil hkrati. Nad pisalno mizo je slo-nel pisatelj in poskušal pisati. Bilje nem. Njegove misli pa je pripovedovalo dekle, ki je pokukalo izpod njegovih nog pod mizo. Nad glavo so se mu prikazovale lutke, ki so ponazarjale njegove misli. Podil in odganjal jih je, saj se zaradi njih ni mogel zbrati.
Na oder je stopila prijetila mladenka in za-pcljivo nagovorila enega iz publike - moš-kega seveda. Všeč mije bilo, daje »zavijala« po štajersko, saj Slovenci pravimo, da so prav Stajerke tište, ki so vedno »dobre volje«. Mislim, da režiser, kljub temu da prihaja iz Južne Amerike, ni izpustil nobe-nih malenkosti, s katerimi je tako nazorno přikazoval člověka. Kasneje so tri plesalke odplesale amaterski kankan. Doživela sem jih kot katarzo. Bile so preproste, sproščene in so se približale moji izvedbi tega plesa v »privatni sferi«, če me razumete?
Uživala sem v poplesavanju njihovih pop-kov, ki so bili med trebušnim plesom osvet-ljeni z drobno žarnico in označevali središ-če sveta. Zaplesale so med publiko in kot sirene zapeljale tri osebe, jih povedle na oder, jim brez besed zavezale oči. »Ujetni-ki« so pokleknili, vdano položili glavo na stol, potem pa so jim za vrat zlile hladno vodo. Ta prizor je pokazal, kako hitro se Ijudje predamo nežnostim, pozabimo na realnost in se zlahka prepustimo prijetnim
občutkom. Na koncu vedno pride hlađen tuš! C'est la vie.
Zadnji prizor, ki bi vam ga rada predstavila, je přikazoval par belih rokavic, ki so se pod fluorescentno svetlobo najprej poigravale kar same s seboj, nato pa neus-pešno lovile kozarec. Ob prijetni sprem-Ijavi glasbe sem si predstavljala tište roke na mojem telesu. Mislim, daje cela upri-zoritev napeljevala k zdravému erotične-mu naboju. Neskončno sem pogrešala svojega ljubega ob sebi. Še dobro, daje bil Primož še vedno v šoku zaradi prelepe trebušne plesalke in se ni zavedal, v kakšni nevarnosti je bil, koje sedel ob meni (ha-ha).
Po koncu smo praznovali rojstni dan glavne igralke Barbare Pie Jenič Hernandez, ki je prav tišti dan dopolnila 30 let. Spoznali smo se in prijetno poklepetali. Njen mož Gabriel E. Hernandez L., režiser, je pojasnil naslov predstave. Poleg tega, da je že besedna igra »pust in post« zanimi-va, seje dobro poglobiti še v njen pomen. Pust - koje vsega na pretek: zabava, pija-ča, jedača, krinka, popolna svoboda. Post - ko smo lačni, obrnjeni vase, se prečiščujemo in premišljujemo o tem, kar smo slabega storili. Po mojem je predstava ponazarjala čas čakanja ali če hočete čas pričakovanja in akcije, hkrati paje bila nenehno napolnjena s čutnostjo.
Nastopali so: Barbara Pia Jenič Hernandez, Vida Breže, Alja Venturini, Samo Gašperšič in Tomaž Skušek. Glasbeniki so bili: Janez Dovc, Primož Mrvar, Eva Oblak in Gabriel E. Hernandez L.
Predstavo so med drugimi omogočili: Občina Trzin, KUD Trzin, gospoda Tone Peršak in Jože Štih. Doživela je še dve ponovitvi, 3. in 4. 11. 2001.
V.P.O
Zvonoví zvonio In sneg že dlšl,	i* éffim^
prihaja spet božlč, v očeh se Iskri.
Vabimo vas na božično-novoletni koncert dekliškega pevskega zbora Žolne, ki bo v petek, 21.12. 2001, ob 20. uri v KUD-u Trzin.
VabljenU
23
prva čarovniška zabava pred nočjo čarovnic je bila enkratna

i1
I e smo od Američa-nov že prevzeli običaj noč čarovnic, ga moramo izkoristiti tudi Trzinci. In res, dobro nam je uspelo. 27. oktobra smo na pobudo lastnice okrepčevalnice Barca in hkrati glavne pokroviteljice prireditve Lidije Babnik in v sodelovanju s Kulturnim društvom Franc Kotar Trzin naredili pravo malo čarov-niško zabavo. Prišlo je res veliko otrok, seveda većina v spremstvu staršev, ki so se kasneje prav tako zabavali kot otroci. Sprva smo kudov-ci, preoblečeni v čarovnice, po obrazih poslikavali malč-ke, malo večje in tudi naj-večje, tako da so tudi oni postali bolj podobni čarovni-cam in čarovnikom. Nekateri, z motivi rožic in metuljčkov, so bili videti bolj prijazni, drugi pa so se odločili, da bodo njihov obraz krasili pajki, kače, duhovi in celo buče z groznimi pogledi.
Da ne bi ob tem stradali, so poskrbeli pridni fantje in dekleta, ki so pekli kostanj; bilo gaje dovolj za vse. Seveda pa so se med zbranimi gosti urno šukale tudi natakarice v čarovniških opravah. Otroci so lahko svojo odvečno energijo sproščali tudi ob poskokih na trampolínu v obliki gradu, kije bil prav gotovo čarovniški. Sledil je lov za zakladom. Čarovnica Brigita gaje vodila po vseh tajnih coprniških predpisih. Najprej je bilo treba najti zemljevid, nato pa po mnogih "mučnih" nalogah še čisto pravi skriti zaklad.
In kaj je bilo notri? CEKINI - čokoladni. Slediloje izrezovanje buč. Tokrat so pomembno vlogo dobili tudi starši. Otrokom so pomagali v izločevanju sredi-ce, sodelovali so z nasveti, kajti najlepša buča je bila kasneje tudi nagrajena. Prav užitek jih je bilo opazovati, kako zagreto so s svojimi otroki izrezovali buče in so si pri tem dajali polno mero duška za umetniško ustvar-janje. Na koncu seje na kupu znašlo nekaj čez štirideset grozno grozovitih buč in vsaka je imela svoje ime. Komisija je imela res těžko delo, pa vendar seje morala odločiti za tri najboljše in podeliti slastné nagrade. Po dolgih premislekih so izbrali deset finalistk, nato pa drugo in prvo spremljevalko najlepše buče. Prva nagrada, slastna čokoladna torta, je na koncu le šla v roke mladi kudovki Zali Mušič in njeni prijateljici Živi Novak. Z Zalino idejo o buči Zvezdici (seveda, Zalaje igrala Zvezdico Zaspanko) sta si priborili naj bolj šo uvrstitev. Do razglasitve najboljših buč seje že pošteno stemnilo, tako da
so tudi svečke v bučah prišle do izraza, ln tudi shladilo seje že, tako da bi nas skoraj odneslo domov, vendar pa so za pravi zaključek čarov-niške zabave poskrbeli še bruhalci ognja in žonglerji iz teatra Ciza-mo. Občudovali smo lahko celo ognjemet, ki je švigal z Andrejevega cilindra. Bilo je res noro in o prireditvi sem slišala mnogo pohval. Zaradi velike udeležbe in dobre zabave bomo stvar vsekakor drugo leto ponovili. Tudi v Barci pravijo, da so še za takšne zabave.
text in foto: URŠA
Planinstvo ni tekmo-valna dejavnost, a mladi planinci imajo enkrat na leto možnost 'okusiti' tudi, kako se tekmuje na planinskem področju. Govorim seveda o tekmovanju 'Mladina in gore'. Na letošnjem regijskem tekmovanju so se mladi planinci od 5. do 8. razreda poměřili v znanju planinske šole (torej o vsem, kar naj bi planinec znal za varno hojo v gore) in o tem, kar so se skozi ukvarjanje s to dejav-nostjo naučili z iz-kušiijami.
Mladi planinci iz PD Onger Trzin so v soboto, 17. 11., kar někam sproščeno přispěli na OS Sent-vid, kjer je potěkalo tekmovanje za našo regijo. Sicer pa, kdo bi jim sproščenost zaměřil - očitno so se pod vodstvom men-torja Emila Pevca dobro pripravili, pa so skoraj pozabili, kaj je trema. Kar nekaj znanja so si pridobili s hojo v gore. utrdili pa so ga še na
Trzinski íerjavčki: Simon Klavžar, Simon Kralj, Polona Podbevšek in Miha Vrankar
Trzinske skerce: Jure Vrankar, Alja Jerak, Malic Bizjak in Katarina Mikulić
.-• ■ ---i
Itïâohv' mtfnuit.«Ud Si
ZŠ^^*1*-*™ »»
"«HM.W«.|flWW „ ;
;. urv*	ti
i. npuu nitu	u
t. HJMi Jee< H ÍW '<=»	U
• »tTië'CÀtv, »a uti7'	11
"Tï
U OM»»» HMitiim.'»«^ ft
V, „u/,»«» """	*
«	UK-	31
i;	s
učnih srečanjih pred tekmo-vanjem. Trud se jim je spla-čal, kajti obe trzinski ekipi sta se uvrstili na državno tekmovanje, ki bojanuarja v Ljubljani. Ekipa 'Trzinski žerjavčki' (Polona Podbevšek, Simon Klavžar, Simon Kralj in Miha Vrankar) se je uvrstila na drugo mesto, ekipa 'Trzinske skerce' (Katarina Mikulić, Alja Jerak, Matic Bizjak in Jure Vrankar) pa si je s tremi ekipami dělila 6. mesto. Emilu in mladim planincem iskrene čestitke. Januarja pa
Rezultati na "priročnem sema/orju" so bili zgovorni: Trzinci grejo naprej.'
bomo držali pesti, da se čim bolje uvrstijo še na državnem tekmovanju. Do takrat pa jih seveda čaka še nekaj učenja, saj se bodo morali tam izkazati še s poznavanjem izbrane teme (Mladinska planinska pot okrog Ljubljane), ki sojo določili organizatorji. Srečno!
IM
AAA
Leto 2002 je Generalna skupščina Združenih narodov razglasila za mednarodno leto gora.
Zato se bo tale znakec pojavljal marsikje - seveda tudi na straneh, ki bodo posvećene trzinskim planincem.
jm^ trzinski ekipi na regijskem tekmovanju
w muad1na in gore, zelo uspešni
Pesmapica "GEfiMŠKA 1" - lepc ncvdetnc darito
Pesmarica z naslovom »Gorniška«, ki jo je do sedaj izdajala Mladinska komisija Planinske zveze Slovenije (MK PZS), sije pridobila širok krog prijateljev. Kje vseje že spremljala planince in alpiniste? Na taborih, izletih, srečanjih ... znana paje tudi fotografija, objavljena v NeDelu, ki kaže, daje pomagala dobro voljo vzdrževati tudi v baznem taboru pod Mt, Everestom (smučanje Dava Karničarja).
Z leti so bile izražene vse številčnejšc želje, da bi pesmarico opremili z akordi za kitaro, da bi ji tako dali še večjo vrednost. Prenovljena pesmarica Gorniška 1 (naslov, ki obeta nadaljevanja!) na 224 straneh prinaša 216 najbolj zaželenih narodnih, narodno-zabavnih, gorniških, otroških pesmi, popevk ... Izbor pesmi je bil nare-jen na osnovi želja, ki so jih izrazili mladinski odseki po Sloveniji.
Za pomoč so na koncu pesmarice dodane risbe vseh v pesmarici uporabljenih akordov, zvoki uporab-ljenih akordov in MIDI datoteke nekaterih pesmi pa bodo na voljo tudi na spletnih straneh MK PZS.
Z nakupom pesmarice boste pomagali mladim planincem Slovenije (s tem pa posredno tudi prizadev-nemu MO PD Onger Trzin), saj je del izkupička namenjen prav njihovemu delovanju. Pesmarico Gorniška I sedaj lahko kupite (cena 1500 SIT) tudi v papimici ČAČKA na Kidričevi ulici.
Glavni in odgovorni urednik pesmarice je Emil Pevec - tehnični urednik Odseva ter zelo aktiven član MO PD Onger Trzin.
iXž
šd trzin turnir v malém nogometu (4+1)
MALI OGLAS
TERORISTI SO MED NAMI
A ščem levi pohodni čevelj in desni letni čevelj, ki miju je odnesel neznani pes. Poleg problemov, ki jih imajo Trzinci s psi in nji-hovímí iztrebki, seje meni
zgodilo, da mije neznani pes izpred hiše odnesel čevlje. No, iztrebki razpadejo, moji čevlji pa ležijo nekje, verjetno pri lastniku Psa. (S.J.)
V soboto so se ekipe pomerile po sistemu več skupin, kjer vsaka ekipa igra z vsako. Za uvrstitev v polfinale so igrali na izpadanje. Za tretje mesto sta se med seboj poměřili Bijelo polje in Hombre. Zmagala je ekipa Hombre. V finalu pa sta se poměřili ekipi K.U. Sandžak NAKO in Teleteam. O koncu rednega delà tekme je bil rezultat neodločen, zato so zmagovalca določili streli s sedmih metrov; najboljšaje bila ekipa Teleteam inje tako zasluženo zmagala.
v
Športno društvo Trzin je v soboto, 13.10.2001, organiziralo turnir v maleni nogometu (4+1). Turnir je tokrat potěkal v Tenis centru Taubi, kjer so dan pred tekmovanjem opravili tudi žrebanje, ki so se ga udeležili vodje ekip. Na žrebanju so jih sez-nanili s pravili igre in o točnih urah posameznih tekem. Prijavilo seje dvanajst ekip, in sicer: Avtoprevozništvo Rupar, Video klub Metulj, K.U.Sandžak NAKO, Mapone d.o.o., Hombre, Teks star d.o.o.. Bijelo polje, A-team, Papiga pub, Teleteam, No name team in Antitalent.
Jošt Zakrajšek najhitrejši
Sklad za nagrade za prve tri ekipe je bil 100.000 SIT. Prva ekipa je poleg denarne nagrade přejela še spominski pokal. Za organizacijo turnirja sta poskrbela Gorazd Završnik in Janez Lenarčič, sodnika pa sta bila Smajlo Fetah in Franjo Vogrinec. Glavni sponzorji nogometnega turnirja so bili Športno društvo Trzin, Mapone d.o.o. in Občina Trzin.
Zahvaljujemo se Tenis centru Taubi za pomoč pri izvedbi turnirja.
KONČNI VRSTNI RED FINALNIH TEKEM:
1.	TELETEAM
2.	K.U. SANDŽAK NAKO
3.	HOMBRE
4.	BIJELO POLJE
Tanja Prelovšek Marolt
STA je v nedeljo, 11. novembra v svet poslala naslednjo novico:
Najboljši slovenski mladi kanulst v spustu Jošt Zakrajšek Je letošnjemu naslovu evropskega mladlnskega prvaka dodal še odmevno zmago na največjem kaja-kaškem maratonu na rekl Ardeche v FrancIJI, kjer Je sodelovalo več kot 1.000 tekmovalcev. Zakrajšek je bil med mladincí najboljši na več kot 50 km dolgem maratonu skozi Izjemen kanjon reke Ardeche.
ln čas Jošta: 2:16,52.
Pojav svetovnega terorizma, ki seje začel z napadom v New Yorku, seje v mili obliki prenesel tudi v Trzin. Ime zloglasnega voditelja teroristov Bin Ladna se pojavlja na kamnitih ograjah v Trzinu. Gre za povsem neokusno šalo nedoraslih paglavcev. Prav bi bilo, da bi se tišti, ki to pisarijo, vsaj malo zamislili. Mogoče bo v naslednjem letalu, ki bo strmoglavilo, oče, mati, prijateljica katerega od pisunov. Ali pa gre za zlobno zavist ob pogledu na lepo, novo in urejeno hišo? (S.J.)

see®?
SAHOVSKE NOVICE
Končala seje kamniško-domžalska liga. Rezultati:
6.kolo	SD Trzin
7.kolo	ŠD Biring Mengeš
8.kolo	ŠD Trzin
9.kolo	ŠD Trzin
STANJE PO 9. KOLU
Ekipa
1.	ŠD VELE Domžale A
2.	ŠD VELE Domžale B
3.	ŠD Kamnik
4.	ŠK Komenda I
5.	ŠD Termit Moravče
6.	ŠD Črni graben
7.	ŠS BOR-DOB II
8.	Biring Tamiz Mengeš I
9.	ŠS BOR I Dob
10.	ŠD Mengeš II
VELE Domž. A ŠD Trzin ŠD Komenda IV Bilbija
Meč točke
16
13
13
13
10
9
10 9
0,5 3
2,5 2,5
3.5 1
1,5 1,5
Šahovske Buholc točke
27,0 24,5 23,5 22,0 19,5 19,5 18,5 18,0 16,5 16,5
178,0 178,5 178,5 173,5 176,5 166,5 151,5 176,0 160,0 152,0
II. SD Trzin	10	16,5	148,5
12. ŠK Komenda II	7	16,0	171,0
13. DOMKO	6	15,0	147,0
14. ŠK Komenda IV	5	13,5	140,0
15. Bilbija	6	12,5	141,0
16. ŠK Komenda III	2	9,0	153,5
Letos je ekipa Trzina precej bolje uvrščena kot lani.			V 9 tekmah
smo 4-krat zmagali, 2-krat remizirali in samo 3-krat izgubili. Glede na to, da smo večkrat igrali brez najboljših (Ivič, Jukan, Grum), smo dosegli celo zelo dober rezultat.
Na žalost je pred zadnjim krogom umri g.Jagodic Alojz, šahist ekipe Biring Mengeš.
Učenci šahovskega krožka osnovne šole Trzin se bodo udeležili prvenstva posameznikov OŠ domžalske regije. Tekmovali bodo v skupinah letnik 1993 (1. in 2.razredi) ter letnik 1991 (3. in 4. razredi).
Tekmovanje je bilo 26.novembra v Domžalah. Ker lahko v vsaki starostni skupini igrajo le po 3 učenci oz. učenke, poteka ob torkih turnir (igrajo z urami). Najboljši trije pa se bodo udeležili prvenstva.
V	kolikor bodo zagotovljena finančna sredstva s strani ŠD Trzin, se bomo udeležili državnega prvenstva v pospešenem šahu, ki bo Ietos v Rogaški Slatini. Najprej bo v soboto ( I .december) tekmovanje posameznikov (9 krogov 2-krat 15 minut, švicarski sistem).
V	nedeljo bo še ekipni del, kjer se bo igralo 7 krogov 2-krat 30 minut. Za ekipo igra 6 igralcev.
HABATOVI FANTJE V SAMEM VRHU
nr
I rzinski motociklisti, 11-letni Sil— JL vester Habat, 15-letni Luka Kozo-le, 16-letni Marjan Habat in 21-letni Uroš Habat (vsi Habat Racing), ki tekmujejo za AMD Kamnik, so tudi v letošnjem držav-nem prvenstvu z motorji skuter v razredu do 50 ccm dokazali, da nimajo konkurence. Za državno prvenstvo Slovenije so po-tekale dirke na kartodromu v Luciji, na letališču Portorož, na kartodromu v Haj-došah pri Ptuju in finalna četrta dirka znova na kartodromu Lucija. Na kartodromu v Hajdošah je dirko organiziral AMD Kamnik, v sodelovanju z AMD Domžale. Dan pred dirko so Habatovi fantje sami postavili vse potrebno za varnost tekmo-valcev in gledalcev, to je predvsem zaš-čitna ograja in priprava steže. Organizacijske naloge na sami dirki paje AMD Kamnik porazdelil z AMD Domžale. Pre-mierna dirka AMD Kamnik je po organizacijski plati odlično uspela. Daje do same dirke prišlo, seje Silvo Habat dogo-voril s predsednikom AMD Ptuj, g. Lan-derholcem, ki je kartodrom v Hajdošah za dva dni přepustil AMD Kamnik.
Za državno prvenstvo je tekmovalo 9 tek-movalcev, med njimi kot zanimivost tri
potěkalo vzporedno z DP skuterjev. Zma-gal je v šestih vožnjah. Le v Portorožu je zaradi okvare motorja zabeležil dve ničli. Skupno je zmagal z veliko prednostjo. » Odkar sem Ietos prvič poizkusil vožnjo z motorjem skuter, me mini moto ne zanima prav veliko,« navdušeno pripoveduje Silvester. Fantje, kar tako naprej!
MIRAN KOKALJ
Končni vrstni red za DP:
1.	Uroš Habat - 176 točk,
2.	Marjan Habat - 146 točk,
3.	LukaKozole- 112 točk, 8. Silvester Habat - 58 točk.
Prav najmlajši - 11-letni Silvester, je dirkaški družini Habat letos privozil še tretji naslov najboljšega, in sicer je osvojil 1. mesto v skupnem seštevku pokalnega tekmovanja razreda mini moto v skupini junior za tekmovalce od 7-14 let. Tekmovanje je
dekleta. Na vsaki dirki sta bili po dve vožnji, seštevek iz obeh paje štel za končno uvrstitev. Novi in stari prvak je Uroš Habat. V osmih vožnjah je štirikrat zmagal, dvakrat Luka Kozole, po enkrat pa Marjan in celo dekle Tina Katrašnik iz Radovljice. Na tretji in četrti dirki je z motorjem skuter prvič nastopil Silvester Habat in se že za uvod izvrstno odřezal. V Hajdošah je bil četrti, na zadnji dirki v Luciji paje celo stopil na stopničke za zmagovalce. Dobil je pokal zatretje mesto. Bravo, Silvi, kot ga kliče-jo domači, prijatelji, sošolci in celo učiteljica.
Slika: od leve: Marjan Habat. Uroš Habat, Silvester Habat in Luka Kozole.
35 LET - ALPSKI KVINTET Z GLASBO V SRCU
Ze v prcjšnji številki Odseva sic lahko přebrali prispevek Ivana Sivca, daje naš slavni Alpski kvintet v tem mesecu praznoval 35. obletnico. 'loje narodno-zabavni ansambel, za katerega pravijo, daje po úspěšnosti takoj za Avsenikom. Na prire-ditvi v Kulturnem domu Mengešjih je voditelj Vinko Šimek poimenoval »ambasadorji slovenske glasbe«. V svojem dolgoletnem ustvarjanju so naredili več uspešnic, ki jih za razliko od drugih glasbenih zvrsti na območju Slovenije z veseljem preigravajo tudi tuji izvajalci.
Praznovanja sem se udeležila na pobudo našega urednika, ki je bil povabljen kot častni gost, pa se ga ni utegnil udeležiti. Malo sem oklevala, saj narodno-zabavne glasbe zadnje čase ne poslušam. Ko sem bila majhna, sojo ob nedeljah igrali na radiu, sedaj pa morda enkrat na leto slišim harmoniko in kitaro, ko na žegnanju zaigrata strica Viki in Milan. Pa še nihče ni hotel z mano - vsaj ne listi, na katere sem pomislila! Lahko jim je žal! Pri ure dolg program je minii, kot bi mignil. Fantje so pravi žurerji!
Sproščeno vzdušje je z odličnim povezovan-jem ustvaril Vinko Šimek. Najprej je pozdravil vse »velike«, med njimi ministra za pravosodje Ivana Bizjaka, ministra za promet in zveze Jakoba Presečnika, prisotne poslance, bivšega člana ansambla Jožeta Bumika, pa Ivana Sivca - pisca besedil, in druge Prva skladba, ki sojo zaigrali za uvod, je bila »Čas počitnic«, naslednja pa uspešnica bivše pevke Ivanke Kraševec »Roki si znova podaj va«. Alpski kvintet gre s časom naprej in si do-voli tudi malo drugačne glasbenc aranžmajc. Harmonikar Edi Semeja je za hčer Alenko, ki igra violino, napisal čudovito pesmico z naslovom Pomladni navdih. Na prečno fiav-to jih je spremljala sedanja pevka Irena Vi-dic. Povezovalec programa je posrečeno napovedal njihov nastop: »Šaj je že Mozart pisal skladbe za violino, ampak tište so že stare.« Škoda, da ne morete pesmice slišati izčrk in besed na papirju. Je lahkotna, mla-dostna in navdaja s svobodnim duhom. Predstavljajte si, da brezskrbno tekate po cvetočem pomladanskem travniku in se 'grate z metuljem.
Po »Kranjski kraljici« je nastopil mladi harmonikar, Mengšan Klemen Leben. Že osem 'et se uči in bo študij tega instrumenta na-ualjeval v tujini. Zaigral je svojo skladbo z naslovom Vikend polka, potem pa še Pastir-\ ? S.aVka Avsenika' ki Je sicer virtuozna ;ladba 23 klarinet. Odlično seje odřezal.
u'eerD 3 p0pestrila humorisla Marjan Rob-! .. m Podokničar Franc Pestotnik Oha sta
• Franc Pestotnik. Oba sta ra Pečena, publika seje odzivala s sme-m' Meni Je bilo najbolj všcč, koje Marjan
originalno imitiral pokojnega humorista Ježka, ki je bil menda tudi kriv, daje Marjan zašel med humoriste.
Koje z Alpskim kvintetom zaigral Mengcški godalni orkester, smo si vsi pričarali dunajski novoletni koncert ob Straussovih polkah in valčkih. Dirigent je bil Milan Mihelič. Sedanji člani ansambla so: kitarist, vodja ansambla Jože Antonič; baritonist, včasih pevec, komponist in tudi član Mengcške godbe Janez Per; omenjeni harmonikar Edi Semeja, pa še novejša člana, trobentar Matej Bovhan iz Tr-bovelj in Franci Maček iz I.aškega. Pevca sta Irena Vidic in Mihael Možina. Ena od odpetih pesmic je pripovedovala o slavčku in Irena je res pela kot ta ptiček z žlahtnim glasom. Ne-koč je s kvintetom pel Oto Pcstner s prej omenjeno Ivanko Kraševec. Na prireditvi je zažigal z New Swing kvartetom. Skrivaj sem gledala svojo tetko Nado, ki je z možem sede-la par vrst nižje od mene, kako seje predala ritmu črnske duhovne glasbe in se s celim te-lesom pozibavala. Kar pograbila bi jo in zaplesala z njo. Seveda smo slišali věčno zeleno popěvko »Trideset let« in druge, ki jih je pel z ansamblom.
Janez Per nas je pozabaval s svojim baritonom in ga pihal do najnižjih tonov. Na koncuje sklenil besedo še Dušan Velka-verh (SAZU). Omenili so, daje Alpski kvintet večkrat nastopal tudi za humanitarne namene. Edi Semeja je dobil novo harmoniko Petra Lanzingerja, izdelovalca harmonik iz južne Tirolske. Člani kvinteta pa so podarili svojemu vodji veliko fotografijo ansambla. Vodja je izrazil hvaležnost vsem in poudaril, da sta jih brez nesreč vsa leta prevažala po svetu Janez Per in Franci Maček. Zaključek je bil veličasten. Najprej je Alpski kvintet zaigral z Mengeško pihalno godbo, potem pa z vsemi člani godbe, zraven pa so zapeli: »V Mengšu smo vesel Ijudje...« Vinko Šimek nas je vse prisotne povabil, naj širimo to našo glasbo, saj je predvsem med mlajšimi generacijami malo poslušalcev. Sama se tem željam pridružujem in vam jamčim, daje prav zabavna!
V preddverju dvorane smo potem pili vino in se sladkali ob bogato založeni mizi. Srečala sem šošolce iz glasbenc šole, ki so člani godbe, pa še drugo tetko Marinko, ki mi je razpo-sajena predstavila starše svoje bodočc snahe Urše, ki pa je celo sestrična Alenke Semeja. In tako sem polcg vsega prišla do CD-ja, ki mi gaje obljubil sam Edi Semeja. Pa naj kdo reče, da življenje ni lepo!
V.P.O.
Kadar nič ne pomaga, samo glasba obriše solze in opogumi srce.
NOVOLETNI VIDEOMEH JE VSE BLIŽJE TRZINO
Ze dvanajstič zapored, v soboto, 22. decembra, ob 19. uri, dobri znanec Trzincev, Boris KOPITAR pripravlja razigrano prednovoletno veselico, na kaleri bo za ples do zgodnjih julranjih ur igrat priljubljeni ansambel Ptujskih 5, imenuje pa se NOVOLETNI VIDEOMEH. Vse seje začelo v Vinski Gori, nekaj let na-daljevalo v Kamniku, ker pa je vstopnic vselej zmanjkalo, so se organizatorji odločili, da letos prireditev pripravijo v mengeš-kem FIT- TOP centru. Upajo, da bodo tako ustregli mnogim, ki so morda prišli prepoz-no in ostali brez vstopnice. Če bi si sedež radi zagotovili pravočasno, bo najbolje, da kar takoj pokličete 031 222 444 in ta vas bo počakal. Toliko odličnih izvajalcev, kot se jih zbcrc na NOVOLETNEM VIDEOMEHU, le těžko najdemo na eni prireditvi. Ne verjamete? To je seznam nastopajočih: SLAPOVI, ČUKI, PTUJSKIH 5, ANSAMBEL FRANCA MIHELIČA, GAŠPERJI, MLADI DO-LENJCI, ŠTAJERSKIH 7, ALFI NIPIČ, NUŠA DERENDA, NATALIJA KOLŠEK, KORADO IN BRENDI, dvojčka MARJAN IN BRANKO ZGONC, KVINTET DORI, ANSAMBEL BRATOV POLJANŠEK, ZAMEJSKI KVINTET IZ TRSTA, z MENGEŠKO GODBO bosta zapela IVAN HUDNIK in JUl.IJA AVBELJ, VIKTORI-JA, NATAŠA MIHELIČ, JERNEJ KUNT-NER kot FRANCO MERCATORI, pevka debitantka ANJA, plesalca TJAŠA MAR-ČIČ in MIRO ŠVEGELJ ter plesalci folklorne skupine SVOBODA MENGEŠ. Vaš gostitelj bo tudi tokrat Boris KOPITAR, ki vedno poskrbi za tako ali drugačno prijetno presenečenje, vsa pa so povezana z glasbo.Iz Kamnika se letos NOVOLETNI VIDEOMEH torej seli v Mengeš, morda pa ni daleč čas, ko borno tudi v Trzinu imeli dvorano, ki bo lahko sprejela večje število obiskovalcev. Kdo ve? Vse se še lahko zgodi...

OTROCKI, ŽIVLJENJE TEČE DAUE
Pred kratkim je v samozaložbi izšel ponatis knjige pisateljiee iz Depale vasi Brede Smoinikar. Knjiga prinaša zgod-be odraščajočega deklcta iz povojnega obdobja, zato bo še zlasti zanimiva za bralce srednje generacije, verjetno pa bodo po njej z veseljem segli tudi vsi mladi, ki niso pre-obremenjeni z računalniki in podobno so-dobno kramo in jih zanima, kako smo mladi iz našega okolja odraščali pred desetletji. Razlik je bilo res precej, vendar se ob branju omenjene knjige zdi, daje bilo tisto odraš-čanje, čeprav ni bilo na voljo toliko udobja in dobrin, kot jih imamo zdaj, le bolj prisrč-no in bolj toplo. Knjiga pa ob tem govori, da se tudi v tistih časih mladi niso mogli povsem izogniti težavam, tekmovalnosti in človeškim napakam. Verjetno sedanja dckleta odraščajo nekoliko hilreje, v precej drugačnih razmerah, vendar pa so ob-čutki, ki jih imajo ob prvih slikih s fanti in ob prvi Iju-bezni vseeno podobni tištim, ki jih slika Breda Smoinikar v svoji knjigi. Nekaterih stvari tudi čas ne spreineni.
Podobno kol je moč zaznati v drugih knjigah pisateljiee iz sosednje vasi, je tudi v Olročkih opazna pisatelji-
čina navezanosti na dom, na domačo vas. Tudi iz te knjige veje nostalgija za časi, ki so mínili. Posamezne zgodbe niso povezane. Lahko se berejo kot novele, vsako zase. V zadnji zgodbi pa pisateljica da vedeti, da sije pri popisovanju zgodb iz svoje mladosti dovolila nekaj umetniške svobodě in da se zgodbe, ki jih popisuje, niso zgodile povsem tako, kot jih opisuje. Pomcmbne so zgodbe in občutki, ki jih pisateljica popisuje z mojstrskim občut-kom. Knjiga je lahko berljiva in bo marsiko-mu verjetno polepšala dolge večere, ki nas v tem času silijo, da se stisnemo na toplo in v roke vzamemo knjigo.
Za boljšo predstavo o prijetnem stilu pisanja Brede Smoinikar objav-Ijamo odlomek, v kate-rem Breda opisuje, kako je šla s sestro nabirat rastline za herbarij:
In res sva zvečer, ko je sonce zašlo, odšli nabirat rastline za herbarij. And-rejka je vzela s seboj velik kuhinjski nož. ki ga naša mama uporablja, kadar kolje kokoši ali reže pečenko.
Ko sva prišli do glavne ceste, sva previdno pogledali okoli sebe, zakaj jaz sem bila v svojih paradnih, rahlo cvetočih trenir-kah, ki niso za med ljudi,
REPUBLIKA SLOVENI|A
MlNISTRSTVO ZA KMlTI|STVO. GOZDARSTVO IN PREHRANO
AGENCIJA RS ZA KMETIJSKE TRGE IN RAZVOJ PODEŽELJA
Dunajska 160, 1000 Ljubljana Tel.: 01/478 9215 Fax.: 01/478 9294 datum: 16.11. 2001
OBVESTILO
Program SAPARD je eden od treh predpristopnih programov EU kot posebni program pomoći za kmetijstvo in razvoj podeželja za države kandidat-ke 7,a vstop v EU.
Agencija RS za kmetijske trge in razvoj podeželja je tista institucija, ki bo upravljala s sredstvi pred-pristopne pomoči SAPARD. Gre za sredstva iz evropskih skladov, do katerih bo Slovenija upra-vičena vse do vstopa v Evropsko unijo. Do dode-litve sredstev pa bodo upravičeni listi posamezni-ki ali institucije, ki bodo izpolnjevali pogoje nas-lednjih javnih razpisov.
1. Javni razpis za investicije v kmetijska gospodarstva (ukrep I - dodalne informacije: ga. Sonja Gornik 01/478 9225): ukrep obsega podpore investicijam na kmetijskem gospodarstvu, ki bodo pnspevalc k izboljšanju konkurenčnosti kmetijskih gospodarstev in izpolnjevanju zahtev
pravnega reda EU na področju higiensko veterinarske ureditve, varovanja okolja in zaščite živali. Up-ravičenci do teh sredstev so nosilci kmelijskega gospodarsiva in druge fizične 1er pravne osebe, ki opravljajo kmetijsko in živilsko dejavnost v skladu z načeli dobre kmetijske prakse na ozemlju RS in bodo izpolnjevale predpisane pogoje, ki bodo dolo-čeni z razpisom.
2.	Javni razpis v živilskopredelovalno industrijo (ukrep 2 - dodame informacije: g. Janez l.ipec 01/478 9226): ukrep obsega podpore naložbam v maierialna sredstva, ki omogočajo prilagajanje ži-vilskopredelovalnih obralov zahtevam EU na področju veterinarsko sanitarnih predpisov in predpi-sov o varovanju okolja in zaščite živali 1er izbolj-šanje konkurenčnosli na domačem in tujih trgih. Upravičenci do sredstev so fizične in pravne osebe ali njihove registrirane skupine in združenja, ki de-lujcjo na področju klanja živali, predelave mesa in proizvodnje mesnih izdelkov, predelave rib in proizvodnje ribjih izdelkov, predelave mleka in proizvodnje mlečnih izdelkov 1er priprave teh proizvo-dov za trg m bodo izpolnjevali predpisane pogoje, ki bodo določeni z razpisom.
3.	Javni razpis za diversifikacijo na podeželju (ukrep 3 - dodalne informacije: ga. Ariana Libertin 01/478 9222): ukrep obsega podpore v izgradnjo in izboljšanje turistifine ponudbe na podeželju, ki se bo opravljala kot dopolnilna dejavnost na kmetijah, in naložbam v iradicionalno domačo obrt na kmetijah: izgradnja ali obnova prostorov in nakup opreme za opravljanje lurislične dejavnosli, uredilev
kakor pravi naša mama. Na cesti ni bilo ni-kogar, le daleč, čisto na koncu pri bencinski črpalki, kjer cesta zavije, sta se prav tedaj srečala dva avtomobila. Hitro sva stekli čez cesto in zavili v polje. Andrejka je nosila kuhinjski nož, jaz pa polivinilasto vrećico za rastline. Pri kužnem znamenju, kjer se združila dve poljski poti v eno samo, sva obstáli »Poglejva to znamenje, « sem rekla, ker se mi ni ljubilo nabirati rastlin za Andrejkin herbarij. »Ali vidiš, da streha že razpada?« sem jo vprašala. »In tudi omel se kruši, a/i vidiš?«
Poklmala je, da vidi in stekla proti Jakelno-vemu kozolcu. ki ga je pred tremi leň podrl vihar, in stoji zdaj nov in čvrst nedaleč pred nama. Stekla sem za njo. Pri kozolcu sva se upehani ustavili. Naslonili sva se vsaka na svojo lato in sopihajoč gledali po polju. Oblaki so bili rahlo rdečkaslo obarvani od sonca, kije že zašlo; mesec, ki ga je bilo za pol drobnega prstana.je bil čislo zlat in samo ena zvezda je brlela na nebu. Tam nekje daleč pred nama na koncu mengeške-ga polja se je čisto pri tle h vlekla rahla meglica proti homški cerkvici, kije visoko na hribčku molela v zrak svoj vitki zvonik. S kamniškega slarega gradu sta mežikali dve rahli lučki, planine so bile rdečkaslo modri-kasle. Za najinimi hrbli so brněli avtomobili, ki so bili viděli čisto majhni, ko so s prižga-nimi lučmi voziti po cesti - kdove kam. »Ali ni lepo?« sem navdušeno rekla.
prostorov za rekreacijo in prosti čas na turistič-nih kmetijah za potrebe gostov, izgradnjo ali obnovo prostorov in nabavo opreme za opravljanje tradicionalne domače obrti na kmelijah. Upravičenci do sredstev so fizične osebe, ki so lastniki ali zakupniki kmetij na območjih razvojnih programov podeželja, ki jih izvaja Ministrslvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in se ukvar-jajo s kmetijsko dejavnosljo ter bodo izpolnjevali predpisane pogoje, ki bodo določeni z javnim razpisom.
4. Javni razpis v kmetijsko infrastrukturo (ukrep 4 - dodatne informacije: ga. Vida Ko-kalj 01/478 9223): ukrep obsega podpore v ureditev česme infrastrukture (cestne povezave, dostopne poti, poti do kmetijskih površin), ureditev tematskih poti in ureditev vodne oskrbe (preskrba s pitno vodo v vaseh in kmetijah). Upravičenci za dodelitev sredstev so občine, ki so vključene v razvojne programe podeželja, ki jih izvaja Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, razen občine iz območij, ki so vključene v projekl »Vinske turistične cesle Slovenije« oziroma projekte CRPOV za posamezne dele občin.
Javni razpisi za program SAPARD bodo v Urad-nem listu RS objavljeni lakoj po objavi uradnega dokumenta o akreditaciji Agencije RS za kmetijske trge in razvoj podeželja v Uradnem listu Evropske unije.
Služba za slike zjavnosimi
Agcncijc RS /a kmelijske irgc in razvoj podeželja
IZ TRZINSKE CRNE KRONIKE
03. 10. 2001 - NAJĐENO UKRADENO VOZILO
V	zadnjem času baje tatiči kradejo avto-mobile tako, da vlomijo v hišo in vzamejo le avtomobilske ključe ter se odpeljejo.
V	gozdu blizu Trzina so našli tovorno vozilo, ki so ga lopovi ukradli prejšnji dan na območju Kamnika. Verjemite, naša previdnost ni nikoli odveč. Odslej ključe skrijmo kar pod vzglavnik!? Kriminalisti so opravili temeljit pregled vozila in ga vrnili lastniku.
06. 10. 2001 - PREPODILI TATOVA
Lastnica kolesa je na Mengeški ulici pri dejanju zalotila nič hudega sluteč par, ki je mirno nalagal njeno kolo v osebni av-tomobil. Nepridiprava sta se morala ob spoznanju, da jima ne bo uspelo, hitro umakniti in zbežati. Pri tem pa sta pozabi-la tudi na kolo. Taje pa dobra!
10. 10. 2001 - ZAPARKIRAN DOVOZ
Iz podjetja Trendi so policisté obvestili, da kljub večkratnemu opozarjanju nekateri vozniki še zmeraj parkirajo na dovozu do podjetja in s tem ovirajo promet. Policisti so ugotovili, da to drži, zato so krši-teljem izdali Obvestila o prekršku in plači lne naloge.
11.10. 2001 - KRŠILA JAVNI RED IN MIR V PODJETJU
Ljudje imamo več obrazov. Še posebno narejen je tišti »zunaj - med drugimi«.
domači pa ponavadi gledamo skremženega, čemernega in utrujenega. Zaposlena v podjetju Stillin d.o.o. sta si »ta zoprnega« privoščila kar na delovnem městu. Policisti so morali intervenirati zaradi kršitve javnega reda in miru najavnem kraju, saj sta se skregala in vpila drug na dru-gega. Zoper oba so policisti podali predlog za uvedbo postopka pri sodniku za prekrške v Domžalah.
21.	10. 2001 -PRETEP
Na ulici Pod gozdom je občan zalotil neznanca, kije prevračal smetnjake po ulici. Přijel gaje, vendar neznancu to ni bilo po-godu, zato je z njim fizično obračunal. Zoper kršitelja bodo policisti podali predlog za uvedbo postopka pri sodniku za prekrške, kjer bo moral pojasniti vzrok razmeta-vanja smetnjakov, kakor tudi to, zakaj seje pretepal najavnem kraju. Smetnjaki so pa res priročna zadeva - že prejšnji mesec so »nastopali« v naši rubriki.
22.	10. 2001 - VLOM V GARAŽO Na Mengeški ulici je neznanec vlomil v garažo stanovanjske hiše in iz nje odnesel cevi za kanalizacijo in krožno žago. S tem je lastnika oškodoval za 100.000,00 SIT. Če bi odnesel moje cevi, bi ga takole prek-lela:«Naj se ti maši sekret za vse večne čase!« Ha, a je dobro prekletstvo, kaj?
PROMETNE NESREĆE
V mesecu oktobru seje na območju Trzina zgodilo devet prometnih nesreč z gmotno
Ta luč ni od včeraj
in ni samo moja,
ta tuć ne gori od danes do jutri,
gori in sveli iz davne preteklosti
v davno příhodnost.
TA LUČJESPOMIN.
TA LUČ JE UPANJE.
(T. Kuntner)
ZAHVALA
Prezgodaj in nepričakovano nas je zapustil Ijubeči mož, tata, dedi in tast ...
Dr. sci. PERO MSOC
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki so nam v težkem trenutku stali ob strani. Hvala sosedom iz Pernetove in Košakove ulice za darovano cvetje in sveče, hvala društvu Žerjavčki za cvetje in zadnji pozdrav. Zahvaljujemo se dr. Bojanu Ogorelcu za poslovilne besede, gospodu župniku Pavlu Krtu za pogrebni obred in pevcem za zapeto pesem. Iskrena hvala vsem, ki ste ga v takem številu spremili na zadnji poti in izrekli sožalje.
v naših srcih živi večno!
Vsi njegovi

škodo. V enem primeru je povzročitelj s kraja dejanja odpeljal, ne da bi dal podatke o sebi. Glavni vzroki prometnih nesreč so bili: vožnja z neprilagojeno hitrostjo, nepravilni premiki z vozilom in neupošte-vanje prometnih znakov.
V.P.O.
STOPIMO IZ TEME
S približevanjem zimi se bodo na naših cestah poslabšale prometno-varnostne raz-mere (megla, dež, sneženje, krajši dan), ki vsako lelo terjajo človeške žrtve tudi med pešci. S sledečim sestavkom vas opozarja-mo na varno udeležbo pešcev v prometu
Pešci morajo hoditu po površinah, namen-jenih za hojo pešcev. Če le te niso urejene, smejo izjemoma hoditi tudi po drugih površinah (kolesarska steza, cesta). Pri tem pa ne smejo ovirati drugih udeležencev v prometu, katerim je omenjena površina namenjena. Zunaj naselja in v naselju, kjer ni urejenih površin za pešce, morajo pešci hoditi ob levem robu vozišča v nasprotni smeri vožnje vozil na tistem voznem pasu vendar lahko uporabljajo le en meter ceste.
Izjemoma lahko pešci hodtjo po desni sirani vozišča v smeri vožnje vozil, če je lo žanje varneje (nepregleden ovinek, plaz).
Pešcc mora přečkali ceslo ali kolesarsko slezo na prehodu za pešce. Če je le ta od-daljen več kot 100 metrov, pa sme cesto přečkali izven prehoda za pešce. Pešec ne sine přečkali vozišča izven prehoda za pešce, kadar sta smerni vozišči ločeni fizično ali ju ločuje neprekinjena črta.
Pešec mora prečkati vozišče brez ustav-Ijanja in po najkrajši poti Predno stopi na vozišče, se mora prepričati, ali lahko to varno stori.
Pešci, ki zunaj naselja ali v neosvetljenem naselju hodijo ponoči po vozišču ali lik ob njem, kjer ni označene pešpoli, morajo nositi na strani, ki je obrnjena proti vozišču. belo luč ali odsevnik bele barve - kresníčko.
Poleg odsevnika ali luči vam predlagamo svetlejša oblačila in namestitev odsevnih irakov na predmete, ki jih prenašamo v roki (šolska torba, kovček ), saj vas bo voznik tako hitreje opazil.
Voznike motornih vozil pozivamo k pre-vidnejši vožnji na odsekih cest, ki niso urejeni s pločniki, saj na teh odsekih bele-žimo večino prometnih nesreč, v katerih so udeleženi pešci.
Skupaj STOPIMO IZ TF.MF., ki vsakolet-no terja človeška življenja, predvsem med pešci.
Policisti policijskc postaje Domžale
—_____s®
vnOČA STRAN
km &§mmw v mssm v m§w®miBM mmm
Ker v uredništvu Odseva ne vemo za vsako prireditev, ki se bo dogajala v naslednjem mesecu, vabimo vse, ki pripravljalo kako zanimivo pnred,u.-v da nas o tem obvestijo. Vročo stran ureja Tanja Prelovšek Marolt, zato se s svojimi podatki obraćajte nanjoS ïr 72 " Pokličite Tanjo m za vaso prireditev bodo izvedeli vsi Trzinci !
112.	Planinsko drušlvo Onger Trzin -
Mladinski odsek 4.12. 16:00 Kulturno- umetniško društvo Trzin 5.12. 17:00 Kulturno-umetniško društvo Trzin
in Občina Trzin 5.12. 19:00 Kulturno-umetniško društvo Trzin in Občina Trzin (predvid.)	Turistično društvo v sodelovanju z
9.12.	drugimi društvi in organizacijami
11.12. 17.00 Društvo prijateljev mladine 16.12. 15.30 Občina Trzin 16.12.	Turistično društvo
19.12. 16.00 DU Žerjavčki
20.12.	Kulturno-umetniško društvo Trzin
in Občina Trzin 21.12. 20.00 Kulturno- umetniško društvo Trzin 23.12. 19.00 Planinsko društvo Onger Trzin -Mladinski odsek
23.12.	Kulturno- umetniško društvo Trzin
in Občina Trzin
31.12.	Kulturno-umetniško društvo Trzin
in Občina Trzin December	Društvo prijateljev mladine
December	Občina Trzin
December	I'D Onger Trzin
Izlet: Ribnica - Sv. Ana - Stene Sv. Ane
Miklavžev sprevod po Trzinu
Miklavžev večer, predstava ob 17:00 - igrica in obdaritev za otroke od 2-5 let
Miklavžev večer, predstava ob 19:00 - igrica in obdaritev za otroke od 6-8 let
Dan prostovoljcev (okrogla miza) Čarovnik Grega v dvorani KUD
Starejši občani nad 70 let in invalidi - novoletna zabava v avli OŠ
Koncert operne primadone in krajanke Trzina Ane Pusar Jerič v cerkvi sv. Florjana
Prednovoletno srečanje vseh upokojencev Tematski kulturni večer
Samostojni koncert dekliškega pevskega zbora Žolne Novoletno srečanje aktivnih članov Mladinskega odseka
Občinska proslava ob dnevu državnosti in novoletni koncert v sodelovanju z mengeškimi pěvci in Mengeško godbo Silvestrovanje na prostém
Praznična likovna delavnica-izdelovanje izdelkov v humanitarne namene Obiski pri starejših občanih Novoletno srečanje
zmojm mmn&z
Društvo upokojencev Žerjavčki
Žerjavčki vabijo vse upokojence - člane in nečlane vsak ponedeljek od 16. ure dalje v gostišče Bor pri Mercatorju v novem Trzinu Strelsko društvo Trzin
Strelsko društvo vabi vse ljubitelje sirelskega šporia vsak dan od 18. do 20. ure na strelišče. Planinsko društvo Onger Trzin - Mladinski odsek
MO PD Onger Trzin vab, v svoje vrste mlade, ki jih zanima »odkrivanje nekoristnega sveta«. S planinskim krožkom na OŠ Trzin bomo
SK'hîiv < ° r l5' Un (7č"niCI ZeraljCpiSa)- dljaki in š,udemi "a SIe vab'icni vsak drugi četrtek v mesecu ob 20 00 v druslveno lusico (projekcije diapozitivov, dogovori za ture,...).
Športno društvo Trzin - Šahovska sekcija
Šahovska sekcija Trzin bo nadaljevala s ponedeljkovimi srečanji prv, ponedeljek po I5.septemb™ ob 19,30 un. Informacije o turniriih -internet www.sah-zveza.si ah leletckst 599 ali 041-679-515 Rado	mumuiuje o lurmrjin
G®'* Sekcija Veteranov vojne za Slovenijo
rnrihtTnkT- "t"" "	°bVeŠča Člane m VSC' ki Še niso Clani- da imaj° vsak Prv' ^.rtek v mesecu ob 18. ur, srečanja v pros-
tonh stare OS Trzin, Mengeška 22. Vse veterane vojne za Slovenijo vab.jo, da naj se jim pridružijo.	P

ISCAR Slovenija d.o.o.
ISCAR SLOVENIJA D.O.O. Motnica 14, 1236 TRZIN

Smo pod|etje ISCAR SLOVENIJA d.oo , s sedežem v Industrijski com v Trzinu, ki se ukvarja s prodajo vpenjalnega in rezalnega orodja za obdelavo kovin
Ker se zavedamo, da sta kakovost in ravnanje z okol|em osnovni, oziroma strateški usmeritvi, smo si v pod|etju kot osnovni cilj zastavili kakovostno izvajati storitve, ki zadovoljijo potrebe in zahteve naših kupčev, ob stalni skrbi za zdravo in varno okolje
V	ta namen smo se odločili sprejeti standarda ISO 9001 in ISO 14001, s katerima borno vzdrž evali raven zahtev mednarodnega standarda za sistem kakovosti m sistem ravnanja za okol|em.
Blago oz. izdelki, ki jih prodajamo v celoti ustrezajo zahtevam, ki jih določajo nacionalni predpisi in standardi držav v katere prodajamo izdelke in zadovoljujejo kupce glede na funkcionalnosti oz. uporabnosti, prav tako pa so prijazni do člověka in okol|a.
V	podjetju se zavedamo. da kakovost podjetja pomeni tudi ali predvsem spoštovanje dogovorjenih rokov, razpoložljivost izdelkov, konkurenčne cene, zato le to postavljamo na prvo mesto.
Za kakovost in ravnanje z okoljem je v podjetju najprej odgovorno vodstvo podjetja, ki planira in usmerja vse aktivnosti za doseganje kakovosti. Svoj del odgovornosti za kakovost nosijo vsi zaposleni v podjetju glede na pristojnosti in odgovornosti pri svojem delu.
Da bi učinkovitost našega sistema vođenja kakovosti in ravnanja z okoljem lahko nenehno izboljševali smo sprejeli določene splošne cilje glede kakovosti in ravnanja z okoljem.
Na področju kakovosti se borno trudili predvsem izboljševati kakovost izdelkov in stontev, ki mora vedno dosegati raven, ki jo zahtevajo kupci, izboljševati postopke delà, za katere bi ugotovili, da ne dosegajo sprejemljivih zahtev kakovosti ter povečevati učinkovitost podjetja s stalnimi izboljšavami, zmanjševanjem stroškov kakovosti ter izboljševanjem poslovanja Podjetja v celoti
Ker pa smo skladno s standardom ISO 14001 zave2ani tudi k optimalnemu ravnanju z okoljem, smo si kot okvirni cilj v příhodnosti zacrtali predvsem zmanjševanje porabe naravnih virov in energije.
J
Podobno kot lani, je Turistično društvo Trzin tudi letos pripravilo večje število novoletnih voščilnic přiznané slikarke in domačinke ^ •» Bernarde Zaječ s štirimi značilnimi 1 zimskimi motivi iz Trzina: cerkev sv. Florjana, zaščitena Šuštarčkova hiša,
del Trzina s kužnim znamenjem ter piramida v IOC Trzin. Voščilnice imajo natisnjeno voščilo v več jezikih brez letnice. Na voljo so tudi voščilnice brez natisnjenega voščila.
Cena za kos (voščilnica in kuverta) z DDV je 165,00 SIT. Naročila sprejemajo preko telefona 564 45 28 (Joži) in 564 11 10 (Marija) ter
v času dežurstev ob ponedeljkih od 17. do 19. ure v društvenih
i« «■*. - ««i
prostorih v stari OŠ Trzin,
Mengeška 22, ali preko faksa na l^fjfi, * št.: 564 18 39.	v
1 •
Za lepe praznične dni vam nudimo
POTROŠMIŠE KREDITE
• po izredno ugodnih obrestmh merah z odplačilom 72 mesecev • našim zvěstím stránkám, ki z nami poslujejo preko tekočih računov, ponujamo možnost najetja gotovinskega kredita brez zamudnega potrjevanja obrazcev.
STANOVAIMJSKE KREDITE
• svetujemo m pomagamo vam najti najugodnejšo firiančno rešitev za vaš stanovanjski problem • varcevalcem, ki so v Banki Domžale sklenili pogodbe o varčevanju v nacionalni stanovanjski shemi nudimo možnost pridobitve ugodnega kredita že po dveh letih varčevanja.
EVRO
Obenem vas obveščamo, da bodo 1.1. 2002 države, članice gospodarske in denarne umje EU, začele memavati govovmo iz svojih nacionalnih valut v EVRO. Vsem varcevalcem borno obstojeće valute na deviznih račumh ali knjizicah v Banki Domžale 31. 12. 2001 avtomatsko spremenili v EVRO. Predlagamo vam, da gotovino v valutah EMU, ki jo imate doma, še pred koncem leta položite na svoj račun in se tako izognete stroškom menjave, ki jih borno po izteku leta 2001 zaračunavali v bankah.
/O ) banka domžale
Banka Domžale d.d., Domžale Bančna skupina Nove Ljubljanske banke
Servis Trzin
Ugodni prednovoletni nakupi vozil
ifublj iska 24. 1236 Trzin,
te ion 01 564 42 82 www vto.net/servis-Trzin, e-ma.; lord.salon@siol.net
TRZIN ŒNTGR
NOVI POSLOVNI PROSTORI IN STANOVANJA V 2. ETAPI GRADNJE
'nvestitor.
SGP Kraški zidar d.d., Sežana
Prodaja:
Metropola d.o.o., Ljubljana 01/564 40 15 www.metropola.si
CISTILNI SERVIS!
STANOVANJA, HIŠE ALI POSLOVNI PROSTORI !
•	ČIŠĆENJE STEKLA
•	TALNIH OBLOG
" OBLAZINJENEGA POHIŠTVA ( SEOEŽNE GARNITURE, STOLI, JOGIJI...)
•	GLOBINSKO ČIŠĆENJE NOTRANJOSTI OSEBNIH IN TOVORNIH VOZIL
•	STROJNO ČIŠĆENJE, IMPREGNACIJA IN KRISTALIZACIJA MARMORJA
•	STROJNO ČIŠĆENJE (N IMPREGNACIJA VINASA, PARKETA...
IZDELAVA IN MONTAŽA SENČIL!
•	LAM. ZAVĚS IN ŽALUZIJ
•	ROLOJEV
» ZATEMNITVENE TERMOREFLEKTIVNE IN PROTIVLOMNE FOLIJE
SLIKOPLESKARSKE STORITVE!
ft
clean beat d.o.o.
Pod gozdom 17, 1236 TRZIN
tel/fax: 01 / 721-0-432, gsm: 041 / 630 - 671
e-mail: samo.music@siol.net
Obvešiam stranke, do sem preselil salon i
Testenove 119 na Testenovo 115,
loka pri Mengsu - ki glavno <esto Trzin-Mengeš
Tel.: 01 564 16 59 GSM: 031 772 065
Delovni čas:
ponedeljek	14. do 19. ure
torek od 9. do 12. in od	14. do 19. ure
sredo	14. do 19. ure
četrtek od 9. do 12. in od	14. do 19. ure
petek od 9. do 12. in od	14. do 19. ure sobota - sprejemara po narotilu