Leto 4 — St. 59 Ljubtjan«, juttj 1964 alizacija, Zaprosili smo tov. Lojzeta Capudra, podpredsed- s8°6 VE‘4 toUko^iimiikaTnu” k^Tio/^^k^terTga^uiousposob- nika Okrajnega sindikalnega sveta Ljubljana, da nam pododborov. Vsi člani ee naj id '= ^ 1 ~ • .......""" pove svoje mnenje o nadaljnjem razvoju gospodarske- ga sistema ter v zvezi s tem, kaj in kako začeti z de- podjetja so imeli izračunane vse , i; •• proporce, s katerimi bi dah tudi Centralizacijo. materialno podlago decentralizira- nemu delavskemu upravljanju. Razprava o predlogu pravilnika o delitvi čistega dohodka na zadnji seji sindikalnega odbora podjetja je odprla mnoge probleme in potrdila, da je v podjetju vrsta nerazčiščenih aktualnih vprašanj, za katera mislim, da bi jih bilo treba globlje analizirati in utemeljiti, da (Jusi/l &>roz cXlo Čeprav se načelno vsi strinjajo s splošno znanimi stališči o decentralizaciji delavskega upravljanja in organizaciji EE, vendar se pri uresničevanju teh načel v praksi ponekod močno zatikajo. Vzrokov za to je več. Ena izmed poglavitnih ovir je nerazumljiv od- Beograd. maja 1961. god. EE so bile organizirane (ponekod so še danes) tako, da je stav-bišče oz. sektor za eno ograjo predstavljal EE. ki naj bi imela kot osnovna proizvodna enota kar največ pravic. Vse je kazalo, da bo zamisel stekla v najlepšem redu. 'Poda že v prvem naletu na začetne težave se je taka organizacija EE začela nevarno majati. Danes nekateri ljudje v »Gradisu«, ki so dali pobudo za tako organizacijo EE, izgubljajo osnovno orientacijo. Obsojajo sistem, ker ne vidijo pravih vzrokov za neuspeh. Ijeni? Kako naj bo organizirano delavsko upravljanje v taki EE? Kakšna naj bo delitev dohodka med specializiranimi EE, ki bodo delale na istem objektu glede na to, da imajo različne možnosti za formiranje dohodka? Vse to so vprašanja o katerih bi bilo treba temeljito razmisliti. in faktorjev, s katerimi se uravnava dohodek EE. Določanje proporcev in Faktorjev je tako v celoti zgrešeno. Tu je tudi leglo večine napak, ki se kasneje kažejo v različnih oblikah. Ker ni kriterijev za enotno izhodišče vseh EE, so se pokazale med njimi velike razlike. Pogodbeno določena vrednost prevzetih del je sedaj odvisna od komercialne politike, ki jo vodita delavski svet podjetja in vodstvo podjetja. Cene prevzetih del so lahko zelo različne. Subjektivno izravnavanje cen s faktorji lahko take razlike samo delno odpravi, vsebuje pa občutek odvisnosti EE od enega samega človeka in podpira mezdne odnose. Ob sporih je tak postopek tudi težko zagovarjati. To vrzel bi lahko izpolnile lastne oz. realne cene. Seveda morajo biti tudi te cene odraz razmer na »tržišču« gradbenih storitev, po katerih se bodo morale ravnati tudi EE. Taki in podobni problemi bi morali biti razčiščeni v pravilniku, poleg tega pa do podrobnosti precizirani odnosi med EE in EE do podjetja. Medsebojni odnosi so glavni argument, ki ga uporabljajo tisti, ki so proti dosedanji organizaciji EE. Da bo prišlo v začetku do posameznih odklonov, je bilo pričakovati. Take odklone, ki jih spremlja samo neznaten del kolektiva, pa ne smemo pripisovati vsem delavcem in vsem EE. Iščimo vzroke, da bi zdravili posledice! Zaostritve v smeri odklanjanja slabosti v proizvodnih odnosih so pozitivna stvar in eden od smotrov EE. Seveda je treba ločiti tisto, kar proizvodnost pospešuje, od tistega, kar jo ovira. Iskati je treba vzroke pa bomo lahko zdravili posledice. Ljudem v EE večkrat očitajo, da nimajo pravilnega odnosa do materiala, orodja in strojev, češ da ko-Ceprav lahko trdimo, da so v pičijo zaloge, stroje in orodje pa Gradisu dani vsi objektivni pogoji zadržujejo. Če bi EE obremenili z za obstoj dosedanje organizacije obrestmi na obratna sredstva, ki le- O decentralizaciji naj odloča kolektiv Na jsrdačni.i e zahvaljujenTšvim članovima vašeg kolektiva na čestitki koju ste mi upu-tili povodom rodjendana i želim vam mnogo uspje-ha u cs tvq,i'^o j y postavljenih jadataka! EE, bi bilo napačno vztrajati pri k: kršnihkoli zahtevah. Razumljivo je, da dosedanja gradbišča in gradbena vodstva, ki štejejo tudi čez tisoč ljudi, ne morejo biti EE. Načelom decentralizacije s tem ne bi bilo zadoščeno. V Sloveniji imamo žijo v zalogah, in poostrili pogoje pri najemninah, ne samo za težko poč pa tudi za drobno mehanizacijo in orodje, bi bil ta problem hitro rešen. Težnje po uravnilovki in neupravičenih zaslužkih so posledica mezd- Važna je predvsem vsebina precej-gradbenih podjetij, ki šteje- nih odnosov, ki jih tako dosedanji bi tako dobili jasnejšo perspektivo o nalogah, ki so postavljene pred zavestne subjektivne sile v kolektivu. Ne gre samo za delitev čistega dohodka, ki je le posledica proizvodnih rezultatov, ampak gre predvsem za take socialistične odnose v proizvodnji, ki bodo nenehno pospeševali rast proizvodnosti in omogočali delitev čistega dohodka po delu. Še več, gre za razvoj družbene zavesti vsakega proizvajalca za njegovo vsestransko usposabljanje, da bo lahko kos odgovornim nalogam v proizvodnji ne samo ko! proizvajalec, ampak tudi kot upravljavec in gospodar vseh proizvajalnih sredstev. Ko govorimo o teli stvareh, moramo imeti pred očmi dejstvo, da je naš gospodarski razvoj dosegel stopnjo, ki nujno zahteva še večjo sprostitev proizvajalnih sil, to je nadaljnje osvobajanje družbene proizvodnje vseh administrativnih in birokratskih spon. Da bi lahko zadostili tem zahtevani. pa nikakor ne smemo zapostavljati nadaljnjega kvalitetnejšega razvoja delavskega upravljanja. Namesto upravljanja v imenu kolektiva. bomo morali doseči, da bo s podjetjem upravljal ves kolektiv. Skratka, poiskati je treba take organizacijske oblike in možnosti, da bo res lahko vsak delavec po svoji sposobnosti gospodaril, bodisi na delovnem mestu, v svoji ekonomski enoti, gradbišču ali pa v DSP. S tem se bo sproščala njegova iniciativa. Za gospodarjenje v podjetju bo materialno zainteresiran bolj kot doslej. Spoznal bo, da višjo raven svojega in skupnega blagostanja, lahko doseže samo s povečanjem proizvodnosti in z boljšim gospodarjenjem. Kako vse to doseči v gradbeništvu in še posebej v Gradisu? Ali je decentralizacija delavskega upravljanja in vodenja podjetja prava pot k temu cilju? Ali je že prišel čas. ko poleg formalne decentralizacije upravljanja in vodenja. lahko decentraliziramo tudi del skupnih sredstev podjetja? To so osnovna vprašanja, o katerih še vedno razpravljajo v mnogih naših podjetjih, pa tudi v »Gradisu«. por pri nekaterih vodilnih ljudeh v podjetjih. Bojijo se spustiti vajeti iz rok. Dvomijo v sposobnost delavcev, da bi gospodarili v podjetju, češ saj večina njih nima smisla za skupne interese podjetja. Kot argument za to navajajo del najzaosta-lejših delavcev, za katere vsi vemo, da ne morejo biti nosilci gospodarske politike v podjetju. Pri tem pa največkrat pozabljajo, da imajo tudi gradbena podjetja večji del stalnih, sposobnih delavcev, na katere se lahko zanesejo. Problemov se lotevamo kompanjsko Velika napaka je kampanjsko in preveč aktivistično reševanje problemov decentralizacije, ponekod pa tudi velika malomarnost in neodgovornost sindikalnih organizacij ter funkcionarjev v podjetjih pri izvajanju tako odgovornih nalog. Valiti vso odgovornost za neuspehe na vodstvene kadre v podjetju, pri tem pa čakati prekrižanih rok, je nesmisel. Sindikalni aktivisti bi morali prenesti težišče razprave o teh vprasanjh med kolektiv in vzbujati pri delavcih ekonomski interes, da bodo sami zahtevali, kar jim pripada. Naslednja ovira je miselnost nekaterih delavcev, da je EE »molzna krava«, ki samo daje. Decentralizirano delavsko upravljanje in EE naj bi že kar sami po sebi omogočalo večje zaslužke. Taka pojmovanje je povzročalo mnoga površna tolmačenja pomena EE. s katerimi so nekateri organi, organizatorji in aktivisti prikazovali samo svetle strani gospodarjenja v EE, ne da bi poudarjali, da kolektiv s tem prevzema tudi ves liziko in odgovornost. Največja napaka pa je bila organizacija EE brez temeljitih predhodnih prinrav. Kakor brezkončno zavlačevanje, tako tudi zaletavanje ne more roditi želenih rezultatov. Tak postopek lahko napravi veliko škodo in diskreditira sistem tudi tam, kjer so dani vsi objektivni pogoji za decentralizacijo in organizacijo EE. Še pred nekaj meseci je bil »Gradis« postavljen za zgled, kako se lahko tudi v velikem podjetju uspešno organizirajo EE. Mnogi Gradisove! so se radi pohvalili, da EE Pojavljajo se težnje, da bi iz 86 EE nastalo 14 tako imenovanih skupnosti EE, ki niso nič drugega kot dosedanja gradbišča oz. gradbena vodstva. Take težnje so se že uresničile na kranjskem gradbišču, drugod pa jih brez posebnega odpora uresničujejo. Res, da bodo imele te skupnosti nekaj več sredstev in pristojnosti, kot doslej, vendar se postavlja vprašanje, ali so v taki skupnosti EE s takim številom ljudi dani pogoji za uresničitev že prej navedenih načel? Prav gotovo ne! Tu bo kvečjemu delavski svet skupnosti tisti, ki bo v imenu kolektiva odločal o vseh stvareh, EE pa bodo otale le na papirju. Dvomim, da bi bil izhod iz teh težav v specializiranih EE, čeprav moramo dopuščati tudi možnost za organizacijo takih EE. Pri vsem tem je treba imeti pred očmi, da ne gre samo za organizacijske oblike, ampak predvsem za tako vsebino, ki bo zagotavljala vsakemu delavcu možnost gospodarjenja in omogočala dosledno delitev dohodka po delu. Zavedati se je treba, da specializirane EE zahtevajo organizacijo proizvodnje na mnogo višji ravni kot je sedaj v gradbeništvu. V situaciji, kakršna je danes na gradbiščih, pa bi bilo s specializiranimi EE prav gotovo še več težav. Kako bo s tako EE. ko zaradi neenako-inernosti potoka del ne bo imela dela? Ali bodo tako specializirani jo manj kot tisoč ljudi, polenita- tarifni pravilnik, kakor tudi pra-kem v teh podjetjih sploh ne bi bi- vilnik EE močno podpirata. Večina la potrebna decentralizacija. Sicer delavcev še vedno vidi v tarifni popa je to stvar kolektiva »Gradis«, stavki in akordu Razprave o teh problemih bi bilo treba prenesti med neposredne proizvajalce, ki imajo prvi pravico odločati. Naj bodo EE take ali drugačne, važno je, da bodo zaživele. V zadnji številki »Gradisovega vestnika« navaja pisec »vrsto argumentov« v opravičilo ukinitve dosedanje organizacije EE. Take dokaze je slišati tudi v mnogih razpravah. Tudi sindikalni aktivisti se jih poslužujejo. Zdraviti posledice, ne da bi ugotovili vzroke za napake in slabosti, je zelo zgrešena in nehvaležna stvar. Niso vzroki za neuspeh, nerazumevanje in nespodobnost delavcev. Vzroki so v slabih in malomarnih pripravah, v pomanjkanj u sposobnosti in dobre volje pri tistih ljudeh, ki so dolžni skrbeti za temeljite tehnične, ekonomske in politične priprave. To pa niso enostavne in preproste stva- štenosti delavcev ter potmi) ri. Vsako poenostavljanje se lahko nepremostljivih problemov, bridko maščuje. , Vzroke za neuspeh Ni rešitve osnovni element zaslužka. Tarifno postavko mu v večini primerov predlaga ali pa določa delovodja, akord mu izračuna tehnik ali normirec. Tisto, kar naj bi dobil iz preostalega dela dohodka, pa je največkrat tako megleno, da postane zanj popolnoma neinle-resantno. Tako subjektivno razdeljevanje osebnega dohodka vsebuje vse elemente mezdnih odnosov. Tu je tudi vzrok nezainteresiranosti za skupno gospodarjenje, ne samo pri delavcih, pač pa tudi pri uslužbencih, ki so subjektivno ocenjevanje in nagrajevanje enostavno imenovali »nagradno žrebanje«. Takih in podobnih očitkov je na pretek, komur ni všeč ideja decentralizacije na EE, privleče na dan vse mogoče »argumente« od težke mehanizacije, do remontne delavnice, obrabe lesa, sposobnosti in poštenosti delavcev ter podobnih zanj v poenostavljanju Že sam pravilnik o EE je sila po; enostavljen. Na nekaj listih z več ali manj formalnimi določbami v pravilniku se res ne da uravnati tako zamotanega procesa decentralizacije, kakršen je pri »Gradisu«. Vse bistvo pravilnika je zajeto v subjektivnem določanju proporcev pa je iskati tudi izven EE Prevzemanje del brez sodelovanja predstavnikov EE pod kakršnimi koli pogoji, brez potrebnih načrtov in zagotovljenih sredstev EE že v naprej obsoja na neuspeh. Tak postopek, ki je še danes velikokrat v rabi. je eden od glavnih izvorov vseh težav v EE. Poleg tega pa na-(Nadaljevanje na 4. strani) Člani delavskega sveta podjetja, sose med odmorom zbrali okrog »Žekovega« ribnika jJUilMiJi B Škofja Loka — Mizarska ta s polno kapaciteto. Prejo s polno kapaciteto. Pre-vzemajo pa se lahko nova naročila v tesarski delavnici, ker so vsa dela razen mostu v Kranju v zaključni fazi. Na siplošno pa delavnica ne sprejema dovolj naročil od podjetja tako, da dela sedaj ca 5<)0/o za tuje naročnike. Odkup lesa je vedno težavnejši zaradi pomankanja hlodovine predvsem pa zaradi neplačanih računov. B Centralni obrati — Opaža se, vsa preorala koordinacija dela med Centralnimi obrati in posameznimi edini-cami. Tako je bilo na primer pri prevzemu del za PBM bloke na Vodmatu in za kleparska dela na bolnici v šiški. Tako kleparska delavnica s svojimi kapacitetami ni izkoriščena do konca leta. Tudi remontne delavnice niso dovolj zaposlene, ker ne dobijo z gradbišč strojev v popravilo. Dobro bi bilo ponovno pregledati vse investicijske programe, ker je nujno nekatera predvidena dela ukiniti, ustaviti ali pa prepovedati izvrševanje. B Obrat gradbenih polizdelkov — Zaradi pomanjkanja finančnih sredstev JŽ zavlačuje z naročilom vakuira-nih stebrov. Z.ato so morali v hali I. ustaviti produkcijo. Produkcijo cevi na novi tubieri v hali II. pa zavira premalo število obročev. Tudi v bali III. počasi ustavljajo dela na PBM z namenom, da izravnajo produkcijo PBM na dva bloka. ■ Koper — Tudi v Kopru se je pojavilo kritično vprašanje zagotovitve denarnih sredstev predvsem za dokončno dovršitev stolpnice. Betonski bloki v pristanišču Koper so v celoti zabetonirani. Prav tako so tudi izvršena vsa dela na plaži počitniškega doma v Strunjanu. Tudi naš počitniški dom v Poreču je dokončan in tehnično prevzet. Predlagajo, da se za zavestno n hitro opravljeno delo nagradita delovodja tov. Jakob Medved in sektorski tehnik tov. Alojz Lovšin. B Kranj — Na objektu tovarne Sava so dokončali zemeljska dela, dočim za gradnjo Samskega doma še ni na razpolago odobrenih projektov. Dela na splošno potekajo normalno, predvsem pa od druge polovice maja dalje, ko se je na gradbišču pričel tečaj za polkvalificirane zidarje ter prispeval tudi nekaj novih zidarjev. B Ravne na Koroškem — Najtežja situacija je trenutno na gradbišču v Ravnah. Z ozirom, da investitor nima na razpolago dovolj likvidnih sredstev, da bi poravnal račune za izvršena dela, so brli primorani odpustiti in premestiti večje število delavcev. Poleg teh ukrepov so ukinili vse nadure. O kritičnem stanju je razpravljala sindikalna podružnica in osnovna organizacija ZK. Zato so na zadnji seji sindikalne podružnice sklenili, da zaradi zmanjšanja obsega del in odpusta delavcev ne morejo prirediti »Gradisovega športnega dneva« na gradbišču Ravne, pravtako so opustili tudi vsako misel na izlete. B Jesenice — Na gradbišču še vedno manjka kvalificiranih zidarjev, dočim je ostale delovne sile dovolj. Dela na mostu v soteski gredo h kraju, težave pa imajo z investitorjem, ki noče skleniti dodatne pogodbe za več dela. Pričeli so z gradnjo nasipa za povezavo jeseniške železarne z novo valjarno na Bevškem polju. Zemeljska dela se bodo v glavnem izvajala strojno. B Celje - V Celju so izvedli široko akcijo, da se zniža neproduktivna delovna sila. Odpustili so slabe in nedisciplinirane delavce, dočim so bili' ostali premeščeni na sektor Ljubljana. Tekom meseca julija bodo pričeli z gradnjo sušilnice v Žalcu. V Šoštanju so pričeli z izkopom temeljev za skladišče kož, dočim na objektu iermocentrale izvršujejo razna ureditvena dela. Na novo so prevzeli gradnjo spomenika NOB. S prvim junijem je prevzel mesto pomočnika šefa tov. ing. Kajin Vasilij. Vajenci se zahvaljujejo N. N. dolgoletni član našega kolektiva je z nasmejanim obrazom opazoval vesele in razigrane mladince, ki so se vznemirjeni in malo nervozni odpravljali na izlet. Glava mu je verjetno podzavestno prikimavala, polglasno pa je govoril sam s seboj. »Ja, ja, danes je dan vajencev, lepo, lepo.« Misli pa so mu pohitele nazaj, v njegovo mladost, v čas, ko je bil še sam vajenec. Nisem se mogel premagati, pristopil sem bliže. Prosil sem g-a, naj mi kaj pove o sebi, o dobi, ki jo je sam prežive! kot vajenec. Nezaupljivo me je pogledal, potem pa je le začel pripovedovati Rekel je, da se je učil pri privatnem mojstru, da je bil plačan kot slab nekvalificiran delavec. Živel je v zelo težkih pogojih. Doma jih je bilo veliko, denarja ni bilo. Vozil se je s kolesom po zelo slabih cestah tudi po 20 km v eno smer, v vsakem vremenu. Da bi kdaj zamudil le nekaj minut, mu tudi na misel ni prišlo. Prvo leto učne dobe je opravljal le pomožna dela in to ne takšna, kot jih danes imenujemo, pač pa je nosil zidarjem malico, skladal opeko, čistil plohe, ročno mešal beton itd. Naslednje leto je lahko prišel šele v bližino zidarjem in jim pomalem pomagal podajati opeko, malto itd. Svoje pripovedo-vanje je zaključil da je bil vesel, ko se je lahko učil in da si je prislužil tistih nekaj dinarjev. Vsi vemo, da je bilo takrat, ko je bil N. N. mlad, -za vse težko. Danes pa razumljivo, so se izboljšali življenjski pogoji tudi vajencem. In prav je tako. saj moramo pravilno vzgojiti mladi rod. od katerega veliko pričakuje naša skupnost. Pri naših večjih edinicah je vzgoja vajencev že kar dobro organizirana, pomisleke bi imel le v tem, da te mlade ljudi premalo pritegujemo k delu v družbenih in političnih organizacijah. V organe družbenega upravljanja res ne morejo biti voljeni, ker so premladi, vendar bi jih lahko povabili na seje in zasedanja kot poslušalce. Tako bi jih lahko že prej pripravili za dobre proizva jalce in upravi javce. Tudi na izvenšolski študij in perspek- tivno nadaljnje izpopolnjevanje bi morali misliti več sami vajenci, njihovi vzgojitelji in center za izobraževanje v podjetju. Vajenec ljubljanskega gradbenega vodstva f ranc Horvat nam je navdušeno pripovedoval, kako lepo so organizirali na dan vajencev dvodnevni izlet v hribe in na morje. Njihova pot je potekala preko Jesenic, Vršiča, doline Trente, preko Bovca. Kobarida. Nove Gorice, pristali pa so v našem počitniškem domu v Ankaranu. Niso hoteli zamuditi lepe priložnosti zato so krenili še v počitniški dom v Poreču. \ ideli so veliko lepih krajev, prijetno razpoloženje na potovanju pa je napravilo nanje še močnejši vtis, zato so zagotavljali, da jim bo ta izlet ostal še dolgo v spominu. Franci pravi, da se v imenu vseh udeležencev izleta zahvaljuje upravi podjetja za trud in finančna sredstva, ki jili je imela z organizacijo izleta. Janez Resen je, saj je njegovo delo težko in komplicirano Ke&Aen. Kad Ne bi mogli triliti. da je delo sindikalne podružnice centrale aktivno, morda komaj zadovoljivo. Ko je bil pred doemi meseci občni zbor sindikalne podružnice, me je zelo začudilo, da izvršni odbor ni vedel, s katerim inventarjem razpolaga, čeprav je bil imenovan gospodar. Člani sindikalne podružnice so na občnem zboru opraševali po rekvizitih in knjigah. Jasnega odgovora ni bilo. Razrešnica staremu odboru je bila izrečena, istočasno pa sprejel sklep, da bo nov gospodar uredil sindikalni inventar. Na eni izmed zadnjih sej je izvršni odbor sklenil, da se knjige iz sindikalne knjižnice posodijo v počitniški dom Poreč, ker se člani kolektiva centrale ne menijo dosti zanje. Danes je hotel UO počitniških domov prevzeli knjige in glej ga zlomka. Izvršni odbor sindikalne podružnice ni mogel najti enega člana svojega odbora, da bi izvršil predajo knjig. Druga ugotovitev: manjka skoraj polovica knjig, med njimi dobre strokovne knjige, za katere nihče ne ve, 'kje so, odnosno kdo jih ima. Človeku jemlje sapo nad takšnim poslovanjem. Vprašujem se, če člani izvršnega odbora ne čutijo nobene odgovornosti in odnosa do sindikalne imovine, ali pa je morda pri vseh sindikalnih podružnicah v podjetju tako? M. Naš center za izobraževanje je sorazmerno še mlad, kjub temu pa je kazal že precejšnje uspehe. Finančna sredstva, ki so bila vanj vložena, so bila dobro in opravičljivo naložena. Razumljivo je, da v svojih povojnih težavah naleti velikokrat na ovire in probleme, ki jih zaenkrat še težko zmaguje predvsem zaradi pomanjkanja kadra, ki bi lahko center še uspešneje vodil. Člani kolektiva, ki jim hoče center pomagati pri njihovem nadaljnjem izpopolnjevanju, pa tudi velikokrat nimajo raoMnevnnja. 2e večkrat se nam je primerilo, da se je našel kakšen obiskovalec tečaja, ki je smelo trdil, da ima z obiskovanjem tečaja denarne izgube kljub temu, da prejema isto akontaci jo na osebni dohodek, kakor če bi efektivno delal v edinki. Na to, da se mu bodo z dosego višje kvalifikacije znatno izboljšali življenjski pogoji, niti pomislil ni. Pred kratkim se nam je primerilo tole: Franc Rakef, inštruktor tečaja za polkvalificirane delavce na gradbišču v Kranju, je ob svojem obhodu delovnih mest tečajnikov zaslišal iz drugega nadstropja bloka H. smeh in petje'. Vedel je, da delata na tem del. mestu tečajnika z gradbišča Kranj Franc Sijanec in Jože Pale. Ko se jima je. približal, je opazil, da sta pila. Na njegovo opozorilo, da se v vinjenem stanju ne prihaja na delo in na vprašanje, kje sta dobila pijačo, sta odgovarjala zelo grobo, češ. da njega to ne briga, vmes pa uporabljala vsemogoče in neprimerne izraze, zabeljene s kletvicami. Po njegovem nadaljnjem opominu sta se zaletela v komaj dograjeno predelno steno in jo podrla. Tov. Rakef ju sam ni mogel ukrotiti, zato je poklical na pomoč sektorskega vodjo tov. ing. Mitjo Klemna. Oba sta se tudi proti njemu vedla skrajno predrzno in uporabljala prostaške besede. Tov. Rakef ie smatral, da taki ljudje niso vredni truda in finančnih sredstev, ki jih naša skupnost zanje vlaga — v čemer jih podpiramo — zato jima je naročil, naj se zglasita pri delovodji tov. Zevniku, da bosta dalje delala kot nekvalificirana delavca. Zavedala sta se, kaj pomeni to naročilo in sta se pričela izgovarjati, da bosta že v inozemstvu našla delo, če ga pri nas ni zanju. Po preverjanju njihovih početij je uprava edinice odločila, da takoj zapustila delovno mesto, ker v takem stan ju ne moreta in ne smeta delati. Poslušati nista hotela ničesar, pač pa sta vztrajno zahtevala svoji delovni knjižici. Njuni želji je komisija za sklepanje in odpovedovali je delovnih razmerij ugodila, uprava podjetja pa jima je obračunala njun osebni dohodek. Naglo in po našem mnenju popolnoma pravilno ukrepanje je rešilo omenjeni tečaj pred še hujšimi moralnimi in finančnimi posledicami. Tovariš Janez Zupan, predsednik centralnega odbora sindikalne organizacije To so mladinci iz Hrastnika, iz leve proti desni. Cvija Mijo. Makšen Ivan, Križnik Jože. Sokalšek Jože. Lenarčič Franc, Lipič Franjo Komisija za štipendije pri podjetju »Gradis« centrala Ljubljana razpisuje za šolsko leto t961'62 naslednje število štipendij: 5 štipendij na gradbeni fakulteti 10 štipendij na gradbeni srednji šoli 2 štipendiji na ekonomski fakulteti 1 štipendijo na strojni fakulteti 2 štipendiji na tehnični srednji šoli. strojni oddelek 3 štipendije na ekonomski Srednji šoli 6 štipendij na delovodsko-mojsterski šoli Višino štipendije bo naknadno določil HO podjetja, odvisna pa bo od učnega uspeha in terminskega polaganja izpitov. Rok za prijavo je 1. avgust 1961. Prednost imajo otroci zaposlenih staršev v podjetju. Prošnje sprejema Kadrovsko socialni oddelek centrale podjetja. Sindikalni odbor podjetja je zaradi boljšega pregleda poslovanja naših sindikalnih podružnic, prosil občinske sindikalne svete tistih terenov. na katerih imajo naše sindikalne podružnice svoje sedeže za informacijo o poslovanju podružnic. S sprejetimi poročili je sindikalni odbor še kar zadovo-1 jen. Tako se je na primer Občinski sindikalni svet Mari-bor-Tabor zelo pohvalno izrazil o delu in finančnem poslovanju sindikalne podružnice CO Maribor. Poroča, da je povezava med svetom in podružnico zelo dobra, da redno in v predpisanih rokih odvaja odstotek članarine. Podobno poročilo smo prejeli za sindikalno podružnico Šoštanj in Ravne. Občinski sindikalni svet Moste-Polje. je sporočil, da nima k delu sindikalne podružnice obrata gradbenih polizdelkov in Zaloga nobenih kritičnih pripomb. V popolnem nasprotju gornjih sporočil, pa ie sporočilo posebno glede finančnega poslovanja sindikalne podružnice UCO Lillblfann T"Vr> '• r Občinski svet ugotovil, da je sindikalna podružnica premalo odvedla za leto 1%{) in prve štiri mesece letošnjega leta kar 324.885 dinarjev. Razen tega dolguje še 40.096 dinarjev Počitniški skupnosti kot prispevek za koriščenje letnega dopusta članom podružnice v letu 1960. Kljub večkratnim opominom sindikalna podružnica tega zneska ni poravnala. Sindikalnemu odboru podjetja ni razumljivo, kakšno politiko je vodila podružnice UCO Ljubljana, je morda hotela zavesti sindikalni svet in se s tem denarjem okoriščati ali pa je bila tolikšna malomarnost Kaj so storili člani nadzornega odbora ob občnem zboru? Mar je to mogoče prezreti? Na sejah sindikalnega odbora ni bil nikoli iznesen ta problem in žal nam je, da moramo sprejemati tako negativna poročila. Kar ver-ir no ie da bi se ta malomarnost pri sindikalni podružnici UCO Ljubi iona še nadaljevala, če se ne bi zanimali tudi pri sindikalnih svetih za poslovanje podrnž- DVAJSETLE Ukanjeni Švaba Zidarja Silva Kukoviča sem iskal najprej na strehi skladišča Merx v Celju, kamor so me poslali, češ da je tam. Kljub temu, da sem se povzpel na streho po silno strmi lestvi, ga nisem našel. Povedali so mi, da je v kleti skladišča Žitarja, torej sosednje stavbe. V kleti je bilo nekaj delavcev. Ko sem jih vprašal, naj mi povedo, kje hi našel zidarja Silva Kukoviča, mi je odgovoril majhen možak: »Tega pa ni tu.« Debelo sem ga pogledal: »Kako da ne, ko so me pa poslali sem.« »Pa ga le ni,« je dejal in se zasmejal. Tako sem ga spoznal; stavil bi, da je velik šaljivec. Pripovedovati pa zna zelo živo, kar boste zvedeli iz zgodbe, ki mi jo je povedal iz svojega partizanskega življenja po daljšem prigovarjanju. Razumel me je namreč, da hočem od njega ves življenjepis, češ, saj tega sem že tolikokrat napisal, ga bom pa še zdaj in kar sam. Potlej sva se le sporazumela, da potrebujem utrinek iz njegovega življenja, kak zanimiv dogodek. »Ali naj povem, kako so me ujeli Švabi?« »Oh, to ne bi bilo dobro. Tako zgodbo že imam. Potlej bi se zdelo, da so današnje Gradisovce Švabi pogosto ujeli.« »A, pri meni je bilo drugače, kar poslušajte!« In tako se je začela zgodba. »Oktobra 1(1 skalo preden je ^ prepozno, saj smo stali tik šel Švaba okoli in užgal z br-drug drugega Švaba sta b. a zostrelko no naju, je bilo že hitrejša: »Halt!«, sta zavpila prepozno. Ucvrla sva jo kar oba hkrati m nastavila pu- povprek in po neki riži, koli-skine cevi vsakemu izmed kor nama je duša dala. Šele naju na prsi. Kaj bos premis- daleč proč sva se ustavila in Ijal v takem položaju. Dvig- s; oddahnila. Bila sva vsa nila sva la Švaba sta razpraskana, potolčena in raz- naju razorožila. Eden je ostal trgana. Vendar živa in svo-v zasedi, drugi naju je peljal bodna! v Konjice, fa mož ni vedel, Kajpak naju ni več mikalo, kako se pride v Konjice in da bi šla na javko. Po drugi naju |e I)0 nemško vprašal za strani sva jo mahnila nazaj pot. Jaz sem ga prav dobro v Dramlje. Javila sva se ko-razumel pa sem bil tiho: Hu- mandirju Jošku in mu pove- i i , dic, hos že sam našel, če naju dala, kaj se nama je pripe- Pre£|ec* nad to stranjo ovni- sem srečno priplezal do go-res misliš pripeljati v Konjice, tilo. Potolažil naju je: Srečo ^a’ c'ruSi Pa so se razporedi- zda. Tovariša pa je zadela Priznam, tudi strah me je sta imela, orožja nam pa ne Ji za nalna- Ti so videli, ko- krogla in je bil takoj mrtev, bilo, saj sem prav dobro ve- manjka.« likšna kolona Švabov priim- Pa še ni bilo konec. Nadel, da opravijo v Konjicah Dobro sta prelisičila Sva- ia> *n 80 sprevideli, da jim ne slednji dan smo se zbrali na z ujetimi partizani kar na ba. kaj! bomo kos. Umaknili so se. Trški gori in poslali patruljo Midva pa nisva slišala, kdaj na ogled. Ni se vrnila. Od so se umaknili. Nenadno sva druge patrulje pa se je vrnil se znašla sama pred tanki in en sam ter povedal, da Šva-avtoblindami. bov kar mrgoli in da so pad- Čez^ cesto seveda ni bilo li v zasedo. Komandant je .... mogoče, za nama pa dobrih nato poslal mene in še ncke- V partizane sem prišel l. nismo nadejali. V naši četi 200 metrov čistine. Kaj sedaj? ga borca k cerkvi, naj tam septembra 1943 v I, preko- nismo imeli protitankovskega Počasi sva se plazila po ra- pogledava, kakšen je polo-morsko brigado v Bariju. Od orožja, z njim je bila oprem- zorih njive nazaj. Švabi pa so žaj. Pa so Švabi usekali po tod smo se prepeljali na Vis Ijena druga četa. užgali po nama. Ves nahrtnik nama. Navsezadnje sva se in potlej v Hercegovino — Užgali smo po njih in jih so mi preluknjali in titovko zmazala, le ena izmed krogel pripoveduje miner na Jeseni- nekaj tudi onesposobili za so mi zbili z glave, vendar mi ie ožgala obrvi. caa tov. Stanko Cergolj. boj. Toda valile so se nove in Najhujši dan zame je bil nove kolone Švabov. Boi ie Videi tov. Sem Tita Napad na tanke prav novega leta dan od 1943 trajal ves dan. Popoldne pa na 1944. Bili smo pri Mostar- je prišla Švabom še pomoč in rni veliki Donedehek I ■ /-'v L ii» ju v XTTT, Proletarski brigadi. Jaz sem bil mitraljezec. Prav lepo jutro se je obetalo, ko smo se odpravljali na položaje. Čakali smo Švabe že navsezgodaj, po cesti pa so prišli šele okrog šestih. Najprej izvidnica. To smo spustili mimo. potlej pa so prihrumeli tanki, ki se jih smo se pod noč morali umakniti. Zame je bil to najbolj vroč dan v življenju, čeprav je bilo mraz, da je kar rezalo. Imel sem pač veliko srečo, da v številnih juriših tistega dne in v številnih protinapadih Švabov, nisem katero skupil. Delovodja mehanične delavnice v našem lesnem obratu v Škofji Loki Franc Miklavčič se ni pomišljal: »Najbolj črn dan v mojem partizanskem življenju je bil tisti velikonočni ponedeljek 11. aprila 1944. leta.« »Bil sem vodnik ruskega bataljona !8. Soške brigade. To so bili Rusi, ki so jih Nemci mobilizirali in so bili v idrijskem rudniku pa so od tod pobegnili v partizane. Naša brigada je tiste dni prišla po napadu na Spodnjo Idrijo na Vrsnik nad Žirmi. Tisto velikonočno nedeljo smo prespali na nekem hlevu na Zgornjem Vrshiku. Ob šestih zjutraj je bil zbor za zajtrk. Takrat pa smo zaslišali strele v Spodnjem Vrsniku. Švabi! Brž smo obrnili kotle s hrano in se kot tolikokrat le nemo spogledali: Spet bomo ostali lačni. Kotle smo natovorili na mule ter se razporedili na položaje. Naša edinica je zavzela položaj ob cesti, ki pelje od Vrsnika na Žiri. Na našem odseku do devetih dopoldne še ni bilo bojev. Takrat pa so Švabi prodrli iz Spodnjega Vrsnika mimo cerkve do našega položaja. Pred njimi pa se je umikal namestnik komandanta našega bataljona s približno tridesetimi borci proti Ži-rem. To pa so preprečili nasproti prihajajoči Švabi. Udarili smo se. Precej naših je padlo ali pa je bilo ranjenih. Ker pritiska premočnega sovražnika nismo vzdržali, smo se umaknili počasi proti cesti, ki pelje od Žiri v Idrijo. Naša skupina se je razbila in nas je ostalo v njej le šest. Na umiku pa so stre- li zadeli še štiri, tako sva ostala samo še z borceni Janezom, ki je bil doma iz Stražišča pri Kranju in je delal prej kot kurjač v Jugočeški v Kranju. Znašla sva se na čistini. Naglo sva se odločila, da se prebijeva čez travnik in po hribu navzdol na ono stran ceste. Toda zelencev je bilo vedno več. Obkoljena sva bila. vendar naju še niso opazili. Drugega nama ni kazalo kot da sva se skrila v grmovje in da tam počakava, da bi prešel vihar mimo. Švabi pa so hodili tako na gosto — na vsakih deset metrov je bil po eden in so naju odkrili. Potegnili so naju iz grmovja, naju odpeljali na cesto, kjer so imeli še šest drugih borcev ujetih. Odpeljali so nas v idrijski grad v zapore, kjer so nas zasliševali do srede popoldne. Mene so najbolj držali, kje sem dobil švabsko vojaško srajco. Dobil sem jo ob napadu na Hotedrščico, njim pa sem tvezli, da mi jo je dal prijatelj, ki je bil v nemški vojski v Franciji in od tam zbežal. Uspelo mi jih je prekaniti. da so mi navsezadnje to zgodbo o srajci verjeli. Potlej v Ljubljano v sodni jske zapore. Spotoma smo so ustavili še v Hotedrščici, kjer so nas zasmehovali domobranci. V sodnijskih zaporih sem bil dva meseca, potlej pa so nas poslali na delo v Nemči jo ... Tako se je žalostno končalo moje partizanstvo«, je dejal tovariš Franc Miklavčič. »Jaz sem imel pač smolo.« Le ožgana obrv Stane Simeonov, zdaj predsednik obratnega delavskega sveta na Jesenicah, je doživel tudi vroče ure. Kateri partizan jih pa ni! Njemu se je srečno izteklo. Takole pripoveduje: Oktobra 1943. leta so prodirali Švabi proti Šentjerneju na Dolenjskem. Tretja četa 4. bataljona Gubčeve brigade. v kateri sem se takrat nahajal, je bila tisti dan na Dobravi pri Šentjerneju. Ponoči smo šli na patruljo proti Kostanjevici. Prav tisto noč so Švabi namreč tod selili domačine, nekaj živine je pa še ostalo, ker je Švabi niso mogli odpeljati. Dobili smo dve kravi, telico in nekaj kur. Zjutraj smo prišli nazaj na Dobravo, kjer smo se najedli, pa smo morali takoj na položaje proti Šmar-jeti. Postavili pa smo se na na cestni ovinek, da bi počakali Švabe. Zaslišali smo hrumenje motorjev. videli jih pa nismo, ker smo bili za ovinkom. Vsega skupaj nas je bilo pa kakih 13 borcev. Mitraljezec in jaz. ki sem bil n jegov pomočnik. sva si izbrala primeren zaklon, da bi imela dober »Naj začnem, kako sem prišel v partizane,« je pripovedoval svoje doživljaje tovariš Vinko Čebašek, delovodja v Kranju. »Bil sem v nemški vojski pri artileriji v Jelši na otoku Hvaru. To je bilo prav tiste čase, ko so Švabi organizirali tisti znani napad na Drvar, ko so nameravali razbiti Glavni štab narodnoosvobodilne vojske. No, kod že vemo, napad ni uspel. Na Hvaru pa so se Švabi tudi že pripravljali na umik. Ko so začeli pisati parole po zidovih o nemški zmagi, smo že vedeli, da se bomo umaknili tudi s tega otoka. Ze prej sem večkrat iskal priložnost, kako b: ušel v partizane, tokrat pa se mi je zdelo, da je najidealnejša. V Jelši sem spoznal dva Slovenca, moža in ženo, ki sem jima zaupal svojo namero. Povezala sta me s predsednikom n a r od n do s v o bod i 1 - nega odbora tega kraja, ki mi pa seveda ni zaupal ter se je bal, da ga hočem provocirati in da bi ga izdal. Navsezadnje smo se dogovorili, da bom ušel, ko se bodo Švabi ukrcali na ladje. Dejal sem mu, naj me čaka tri dni ob določeni uri ponoči. Ce me do takrat ne bi hdn me spl^h ne bo. Prišel ie pnca&ovam aun, Ze prej sem si nabral hrane za ves teden, obleke in podobnega ter vse skupaj skril za neko skalo. Ko smo »e vkrcali, so mi dali v roke neko mulo, ki naj bi jo varoval. Jaz pa sem jo dal enemu izmed vojakov ter mu dejal, naj malo popazi nanjo, ker sem na obali pozabil svojo prtljago. Stekel sem z ladje — v svobodo. Kot sem že povedat, je bila noč. Šel sem v hrib po prtljago, bilo rni je vroče, saj sem imel na sebi kar troje hlač in še strah, da me ne bi dobili, me je grel. Hodil sem po poti, za katero smo se prej dogovorili s predsednikom NOO, kar zaslišim ko-roke. Potuhnil sem se za skalo in zagledal dva Nemca, ki sla šla proti pristanišču. Tudi to je bilo srečno mimo. Z ladje sem pa zaslišal klicanje »Čebašek!« Klical me je tisti, ki je držal mojo mu- lo. Potlej so spuščali z ladje še rakete, da bi me našli. Preden so odpluli so pa še razstrelili ribiške ladje v pristanišču in preiskali vse bližnje hiše. Najbrž so zasumili, da sem ušel. Toliko časa pa le niso imeli, da bi me šli iskat kam dlje. Tako sem srečno prišel do hiše predsednika NOO, ki me je že čakal. Najprej sem se slekel, ker sem bil poln uši. Ženske so jierilo prekuhale, dobil sem civilno obleko. Ob petih zjutraj sem prosil predsednika, naj gre gledat v pristanišče, kakšen je položaj. »Svoboda«, je zaklical, ko se je vrnil. »Odšli so!« To je bilo veselje. Meni pa so meščani potem čestitali. Še isti dan sem do-bil zvezo s partizani in naslednji dan ob štirih zjutraj sem bil že na Visu. Tam sem dobil same Slovence v komandi. Med njimi je bil tudi tov. Levič-nik, ki je kasneje postal general. Naj povem med drugim še tole dogodivščino, da me je nekdo vprašal, če sem bil v nemški vojski. Jaz pa sem strumno po vojaško vstal ter odgovoril: »Jawohl!« Se pač še nisem navadil novega. Tudi v partizanih sem bil pri artileriji. Ko so organizirali neke vojaške vaje, so me dali za stražo. Takrat sem videl tudi tovariša Tita. ki je nekaj dni prej prišel na Vis. Prišel je tik mimo mene. Spoznal sem ga pa po slikah, ki sem jih že prej videl. Z njim so bili člani tujih vojaških misij, ki so si ogledovali, položaje na Visu. Najbolj pa mi je ostal v spominu nek dan. ko so Nemci s topovi streljali po nas. Bil sem skupaj s tov. Levič-n i kom in še nekim Angležem. ki sta se vrtela okrog radijske _ postaje. Nemška granata je padla prav na postajo. kurirja je ubilo, jaz sem bil pa komaj 3 metre stran Ko pa se je dim razkadil. sta Levičnik in oni Anglež mirno kadila cigare, kot da se ni nič zgodilo. f i i. M tNadaljevanje s 1. straniL .Vadno odhajamo na stavbišča# brez temeljitih priprav in vso organizacijo dela začnemo snovati '/»a stav-bršču šele mimogrede. Zelo važno je tudi zasjfedovanjc linančnega uspeha EE. Današnja knjigovodstva so le slab registra-tor že izvršenih dejstev. Zasledovanje finančnih rezultatov je treba prenesti v EE ali na sektor. Z manjšo korekturo v sistemu dela in kadrovski zasedbi na sektorju, oziroma v EE, bi bili lahko z minimalnimi odstopanji vsak mesec na tekočem o finančnem rezultatu EE. To pa je življenjsko važno za normalno funkcioniranje EE. Navedel sem samo nekaj problemov, ki jih bo moral reševati celotni kolekliv »Gradisa«, če bo hotel uveljaviti načela dosedanjega upravljanju in deliti dohodek po delu. Še nekaj o delitvi čistega dohodka Razumljivo, da dokler nimamo razčiščenih pojmov o decentralizaciji in organizaciji proizvodnih enot, ne moremo razpravljati o delitvi čistega dohodka, kajti pri tem se moramo držati načela, da o delitvi dohodka lahko odloča samo tisti, ki ga je ustvaril, to se pravi sleherni član kolektiva. Razprave o delitvi čistega dohodka je treba prenesti med delavce, ki naj zavestno odločijo, koliko bo dp dali za razvoj podjetja, stanovanjsko izgradnjo itd., ne pa da ubiramo obratno not in v vodstvu podjetja odločamo, koliko bomo dali posameznim EE. In tisto, za kar se navsezadnje odločimo, je bore malo ali nič. Predlog pravilnika o delitvi čistega dohodka je tako slab. da na taki podlagi sploh ni mogoče razviti plodne razprave. Na sedmih straneh so v glavnem zajeta določila iz veljavnih uredb. Vsa umetnost delitve čistega dohodka sta dve formuli, ki brez konkretnih številk delavcu, ki iih bo prebral, ničesar ne povedo. Ničesar ne pove o tem. kaj so organizacijske cdini-ce, ki jih omenja. Ali so to gradbena vodstva in gradbišča, ali so to EE? EE nikjer ne omenja. Skratka, ta osnutek pravilnika ne more doseči želenega cilja. Vse to je dokaz, da čakajo zavestne subjektivne sile v Gradisu težke in odgovorne naloge. Vodstva sindikalnih organizacij se bodo mo- rala posluževati drugačnih metod dela kot doslej, sicer bodo še naprej capljala na repu dogodkov. Čas je. da začnejo sindikalni funkcionarji v podjetju misliti s svojo glavo. Vodenje politike brez lastne hrbtenice je jalova zadevščina, ki ne more roditi uspehov. Odgovornost za stanje v podjetju, pa naj si bo dobro ali slabo, odpade tudi na subjektivne sile in ne samo na vodstvo podjetja, čeprav so vodilni ljudje v podjetju prvi odgovorni poleg drugega tudi za razpoloženje med delavci in nenehen razvoj socialističnih odnosov v kolektivu. V bodoče bodo morale vse politične organizacije prenesti težišče svojega dela v osnovne proizvodne enote. Če so se doslej vodile razprave o decentralizaciji predvsem v vrhu podjetja, bo treba odslej izbojevati bitko z vodstvi gradbenih vodstev, gradbišč in obratov. Kaže, da se stvari prav tu zatikajo. Na primer CO z vso odločnostjo in pravico zahtevajo od vodstva podjetja večjo samostojnost, istih pravic in samostojnosti pa ne dajo svojemu obratu v Mariboru, ki ima vse pogoje za samostojno EE. Podobno velja tudi za druga vodstva. Ravnati se bo treba po zgledu obrata gradbenih polizdelkov, ki lahko služi vsem proizvodnim enotam v Gradisu kot primer, kako je treba reševati probleme decentralizacije in organizacije EE. Pri izvajanju decentralizacije in organizacije EE pa moramo imeti vsi skupaj pred očmi osnovni namen, to je, povezati neposredne proizvajalce preko njihovega materialnega interesa z gospodarjenjem celotnega podjetja. Če smo si s temi osnovnimi načeli na ;asnem, ne bo težko doseči želeni cilj. Odločna beseda eenfr alnega delavskega s vela Razprava na zadnjem zasedanju delavskega sveta je potekala v znamenju pomembnih gospodarskih ukrepov. Splošno znižanje investicij, neredno plačevanje situacij, zmanjšanje obratnih sredstev itd. vplivajo na potek proizvodnje, kar povzroča določene posledice. Tega se je predsednik centralnega delavskega sveta tov. Martin Zajšek dobro zavedal, ko je usmerjal razpravo na reševanje nastalih problemov. Poleg niza gospodarskih ukrepov je delavski svet sprejel in potrdil tudi več pravilnikov in izvolil nov upravni odbor podjetja. Zasedanje je trajalo dva dni. Osnovna misel celotne razprave je bila, kako zagotoviti potrebna sredstva za nadaljnje delo in obstoj podjetja. Ca. 961,000.000 dinarjev neplačanih situacij in splošno znižanje investicij je povod, da sleherni član kolektiva začne misliti kako vskiaditi osebne težnje in zahteve z interesi celotnega podjetja. Mi ne moremo ničesar več pustiti slučaju, ker gospodarstvo ne pozna nobenih sentimentalnosti. Dober go^ spodar stremi za tem, da si zagotovi brez katere si je nemogoče zamisliti solidno poslovanje. Zato tudi naše podjetje, ki razpolaga z razmeroma pičlimi lastnimi obratnimi sredstvi ne more in ne sme več kreditirati tujim podjetjem pa naj bodo odnosi med investitorjem in podjetjem še tako dobri. Na tem zncedaniii Na zadnji seji delavskega sveta je bil izvoljen nov upravni odbor podjetja »Gradis« z namestniki. UPRAVNI ODBOR f. skrabelj Frane — tesar, Gradbeno vodstvo Celje 2. Žorž Ivan — zidar. Gradbeno vodstvo Ljubljana 3. Košir Janko — ključavničar, Centralni obrati Ljubljana 4 Kramar Stane — zidar, Jesenice 5. Pahor Edo —- električar, Zalog 6. Janžekovič Lado — uslužbenec. Maribor 7. Novak Rudi - tesar, Koper 8. Florjančič Vinko — delavec, Škofja Loka 9. šijanec Franc — zidar. Kavne 10. Komar Ivan — električar. Obrat gradbenih polizdelkov NAMESTNIKI: L Mihelič Ludvik zidar, Gradbeno, vodstvo Celje 2. Ovijač Jože — zidar. Gradbeno vodstvo Ljubljana 3. Trselič Brane — mehanik. CO Ljubljana 4. Jeran Vanče! — betoner. (XtP Ljubljana 5. Oman Cene — tesar, Škofja Loka 6. Buček Karel — železokrivec. Ravne 7. Zrim Viljem — železokrivec, Jesenice 8. Slabe Hubert — električar. Koper 9. Kralj Ivan — zidar. Zalog 10. Grebenc Jože — tehnik, Gradbeno vodstvo Maribor Oi> dejstvu, da smo v lanskem letu izplačali za nadurno delo preko 70,000.000 dinarjev, si tega letos v Tem kritičnem času ne bomo mogli privoščiti, zato je nujno omejiti nadurno delo na minimum, popolnoma pa ukiniti nadurno delo tam, kjer investitorji nimajo na razpolago dovolj sredstev. Med ukrepe, ki jih moramo pod-vzeti spada tudi omejitev raznih dotacij kot na primer v lanskem letu smo dotirali durom in počitniškim domovom preko 38,000.000 dinarjev. Prav tako moramo omejiti tudi dela na lastnih investicijah. Splošna štednja mora zajeti vsa področja dejavnosti, kar velja tudi za štednjo splošnih zaščitnih sredstev. V lanskem letu smo izdali za zasebna zaščitna sredstva, za izboljšanje sanitarnih ureditev itd. nekaj nad 78,000.000 dinarjev, V letošnjem letu pa je planiranih v te namene ca. 89.000.000 dinarjev, kar dokazuje, da podjetje ogromno prispeva za zaščitna sredstva. Štednja zaščitnih sredstev naj se izvaja v teni. da se zaščitna sredstva ne držijo v skladišču edinice, ampak če se ne rabijo naj se takoj oddajo v centralno skladišče na razpolago drugim edinicam. Zaščitna sredstva, ki se držijo v skladišču edinice ali stavbišča, naj se v polni meri uporabljajo, kar bo imelo naj večji poudarek v tem. da se bo zmanjšalo število nesreč in stroškov bolova-nja. Stanje v podjetju sicer ni rožnato. toda ob doslednem izpolnjevanju vseh sklepov organov delavskega samoupravljanja in poostritvi splošne kontrole nad trošenjem sredstev, po drugi strani pa se bodo prevzemala le dela za katera so za-sigurana finačna sredstva in če bomo prevzeta dela točno obračunavali, se nam ni treba bati posledic novega načina gospodarskega poslovanja. Zavedati pa se moramo, da nov gospodarski sistem zahteva veliko družbeno odgovornost, katere dobršen del bodo morali nase prevzeti obratni delavski sveti predvsem pa komunisti podjetja, kajti poleg pravic morajo prevzeti nase tudi vso odgovornost. pokazala odločnost članov delavskega sveta. Ko je glavni direktor tovariš ing. Hugo Keržan analiziral gospodarsko stanje v podjetju, je med drugim omenil, da je cilj novih ukrepov z zakonskimi predpisi omejiti trošenje družbenih sredstev in povečati obseg proizvodnje na vseh gospodarskih področjih. Statistični podatki nam pokazuje-jo. da so se osebni dohodki v zadnjem času dvignili za 23 °/o, prepotrebna sredstva in neko rezervo, duktivnost dela pa le za 7 °/o, izdat- ki za investicije pa so v primeru z istim obdobjem v lanskem letu porastli za 29 “/o. Če k temu dodamo še kritično stanje, ki je nastalo zaradi neplačanih situacij, je potem nujno, da izvedemo niz gospodarskih ukrepov. Ne samo mehanizacija in boljša se ie jasno organizacija dela. temveč tudi novi instrumenti delitve dohodka spro-l ščajo delovno silo. Zato mora biti eden izmed prvih ukrepov zmanjšati število zaposlenih, odnosno poiskati rezervno delovno silo in zaposlene racionalnejše zaposliti. Poleg tega je delavski svet sklenil, da se do nadaljnjega ne sprejema novih delavcev, ker je možna premestitev v okviru podjetja Z ozirom na nastalo situacijo je potrebno odpustiti ea. iCVo delavcev. odnosno izvršiti selekcijo. Pri odpustu pa je treba upoštevati, da ne odpuščamo delavce in uslužbence, ki so že dal j časa zaposleni v podjetju in fizično oslabeli. Tu ne gre za neko »socialo« temveč za moralno-humane obveznosti do teh ljudi. Nadaljnja razprava je nakazala, da ležijo v naših skldiščih še velike zaloge raznega materiala in drobnega inventarja. Zato je nujno omejiti nabavo in prilagoditi nabavno službo stvarnim potrebam podjetij in razpoložljivim obratnim sredstvom. Nabavna služba si bo morala v tem kritičnem času bolj pomagati med seboj, prav tako bo morala tudi skladiščna služba tu odigrati svojo vlogo. Kandidacijska komisija je imela težko nalogo, izbrati kandidate za novi upravni odbor podjetja Skrb za človeka in HTV na naših gradbiščih v prvem kvartalu 1961 Komisija, ki jo je določil centralni delavsJoi svet je pregledala v času od 13. 4. 1961 do 31. 3. 1961 55 raznih gradbišč, 6 samostojnih menz in naselij in 4 obrate. Nekaj gradbišč, ki so šele v začetku gradnje ali nekaj tistih, ki so že skoraj popolnoma razformirana ali takšna, ki so začasno ustanovljena, komisija ni ocenila. Vsekakor pa je komisija pri vsaki edinici pregledala toliko delovišč. da se dobi iz povprečja jasno sliko dejanskega stanja na terenu. Komisija je dala večji poudarek novim delovičem, medtem ko je ocenjevala stara delovišča manj strogo Na gradbiščih se je ocenjevala higienska zaščita, tehnična zaščita, osebna zaščita in požarna varnosT. Skupno je bilo možno doseči 103 točke. Ocenitev menz in jedelnic se je točkovalo z 03 na osebo in splošno higieno ter opremo z 36 točkami. Stanovanjski objekti so se točkovali z 03 na opremo in čistočo z 21 točkami. V naslednji tabeli so prikazani rezultati ocenjevanja. Vsi rezultati so izraženi v odstotkih. Menze in naselja so obravnavane posebej, prav tako obrati, ker so pogoji pri obratih drugačni kakor na gradbišču. Edinica Maribor Gra 0 p p Ž £ 0,C7 31 % rO Ul O +• <1 L7UBL7ANA 0,86 0,67 74?« to LP O LO MARIBOR 0,54 0,52 29% -JK O O + Oo O ' CEL7E 0,515 0,70 ) 30% 850 4- Ul 7ESENICE ''0,65 0,10 £50 4- . O o-* KOPER om 0,45 21 z -> LA 1. Ln cL5 ZAL0q 0,446 0,00 35?« 580 + er RAVNE 0,76 0,65 36% 550 rO O© 6-° KRAN7 0,91 | 0,65 29Z 9 045 4 ,.GRADIS" 0,667 BELO - PLAN ČRNO - REALIZAC. Pokazatelji za uspeh naših etlinic za obdobje od 1. januarja do vključno 31. maja kažejo tole sliko: Kratka kritika: Gradis kot celota je It dni pred planom, produktivnost se dobro sklada s planirano dinamiko. Gradbeno vodstvo Ljubljane je naskok pred planom zmanjšalo od I8V0 na ?•/«, produktivnost je večja od planirane, vendar je odstopanje procentualno manjše. Grad. v. Maribor je še vedno malo izpod plana, produktivnost pa močno zaostaja pod planom, oboje kot posledica neurejenih odnosov z investitorjem na nekaterih objektih. Grad. v. Celje je izboljšalo svojo produktivnost in že skoro doseglo planirano za opazovano obdobje. Gradbišče Jesenice je sicer 5 % pred planom, produktivnost pa še vedno zaostaja za planirano. Gradbišče Koper kaže ugodno sliko tako pri realizaciji plana kot v produktivnosti. Gradbišče Zalog se je močno popravilo tako pri realizaciji plana kakor tudi pri doseženi produktivnost. Gradbišče Ravne je prekoračilo plansko nalogo in zvišalo produktivnost nad planirano. Gradbišče Kranj je svoj že itak ugoden rezultat iz aprila še izboljšalo. Na splošno gradbišča še vedno prekoračujejo planske naloge, kar spričo današnje situacije, ki terja znižanje investicij in zmanjšanje sredstev pri investitorjih, nikakor ni primerno. Tendenca bi morala biti usmerjena na maksimalni dvig produktivnosti, da bomo z manjšim številom zaposlenih a boljšo organizacijo dela izvršili postavljene naloge v okviru plana, ne pa da z večjim številom delovne sile, kot je bila planirana, dvigamo realizacijo nad plan in s tem ogrožamo kontinuiteto dela. Ing. Alfred Peteln ing. Mesarič: LJUBLJANSKO GRADBENO VODSTVO - ENA EKONOMSKA ENOTA Pri nas je problem malo specifičen, je dejal tov. Mesarič, šef ljubljanskega gradbenega vodstva. Gre namreč za strukturo našega plana, ker izvira veliko del še iz prejšnjih let. Tako je prišlo do nesorazmerij med posameznimi ekonomskimi enotami. Tam namreč, kjer je delala ekonomska enota na skoraj samo zaključnih delili, ni mogla izkazovali kdove kakšnega dohodka, včasih je dosegla celo zgubo. Drugod pa, kjer so delo komaj odprli in tečejo v glavnem gradbena dela, pa dosegajo večje uspehe. Odtod torej nesorazmerja. Ta pa odsevajo sevetla tudi v osebnih dohodkih. Pri nas pa žive ljudje v skupnem stanovanjskem naselju in se pogovore, kako tu in kako tam zaslužijo. Ce je velika razlika, se seveda razburijo tisti, ki niso ničesar dobili. in zahtevajo, da bi tudi oni dobili »dohodek iz enotcc. To je lani povzročilo tudi resno negodovanje delavcev. Vse to je bil razlog, ki je vodil delavski svet ljubljanskega gradbenega vodstva, da se je odločil, da prenehajo delovati vse ekonomske enote od novega leta sem. To pa je začasni ukrep, da bomo namreč videli. kakšno bo letošnje leto. Vsekakor pa letos glede tega ne kaže, da bo kaj sprememb in bomo vse leto ostali le pri eni ekonomski enoti. Na posebno vprašanje, ali morda obračun ni točen, je tov. Mesarič odgovoril, da je obračun točen, nismo pa uspeli zagotoviti enakega starta vsem ekonomskim enotam. Te so lani delovale na vseh objektih, razen na stolpnicah. O tako imenovanih specializiranih ekonomskih enotah doslej še nismo resneje razpravljali. Razmišljali pa smo, da bi ekonomske enote obračunavali po internih situacijah (tako kot to delajo pri »Ingradu«), pa smo to misel zavrgli, ker bi to terjalo ogromno dela. Torej letos bo tako — vsi skupaj smo ena ekonomska enota — drugo leto bomo pa še videli. Vsekakor bi morali pa že prej stvari podrobno proučiti in najti oblike, da bi tudi to koristno zamisel o ekonomskih enotah uresničili. Ludvik Šnajder: NUJNO JE SISTEM EE ŠE NADALJE RAZVIJATI Kljub temu, da je bil tov. Ludvik Šnajder komaj dva dni pred našim obiskom izvoljen za predsednika upravnega odbora v Centralnih obratih (predsednica DS je bila tisti dan službeno zadržana), je kot dober poznavalec razmer odgovarjal na naša vprašanja. Pri nas v Centralnih obratih, je dejal tov. Šnajder, imamo zdaj tri ekonomske enote: avtopark, kle- parska delavnica in novogradnja skupno s strugarsko delavnico. Vse enote imajo strokovne svete, ki se redno po enkrat na mesec sestajajo, izvojili smo jih pa na sestankih kolektivov enot. Avtopark in novogradnja sta bila doslej vedno aktivna, medtem ko je kleparska delavnica izkazovala v lanskem zadnjem četrtletju izgubo nekaj zaradi subjektivnih nekaj pa tudi zaradi objektivnih vzrokov. Njena delovišča so namreč raztresena po vsej Sloveniji in ni moč tako kontrolirati dostave materiala, ni dobre evidence itd. Zdaj so vodje skupin odgovorni za sprejem in oddajo materiala ter so se glede tega stvari že izboljšale. Upamo, da bo tudi ta enota kmalu rentabilna. Delo pri nas je zelo raznoliko, zaradi česar je treba, za dobro poslovanje ekonomskih enot precej podrobnega študija in priprave ter kalkulacij. Laže je to v industriji s serijsko proizvodnjo, kjer je eno delo opravljeno za dlje časa. Zato pri nas še nimamo povsod ekonomskih onot. Pogoje za to imajo re- mont, avtomehanična delavnica in elektro delavnica, kjer pa je delo še bolj pestro in ga tudi ni moč do kraja organizirati, saj se moraš lotiti popravila stroja včasih takoj in zahtevajo gradbišča, da bi bil stroj popravljen najraje kar tisto uro, ko ga pripeljejo. V teh enotah pa je poseben problem, ker bodo imele obstoječe enote gibljivi del zaslužka. medtem ko ga te nimajo in bo treba najti možnosti, da bodo tudi te nagrajene po uspehu. Dostikrat pa se n. pr. v remontni delavnici še bolj trudijo kot drugod, pokazati morajo veliko iznajdljivost, da stroj usposobijo, četudi nimajo ustreznih rezervnih delov. Razmišljali smo, da bi vsaki izmed teh enot določili finančni plan in bi bila po njem udeležena na dohodku Centralnih obratov. Obe-lamo si tudi, da bomo z organizacijo defektažnega oddelka, ki bi ugotavljal okvare na strojili, pripravljal rezervne dele itd., ki bi bil torej nekakšna priprava dela v obratih, organizacijo dela toliko izpopolnili, da ne bo takšna težava z organiziranjem še drugih ekonomskih enot. Seveda pa naletimo vedno na eno in isto vprašanje rezerv-nih delov. Ce bi bil položaj lak. da bi dobili vsak del v trgovini, sploh pe bi bilo težav v organizaciji dela in potemtakem tudi z obračunom ekonomskih enot. Glede pravic ekonomskih enot ne bi mogel reči kaj posebnega, ker se stvari šele razvijajo, zdaj se kažejo dobre in slabe strani, izkušnje bodo pa pokazale, kaj bo treba še izboljšali. Vendar menim, da smo na pravi poti in da od nje ne smemo odstopiti, temveč se na vso moč truditi, da uveljavimo sistem ekonomskih enot in s tem udeležbe neposrednih proizvajalcev v upravljanju obratov do kraja. Ekonomske enote so postale ekonomska in politična nujnost, če hočemo doseči še večje proizvodne in gospodarske uspehe, s tem pa kajpak še nadalje razvijati socialistične odnose v proizvodnji. Franc Gruden: POZITIVNE IZKUŠNJE Predsednik delavskega sveta Obrata gradbenih polizdelkov v Ljubljani Franc Gruden sodi, da smo dosegli z ekonomskimi enotami velik napredek, ki se kaže zlasti v večjem zanimanju delavcev za gospodarno proizvodnjo. Vsaka ekonomska enota v tem obratu — teh je šest proizvodnih ter dve pomožni — ima svoj strokovni svet, ki se redno sestaja po dvakrat na mesec. Enkrat na mesec se pa sestajajo kolektivi ekonomskih enot in pregledajo poslovanje v preteklem mesecu. Ni dolgo tega, ko so se sestali vsi sveti ekonomskih enot na skupnem sestanku ter pregledali dosedanje poslovanje obrata, se pogovorili o problemih, ki jih tišče ter sprejeli tudi vrsto pomembnih pobud za nadaljnje delo. Ne bom rekel, da je delovanje ekonomskih enot slabo, reči pa tudi ne morem, da je odlično. Pravice imajo dokaj obširne, saj razpravljajo in sklepajo o tarifnih postavkah, normah in akordih, o številu zaposlenih, o proizvodnji v okviru plana obratov itd. Seveda pa tudi o ustvarjenem osebnem dohodku, o čemer pa ste že pisali v Gradisovem vestniku. Z osnovnimi sredstvi, z amortizacijo itd. pa ne razpolaga, kot ne razpolaga s tem obratni delavski svet, kar po mojem mnenju še zavira nadaljnji razvoj delavskega samoupravljanja pri nas. Saj ne mislim, da bi morali vse sklade razdeliti edinicam, ker razumem, da moramo ob splošnem pomanjkanju sredstev le-ta še vedno centralizirali, da si lahko kupimo najnujnejše. vendar bi kazalo prepustiti vsaj sklad za vzdrževanje. Pravzaprav je zdaj položaj nenormalen. Mi namreč kupimo, kar potrebujemo. potlej gre to na breme materialnih stroškov, medlem ko bi drugače gospodarili, če hi točno vedeli, s koliko sredstvi razpolagamo v ta namen. Maks Bogataj: NAJBRŽ BOMO LE ENA EKONOMSKA ENOTA Predsednik delavskega sveta naših lesnih obratov v Škofji Loki meni, da bodo ti obrati predstavljali le eno ekonomsko enoto. Doslej imajo tri, ki so jih ustanovili lani, vendar njihovega uspeha niso obračunali in so potemtakem le na papirju (mizarstvo, žaga, tesarstvo). Naše delo je namreč tako povezano. da ga je težko razmejiti, kaj je zasluga enega in kaj drugega. Kako bomo pa delili presežek osebnih dohodkov, je težko reči. Najbrž vsem enako po zaslužku tako kot lani. V vsaki enoti pa imajo strokovni svet, ki se od časa do časa sestaja. Tudi tov. Bogataj meni, da bi morali prepustiti obratu del sklada amortizacije, da bi mogli sami obnavljati strojni park. Ta je namreč že zastarel. Res smo lani zgradili nekaj objektov, mehanizacije pa še nismo obnovili in jc izpopolnili. Kranj: ENOTE SMO UKINILI - ZARADI ZMANJŠANJA REŽIJSKIH STROŠKOV Zdaj sipo vsi ena ekonomska enota, je dejal predsednik delavskega sveta naše edinice v Kranju. Ukinili smo jih okrog novega leta, ker nismo uspeli vzpostaviti med*njimi sodelovanja, zlasti pa zaradi zmanjšanja režijskih stroškov, ker ni treba voditi toliko evidence, pa tudi ljudi ni toliko, da bi bilo potrebnih več enot. Glede pravic obratnega delavskega sveta bi rekel pa tole: Za nas je bolj važno, kje bomo dobili delo, kot pa, kakšne pravice bomo imeli. Najprej moramo poskrbeti za življenje, potlej se šele lahko pogovarjamo, kako bi si ga uredili. To, kar zdaj delamo, bo do jeseni opravljeno. Tovarna »Sava« sicer namerava graditi, toda nima denarja. Tudi ŽTP namerava graditi podvoz na Drulovki, ko bodo elektrificirali gorenjsko progo. Pa spet ni denarja. Za zdaj slabo kaže. Stane Simeonov: ENOT NE KAŽE PREVEC DROBITI Predsednik obratnega delavskega sveta našega jeseniškega gradbišča Stane Simeonov je povedal, da so organizirali ekonomske enote povsod. Tako jih zdaj deluje šest. Nekatere so se obnesle, med njimi najbolj Podvoz. Imel je namreč boljše pogoje, ker obrtniških del ni, cementa in železa pa tudi ni primanjkovalo. Vrh tega pa so v tej enoti najstarejši člani kolektiva — stari Gradisovci. ki razumejo, kako je treba gospodarno delali. Vsekakor nameravamo sistem ekonomskih enot ohraniti tudi v bodoče in jih tudi nadalje razvijali, ker se je izkazalo, da se delavci bolj zanimajo za gospodarjenje. Odvisno bo pa od dela, ki ga bomo imeli. Letos bo precej del zaključenih in s tem bodo nekatere enote tudi prenehale; kaj bo potlej, kakšna dela bomo prevzeli, pa je še težko reči. Če bomo delali samo na Jesenicah, bodo le tri ekonomske enote. Menim pa, da bi moral šteti kolektiv ekonomske enote okrog 50 ljudi in ne kaže postavljati enot, če je le 20 zaposlenih, ker se bolj zrcalijo avtarkične težnje in majhna enota si tudi sama ne more dosti poma» gati. Priznam, da je okrog ekonomskih enot dosti problemov zaradi obračunavanja. N. pr. forsirali smo gradnjo Podvoza in jim omogočili skoraj idealne pogoje, zaradi česar pa so bile druge enote zapostavljene. Potlej je težko reči, ali je bil uspeh te enote samo njena zasluga, ko so bile pa druge zaradi tega v večjih stiskali in tudi ni mogoče reči, da so le same krive, če niso dosegle takega uspeha, kot bi ga lahko, če bi imele iste pogoje. Potlej jih je tudi težko obračunati po doseženem uspehu. Glede pravic obratnega delavskega sveta pa meni tudi tov. Simeonov. da bi morala dobiti edinica vsaj del skladov, meni tudi, da bi moral obratni delavski svet sodelovati pri sklepanju pogodb, ker sami najbolje vedo, če bodo delo zmogli. Ing. Srečko Cvahte: LETOS OBRAČUN ZA VSE GRADBENO VODSTVO Predsednik delavskega sveta je bfl prav takrat v Ljubljani, zato smo sc obrnili na šefa celjskega gradbenega vodstva, naj on pove svoje mnenje o ekonomskih enotah. Delavski svet je na zadnjem zasedanju sklenil, naj finančno še naprej spremljamo uspehe ekonomskih enot, osebne dohodke bomo izplačali pa po uspehu celotnega gradbenega vodstva. Poudarjam, jc dejal tov. Cvahte, da je to le Začasen ukrep, ker se je položaj z zmanjšanjem investicij v gradbeništvu zaostril in so problemi precej večji ter se kažejo tudi v ostrejših oblikah kot sicer. Vsi sektorji vedo, da bomo uspeh obračunali po dejansko doseženih rezultatih ekonomskih enot, če bo le kakšna možnost za to. Toda zdaj tega ne moremo storiti. Tako bodo sedanja izplačila le nekakšna akontacija do konca leta, ko bo položaj nedvomno jasnejši. Letos je bilo več primerov kot sicer, da ni pravočasno načrtov, pomanjkanje materiala je večje in skoraj tri mesece ni bilo pravega dela. Nekateri investitorji nimajo denarja, drugi pa ga imajo in seveda preusmerjamo delovno silo in material tja, kjer vemo, da bo denar. Zaradi teh premikov je smatral delavski svet, da knjigovodsko še naprej zasledujemo rezultate ekonomskih enot, presežek pa izplačajmo po povprečnem uspehu gradbenega vodstva. Na to vplivajo tudi neizravnane cene. Nek objekt smo prevzeli po cenah iz lanskega leta. drugega pa letos in nastaja razlika, ker enoti vendarle ne bi mogli zaračunati vseh večjih stroškov, ki nastajajo zaradi višjih cen letos. V takem položaju je težko govoriti o slabem delu ekonomske enote, če ne dobi materiala kot bi ga morala, material pa smo preusmerili tja, kjer vemo, da bo investitor situacije tudi v redu plačeval. Stroški taki enoti seveda tečejo, uspeha pa nima. Če ne nudimo vsem enotam enake pogoje, dokler ne uravnovesimo internih cen, dokler sc položaj glede plačilnih zmožnosti investitorjev ne bo izboljšal, je težko tudi obračunavati ekonomske enote po dejanskem uspehu. Glede tako imenovanih specializiranih ekonomskih enot pa bi dejal, da bi bil lak način sicer smotrn, če bi imeli tako delo, da bi ga zares lahko iekoče organizirali in bi imela vsaka specializirana enota tudi delo. Tega ni moč napraviti v okviru enega gradbišča niti gradbenega vodstva, morda bi zmogel to ves Gradis, kar pa bi terjalo močno centralizirano vodstvo. Moje osebno mnenje je. je dejal tov. ing. Cvahte, da smo načeli vprašanje decentralizacije ob nepravem času. Skrčenje finančnih sredstev za investicije, kar prizadeva najprej gradbeništvo, bo terjalo še vedno dokaj centralno vodenje, ker bo moral nekdo odločiti, kateri enoti naj pošljemo material, ocenjevali plačilne zmožnosti investitorjev itd. Obiskali smo torej le nekaj naših edinic. Zc (o pa dovolj zgovorno priča o vzdušju, ki vlada glede decentralizacije upravljanja in glede ekonomskih enot. Na kratko bi lahko ocenili položaj takole: Umik pred težavami, marsikje tudi pred uravnilovskimj težnjami in mezdno miselnostjo, češ, če damo vsem enako, bo vsaj mir. Ali ni napočil čas, ko bi morali slišati glede vsega tega jasno stališče naših političnih organizacij? V. J. m f lISl I lili IIIIII W ■lil A A My s §8®* liU V ubu u m liUIIII Gradbinci grade stanovanja za druge, zase jih pa ne morejo — Ali »Gradis« danes res ne bi mogel obuditi k življenju svoje stanovanjske zadruge? — Kaj pravijo o teh vprašanjih tisti, ki jih najbolj žuli stanovanjski problem — Verjetno ste že kdaj slišali tisto zgodbo oziroma tisti rek o kovačevi kobili, ki je vedno bosa, nikoli dodobra podkovana? Ali pa o brivcu, ki je stalno kosmat? In o čevljarju, ki ima vedno luknje v podplatih? Pravzaprav so to čudne, neverjetne stvari,_ da ljudje, ki opravljajo takšen ali drugačen poklic in izdelujejo to ali ono stvar, lahko skrbijo za druge, zase pa ne. Toda — naj si bo to še tako čudno, nenavadno, marsikdaj je precej resnice na tem. Vsaj ljudje tako pravijo. Sicer pa -— kaj bi iskali pri brivcih, čevljarjih in krojačih, pa pri kovaču in njegovi kobili — kar v lastni hiši se malo ozrimo naokoli! Gradbinci grade hiše, stanovanja, skrbijo, da se ljudje iz neprimernih, starih in tesnih prostorov lahko vselijo v lepša, večja, sodobna stanovanja. Skrbijo torej za druge. Kaj pa zase? Menda bomo kar težko našli kaj več gradbenih podjetij, ki bi zgradila zase toliko stanovanj, da bi vsaj za silo rešila v lastnem kolektivu stanovanjske probleme. Seveda »Gradis« v tem ni izjema. Nekaj blokov je bilo sicer zgrajenih, toda kaj, ko je vse to toliko kot kaplja v morje. Lani in letos podjetje ni več gradilo. Stanovanjska zadruga pa spi. Pravzaprav niti ne veš ali je ali je ni — če pa obstaja, pa živi le bolj na papirju. O teh perečih vprašanjih, o tem, kaj je in kaj ni, kaj bi lahko bilo in zakaj ni, pa bodo tokrat spregovorili nekateri posamezniki, zla-tisti, ki jih najbolj žuli stanovanjski problem: ZAMUDILI SMO VLAK ■ — Tovariš Janez Zupan vseka-kakor dobro pozna te probleme, saj je v podjetju že od leta 1948, razen tega pa se s temi vprašanji ukvarja še kot predsednik centralnega odbora sindikata. Kaj pravi torej tovariš Zupan? »Hm, stanovanjska zadruga pri našem podjetju? Ja, veste,« je začel predsednik sindikata, »žal smo tu zamudili vlak. Pred leti je bilo mnogo ugodnejše za gradnjo in tudi podjetje je bilo v ugodnejšem finančnem položaju. Leta 1955 smo ustanovili iniciativni odbor stanovanjske zadruge. Toda na žalost je ravno tisti človek, ki je bil v zadrugi najbolj agilen in je bil pravzaprav njena duša in srce, njen motor, kmalu nato zapustil naše podjetje. Z odhodom tega človeka pa je zamrla v zadrugi volja ter spodbude za nadaljnje delo. Tudi letos spomladi smo precej govorili o stanovanjski zadrugi, žal pa se je vse — kot vedno zadnje čase, ko začnemo razpravljati o zadrugi — Ustavilo pri denarju.« »Toda dovolite«, sem mu segel v besedo, »ali se ne bi našle kakšne druge oblike, da bi zadruga vendarle uspevala? V podjetju imate og'romno strojev, mehanizacije, kamionov in drugih priprav, da sploh ne govorimo o strokovni delovni si- li — o zidarjih, tesarjih, betoner-jih, električarjih im drugih poklicih? Ali vseh teh prednosti, ki jih v drugih podjetjih nimajo, ne bi mogli na kakršen koli način izkoristiti?« Odgovor je bil sprva nikalen. Tovariš Zupan je na moje vprašanje, če ne bi podjčtje moglo zadrugi nuditi raznih ugodnosti (na primer strojev za izkop temeljev po znižani ceni ali pod drugimi ugodnimi pogoji), odvrnil, da bi to bilo sicer proti zakonitim določilom in odredbam. Toda v poznejšem razgovoru sva vendarle ugotovila, da bi bilo nakljub vsem predpisom, le mogoče marsikaj doseči. ... TODA NI SE VSE IZGUBLJENO »Vsekakor bi bilo možno v zadrugi marsikaj opraviti z medsebojno pomočjo zadružnikov. Med zadružniki bi se prav gotovo našli ljudje raznih poklicev,« |e nadaljeval tovariš Zupan, »ki bi lahko v svojem prostem času delali na stanovanjskem bloku. Zidarji bi zidali, električarji in inštalaterji bi opravili instalacijska dela in podobno.« »Kako pa bi si pomagali s stroji?« Odgovor tovariša mi je potrdil, da bi se tudi tu dalo nekaj narediti. Vzemimo na primer težke stroje za izkop temeljev. Marsikdaj se tak stroj pokvari. Potem ga je seveda treba popraviti in ko je popravljen, ga moraš še preizkusiti, kako deluje. Včasih tak stroj preizkušajo dolge ure kjerkoli pač, na terenu, kjer ne bo nobene zgradbe. Zakaj ne bi takšnega stroja, ki je že dobro popravljen in ga je možno po zakonitih določilih preizkušati daljšo dobo, raje preizkušali na gradbišču stanovanjske zadruge? »Seveda ne bi šlo vse tako gladko kot po maslu in enostavno,« je nadaljeval tovariš Zupan, »dalo pa bi se še marsikaj narediti. Glavno je le čvrsta, trdna volja. Morali bi imeti nekaj ljudi, ki bi se v delo zagrizli, odločno in nepopustljivo, ki ne bi klonili pred nobeno težavo. Če pa gredo zadružniki že na start malodušni, potem seveda ne more biti uspehov. Zakaj pa lahko posamezniki. ki gredo zidat individualne hišice, v večini primerov uspejo? Odločilna je volja, trdna, neuklonljiva volja. Tudi posamezniki marsikdaj nimajo dovolj sredstev, pa se zagrizejo v delo in uspejo.« Zanimalo me je. koliko ie v vseh enotah »Gradisa« v Ljubljani takšnih delavcev, ki jih prištevamo med kritične primere. »Počakajte, takoj bom izračunal. »Gradis« ima v Ljubljani približno 1500 ljudi v vseh enotah. Ne bom se dosti zmotil, če rečem, da je v vseh enotah skupaj vsaj sto zelo kritičnih primerov.« Govorila sva še o tem in onem. Tovariš predsednik je zlasti poudaril, da je težava tudi v tem, ker so ljudje zelo razdrobljeni po terenu. Če bi vsi delavci in uslužbenci prebivali v Ljubljani, bi bilo znatno laže organizirati prostovoljno delo v popoldanskem času. Tako pa se veliko ljudi vozi v bolj ali manj oddaljeno okolico Ljubljane. »Pri tem pa trpi veliko škodo tudi samo podjetje,« je še poudaril tovariš JJupan. »Ker nimamo stanovanj, niti zadruge, ki bi skrbela za gradnjo stanovanj, nas ljudje zapuščajo. In to večji del zelo dobri in sposobni delavci, ki odhajajo tja, kjer upajo, da bodo prej prišli do stanovanja kot pa v našem podjetju.« TRIJE NEUSPEŠNI POSKUSI ■ — Tovariš Bogo Korbar je prav tako zaposlen v Centralnih obratih. Seveda je tudi on eden izmed tistih, ki ga stanovanjsko vprašanje tare že dolga, dolga leta. Nič manj kot 15 let se z ženo stiskata v tesni podstrešni sobici. »Trikrat smo že poskusili postaviti stanovanjsko zadrugo na noge,« je pripovedoval, »pa vedno brez uspeha. Vem, kako je danes: vse se ustavi pri denarju. Nima ga podjetje, niti občinski sklad. Morali bi čakati na natečaj. Toda za nas, ki nimajo stanovanj, je to zelo bridko. Ljudje so pripravljeni marsikaj prispevati, marsičemu se odreči. V naših obratih nas je osem, ki smo dali po 400.000 din v Zavod za zadružno gradnjo, ker smo upali, da bomo tam prišli do sianovanja. In kaj bo zdaj? Kot vse kaže — nič. Na istem smo kot predlanskim. Dobil bom sicer vrnjenih svojih 400.000 din. Nihče pa ne pomisli, koliko bomo pri tem zadružniki izgubili, saj je bila kupna moč te vsote predlanskim znatno večja kot je danes. Če bi imel ta denar v hranilnici, bi dobil zanj že lepe obresti.« LJUDJE SO PRIPRAVLJENI DELATI M — Strojni ključavničar Bogo Dermol v Centralnih obratih že tudi leta in leta upa na stanovanje. Z ženo živita vsak v svoji sobici, ker ne moreta priti do stanovanja. »Najmanj trikrat sem moral v podjetju izpolnjevati razne formu- Prve ure letošnjega dopusta — koža je bila bela kot kislo mleko larje,« je pripovedoval, »ko je bilo govora, da bo zaživela zadruga. Vprašali so me, koliko sem pripravljen plačati. Lahko bi dal kakšnih 300 ali 400 tisočakov. Pripravljen pa sem tudi delati, pomagati. Prepričan sem, da bi vsi ljudje pomagali z delom. Samo začeti je treba — resno, odločno, nepopustljivo.« ■ — Podobno pripoveduje električar Ivan Žabjek. Tudi on je zaposlen v Centralni obratih. Njegov položaj je še težji. Z ženo živita v tesni sobici 3 X 3 m, otroka pa ima pri neki družini na Dolenjskem, ker je izbica že zanj in za ženo pretesna. »Tri leta sem čakal in čakal, pa vse zaman. Zdaj sem začel kar sam graditi, skupaj z nekim prijateljem. Sicer ne vem, kako bo šlo. toda začel sem. Seveda delava sama kolikor je le mogoče, tudi ženi pomagata. Vsaj toliko bom naredil, da bo hiša pod streho, da ne bo škode. Nekaj denarja sem imel, nekaj sem se zadolžil. Toda začeti sem moral, čeprav še ne vem, kako bo potem, ko bo hišica pod streho. No. pa bo že kako, če ne drugače, bom opremil vsaj en prostor. Žal pa mi je, da nisem začel že prej. Marsikateri material bi dobil znatno ceneje. Danes je vse vedno dražje. In verjetno bo čez nekaj let še dražje.« SAMO ZAČETI BI MORALI ■ — Tovariš Branko Tršelič, strojnik v Centralnih obratih, je sicer še samski. Toda že danes misli na stanovanje. »Pametno ravnate,« sem mu prikimal. »Saj veste — najprej hlevček ...« Nasmejal se je. »Že, že. Ampak jaz bi se že davno poročil, če bi imel stanovanje. Tako pa . ..« »Če boš nanj čakal, boš še star rafal,« ga je v šali zavrnil nekdo. »Samo začeti bi morali,« je bil mnenja tovariš Tršelič. »Seveda ne bi šlo lahko. Imeli bi ogromno težav. Toda prepričan sem, da bi uspeli. Ljudje so pripravljeni delati. v to ne dvomim. Seveda pa bi morali imeti tudi vso zaslombo od podjetja. Dalo bi se tako narediti, da bi lahko uporabljali stroie in druge naprave. Če lahko uspešno delajo zadruge v raznih tovarnah, ki nimajo takih možnosti kot mi, zakaj pa ne bi mogli mi. gradbinci? Seveda pa bi bilo največ odvisno tudi od vodstva. To bi morali imeti v rokah trije ali štirje tovariši, ki bi delo pravilno usmerjali po strokovno-tehnični, organizacijski in finančno-ekonomski plati. Pogoj pa je, da bi tudi ti tovariši bili živo zainteresirani za obstoj zadruge, torej — morali bi biti brez stanovanj. Kdor ima stanovanje, ne bo mogel nikoli povsem občutiti, kako je tistemu, ki živi v neurejenih stanovanjskih razmerah.« IN EPILOG K TEM MNENJEM? Nedvomno drži — kot je poudaril predsednik Zupan — da so najlepši, »zlati« časi, za zadrugo že mimo. Predvsem so težave z denarjem. Tega nima dovolj niti podjetje. niti občinski sklad. Vendar pa se mi zdi, da na vse to ne bi smeli gledati tako črno in tako togo, torej s pozicij idealnih možnosti. Nedvomno bi zadruga že takoj v začetku naletela na velike težave. Kljub temu pa ne moremo prezreti nekaterih dejstev: volja za delo med ljudmi je živa, zadružniki bi lahko ogromno prispevali s prostovoljnim delom. Tudi stroje bi lahko na ta ali oni način izkoristili. Morda bi se dalo nekoliko ceneje dobiti tudi razne materiale (v jeseniški Železarni si zadružniki sami delajo opeko). V »Gradis« bi se nedvomno našli tudi ljudje, ki bi brezplačno izdelali načrte. In še marsikatere stvari bi lahko pocenili. Nekateri so celo mnenja, da bi zadruga lahko zgradila stanovanja polovico ceneje, kot sicer veljajo. Seveda — to vsi vemo ■— najbolj bi pač škripalo pri denarju. Toda če bi zadružniki vsa svoja sredstva vložili v materjal, in če bi jim priskočilo na pomoč (kolikor je pač možno v današnjih razmerah) še podjetje, pa še občinski sklad, bi se morda vendarle stvari premaknile. Samo začeti bi bilo treba. In prepustiti vodstvo čvrstim rokam, takim, ki jih žuli stanovanjska stiska. Potem bi — morda, morda — ta nesrečna kovačeva' kobila končno le dobila svoje podkve. I. P. Nesreča nikoli ne počiva Gradb. vodstvo Ljubljana Ovčar Stefan, kvalificiran tesar^ je na stavbišču PBM Vodmat, v sredo 17. maja pri dviganju in prevozu lesa začutil bolečino v hrbtenici. Brkič Sulejman, nekvalificiran dela-lavec, je v ponedeljek 29. maja pri čiščenju stavbe stopil z desno nogo na žebelj, ki se mu je skozi gumijasto obuvalo zadrl v sto.palo. Mitov Dimitov, kvalificiran zidar, je v torek 30. maja ob 10. uri ko je peljal malto s samokolnico, stopil na žebelj in si poškodoval levo nogo Petrovič Nedelj ko( kvalificiran zidar na stavbišču Trg na debelo, si je v torek, 23. maja med delom ob 10. uri čistil kapo, umazano od apna. Pri tem mu je košček suhega apna padel v oko. Zalokar Vinko, kvalificiran električar, zaposlen na stavbišču Titova 3, se je v soboto 27. maja ob 5.50 zjutraj peljal s kolesom na delo. Vozil je za trolejbusom v razdalji približno 10 m. Trolejbus je nenadoma ustavil tako, da se on ni mogel umakniti. Vanj je zadel z roko in si poškodoval palec. Bašič Isman, nekvalificiran delavec, je na stavbišču PBM Vodmat stregel zidarjem. V četrtek 25. maja ob 13 30 mu je zidar podal vedro, ki ga pa ni zadosti hitro prijel in mu je padlo na glavo. Gradb vodstvo Maribor Pšak Josip, nekvalificiran delavec na stavbišču Vinska klet, Ormož, je v ponedeljek 17. aprila ob 7* uri padel, ko je prenašal plohe, in se udaril na levo stran prsnega koša. Klezič Velimir, nekvalificiran delavec, je na stavbišču Elektrokovine v ponedeljek 25. aprila pomagal pri razdiranju odrov. Pri delu ob 14.30 je stopil na žebelj, ki se mu je skozi podplat gumijaste obutve zadrl v stopalo desne noge. Bosilj Mijo, nekvalificiran delavec na stavbišču Vinarska zadruga, je v sredo 26. aprila prestavljal krilo železnih vrat. Pri tem mu je leva roka prišla med dvoje kril in mu je stisnilo palec. Kulaš Viktor^ nekvalificiran delavec, zaposlen na stavbišču Ruše. Ko se je 5. aprila ob 16.15 vračal z dela v naselje, se je ob manjši veji, ki je bila na cesti, spotaknil, pri tem pa je z roko udaril ob bližnje drevo in si jo poškodoval. Pajtler Otilija, delavka perica, se je v ponedeljek zjutraj 17 aprila ob 7. uri peljala s kolesom na delo Pri hitrem zavoju jo je spodneslo, da je padla in si poškodovala komolec desne roke. Gradb. vodstvo Celje: Jančič Gjuro, nekvalificiran delavec, zaposlen na stavbišču Razstavišča, je v ponedeljek 8. maja ko je bil dan znak za malico, stekel ob deponiji starega lesa (po bližnici), da bi čimprej dobil malico. Pri tem je stopil na žebelj, moleč iz kosa lesa, delno zasutega z materialom od izkopa, ki se mu je zadrl v nogo. Horvat Bolte, visokokvalificiran zidar^ je na stavbišču v Šoštanju pri >azdira-nju fasadnega odra v sredo 24. maja ob 17 stopil na žebelj. Zorko Miha, kvalificiran tesar, je na stavbišču Zitar v ponedeljek 24. aprila niveliral z vodno tehtnico. Približno ob 11. uri, ko je popravljal stekleni del tehtnice, se je urezal v roko. Vidovič Stefan, zidarski vajenec na stavbišču Šoštanj, je v soboto 20. maja ob 13. uri pomagal pri nakladanju sodov na avto. Sode so valili po plohih tako, da se je sod nekoliko nagnil. Vajenec je mislil^ da soda ne bodo mogli več obdržati, zato ga je izpustil in odskočil. Pri tem je z roko zadel ob avto in si jo poškodoval. Gjurkin Lovro, poikvalificiran delavec na stavbišču stanovanjskega bloka v Celju, je v petek 26. maja sodeloval pri prenašanju točilne mize po stopnicah v klet. Pri tem mu je spodrsnila noga, miza pa mu je pritisnila levo roko ob betonske stopnice. Užman Jože, nekvalificiran delavec, je na stavbišču Alpos v St. Juriju 30 maja čistil opaže na odru. Ob 12. uri je stopil na žebelj, ki je molel iz neočiščene late. Gradbišče Zalog: Slivar Ale, nekvalificiran delavec, je v soboto 15. aprila nakladal gramoz na vprežni voz. Na levo roko mu je padel kamen in zlomil palec Krivec Evgen, kvalificiran tesar, se je v četrtek 20. aprila pri delu na krožni žagi užagal v prst desne roke. Jager Slavu, kvalificiranemu zidarju, je v torek 25. aprila pri beljenju v naselju padla kapljica beleža v oko. Paič Hamdija. nekvalificiran delavec, si je v sredo 3. maja pri pretakanju vo de iz soda v sod poškodoval 2 prsta desne roke, ker mu je sod pritisnil roko ob rob drugega soda. Kazaferovič Mugaja. nekvalificiran delavec, je v petek 12. maja sodeloval pri podiranju odra. Kos lesa mu je padel na desno nogo in mu jo poškodoval. Pucelj Metod, poikvalificiran strojnik, je v soboto 13. maja pri delu stopil na žebelj. HiiH Jože, kvalificiran zidar, je v ponedeljek 22. maja pri zakoličevanju trase na stavbišču »III. tir« stopil na žebelj in si poškodoval nogo. Slivar Tale, nekvalificiran delavec, je v soboto 20. maja ko je nesel mrežo za sejanje peska, padel in z žico poškodo val desno roko v zapestju. Gradbišče Jesenice: Pregel Rudi. visokokvalificiran kovač, je šel v četrtek 4. maja ob 11. uri iz delavnice, da bi pogledal če je avto iz Ljubljane pripeljal nek stroj, ki so ga pričakovali. Ker so se tudi otroci približali avtomobilu, jih je odganjal, da bi se komu kaj ne zgodilo. Pri tem ko se je obrnil, pa ga je betonski nosilec tako -močno udaril po desni ro-ki, da mu jo je zlomil. Kuštrin, Jože. kvalificiran zidar, je v petek 5. maja zidal na stanov, blokih sektor Plavž že ob 7. un zjutraj. Ko je s kupa jemal opeko, mu je druga opeka, ki jo je sodelavec metal na oder, priletela v desno roko in mu poškodovala kazalec. Filipovič Franjo, poikvalificiran beto-ner, je v ponedeljek 8. maja izsekoval beton. Ob 8.30 se je pri udarcu odkrušil drobec in mu priletel v levo oko. Leharner Bosiljka, čistilka, je v ponedeljek 15. maja ob 7. uri pomivala tla v Samskem domu. Na tleh je ležalo razdrobljeno steklo, katerega je s cunjo pobrala, ne da bi to opazila. Ko pa je cunjo ožela, se ji je steklo zadrlo v dlan desne roke. Gračanin Ibro, poikvalificiran železo-krivec, je v torek 15. maja ob 11. uri na stavbišču Podvoz nesel železo po opažu, kjer je bila že položena armatura. Pri tem mu je leva noga zdrsnila med položene palice železa, pri čemer si je poškodoval členek Bilič Jožo, kvalificiran zidar, je bil v sredo 17. maja na stavbišču v Lescah zaposlen pri ometa vanju sten. Pri delu ob 13.30 mu je brizgnila malta v levo oko. Drobac Branko, poikvalificiran delavec, je bil na gradbišču Trafopostaja železarne v četrtek 18. maja zaposlen pri izkopu kanala. Pri kopanju je s krampom udaril po železu, ki je bilo v zemlji. Kramp se je odbil tako, da se je udaril in poškodoval levo roko med komolcem in zapestjem. Kuštrin Janez, gradbeni tehnik, se je peljal z avtom v četrtek 8. maja ob 15 uri s stavbišča v menzo h kosilu. V drevoredu, kjer je cesta ožja, se je srečal z nekim mopedistom, kateremu se je izognil, da ni bilo trčenja pri tem pa sam zadel v drevo in smernik Knapič Ivan, poikvalificiran tesar, je v tesarski delavnici v soboto 20 maja na krožni žagi žagal lesene kocke Ob 10. uri, ko je hotel odstraniti manjši košček lesa, je s prstancem leve roke za del v rezilo in se ranil. Odžič Mile, nekvalificiran delavec, je bil v ponedeljek 29. maja na stavbišču »Stanov, bloki Plavž« zaposlen pri razkladanju opeke z dvigala. Med delom je ob 11.30 stopil na žebelj, ki je molel iz deske. Hodak Milan, kvalificiran kovač, dela v mehanični delavnici. V ponedeij*ek 22. maja je imel opravka pri acetilenskem razvijalcu. Poleg je ležal kos vročega železa, katerega so se cevi razvijalca dotaknile. Nastala je eksplozija, pri kateri je ponesrečeni dobil opekline po prsih. Gradbišče Kranj: Drčec Branko, kvalificiran zidar, j« na stavbišču skladišča živil v ponedeljek 8. maja ometaval stopniščno steno. Ob 8.30 mu je v oko brizgnila malta. Gradbišče Ravne: Spahič Osman, nekvalificiran delavec, je v četrtek 20. aprila nakladal rabljeno zidarske plohe na avto. Dva ploha sta bila med seboj zbita z žeblji, ki so pri nakladanju popustili. En ploh se je utrgal in padel ponesrečencu na drugo nogo. Emrič Hasan, nekvalificiran delavec, je v petek 28 aprila sodeloval pri prevozu pragov za ozkotirno progo. Med prevozom je en prag zdrsnil in mu padel na desno nogo. Burzič Husein, nekvalificiran delavec, je v soboto. 13 maja prevažal gramoz. V blatnih plohih, položenih po tleh, ni opazil žeblja in je stopil nanj. Kupljen Jože, skladiščnik, je v soboto 22. aprila zjutraj, ko se je p.eljal z mopedom na delo padel in si poškodoval ključnico. Do padca je prišlo, ker mu je neki pešec iz neprevidnosti skočil pred moped CO Ljubljana Kešek Stefan strugarski vajenec, je v sredo 10 maja odstranjeval ostružke z nezaščiteno roko namesto z za to določenim orodjem in se urezal v kazalec desne roke Krevs Milan voznik d"mpena le soboto 27. maja vozil t dumperjem po SKLEPI IX. zasedanja delavskega sveta pod et;a z dne 23. in 24. iuniia 1981 na Pohor u 1. Edinke naj ukrenejo vse, da mesečno izvrše svoj obračun proizvodnje. 2. Uprava podjetja naj pregleda in razčisti na edinkah vse prekomerne zaloge materiala, predvsem drobnega inventarja v komunali. 3. Delavski svet priporoča upravnemu odboru podjetja primerno rešitev glede ukinitve oziroma zmanj ♦ sanja nadur, odnosno uvedbe dela v dveh izmenah. Pri reduciranju delovne sile naj upravni odbor upošteva predvsem njihov socialni položaj ter prizadevnost, vestnost in zainteresiranost delavca v korist podjetja. 4. Centrala podjetja naj izdela pregled finančnega stanja naših investitorjev. V kolikor le-ti nimajo finančnih sredstev ter sklenjenih pogodb, se bodo dela ukinila. 5. Soglasno se sprejme in potrdi Pravilnik o delitvi čistega dohodka s tem, da sc izvedejo v njem sprejete spremembe oziroma dopolnitve. 6. Sprejme se Pravilnik o dodatku na stalnost. 7. Potrdi se Pravilnik o pavšalnem mesečnem nadomestilu za nadurno delo. 8. Potrdi se Pravilnik za ločeno življenje. 9. Potrdi se Pravilnik o terenskem dodatku. 10. Potrdi se Pravilnik o potnih stroških delavcev. 11. Pravilnik o posebnem dodatka na posameznih delovnih mestih se ne sprejme ter se bo obravnavni na prihodnjem sestanku. 12. Pravilnik o uporabi osebnih vozil, se ne potrdi, iz razloga, da je treba postavke za prevožene dokumente dokumentirati. 13. Potrdi se pravilnik o razdeljevanju spominskih darii. 14. Osnutek pravilnika o osebnem dohodu se pošlje kolektivom v razpravo. 13. Potrdi se pravilnik o čuvanju pr-drune tajnosti podjetja. 16. Potrdi se pravilnik o požarno-varpi s>n: zaščiti v poiljciiu 1?. Delavski cvet pooblašča di-rektoria podjefin ing. Husa Kerža-na in komercialnega direktorja fka Ravnikarja, da v imenu podielin najameta poseiilo za traina obratna sredstva pri KB Liuhlinna v višini 304.964.000 din ter tozadevno skleneta in podpišeta pogodbo. 18. Ker zaradi previsoke cene mopedov ni interesentov za nakup, sklene DS da isti ostanejo še nadalje na edinieah s tem, da spada njihovo vzdrževanje v režijo edini c. t9. DS podjetja se načelno strinja s Pravilnikom o znižanju dnevnic za CO, vendar pa je mišljenja, da kolektiv obratov ponovno razpravlja o gornjem pravilniku v okviru finančne možnosti pri delitvi osebnih dohodkov. V istem smislu velja to tudi za lesne obrale in obrni gradbenih polizdelkov, ki pravilnika še niso predlagali. 20. DS podjetja priporoča Svetu za gospodarstvo OLO Ljubljana, da izda soglasje o povračilu stroškov za osebne avtomobile (Ur. 1. FLRJ, št. 14/38) za komerc. direktorja Iko Ravnikarja. 21. DS je soglasen, da se počitniški dom na Pohorju v času nepolne zasedbe od strani naših članov odda tujim gostom po KiOO din dnevno. Isto velja tudi zn domova v Poreču in Ankaranu izven sezone. Dom v Poreču smo zgradili s prostovoljnim delom (Nadaljevanje s 6. strani) neurejeni kotanjasti poti pri čemer je vozijo tako poskakovalo da je z glavo udaril ob rob kabine in pri tem dobil lažje poškodbe. CO Maribor: Fažman Vili. polkvalificiran klepar, je bil v ponedeljek 17. aprila na terenu na instalaciji vodovoda Pri rezanju pločevine mu je ob 10. uri spodrsnilo in se je urezal v levo roko. Repolusku Hinku, kvalificiranemu ključavničarju, je v ponedeljek 24 aprila v delavnici pri piljenju spodrsnilo, da je padel. Pri padcu si je poškodoval rebra. OOP: Coper Franc, nekvalificiran zidar, si je v četrtek 29. aprila pri nakladanju betonskih izdelkov z viličarjem poškodoval prste na desni roki, ker je okenska preklada zdrsnila z dvigala. Sevnik Nadan, gradbeni tehnik, je bil v soboto 29. atprila s kolesom na službeni poti. Naenkrat zasliSi za setroj škri panje zavor avtomobila, ki pa ga je že isti hip tudi podrl. Sešet Cinl_ nekvalificiran' delavec, je v četrtek 4. maja delal pri betonskem mešalcu, pri katerem se je utrgala žična vrv in ga udarila po levi strani obraza. Kobal Francka, uslužbenka, se je v petek 12. maja zjutraj peljala s kolesom na delo. Vozila je za nekim kolesarjem, ki je kolo nenadoma zavrl, da se je po-nesrečenka zaletela vanj in padla. Poškodovala si je hrbtenico. Lesni obrat Škofja Loka Zakotniku Ivanu, delavcu na žagi, je v sredo 17. maja pri razkladanju hlodov z avtomobila spodrsnile Padel je med hlode in se udaril na desno ramo. Centralno skladišče Horvat Alojz skladiščni delavec, je v soboto 13. maja premikal sode. Sod napolnjen s karbolinejem, je imel premalo privit zamašek, ki je med premika njem odletel, karbolinej pa mu je brizgnil v desno oko. Edinica Sl. za posl. Nesreče pri delu smrt. težje lažje Nesreče na poti Skup. Gradb. vodstvo Ljubljana 946 — 2 ti i 14 Gr. v. Celje 667 — 1 6 — 7 Gr. v. Maribor 1053 — 1 3 2 6 Gradb. Zalog 384 8 — 8 Gradb. Jesenice 408 — 3 7 — 10 Gradb. Koper 290 — — — Gradb. Kranj 216 __ 1 — 1 Gradb. Ravne 288 3 1 4 Gradb. CO Ljublj. 380 2 — 2 Gradb. CO Maribor 173 3 — 3 OGP 262 3 1 4 Lesni obrat Škofja Loka 152 1 — 1 Projektivni biro 27 — — — Centrala 86 — — 1 — 1 5332 — 7 49 5 61 UUl! bo UO podjefja je imel 12 rednih lavskega samoupravljanja v gospo- Zaposlenih je bilo 4.984 delavcev in eno izredno sejo. Ing. Vasle po- dnrski enoti. Pri posameznih EE in uslužbencev. Strnktura delavcev udarja v svojem poročilu, da je so se okrepile egoistične tendence, se kvalitativno dviga, količinsko pa leto 1960. v znamenju sprememb ki so marsikda j prekoračile pozi- pada. Tehničnega kadra je 4,3 % prehoda na nov način gospodarje- tivnost zaostrovanja medsebojnih od skupnega števila zaposlenih, nja preko ekonomskih enot. V go- odnosov na škodo skupnega intere- Osnovan je bil Center za izobra-spodarskem smislu je imelo usta- sa, tako v merilu gospodarske eno- zevanje, ki je velik korak naprej navijanje EE namen, da se dvigne te, kakor tudi v merilu podjetja. S v organizaciji podjetja, produktivnost na posameznega de- tega vidika gledana problematika Efektivnih ur je bilo izvršenih laven z boljšo organizacijo dela. v EE nujno zahteva reorganizacijo u.628.000 ur ali 6.4 °/o manj kot le-kntori-Jii se sprostilo sama iniciati- ustanavljanja EE napram centrali jn Realizacije na enega zapo- va neposrednega proizvajalca ter s z določenimi obveznostmi, posamez- s!enega je bilo 1,920.000 ali 20% ' porasta napram letu 1959. V stroje smo vložili 294,000.000 ali 26% več kot leta 1959. UO je razpravljal o osnutku Pravilnika o delitvi čistega dohodka in Pravilniku o delitvi dohodka podjetja ter začasno sprejel več ostalih pravilnikov. Po vsem nova stvar, ki jo' je sprejel, je dodatek na stalnost. Ukrepi, ki jih moramo podvzeti v dani situaciji naj bi bili: - revdirati obstoječe pogodbe s poedinimi investitorji in če ti nimajo zadosti sredstev, rok gradnje sporazumno podaljšati in stroške primerno porazdeliti: revidirati obstoječe pogodbe z niti možnosti njegove izpolnitve s tem, da bodo nekateri investitorji zmanjšali predvideno višino sredstev ter poiskati nove investitorje, ki imajo sredstva. — postaviti komisijo, ki bo s konkretnimi nalogami ugotovila sta-njc na terenu in podala poročilo odnosno priporočilo za nadaljnje delo. gg® S . Skupina graditeljev iz Maribora tem zvišali njegovi osebni dohodki, na gospodarska enota pa bi sama V notranje organizacijskem smislu pa osnova za nadaljnje pogljablja-njc delavskega samoupravljanja v smislu decentralizacije in prenašanja kompetenc od zgoraj navzdol. V juliju lanskega leta smo imeli že ca. 60% objektiv zajetih v EE. ustanavljala v V v oj em delokrogu Na sejah UO podjetja se je ob-LE. po svoji uvidevnosti ni speci- ravnala tudi predvsem problemafi-licnosti. ki jih s svojimi pravih kn podjetja o notranji organizaciji •m interesu /___. .• i- podjetja (produktivnost, stistem delitve čistega dohodka, nagrajevanje itd). »Gradisov vestnik« izdaja delavski uravnava v skupnem interesu. Glede kritične finančne situacije v kateri je bilo podjetje zaradi ne- ___ rednih plačil investitorjev so bili Že konec lanskega leta je prišlo do zaostreni odnosi do investitorjev, ki težav pri obračunavanju EE za- so bili neredni plačniki, podjetje radi tega, ker so v začetku obsto- je kreditiralo investitorjem perma- ječe EE zašle v krizo pri dovršit- nentno več kot pet sto milijonov di- venih delih. Postavlja se naloga ka- narjev. To breme se je prenašalo . ko realno določiti višino te renta- po verižni reakciji tako naprej, da sve* podjetja Gradis. Ureja ga ured- bilnosti po edinih fazah dela, drugi smo mi bili dolžniki našim dobavi- niški odbor. Odgovorni urednik problem je v tempu dela. Vsako tel jem. .. . , , , , Lojze Cepuš. - Tiska tiskarna ™“;rSohod roko. Najboljše potnice so platnene. Platno je namreč hladno in pot dobro upi-ja. Ce takih potnic ne dobite, jo najbolje, da jih sešijete sami. Saj ni do'Sti dela. obleka pa bo varna. Polnice krojimo ob ro-kavni izrezi, da ne vlečejo in tiščijo. Ker jo potenje na sprednje delu obleke močnejše, krojimo potnice spodaj malo širše. Rotn'"o jp treba pogosto menja- vati in bo najbolje, če to storimo vsak dan, da smatramo to kot opravilo, ki sodi k osebni higieni žene. Res je malo dela s šivanjem, toda skrb za obleko in čistočo, to sta dve stvari, zaradi katerih nam tega dela ne sme biti žal. Potnice prišijemo z rahlimi vbodi na rokavne izreze. Morda »i vzamete enkrat malo več časa in prišijete pri-tiskače in si s tem dnevno delo zmanjšate. Prepotene obleke je težko čistiti in madeži, ki jih pušča znoj. so zelo trdovratni. Na bombažni volni in svili jih zadrgnemo s platneno krpico, ki jo namakamo v kis ali gorilni špirit. Potne madeže na beli svili čistimo s salmiakom in čisto vodo. Po tem čiščenju postane svila rumenkasta. kar potem odstranimo z limoninim sokom ter speremo. Ce madeži niso zastareli, če pot ni razjedel volnenih vlaken, jih boste na ta način lahko odstranili, sicer je vse zaman. Zato pazite, dokler je obleka še lepa, všijte pravočasno potnice ter se pridno umivajte! Upam in želim, da vam bodo ti nasveti dobrodošli, da vam bo potenje ne bo zagrenilo lojil.h dni. da bodo o-stale vaše obleke brez potnih madežev. Gostovanje Einheita iz Dresdena v Ljubljani — Eintieif : Gradis 5152 : 5123 Najboljša Grem 962 in Satler 904 V torek 27. junija so Gradisovi kegljači sprejeli — že drugič po dveh letih — v goste simpatične in odlične kegljače Eeinheita iz Dresdena v Vzh. Nemčiji. Dvoboj so ljubitelji kegljanja pričakovali z veliko nestrpnostjo, zakaj nemški kegljači so v nedeljo nastopili v Zagrebu proti državnemu prvaku Grmoščici in jo premagali s tesno razliko 5266:5242. Ob tem dvoboju je svetovni prvak in rekorder Luther dosegel 907 kegljev in prav od tega so se številni gledalci, ki so se v torek zbrali na Gradisovem kegljišču ter ga napolnili do zadnjega kotička, nadejali tudi v Ljubljani najboljšega uspeha. Ekipa Gradisa je nastopila okrepljena z državnim prvakom Gromom in zato je bil v središču pozornosti dvoboj med njim in Luthrom. Ta dvoboj, ki ga je Gradis organiziral v okviru proslav 20-letnice revolucije, se je začel s slovesnim uvodom. pri čemer so zastopniki obeh ekip poudarili tesno prijateljsko in športno sodelovanje med obema kluboma, nato pa so izven konkurence nastopili Namre in Čadež za Gradis ter Grtinberg in Richter za Einheit. Prva dva sta izgubila predvsem po zaslugi Na m reta (85-t) s tesno razliko 1597:1601. V glavnem dvoboju 6 X 200 lučajev mešano sta Cotič in Martinšek zaigrala -sicer solidno, toda dosegla proti zelo razpoloženima Schulzeju in Zillerju prenizek rezultat. Gostje so po prvem paru vodili s 109 keglji razlike. Pričakovali smo katastrofo, tedaj pa je stopil NA POZORN1CO SATLER! V naslednjem paru sta nastopila za domače Praprotnik in Satler, za goste pa Korner in Schiefner. Razvila se je huda borba za zmanjšanje razlike, pri čemer sta Nemca nekoliko popustila, nasprotno pa je Satler zaigral tako ko-t še nikoli. Z natančnimi lučaji je nizal točko za točko in pristal pri 904 kegljih, kar je vzbudilo pri gledalcih navdušeno priznanje. Satler je bil zares zaslužen, da se je razlika zmanjšala na 54 kegljev, toda hudo je razočaral Praprotnik, ki je igral premalo uporno in dosegel komaj 794 kegljev. Kot moramo Satlerju čestitati, s Praprotnikom res ne moremo biti zadovoljni. GROM BLIZU DRŽAVNEGA REKORDA Sledil je nastop zadnjega para. Obetal se je razburljiv dvoboj med Gromom in Luthrom. Za domače je nastopil še Mlakar, za goste pa Wasser. Že nrvj lučaji so pokazali. da Grom hoče pokazati, da ni zaman okrepil Gradisovega moštva, po prvih sto lučajih je dosegel 231, nato 229, pa 234 m končno 267 kegljev, kar mu je skupaj dalo 962 kegljev, le 10 kegljev manj od državnega rekorda. Kljub temu pa je dosegel dva državna rekorda na čiščenje 361, na (00 lučajev pa 502 keglja. Ko je Grom metal zadnje lučaje, so mu gledalci navdušeno ploskali, medtem ko je bil Luther nekoliko nervozen in je pristal pod 900 keglji. Tudi Mlakar je bil soliden in tako se je tekma končala le s tesno zmago Einheita za 51 kegljev razlike. Za ta uspeh je treba Gradisovim kegljačem čestitati, saj veljajo gostje kot ena najboljših svetovnih ekip in je razlika v njihovo korist zares majhna. Tudi huda vročina ni uklonila kegljačev obeh ekip in zato jim gre tudi priznanje. Končni rezultati: Einheit 5152 (Schulze 885, Ziller 850, Korner 846, Schiefner 821, Luther 885, "VVassner 865), Gradis 5121 Martinšek 813, Cotič 813, Praprotnik 794, Satler 904, Mlakar 835, Grom 962). F* 3 .4 5 6 tl 6 9 to n 12 13 i* M Ti (6 gl 17 16 □ 19 20 21 a 22 23 a 24“ * * 1 ^ 25 26 E 27 28 [29 30 SMS KJ 31 32 35 E 34“ 36 36 37 38 H 39 40 E 41 42 n 44 45 'i6 □ fl 47 rr4 m Vodoravno: l. predsednik DS kolektiva lesnih obratov »Gradisa« v Škofji Loki, 8. plot, 14. usedline, 15. prvi predsednik UO našega podjetja v letu 1950 (Ivan), 16. nepravilen, a močno rabljen izraz za ometačo, zidarsko žlico, 17. vrsta blaga za plenice, 19. visoko gora nad Kobaridom, 20, nekvalitetno, neprimerno. 22. kovinski glas, 24. kratica za »Alpinistični odsek«, 25. soproga, 27. sodobni slovenski skladatelj (Vasilij), 29. različna soglasnika, 31. ime drugega direktorja »Gradisa« ing. Mravlje, 34. taksna vrednotnica, 37. oče, 39. mitološko angelsko bitje, 41. moško ime, 42. predsednik UO Centralnih obratov v Ljubljani (Jože), 44. polnadstropje, 46. geometrijsko telo, 47. predsednik UO na Jesenicah v letu 1960 (Janez). Navpično: 1. borba s pestmi, 2. okrogel, zaobljen. 3. mesna jed, 4. prebivalce največjega polotoka na Zemlji, 5. osebni zaimek, 6. pripadnik zahodne skupine starih Slovanov, 7. močno terensko vozilo, prvotno ameriški policijski avtomobil, 8. obrišem, 9. druga beseda za žerjav, 10. japonska dolžinska mera, 11. ptica, ki živi v velikih množinah v severnih obtečajnih vodah, 12. žensko ime, 13. reka, ki teče skozi Firence, 18. kratica za »tega leta«, 21. nagovarjam nekoga v tretji osebi, 23. prevlečem kovino z zaščitno plastjo proti rjavenju, .26. prizorišče v cirkusu, 28. rezila, britve, 29. sladkovodna riba, 30. ostanek posekanega drevesa, 32. kemični znak za iridij, 33. nepridiprav, baraba, 33. kemična spojina, 36. domača žival, 38. skupno ime za tri najvišja nordijska božanstva, 40. določene barve, 43. različna soglasnika, 43. soglasnik in samoglasnik. Organizacija drobnih del v gradbeništvu in varnost (nadaljevanje) Delovne operacije, pri katerih je pogostost nesreč na drugem mestu, so tesarska dela. Zastopane so z 20 odstoki vseh nesreč v lanskem letu. > , - - Ce te nesreče analiziramo, ugoto- delavca rane,, nastale pri veza- vimo, da je bilo od vseh nesreč pri “J:Uxf tesarskih delih: v opažu ali odru brez pokrovke, poškodbe noge, pri slabem koraku v tako odprtino, udarec s kladivom, ki je odletel z ročaja, orodje ali les, ki je padel na spodaj stoječe- Žeka: Si razumel Marjan! Do danes še nobene oddane situacije. Marjan: Že, že toda... 1. pri prestavljanju, postavljanju in podiranju odrov 20% nesreč 2. pri izdelavi opažev za beton in razopaženju 70 % nesreč 3. ostalo: cevni odri, izdelava orodja in opreme 10 %. Skupaj 100 odstotkov nesreč. Kot vidimo, je pri tesarsikili delih največ nesreč pri opaževanju in razopaževanju. Že dejstvo samo, da je število nesreč pri otiranju in razodranju, torej pri delu, ki je mnogo nevarnejše po svojem značaju, manjše kot pri izdelavi opažev, kaže na osnovni vzrok: kvalificiranost in strokovna usposobljenost delovne sile, ki jo za delo uporabimo. Delo na odranju je že po naravi najnevarnejše, zato organizator dela — delovodja — ponavadi za to delo odloči najboljše tesarje. Pomožne delovne sile je, razen pri prenosih lesa, zelo malo ali nič. Tn- ali še češče s cirkularko, so glavne nesreče, ki so sila pogoste. Pri organizaciji del na opažih moramo torej paziti na naslednje osnovne zahteve: a) delovni odri morajo biti varni, dovolj široki in zavarovani z ograjo, pod zaščiten z robom proti padcu orodja z odra, b) strog red na delovišču, brez nepotrebne navlake materiala, sortiran in očiščen les na odrejenem mestu, c) vse odprtine v tleh je brezpogojno zavarovati takoj, ko jih napravimo, jih ograditi ali pokriti, č) kontrolirati je stanje orodja — dobre nasaditve kladiv, predpisane zaščite krožne žage, d) delo na krožni žagi poveriti samo za to usposobljenemu tesarju, ki mora biti poučen o vseh možnostih nesreč na tem stroju. e) čimbolj mehanizirati ročno delo na vrtanju, pripravi opažev, žaganju itd. in uporabi prefabric. di tesarji sami bolje pazijo pri delu montažnih opažnih plošč zmanjša nesreč je zato manj. Pri izde- število možnih nesreč. 3. Od ostalih del, ki posredno spadajo v tesarsko delo, bi omenil še sestavo jeklenih stojk in cevnih odrov za lahke fasadne ali podporne odre. Tesarska grupa, ki opravlja taka dela, mora biti predvsem na posebnem tečaju seznanjena z nosilnostjo in uporabno možnostjo te opreme. Ni vseeno, kako daleč se raztegne jeklena stojka. Pri raznih tipih je maksimalna višina stojke različna in se z višino spremi- lavi opažev, bodisi pri izdelavi posameznih kosov opažnih tabel v tesarski delavnici ali pri postavljanju opažev, pa že pomaga več nekvalificirane delovne sile ali priučene delovne sile. Delati je treba z večjo mehanizacijo, ki je mnogokdaj slabo opremljena z zaščitnimi sredstvi (krožne žage, vrtalni stroji, rez-karji itd.). Nesreč je zato znatno več. To bi bila torej ugotovitev, poglejmo sedaj, kaj bi bilo treba pri naši organizaciji dela spremeniti, da n ja tudi njena nosilnost. Ni vseeno, bi se razmere izboljšale. -•—- ------•*— se zgodi zara-pri izdelavi Žeka: Nič toda! Marjan: Ampak. Žeka... Marjan: Ti Žeka, nabavi najprej pošten računski stroj, ne pa tak »gepl«. ootem pa ... Žeka: Ostane brez besed. Tu ni pomoči zoper višjo silo — komercialno misli naš tov. Žeka. Fotografija in tekst: Britvic Pavel, Maribor 1. Le malo nesreč di tehničnih napak odra, čeprav so tudi take: nepravilno križanje dveh pravokotnih smeri, prešibka podpora, nepravilno nastavljanje posameznih podpor, ki so bile prekratke, vse to tudi zahteva svoj delež nesreč pri tesarskih delih. Večina nesreč pa nastane zaradi padcev tramov na prste rok, ali na noge, pri žaganju na krožni žagi ali rezanju tramov, zlom lestev ali klinov na lestvi itd. Treba bo torej v bodoče pri tesarskih delih paziti predvsem na to. da bodo orodje in stroji v redu. pravilno opremljeni s predpisanimi varnostnimi napravami, da bodo tesarji, ki postavljajo visoke odre. opremljeni z varnostnimi pasovi, privezani, da bodo imeli na glaG čelade. Les. ki ga uoorabl iamo. na j bo očiščen žebljev od prejšnjih uporab in zdrav, lestve izdelane po predpisih. Pri odranju imorabljaj-mo delovno silo. ki naj bo pravilno kvalificirana, pod vodstvom tesarskega preddelavca, brigadiria ali delovodje. Tesar, ki opravlja delo na krožni žagi. mora svoje delo dobro noznafi. ni vsakdo primeren, da dela na tem stroiu. ki je zahteval že veliko nesreč. 2. Izdelava opažev za beton in razopaževanje terja med tesarji največ nesreč. Nered na gradbišču, neočiščen les. poln žebliev od prejšnje uporabe, padci s nomoiž.nih delovnih o 4 - o v nri eesta vi jan ju in vezanju opažev, padec skozi odprtine ali je stojka postavljena' navpično ali poševno, vse te podatke mora tesar, ki dela s to opremo, poznati, da jo pravilno uporabi in ne bo prišlo do nesreče. Cevni odri tudi zahtevajo posebno znanje. Mnenje, da je delo z njimi silno enostavno, je povsem zgrešeno. Vijaki na spojkah morajo biti pravilno zategnjeni. Ni vseeno kake spojke uporabimo (natez-ne, navadne), pravilna razdalja med vertikalami, pravilno križanje odrov so vse podatki, ki jih mora vedeti ne samo tehnik ali delovodja, temveč tudi tisti tesarski brigadir vsaj, odre postavlja. Samo potem bodo odri izdelani strokovno, pravilno in varno. Žal, če danes gledamo postavljene odre, vidimo toliko napak pri postavljanju, ki imajo za posledico najmanj skrivljene pali; ce odra, ki so pri ponovni uporabi še nevarnejše, da je pravo čudo. da še ni bilo večjih nesreč pri teh konstrukcijah. Še bolj je treba skrbeti za nosilne konstrukcije, zlasti večje, iz cevnih odrov, ki morajo biti statistično preračunane, pred uporabo pa strogo kontrolirane. Sestavljanje zaupajmo samo zanesljivim tesarjem z izkušnjami pri takih delih. _________ Streha nad gradbiščem Mnogokrat smo si v deževnem vremenu želeli »marelo« nad gradbiščem, da bi lahko tudi v dežju nemoteno delali. To zamisel je uresničilo neko londonsko gradbeno podjetje, ki je napravilo nad gradbiščem streho iz tenkega, nepremočljivega nylona. Ko se streha napihne z nizkim pritiskom zraka, ki ga dovaja majhen kompresor, dobi obliko »igluja«, to je obliko koče, kakršno si zgradijo Eskimi za svoje prebivališče. Zrak suši obenem tudi gradbišče, deponiran material, orodje in ščiti gradbene stroje pred rjavenjem. Tudi pri najslabših vremenskih pogojih so delavci pod tako streho lahko nemoteno delali. Enomesečna preizkušnja take strehe nad gradbiščem je dala ugodne rezultate. Podjetje je predvideni plan preseglo za dva dni, dočim so druga podjetja, ki niso imela strehe nad gradbiščem, v istem času zaradi slabega vremena zaostala za sedem do deset dni. Dvojna prošnja Prošnja referenta za obrtniška dela: — Lepo prosim, pričnite že z so-boslikarskimi deli! Prošnje sohoslikarja: — Lepo orosim, poravnajte mi že zadnji račun.