Spoštovane občanke in občani, obveščamo vas, da bo javni razpis za kmetijstvo v letu 2015 objavljen v časopisu Naš kraj in na spletnih straneh Občine Dobrepolje kasneje, ker država še ni sprejela prav­nih podlag. Zvone Gosar Razpis za voditelje in pedagoškega vodjo zdravstvenega letovanja in kolonije otrok na Debelem rtiču Rdeči križ Slovenije - Območno združenje Grosuplje orga­nizira devetdnevno zdravstveno letovanje otrok na Debelem rtiču v času od 27. 7. do 5. 8. 2015 in šestdnevno kolonijo od 27. 7. do 2. 8. 2015. Za vodenje skupin otrok v starosti od 5 do 19 let vabimo k sodelovanju prostovoljce/ke. Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje: - starost najmanj 20 let, - študentje in diplomanti pedagoške, zdravstvene ali druge ustrezne smeri, - izkušnje pri delu z otroki - znanje osnovnih plavalnih veščin. Pisne prijave zbiramo do 10. 6. 2015 na naslov : RKS – Območno združenje Grosuplje, Taborska cesta 6, 1290 Grosuplje, e-pošta: grosuplje.ozrk@ozrks.si, dodatne informacije pa nudimo na tel. št. 781 16 30 ali 051 380 351. Predsednik RKS – OZ Grosuplje Franc Horvat Kaz a l o Najstarejša razglednica ........................................ 5 Rajanje in golažijada............................................. 9 Polmaraton v Novem Sadu ................................. 22 17. MARATON TREH OBČIN .................................. 24 Zdravstveno letovanje otrok in šolarjev in kolonija na Debelem rtiču 1. Zdravstveno letovanje Rdeči križ Slovenije – Območno združenje Grosuplje organizira devetdnevno zdravstveno letovanje otrok in šolarjev od 5. do 19. leta starosti v Mladinskem zdravilišču in letovišču Debeli rtič v času od 27. 7. do 5. 8. 2015. Zdravstveno letovanje sofinancirajo Občine Dobrepolje, Gro­suplje in Ivančna Gorica, starši ter Zavod za zdravstveno zavarova­nje Slovenije, ki določa, da se zdravstvenega letovanja lahko ude­ležijo le tisti otroci in šolarji, stari od pet do devetnajst let, ki imajo v medicinski dokumentaciji zapise o večkratni hospitalizaciji (več kot dvakrat od preteklega razpisa) ali so bili pogosteje bolni (zapis v medicinski dokumentaciji več kot dvakrat od preteklega razpi­sa). ZZZS nam je odobril 102 mesti za otroke našega območja, to je predvidoma 14 otrok iz občine Dobrepolje, 40 otrok iz občine Grosuplje in 48 otrok iz občine Ivančna Gorica. 2. Kolonija Za otroke brez zdravstvene indikacije (ki niso bili več kot dvakrat bolni) pa s sofinanciranjem občin pripravljamo šestdnevno kolo­nijo, ki bo potekala od 27. 7. do 2. 8. 2015 tudi na Debelem rtiču. Na voljo sta 102 mesti. 3. Samoplačniška klonija Prav tako organiziramo na Debelem rtiču samoplačniško kolonijo za šest dni (250 €) ali devet dni (342 €), ki jo starši ali skrbniki glede na boljše finančno stanje plačajo sami v celoti. Prijavnice za letovanje dobite v šolski svetovalni službi na vseh šolah našega območja, v otroških ambulantah v Grosupljem, Ivančni Gorici in Dobrepolju, na sedežu RKS – OZ Grosuplje ali na naši spletni strani: http://www.grosuplje.ozrk.si, lahko pa vam jo tudi pošljemo po elektronski pošti. V celoti čitljivo izpolnjene in podpisane prijavnice naj otroci vrnejo v šoli ali oddajo na RKS – OZ Grosuplje čim prej, najkasneje pa do 8. 5. 2015. Cena letovanja vključuje stroške prevoza, polnega penziona, programa, zdravstvene oskrbe, pedagoško-vzgojnega vodenja in kolektivnega zavarovanja. Doplačilo staršev za zdravstveno leto­vanje letos znaša 99 €, za kolonijo pa 100 €. Če zaradi socialne stiske tega zneska ne morete plačati, vseeno izpolnite prijavnico, ki ji dodajte prošnjo za znižano plačilo, kjer kratko obrazložite ra­zloge, zakaj je ta znesek za vas previsok. Na osnovi vaše prošnje s priloženo kopijo odločbe o denarni socialni pomoči oziroma priporočila centra za socialno delo ali svetovalne službe v otrokovi osnovni šoli pa bomo ta znesek s pomočjo donatorjev znižali. Otroci, ki jim bo odobreno zdravstveno letovanje ali kolonija, bodo dobili na dom položnice v juniju, prispevek staršev pa bo treba nakazati do 3. 7. 2015. Za dodatne informacije smo vam na voljo na tel. 01/7811-630 ali 051/380-351 ali na e-naslovu: grosuplje.ozrk@ozrks.si. RKS – OBMOČNO ZDRUŽENJE GROSUPLJE Odvoz odpadne električne in elektronske opreme (OEEO) iz gospodinjstev v občini Dobrepolje: Javno komunalno podjetje Grosuplje v sodelovanju s podjetjem ZEOS d.o.o. organizira odvoz odpadne električne in elektronske opreme iz gospodinjstev v občini Dobrepolje, ki bo v soboto 16. 05. 2015. Odvoz se bo izvajal po naslednjem vrstnem redu: NASELJE ZBIRNO MESTO ČAS POSTANKA – ura STRUGE Parkirišče pred cerkvijo 7.30–8.00 KOMPOLJE Parkirišče pri gasilskem domu 8.15–8.45 ZAGORICA Parkirišče pri starem igrišču 9.45–9.15 PONIKVE Parkirišče pri gasilskem domu 9.30–10.15 PREDSRUGE Parkirišče nasproti Iskre 10.30–11.00 CESTA Prostor na igrišču 11.15–11.30 VIDEM Parkirišče pri gasilskem domu 11.45–12.15 ZDENSKA VAS Parkirišče pri gasilskem domu 12.30–12.45 HOČEVJE Parkirišče pri gasilskem domu 13.00–13.15 Med odpadno električno in elektronsko opremo sodijo: 1. Veliki gospodinjski aparati, kot so: pomivalni stroji, pralni stroji, štedilniki na elektriko ipd. 2. Hladilniki, zamrzovalne omare, klime ipd. 3. Monitorji, televizorji. 4. Mali gospodinjski aparati, kot so: sesalniki, likalniki in drugi aparati, ki se uporabljajo v gospodinjstvu, osebni računalniki z vso opremo (miška, tipkovnica, procesor, tiskalnik …), telefoni, radijski sprejemniki ipd. 5. Plinske sijalke oz. varčne žarnice. Vso odpadno električno in elektronsko opremo je treba na dan odvoza ob določeni uri pripeljati do zbirnega mesta. Prevzem te opreme bo brezplačen. Občane pozivajo, da na prevzemno mesto prinesejo oz. pripeljejo le odpadno električno in elektronsko opremo, saj drugih odpadkov ne bodo sprejemali. Javno komunalno podjetje Grosuplje motivom. V dobi elektronskega komuniciranja se vse manj ljudi odloča za to »starinsko« obliko vzdrževanja stikov z znanci in s prijatelji. Že od nekdaj so ljudje želeli sporočati različne stvari tudi na daljavo. Značilnost prvih razglednic je ta, da so ljudje sporočila in pozdrave smeli pisati le na prvi strani, torej tam, kjer je bila podoba, medtem ko je bila hrbtna stran v celoti namenjena zapisu naslova prejemnika. Razglednice nam zelo veliko povedo o času, v katerem so nastale. Med drugim nam pokažejo arhitekturo, modo, prevozna sredstva določenega časa, način življenja in še kaj. Razglednice imajo znamke, žig, pisavo, zgodbe … Ravno zaradi tega so pomemben del naše zgodovinske in kulturne dediščine, za katero je prav, da jo ohranimo. Morda je tudi na vašem podstrešju shranjen preprost mozaik iz zgodovine vaše družine, začinjen s poštnimi žigi in znamkami. Prinesite jih in obujajte ter delite spomine z nami. Razglednice bomo zbirali v krajevni knjižnici Dobrepolje do konca meseca maja, nato pa pripravili razstavo zbranih razglednic. Skupaj ohranjajmo kulturno dediščino našega kraja. Videm 34, 1312 Videm Dobrepolje l tel.: 01/786 71 40 Obratovalni čas: Ponedeljek in sreda: 12.30–19.00 Torek in četrtek: 9.00–14.00 Petek: 12:30–20.00 Zgodbe z razglednic … Iščemo najstarejšo razglednico našega prostora! Zgodbe niso zapisane samo v knjigah, temveč jih pripovedujejo tudi drugi medi­ji. Med njimi ima pomembno vlogo tudi razglednica. Razglednice so namreč učin­kovite pričevalke, ki na majhnem prosto­ru povedo več kot obsežen zapis. Motivi z razglednic so mnogokrat edini ohranjeni slikovni odsev določenega prostora v do-ločenem času. Za raziskovanje krajevne zgodovine tako razglednice pomenijo iz­jemen vir dodatnih informacij. So pomem­ben zgodovinski vir, obenem pa tudi kazal­nik gospodarskih, kulturnih in političnih razmer v nekem kraju. Prikazujejo utrip mesta, prebivalce, dogodke, so drobni za­pisi iz vsakdanjega življenja in navad ljudi. Poleg urbanističnih in arhitekturnih ele­mentov nam tako razglednice, na katerih so tudi ljudje v tipičnih oblačilih tedanjega časa pri delu ali prisotni na raznih javnih stnice”. Ime se ni dolgo obdržalo in je bilo imele različne slike mest, umetnin, pokra­ dogodkih v mestu, omogočajo tudi pro­kmalu zamenjano z “dopisnica”. Danes se jin. Proti koncu 20. stoletja je bilo dnevno učevanje etnoloških vsebin. Pomembna razglednica ločuje od dopisnice po slikov-poslanih več kot 4 milijone razglednic. pa je tudi vsebina sporočil, ki v nekaterih ni podobi na sprednji strani. Prve razgle-Zagotovo se tudi v vaši zbirki, kleti ali primerih prekaša vrednost slikovnega dela določenih razglednic. Lepota, pestrost in dnice na Slovenskem so imele podobe tu-na podstrešju skriva kakšna razgledni­vsebinski pomen razglednic so neprecen-jih mest, kmalu pa so se začele pojavljati ca. Veseli bomo, če se jo boste odločili ljiva naravna in kulturna dediščina. razglednice, ki so prikazovale slovenske deliti z nami, da bomo skupaj oživili in Razvoj razglednic je bil neposredno kraje, napise pregovorov … V 20. stoletju je ohranili kulturno dediščino našega kra­povezan z razvojem fotografije, tiskarskih razvoj fotografije in množične proizvodnje ja. Razglednice bomo zbirali v krajevni tehnik in poštnih storitev. Prva slovenska pripomogel k vedno hitrejši proizvodnji knjižnici Dobrepolje do konca meseca razglednica naj bi nastala v 80. letih 19. raznih razglednic, ki so se začele prodaja-maja, nato pa pripravili razstavo zbranih stoletja. Prvotno so jih poimenovali “li-ti kot turistični spominki. Razglednice so razglednic. ¦ Dragi otroci in starši, še vedno lahko sodelujete tudi na prazničnem natečaju »Medvedi in medvedki« ob praznovanju 70. rojstnega dneva revije Ciciban. Naredite svojega medvedka, pri tem uporabite domišljijo in ustvarjalnost, medvedka lahko tudi narišete, lahko pa v knjižnico prinesete svojo najljubšo knjigo o medvedkih, ilustracijo, sliko. Možnosti je izjemno veliko. Vse izdelke na temo medvedkov, ki jih boste prinesli v knjižnico, bomo razstavili ob sklepni prireditvi zaključka pravljičnih uric, v petek, 22. maja, ob 18. uri. Najbolj izvirni medvedki bodo nagrajeni, ne bo pa manjkalo tudi različnih presenečenj in prijetnih doživetij. Utrinki z nekaterih dogodkov, ki so v knjižnici potekali v preteklem mesecu Zahvaljujemo se Stanki Kuplenk, Lauri Strah, Beti Lunder in Jani Jakič, ki so delile svoj čas, spretnosti in znanje z nami. Delavnica »Energijska medicina« z Ano Vatovec Počitniške delavnice v knjižnici – Beti Lunder nas je vodila pri ustvarjanju živalskih postavljank Počitniške delavnice v knjižnici – ustvarjanje izvirnih knjižnih kazal Ob mednarodnem dnevu knjig za otroke smo pod vodstvom Janje Jakič z Lauro Strah izdelovali knjigice na leseni podlagi Učenci od 1. do 4. razreda PŠ Kompolje na obisku v knjižnici Odpri knjigo, odpri srce – branje starejšim v Zavodu sv. Terezije Pravljična gibalnica »Mala marjetica in gozdni mož« s Stanko Kuplenk Pravljične urice – vsak petek ob 18. uri Mestna knjižnica Grosuplje, enota Dobrepolje Ob praznovanju 70. rojstnega dneva revije Ciciban vas vabimo k skupnemu praznovanju in udeležbi na PRAZNIČNEM NATEČAJU »MEDVEDI IN MEDVEDKI« Mestna knjižnica Grosuplje, enota Dobrepolje, Bralni klub Dobrevoljci Vabimo Vas na predstavitev knjige “KRONIKA POZABLJANJA” avtorja Sebastijana Preglja, uvrščenega v finalno deseterico za nagrado za roman leta kresnik. Z avtorjem knjige se bomo pogovarjali v sredo, 13. maja, ob 19. uri v prostorih krajevne knjižnice Dobrepolje. Lepo vabljeni! Knjige so že na voljo za izposojo v knjižnici, za vse tiste, ki želite delo pred srečanjem tudi prebrati. Dragi otroci, ustvarite svojega medvedka, ga narišite in prinesite v knjižnico. Prinesete lahko svojo priljubljeno knjigo o medvedkih, igračo, sliko, vse, kar je povezano z medvedki. Otvoritev razstave zbranih medvedkov bo v petek, 22. maja 2015, ob 18. uri, ob sklepni prireditvi zaključka pravljičnih uric, z nagradami in s presenečenji. Z nami bo tudi Stanka Kuplenk, ki nas bo popeljala v pravljično gibalnico. Zakaj prav medvedi in medvedki? Ker so izredno priljubljen motiv leposlovja in ilustracij za otroke. Medvedi v pravljicah, pesmih in ugankah, stripih, medvedki našega otroštva … Ej, koliko jih je. "Spomini, taki in drugačni, imajo smisel, starost ima smisel, a le, če si upaš priznati svojo malenkostnost in nočeš obstati v lagodnem molku in navidezni dostojanstvenosti. Pregljeva knjiga govori o tem pogumu z elegantno vehemenco, izpisana pa je tako, kot se za enega najvidnejših sodobnih slovenskih romanopiscev spodobi, odlično." (Igor Bratož) Rajanje in golažijada Andrej Strnad, predsednik društva TD Podgora Spoštovani! Iskreno bomo veseli vašega obiska, bodisi v tekmovalni ekipi ali pa kot obiskovalci prireditve, saj želimo imeti ob sebi dobro in prijetno družbo! Novosti letošnje golažijade so: • Vsako prijavljeno ekipo bomo pova­bili k mikrofonu, da pove kaj o tekmovalni ekipi, lahko se predstavi tudi s pesmijo in z zanimivostmi kraja, od kjer prihaja, da rečemo kakšno po domače … Pravijo, da izvirnost šteje in verjamem, da bodo tek­movalne ekipe polne zamisli, tako kot pri pripravi in kuhanju golaža, zato nam ne bo dolgčas. Za prvo, drugo in tretje mesto na golažijadi 2015 imamo pripravljene lepe nagrade, še posebej za zmagovalno ekipo, prav tako pa bomo nagradili tudi najbolj­šega kuharja in kuharico, kateremu bodo obiskovalci namenili največ glasov. • Dolgčas ne bo niti otrokom, vašim partnerjem, saj bo spremljevalna priredi­tev golažijadi tudi PODGORSKO RAJANJE (brezplačne ustvarjalne delavnice: izde­lovanje lutk, lovilcev sanj, nakita in dru­gih likovnih izdelkov in dan odprtih vrat Konjeniške sekcije TD PODGORA in Lo­kostrelskega kluba Turjak, kjer boste lah­ko preizkusili tudi jahalne in lokostrelske sposobnosti. • Glasbeno presenečenje – ja, tudi to je letos novost. Vašo potrditev udeležbe na tekmova­nju v kuhanju golaža na 11. DOBREPOLJ­SKI GOLAŽIJADI, ki bo v soboto, 20. JU­NIJA 2015, pričakujemo do 19. junija 2015 na naslov : TD Podgora, Podgora 28, 1312 Dobrepolje s pripisom "GOLAŽIJADA" ali po el. pošti na: td.podgora@gmail.com. • Prav tako velja predhodna potrditev, če želite sodelovati na ustvarjalnih delav­nicah kot mentor ali pomočnik, da se vse­binsko uskladimo in ustrezno pripravimo material za likovne izdelke. Za kakršno koli dodatno pojasnilo, pro­sim, pokličite na telefon: 031/041- 603-885 in obljubimo, da se vam z odgovorom javi­mo v najkrajšem možnem času. Kaj naj napišem za konec: »Nekateri pravijo, da se poletni pikniki in lepo vre­me začnejo z golažijado, če je zraven še veliko ostalih kreativnih zadevščin, pa še toliko bolje. Splača se preveriti!« ¦ ENAJSTA DOBREPOLJSKA GOLAŽIJADA Podgora, NVRC, Koča pri Koritu v Dobrepolju, 20. junij 2015 Prijavnina za tekmovalno ekipo je 20 EUR. Vanjo je všteto: 2 kg mesa, 2 kg čebule, drva ter promocijska majica prireditve. Prijavnine sprejemamo do 19. 6. 2015. Zbor za tekmovalce med 12. in 13. uro, začetek tekmovanja ob 13. uri. Za dodatne informacije pokličite na GSM: Andrej Strnad, 031- 603-885 Turistično društvo PODGORA Podgora, NVRC, Koča pri Koritu, bo v soboto, 20. junija 2015. Dan odprtih vrat Konjeniške sekcije TD PODGORA in Lokostrelskega kluba TURJAK ter brezplačne ustvarjalne delavnice za otroke, mladino ter družine: od 13. ure dalje. Vsak, ki bo sodeloval na ustvarjalnih delavnicah ali s člani konjeniške sekcije in Lokostrelskega društva Turjak, si bo lahko izbral svoje presenečenje! Št. presenečenj je omejeno, zato pohitite, da vas ne prehitijo drugi. Vse, kar boste ustvarili na ustvarjalnih delavnicah, boste lahko odnesli domov. Več informacij dobite pri organizatorju prireditve: Turistično društvo PODGORA, Podgora 28, 1312 Videm - Dobrepolje, e-pošta: td.podgora@gmail.com, GSM: 041-603-885 Čistilna akcija v Podgori V nedeljo, 12. aprila, smo v Podgori organizirali čistilno akcijo. Čistilna akcija je naš tradicionalni projekt, saj se zavedamo, kako pomembno je čisto okolje, v katerem živimo. Andrej Strnad, predsednik društva TD Podgora Res je, da je smeti manj kot prejšnja leta, vendar pa jih še vedno največ najdemo ob glavnih cestah v obliki odvrženih plo­čevink piva, cigaretnih škatlic ter »mal'ca vrečk«, kot smo jih poimenovali sami, ve­činoma gre za vrečke, pripravljene za ma­lico, saj ponavadi vsebujejo jedilni pribor, konzervo, pločevinko piva idr. Na sončno nedeljo se nas je zbralo lepo število članov, med njimi tudi otroci. V društvu si prizadevamo to zaveda­nje krepiti med mlajšimi, zato jim vedno zaupamo del samostojnih nalog. Mladi­na in otroci so pobirali smeti ob glavni cesti, ki vodi iz NVRC-ja v Podgori do Bruhanje vasi, vse do Kompolj in nazaj do NVRC-ja v Podgori. Očistili smo tudi gozdni učni poti Zvonček in Teloh ter okolico v NVRC Koča pri Koritu. Odrasle ekipe pa so se zadrževale v NVRC-ju. Rad bi poudaril, da smo v društvu že pred nekaj leti sprejeli obvezo za skrb in varovanje okolja ter ločevanje odpadkov, tako da je to postala naša redna dejav­nost, ne samo enkratni letni dogodek. S čistilnimi vrečkami in z malico, s sendviči in plastenkami vode nas je podprla Občina Dobrepolje, sami pa smo dodali še klobase in solatne prilo­ge, saj so si prisotni člani po kvalitetno opravljenem delu zaslužili tudi dobro okrepčilo. Hvala vsem za udeležbo v imenu TD PODGORA. Se vidimo prihodnje leto. ¦ Občni zbor TD Podgora Na 17. rednem občnem zboru TD Podgora smo se letos zbrali 28. marca v Koči pri Koritu. Zbrala se nas je več kot polovica članov in prešli smo na konstruktivno raz­pravo dnevnega reda, ki smo jo zaključili s potrjenim planom dela za leto 2015: 1. Očistimo Podgoro, tradicionalna čistilna akcija, ki jo organizira­mo vsako leto (april). Dobrepoljska golažijada, Podgorsko rajanje in dan odprtih vrat konjeniške sekcije, NVRC Koča pri Koritu (20. junij). 3. Dvodnevna konjenica (junij). 4. Srečanje pesnikov iz vse Slovenije – pesniški piknik SOŽITJE (september). 5. Knjiga za male in velike otroke (oktober–november). 6. Šnopcarija (november). 7. Blafov memorial, turnir v igranju taroka v spomin na Janeza Škan­tlja - Blafa, NVRC Koča pri Koritu (oktober). 8. Miklavžev večer (december). 9. Pohod z baklami (25. december). 10. Blagoslov konj na štefanovo (26. december). vzdrževanje gozdnih učnih poti Zvonček in Teloh in Naravovarstveni in rekreacijski center Koča pri Koritu. Na omenjeni projekt bomo letos dali več poudarka: ustrezna označitev in zamenjava tabel in tablic, mar­kacij in posodobitev igral v NVRC Koča pri Koritu. Občni zbor smo v prijetnem vzdušju zaključili z oku­sno večerjo, katero smo pripravili člani in članice TD Podgora. Ob tej priložnosti vabim vse, ki bi radi sodelovali z nami ali postali član/članica Turističnega društva Pod­gora, da se nam pridružite. Prostora za nove člane je dovolj, znanja in idej se pa nismo nikoli branili. Pišete nam lahko na: td.podgora@gmail.com in odzvali se bomo v čim krajšem času. Na koncu članka bi se rad zahvalil vsem članom TD Podgora, ki so pripomogli, da smo uspešno izpeljali projekte, katere smo planirali in katere smo si zadali v letu 2015. ¦ Izlet na Dunaj: dodatni termin V Turističnem društvu Dobrepolje smo bili prijetno pre­senečeni nad množično prijavo za septemberski izlet na Dunaj. Do začetka aprila smo avtobus napolnili do zadnjega sedeža. Ker pa prijave še kar prihajajo, smo se odločili, da organiziramo dodaten termin za izlet z enakim programom, in sicer V SOBOTO, 17. OKTO­BRA 2015. Celoten program bo izpeljan na enak način kot pri prvem terminu, z enako ceno, 40 EUR na osebo, plačljivo v dveh obrokih (1. obrok 20 EUR ob prijavi, 2. obrok pa en teden pred odhodom – na dan 6. Dobre­poljskega vandranja). Če bomo pridobili vsaj 45 udeležencev, bo izlet zago­tovo izpeljan. Povabite prijatelje, sorodnike, zaintere­sirane, ki so ponosni na naše slavne Dobrepoljce, ki so ponesli naše ime v tuje kraje. Na ta način bi bilo članom TD Dobrepolje lažje, ker bi tako vsem omogočili izlet na Dunaj po poteh naših vrlih mož. Turistično društvo Dobrepolje TD Dobrepolje se vsem prijavljenim posameznikom in tistim, ki se še odločate preživeti z nami lep in zanimiv uvod v jesen, iskreno zahvaljujemo in vas pozdravlja­mo. Tudi sedmošolci PŠ Struge so v projektu »Rastem s knjigo« obiskali knjižnico Dobrepolje Konec aprila so učenci PŠ Struge v okviru projekta »Rastem s knjigo«, ki je namenjen motivaciji za branje, obiskali knjižnico Dobrepolje. Nosilka projekta je Javna agencija za knjigo. Matej Kalan večere, razstave, pravljične urice za naj­ Učencem je bil na internetu prikazan mlajše ob petkih, knjižne delavnice za filmček o knjigi Odprava zelenega zmaja, Prijazna knjižničarka je najprej želela mladino, čajanke. ki jo je napisal Slavko Pregelj, ilustriral izvedeti, ali učenci radi berejo ter zakaj. Učenci so tudi spoznali knjižnični sis­ pa Marjan Manček. Učenci so to knjigo Glede na njihove interese jim je priporo­ tem Cobiss. kot motivacijo za branje dobili v dar. ¦ čala za branje primerno literaturo. Učenci so pravilno ugotovili razliko med šolsko in splošnoizobraževalno knjižnico. V knjižnici mora biti red in vsaka knjiga mora biti na zanjo točno določenem mestu, saj jo bomo le tako našli. Knjižničarka Jasmina je prikazala spletno stran Mestne knjižnice Grosu­ plje ter njene slike in slike s preteklih dogodkov v SIK Dobrepolje. Izvedeli smo, da nameravajo v priho­ dnosti urediti prostor za knjižnico tudi v Strugah, ki naj bi bil odprt 1-krat na teden. Predstavljen je bil tudi urnik odprtosti knjižnice Dobrepolje. Knjižničarka Jasmina je predstavila različne prireditve v knjižnici: literarne­ Pomlad v znamenju tečajev V GROŠ-u se vseskozi trudimo, da našim članom in tudi drugim nudimo čimbolj pester izbor dejavnosti, ki se jih lahko udeležijo. Patricija Kastelic, Študentski klub GROŠ Tako smo na primer pozimi izpeljali kar nekaj športnih in tudi športno-navijaških dogodkov (smučanje v Avstriji, nočno sankanje, navijanje za naše »orle« v Pla­nici, pa za Tino na Zlati lisici itd.), na dan žena smo dekletom podarili tečaj ličenja z mojstrom Evgenom Gecom, na mate­rinski dan pa nagradili GROŠ-eve mami­ce in očke z vrednostnimi boni trgovine Pikapolonica. To pa še zdaleč ni vse. V GROŠ-u se med drugim trudimo tudi za izobraževanje naših članov na najrazlič­nejših področjih. Zavedamo se namreč trenutne pro­blematike zaposlovanja mladih. Mladi v Sloveniji se dandanes soočajo z oteženim vstopom na trg dela. Ta skupina po za­ključku šolanja na prvo zaposlitev čaka v povprečju približno 10 mesecev. Mladi si v času šolanja nabirajo delovne izkušnje s prostovoljnim in študentskim delom, v prostem času pa se udeležujejo aktivno­sti, izobraževanj in usposabljanj v orga­nizaciji mladinskih in ostalih nevladnih organizacij. (... Neformalne izkušnje so skoraj edine, ki jih mladi ob vključenosti v formalni iz­obraževalni proces lahko pridobijo, hkrati pa so po strokovni in vsebinski plati ena­kovredne formalnim delovnim izkušnjam. Kot take igrajo pomembno vlogo za trg delovne sile, vendar pa je zaradi pomanj­kanja sistemskega priznavanja njihova vloga pri zaposlovanju mladih odvisna od diskrecijske volje delodajalcev. Mladi se zato soočajo z velikimi težavami pri vsto­pu na trg dela, kjer se od njih v veliki ve­čini primerov zahtevajo formalne delovne izkušnje. Tako so, ne glede na morebitno usposobljenost, v zaposlovanju diskrimi­nirani. Mladi so pri iskanju prve zaposli­tve primorani sprejeti negotova, nestalna in zlasti neustrezna delovna mesta. ...) (vir: www.mojedelo.com) V GROŠ-u smo v tem obdobju gosti­li tudi predavateljico Barbaro Kotlušek, diplomirano komunikologinjo, ki je po večmesečnem neuspešnem iskanju za­poslitve avgusta začela z več kot uspešno akcijo Zaposlim delodajalca m/ž. Če je bilo včasih dovolj, da je iskalec razposlal nekaj deset prijav in čakal, da ga je de­lodajalec v razmeroma hitrem času po­klical in povabil na razgovor, temu danes ni več tako. Ob poplavi življenjepisov in spremnih pisem, ki priromajo na kadro­vikovo mizo, se iskalec izgubi v množici sebi podobnih in ima pravzaprav srečo, da na svojo prijavo sploh dobi povratno informacijo. Kako izstopiti iz množice dolgočasnih Europassovih CV-jev, kako v iskanje zaposlitve dodati ščepec oseb­nega marketinga in nastopiti na trgu dela kot najboljši kandidat za določeno po­dročje? Barbara nam je podala zanimive odgovore na taka in podobna vprašanja, nas navdahnila z inovativnostjo in novim zagonom. Med drugim je poudarila po­men neprestanega iskanja in nabiranja novih kompetenc in znanj na različnih tečajih in predavanjih. Taka znanja skušamo nuditi tudi v Študentskem klubu GROŠ. Prek dobro zasnovanega obširnega projekta Z GROŠ­em do službe trenutno nudimo cikel je­zikovnih tečajev. V prvem sklopu smo v sodelovanju s Srednjo šolo Josipa Jurčiča Ivančna Gorica izpeljali nadaljevalni te­čaj nemškega jezika, trenutno pa poteka še začetni tečaj ruščine. Zaradi relativno dobrega odziva in kvalitete samih jezi­kovnih tečajev smo se odločili, da tečaje ponovimo tudi v jeseni 2015. V sklopu projekta pa trenutno organiziramo tudi tečaj za voditelja čolna, 25. in 26. aprila se lahko udeležite fotografskega tečaja, pripravljamo pa tudi plesni tečaj. Zago­tovo se bomo v prihodnje lotili še ka­kšnega nadvse uporabnega projekta, ki bo GROŠ-evim članom pomagal pri pri­dobivanju še kako pomembnih znanj, ki jim bodo v prihodnje v pomoč pri iskanju želene zaposlitve. Za vse aktualne novice pa nas lahko spremljajte na naši Facebo­ok strani: Študentski klub GROŠ. ¦ Materinski dan v PŠ Struge Praznično okrašena avla podružnične šole Struge, za kar se zahvaljujemo mentorici Svetlani Jakimovski Rodić, je bila v torek, 24. 3. 2015, polna obiskovalcev. Po aplavzih sodeč so mamice, babice in ostali obiskovalci uživali v pestrem programu, ki smo ga pripravili učenci in zaposleni na PŠ Struge. je plesno znanje. Pod mentorstvom Vesne Fajdiga so se v okviru angleškega krožka z igrico Rdeča kapica predstavili učenci 3. razreda. Naša dekleta so še enkrat do­kazala, da v Struški dolini brez petja ne gre. Sledil je pomladni pogovor učencev dramskega krožka pod mentorstvom An­dreje Polzelnik Marolt. Sledilo je res lepo presenečenje, ki so nam ga pripravili župnik Marinko, Kata­rina Ramač, Peter Pugelj, Marko Marolt in Miha Kadunc. Iskrena hvala, da ste popestrili naš program. Ko smo mislili, da je prireditve konec, sta na oder prišla Katarina Ramač in njen sin Luka. Ganlji­vo sta zapela pesem Mama, ti si moja in poskrbela za marsikatero solzo v občin­stvu. Iskrena hvala za vajin trud. Meh harmonike je za konec raztegni­la naša bivša učenka Andreja Križman in poskrbela, da smo se razšli v prijetnem vzdušju. Skozi vse točke programa sta nas Karmen Kljun, učiteljica ke. Sledili so naši najmlajši, ki so se pod pogumno vodila Ana Pugelj in Jan Pugelj. mentorstvom Karmen Kljun in Mojce Pu- Hvala tudi Dejanu in Blažu, ki sta skrbela Najprej so vse prisotne razveselili pevci gelj predstavili z igrico Mojca Pokrajculja, za ozvočenje. šolskega pevskega zbora pod mentor-na klavirju pa jih je spremljala Valentina stvom Valentine Ugovšek. S prijaznimi Ugovšek. Za fotografije, ki si jih lahko ogledate mislimi se nam je predstavila bivša učen-Sledili so hip-hop ritmi Denisovih ple-na naši spletni strani, sta poskrbeli učite­ ka Mateja Debeljak, ki je izdala že tri zbir-salcev, ki iz nastopa v nastop bogatijo svo-ljici Maja Osterman in Barbara Blatnik. ¦ Mami, rad te imam To so bile besede učencev PŠ Kompolje, ki so jih ob letošnjem materinskem dnevu poklonili svojim mamicam. Zgo­dilo se je na drugi pomladni dan, ko smo se zbrali v prostorih PŠ Struge. Tam smo imeli priložnost doživeti otroško razigranost, prepleteno s spomini naših babic in dedkov ter s praznikom mamic. Anja Drobnič, foto: Tamino Petelinšek Prireditev je bila pisano obarvana z razno­vrstnimi nastopnimi točkami. Na odru je bilo slišati usklajen ritem štirih pesmi, ki jih je zapel otroški zbor. Učenci tretjega in četrtega razreda so z dramsko igro Rojstni dan prikazali problematiko preobilja in nehvaležnosti, ki sta spremljevalca dana­šnjega časa. Nazorno so nam prikazali, da sta le delo in vztrajnost tista, s pomočjo ka­terih notranje obogatimo. Člani folklorne skupine so nam igrivo zapeli in zaplesali nekaj ljudskih pesmi, pozabavali pa so nas tudi z izštevankami. Učenci petega razre­da so v narečju povedali šaljivo zgodbo o Martinku, ki je prodajal mast, in se tako poklonili pripovedništvu Ančke Lazar. V pravljično Malo vas so nas popeljali učen­ci tretjega razreda. Zagotovo vsi poznate očarljivo muco Copatarico – zgodbo o njej so nam zaigrali v angleščini. Da vsak izmed nas potrebuje prijatelja, so nam s plesom in petjem potrdili učenci prvega in drugega razreda. S svojimi nežnimi, a prepričljivimi glasovi in gibi so v nas pre­budili nekaj lepega. Za konec so mladi Kompoljci še enkrat dokazali, da res niso od muh. Na šolskem odru je namreč debitirala pred kratkim ustanovljena glasbena skupina Smile face, ki nam je s pomočjo klaviatur, violin, kitare in harmonik zaigrala pesem Jaz imam pa goslice. Člani te obetavne skupine so Jaka, Nika, Julija, Gaja, Mija in Anja. Jaka in Fri­da pa sta združila klaviature in violino ter nas z nostalgičnimi zvoki pesmi My heart will go on popeljala v čas potopljenega Ti­tanika. Ko so izzveneli še zadnji toni pe­smi, so vsi učenci svoje mamice razveselili s skromnimi darili in voščilnicami. Ob tej priložnosti se učiteljice PŠ Kom­polje zahvaljujemo celotnemu kolektivu PŠ Struge, ki nam že skoraj celo šolsko leto prijazno nudi prostore, v katerih lah­ko potekajo pouk in obšolske dejavnosti za učence iz Kompolj. Hvala tudi Svetlani Ja­kimovski Rodić, ki je s svojimi učenci obli­kovala pomladno sceno in tako poskrbela za prijetno vzdušje nastopajočih in obisko­valcev. Za ozvočenje sta poskrbela Dejan Pugelj in Blaž Zabukovec, v trajen spomin pa nas je v fotografski objektiv ujel Tamino Petelinšek. Vsem trem iskrena hvala. ¦ Seminar: Prvi posredovalci in prva pomoč v gasilskih vrstah Seminar je potekal 16. aprila ob 17. uri v Jakličevem domu, kjer se je zbralo več kot 100 slušateljev. Uroš Gačnik, predsedujoči regije Ljubljana II Izobraževanje je tekom življenja nuja in potreba. Naše usmerjeno izobraževa­nje se začne že z 6. letom, ko vstopimo v hram učenosti. Tako nadaljujemo aktivno učenje vse do prve službe, nekateri pa to nadaljujejo tudi po tem. Vpisujejo se na razne tečaje, obiskujejo seminarje, tudi učenje v poznejših življenjskih obdobjih ni več novost. Tudi gasilci veliko pozor­nosti in sredstev namenjamo izobraže­vanju svojih članov. Tako začnemo že pri mladini, ki sodeluje na gasilskih kvizih, preverjanju znanja za preventivne značke, organiziramo tečaje, posvete, seminarje in še bi lahko našteval. Vse to pa ima na­men, da osvestimo čim več ljudi ter s tem zmanjšamo možnost nesreč. Prav tako pa je namen tečajev tudi ta, da v primeru, ko pride do nezgode, znamo pravilno in učin­kovito ukrepati. V ta namen je regija Ljubljana II, v kate­ro je vključena GZ Dobrepolje in posledič­no vsa društva iz naše občine, organizirala strokovni seminar, ki se je dotikal predvsem prve pomoči. Da smo seminar lahko izve­dli, se moram zahvaliti Občini Dobrepolje za prostor ter vsem predavateljem, ki so se odpovedali honorarju v korist gasilske organizacije. Fakulteta za komercialne in poslovne vede, ki je predstavila svoj študij, pa je poskrbela, da se naši želodčki niso preveč oglašali in smo lahko zdržali 4 ure. Podjetje Gamat d.o.o. je poskrbelo, da smo med odmorom lahko videli novosti zašči­tne in reševalne opreme, ki jo gasilci upo­rabljamo pri svojem delu. Seminar je osvetlil področja interveni­ranja prvih posredovalcev na tehničnih in drugih intervencijah, kjer je potrebna tudi prva pomoč. Predstavljeni so bili primeri iz tujine in možne rešitve le-teh. Anton Posavec – vodja izobraževanja na reševal­ni postaji Ljubljana z več kot 20-letnimi izkušnjami NMP, predavatelj na podro­čju izobraževanja gasilcev - nam je podal smernice certificiranja prvih posredoval­cev in izobraževanja. Borut Lončarevič – regijski poveljnik, inštruktor, predavatelj, član štaba za velike intervencije pri GZS - je predstavil alarmiranje in vodenje pr­vih posredovalcev, uporabo sistema ZARE, aktiviranje, komunikacijo in vodenje prvih posredovalcev. Romana Rupar - zaposlena kot psihologinja v Slovenski vojski - nam je na kratko opisala področje nudenja psi­hološke pomoči reševalcem, s katerimi se soočajo po nesrečah. Svoje delo in pogled na prvo pomoč nam je predstavil tudi Pri­mož Velikonja - vodja reševalne postaje Kočevje, eden pobudnikov in reševalcev na motorju, helikopterski reševalec, in­štruktor in predavatelj prve pomoči. Predavanja so bila izredno poslušana in na koncu je bilo postavljenih veliko vpra­šanj. Menim, da smo s tem seminarjem v naši GZ odprli nova obzorja in poglede, ki jih nekateri posamezniki že dalj časa sku­šamo vpeljati v naš kraj. Zavedamo se, da moramo na tem področju še veliko posto­riti, pa ne samo gasilci, pač pa vsi občani. Zavedati se moramo, da tako reševalno kot gasilsko vozilo potrebujeta do našega kra­ja veliko časa. Velikokrat več, kot si lahko človeško življenje privošči. Zato pozivam VSE, da poskrbimo za naše sosede, saj je osnovna prva pomoč nujna in v tem po­menu dragocena. V veliko primerih pa nam poznavanje prve pomoči in volja po­magati omogočita, da naš sorodnik, sosed, prijatelj ... preživi nezgodo, ki bi bila v na­sprotnem primeru tragična. Iz naše GZ se je tega seminarja ude­ležilo 42 slušateljev : PGD Struge 3, PGD Zdenska vas 14, PGD Ponikve 7, PGD Zagorica 5, PGD Videm 3, PGD Hočevje 6, PGD Kompolje 4,ter pripadnica OŠCZ Dobrepolje. Vsem, ki ste se vpisali na listo prisotnosti, je izobraževanje tudi vpisano v informacijskem sistemu Vulkan. Na koncu velja vabilo novim in starim članom, mladini in starejšim, da se pri­družijo gasilskim in drugim humanitarnim društvom, da razvijajo čut odgovornosti do sočloveka. Nedavne katastrofalne nesreče nas morajo povezati, da se ne odtujimo. Pomagajmo drug drugemu, da pa bomo znali, se izobražujmo. ¦ Občni zbor PD Dobrepolje V nedeljo, 29. marca 2015, so imeli dobrepoljski planinci občni zbor na Kamen vrhu. Udeležilo se ga je 45 članov. Med drugim so sprejeli finančno poročilo za leto 2015, se pogovorili o tem, kaj bodo počeli v prihodnje, in se družili ob jedači in pijači. PD Dobrepolje Člani planinskega društva so bili v preteklem letu izje­mno aktivni. Namestili so solarni komplet in črpalko za oskrbo planinske koče z elektriko in vodo, uredili dovo­zno pot in pripravili kurjavo za zimo. Na občnem zboru so govorili tudi o programu dela za leto 2015. Tako bodo pokrili kurišče, poskrbeli za nadaljnje vzdrževanje poti, uredili klet planinske koče in položili ploščice. Govorili so tudi o organizaciji tradicionalnega izleta. Podelili so še priznanja, s katerimi so se zahvalili članom za preteklo delo v društvu. Priznanje so dobili tajnik Franc Novak, predsednik Slavko Hrovat in Lev­stek Anton. ¦ 147. stran nekega dnevnika, 18. maj, leto XXXX: DNEVI ŽALOSTI Kdo sem? Se vprašam, se vprašaš, se vprašata, se vprašajo. Ni važno, če sem ženska, moški, mlad ali star … sem nekdo v tej zgodbi, ki sem podoben vsakemu s po­dobno življenjsko zgodbo. Oziraje se v tem trenutku na predmete iz okolice posrkam v spomin le tisto, kar mi velevajo trenutne potrebe. Analiza predmetov postane izho­dišče načrta neke dejavnosti … Bom prižgal televizor? Bom pobožal psa? Bom pojedel pasulj? Bom brcnil čevlje proti nočni po­sodi pod posteljo? Ali bom preprosto dre­mavo zazehal in se narahlo popraskal po glavi? V zaporedju plitvega razmišljanja se obrnem proti steni in zagledam fotografijo. Zgaran obraz se pristno smehlja, naguba­na koža izžareva kot prstni odtisi značaj te osebe, najlepše, najpomembnejše in hkra­ti najbolj pogrešane. Ker je ta oseba bila in je enostavno ni več … je bila, sva bila, še vedno sva, a od tistega usodnega trenutka naprej jaz tukaj, moja ljubljena oseba pa tam, daleč, odmaknjena v daljave, ki se ne merijo v kilometrih. Levo oko se zasolzi, medtem ko se pod desnim že solza posu­ši. Ura na steni zazvoni tri, kot vsak dan me tudi tokrat opozori, da moram vzeti tableto. Ko nespretno izluščim iz plastič­nega ovoja tisto umetno zrno, se še enkrat ozrem proti steni; spet me pretrese pogled na sliko in osebo, ki je bila moj življenjski sopotnik. Besno zabrišem tableto v smeti, zagrabim posteljni vzglavnik, ga porinem na obraz in na vso moč zavpijem v notra­njost zadušljivega polnila: »Kje si? Zakaj me obiščeš samo ponoči v sanjah? Zakaj mi ravno ti potrjuješ iz otroštva spremljajo­či strah o minljivosti življenja? Nitke življe­nja, ki so spletle močno kito najine zveze, je presekala sablja okrutne smrti!« Padem na kolena, z vzglavnikom, še vedno naslo­njenim na solzava lica, se prislonim na tla. Kratkotrajno hlipanje preseka melodija hi­šnega zvonca. Iztrgan iz žalosti, kot drevo iz zemlje od sile tajfuna, se odpravim proti vratom: »Kdo je?« »Sosed … samo povedat sem vam prišel, da ste pustili prižgane luči na avtu. Lep dan!« Preden sem doumel, kaj mi je povedal in preden sem lahko izustil Hude in nepričakovane življenjske rane `HVALA`, je bil sosed že daleč od vrat, saj sem slišal, kako je prižgal motorno kosil­nico. »Lahko tebi …« sem pomislil. »Tudi jaz bi z veseljem kosil travo, če bi imel žive še vse družinske člane. Tudi jaz bi ugašal luči na avtomobilu, zalival rože, navijal ročno uro, pobiral vrtne polže, čistil čevlje in sortiral gospodinjske odpadke. Tudi jaz bi normalno jedel in pil, normalno spal in se veselil življenja. Pa ne gre …« Vržem se na posteljo in opazujem beli strop. Začu­dim se, ko v nekaj sekundah belina izgine in strop postaja prizorišče gibljivih slik. Najprej se pojavi obličje gospoda kapla­na, ki stoji na prižnici in takole pridiga z dvignjeno roko: »Vsako duševno praznino, ki bo zazijala ob boleči izgubi koga izmed naših najdražjih, bo Bog napolnil z bla­goslovljeno vodo. V odsevu te najčistejše svete tekočine se bo prikazovala svetloba večnega življenja in žalujočega vernika bosta navdajala upanje in moč, kadar koli se bo oziral proti vodi utehe in odrešenja. Ponotranjenje tistih utrinkov iz zunanje­ga sveta, ki imajo moč seči veliko globlje od tračarskega kolobarjenja, je energijska napeljava, ki vzdržuje moč nevidnega ži­vljenjskega ognja. Bodi sprejemnik božjih sporočil tudi ti in kljub žalosti ne dopusti ugasnitve življenjskega ognja.« V nasle­dnjem trenutku obrisi kaplana zbledijo, na stropu se pojavijo liki oholih gvantnikov, kjer moški s kravatami in ženske z visokimi petami bezajo z zlatimi žlicami po črnem kaviarju. Dragulji in umetnine me bodejo v oči, v ozadju je komajda zaznati dečka, ki petičnežem s čudovitim glasom prepeva otožno pesem. »Tračarsko kolobarjenje,« me prešine, »da, to je to … vsakoletno sre­čanje bogatašev, ki premlevajo `pomemb­ne` neumnosti, je tračarsko kolobarjenje.« Samo skromni desetletni deček, sin revnih staršev, ki sta ga oče in mati zaradi narav­ne danosti čudovitega glasu poslala med krdelo odsmislevalcev življenja, ne spada v kontekst tračarskega kolobarjenja. Samo pojoči deček je v tem prizoru tista energij­ska napeljava, ki mi v tem trenutku kljub žalosti lahko pomaga vzdrževati nevidno moč življenjskega ognja. Hvala ti, deček, tvoja volja in pogum mi dajeta moč, ker si se pripravljen žrtvovati za družino. Kljub mladosti si se odločil, da boš namesto br­canja žoge ali brezskrbnega kopanja v bli­žnjem jezeru raje služil skromno plačilo za preživetje svojih staršev, bratov in sester. A tudi deček, poštirkan gvant in dragulji po­časi poniknejo v beli steni nadposteljnega stropa. Že se rišejo nove risbe, naenkrat se na stropu pojavijo čebele. Roj čebel prele­tava vrhove gozdnih dreves, nad travnato jaso se barva zemeljske površine iz zele­no-rjave spremeni v rdeče plapolanje. V rdečini pod čebeljim rojem se počasi izri­šejo oblike rdečih zastav, rdečih zvezd in bledih obrazov. Nekaterim od njih iz oči odseva rdečina krvi, ki se je nekoč pod udarcem njihovih mečev izlila iz ran ne­dolžnih sonarodnjakov. Mnogim od njih iz ust predirljivo odmeva udarna pesem, ki zveni kot prisiljen zagovor hudodelstva v obliki podlih dejanj `osvoboditeljskih` revolucionarjev. Roj čebel se ustavi nad to proslavo, nato pa se spusti med kričače, jih popika po obrazu in v nekaj minutah se obrazi spremenijo iz bledih v rdeče, rde­če kot zastave in zvezde. Proslava je doži­vela svoj vrhunec … Razburkana scena v trenutku zamegli prizore na stropu, v ka­terega še vedno negibno strmim, in kma­lu se rdečina spremeni v modrino. Slika neskončne modrine na stropu vzvalovi v obliko morja, nad morjem leta sinji galeb. V kljunčku drži blagoslovljeno oljčno vejo in po nekajminutnem kroženju nad širo­kim izlivom mogočne reke zajadra vzdolž reke navzgor. Leti in leti nad reko, leti nad njenim izlivom, kjer je njen tok počasen. Nato leti naprej, nad osrednjim delom, ki je najdaljši. Nato leti naprej, v gorski pre­del, kjer je vodna sila kljub ozki strugi naj­mogočnejša. Ko pride do izvira, izmučen galeb spusti proti njemu iz kljunčka oljčno vejo. Vejica pada, pada in pada proti izviru in preden pade v vodo, zaspim. Današnje­ga dogajanja je konec in jutri je nov, po vsej verjetnost spet žalosten dan. To, kar smo pravkar prebrali, je pač nek­do enkrat napisal. V globoki žalosti zaradi izgubljene ljubljene osebe se je poskušal ta nekdo potopiti v najbolj mračne globine neizmerne žalosti, kot da bi v nedojemlji­vosti velike življenjske izgube šel na pot is­kanja prisrčne osebe, ki je zapustila ta svet. A vpetost v vsakdanje življenjske rituale ga vsakič, ko tone v globine žalosti, prikliče na plano in vzdrami … z najrazličnejšimi življenjskimi utrinki: telefonski klic, hišni zvonec, loputanje vrat zaradi prepiha, pasji lajež, ropotanje sosedove kosilnice, tuljenje sirene, drvenje vlaka, smrad zaž­gane hrane, udarec z glavo ob rob omare, grmenje ob nevihti ali priporočeno pismo davčne uprave. Razburkanost življenja nas ne pusti niti žalovati, bi lahko rekli. Pa vendar nas ravno ta razburkanost, ki se ji pravzaprav moramo prepustiti, ohranja v realnem doživljanju sveta. To so naša ponavljajoča dramila, ki nas tudi v trenut­kih skoraj popolne izgube smisla življenja vedno znova vračajo v tire vsakdanjosti družbenega življenja. Kam bi nas prive­dla osamitev, lahko sklepamo na podlagi doživljanj v nočnem času. Med spanjem se namreč potopimo v podzavest in v tem nerealnem svetu nemalokrat podoživlja­mo včasih največje strahove, včasih pa najlepše doživljaje, pogosto tudi srečanja z že umrlimi svojci. Če bi torej pluli po pod­zavesti tudi podnevi, bi se naše življenje spremenilo v odmaknjenost, zaslepljenost in brezciljnost. To so pa stanja, ki jih lahko enostavno imenujemo bazar z najbolj ma­mljivo ponudbo alkohola, cigaret, drog in telesne nedejavnosti. Na tem bazarju nas trgovci spretno zavajajo z obljubami, da bomo s pomočjo njihovih sredstev stopili v stik z najlepšimi dogodki, z najdražjimi osebami in z najbolj prijetnimi občutki. Zavesa, ki se pri tem zastira nasproti real­nosti, je vse bolj temna, pogled navzven je vse bolj zamegljen in obroč navidezne pri­jetnosti je vse bolj tesen in čvrst. In v tem trenutku lahko izpade kot odrešilni dogo­dek morda zvonjenje soseda, ki nam pove, da smo pozabili prižgane luči na avtu … morda nas reši piskanje ure, ki nas opozo­ri, da moramo vzeti tableto … morda pa otrok, ki je prezgodaj prišel iz šole, ker je bil pač lačen. Ko smo izgubljeni in z zaveso zastrti v bazarju omam, se iz njega težko rešimo sami, iz njega nas lahko reši nekdo drug; in ta drug je lahko le tisti od naših bli­žnjih, ki nam želi dobro. Samo prisluhniti mu moramo bolj kot prevarantskim trgov­cem. Prisluhniti v trenutkih, ko nam ni lah­ko. Res je to takrat težje, a hkrati toliko bolj verjetno, da so naše namere resnične, pa tudi rezultati bodo trajnejši. Vemo namreč, da je najlaže hujšati, ko smo siti, najlažje se je zdraviti od alkoholizma, ko smo pijani, in najlažje je telovaditi, ko izvajamo fitnes zgolj z vajami za mišice jezika v obliki tra­čarskega kolobarjenja. Mogoče se vam bo zdelo nemogoče, da bi iz bizarnih scen, ki so se piscu dnevnika prikazovale na stro­pu, lahko potegnili kaj življenjskega. Če tako mislite, se motite. Poglejmo, zakaj: Besede kaplana so popotnica našemu začetemu življenju. Veliko bo že od otro­štva naprej v tem življenju razpok bridko­sti, a vsako od njih bo Bog napolnil z od­rešilno vodo kot vrelcem novega upanja. Tračarsko srečanje petičnežev je obdobje našega brezskrbnega življenja v fazi od­raslosti in blagostanja, ko smo na višku svojih moči in v svojem uživanju samo­zadostnosti ne uvidimo revnih in trpečih okrog sebe. Roj čebel, ki nas popikajo po obrazu, spominja na boleče soočenje z grehi, ki smo jih zagrešili v letih mladosti in zrelosti. To je kazen za vsa dejanja, ko smo na račun povzročitve škode nekomu drugemu sami prišli do nezaslužene do-brine. Let galeba navzgor po toku reke vse do njenega gorskega izvira je naše spo­minsko vračanje v obdobja življenja, ki se nam kot dementnemu starostniku pravkar izteka. Takrat se naše misli vračajo tudi v obdobje najbolj ranega otroštva. Da bi ne prepozno spoznali signalov, ki se nam kot osebi s 147. strani dnevnika prikazujejo na stropu naše sobe, verjemimo kaplanovim besedam in polnimo življenjske baterije tudi iz vrelcev bridkosti in žalosti; ne pre­slepimo se ob pogledu na razkošje visoke družbe in njene elegance, ampak v razko­šni dvorani obhajanja obletnice ustavimo pogled tudi na revnem dečku, ki poje oto­žno pesem; ne zatiskajmo oči pred svojimi napakami iz preteklosti, ampak se odkrito pogovorimo tudi s tistimi, ki jih imamo za nasprotnike, saj smo vsi ljudje bitja z na­pakami, pa vendar je napaka vseh napak, če tega ne priznamo; preletimo kot sinji galeb proti izviru našega življenja, dobro si oglejmo svojo reko življenja in v druž­bi svojih najdražjih čim večkrat osvetlimo njeno pot. Njen deroči gorski del (otroštvo in mladost), njen mogočen tok skozi doli­no (odraslo obdobje) in njen umirjen, ši­rok in počasen izliv, kjer se na koncu steče reka življenja v prostrano morje večnega življenja (starost). ¦ IZ DRUŠTVA UPOKOJENCEV DOBREPOLJE »Svetniki zavirajo razvoj občine in sprejem proračuna.« ALI JE TO RES? Takšne trditve slišimo nemalokrat na račun svetnikov, pa vas ne želimo prepričevati v nasprotno, navajamo samo nekaj dejstev. Kdo resnično zavira sprejem proračuna, pa presodite sami. Na kratko želimo pojasniti postopek sprejema proračuna. Podrobno pa to do­loča poslovnik občine, celoten postopek lahko preberete v poslovniku od člena 83 do 94. V letu, ko so lokalne volitve, predloži žu­pan občinskemu svetu predlog proračuna najkasneje v 60 dneh po izvolitvi občinske­ga sveta. Volitve so bile 5. 10. 2014 – torej je bil za­dnji rok za predložitev predloga proračuna občine 6. 12. 2014. Prvo »proračunsko sejo« (1. branje) je župan sklical šele 19. 2. 2015 – oz. 66 dni čez rok ter 126 dni po volitvah. Na seji, ki obravnava proračun, mora biti prisoten tudi predsednik nadzornega odbora oz. njegov pooblaščeni član. Po poslovniku je župan dolžan sklicati prvo konstitutivno sejo nadzornega odbora, na kateri izvolijo tudi predsednika. Župan te obveznosti ni opravil, zato na seji občinskega sveta 19. 2. ni mogel biti prisoten predsednik oz. nje­gov pooblaščeni član. Statutarno pravna komisija je predlagala, da se z dnevnega reda umakne točka o proračunu, vse ostale točke pa naj se obravnavajo. Predsedujoča se s predlogom statutarno pravne komisi­je ni strinjala in je samovoljno prekinila sejo OS. Nadaljevanje seje je bilo nato 3. 3. 2015 (torej dodatnih 11 dni zamude). Za­radi pomanjkljivih podatkov pri ključnih projektih (predvsem vrtec) je občinski svet presodil, da predlog ni primerna podlaga za javno razpravo in v skladu s poslovni­kom sprejel stališča in predloge ter naložil županu, da v roku sedmih dni predloži občinskemu svetu popravljen predlog pro­računa z upoštevanimi ali neupoštevanimi predlogi in stališči občinskega sveta. Župan je nekoliko popravljen predlog predložil za 4. sejo občinskega sveta, ki je bila 26. 3. 2015. Ob ponovni razpravi je bilo ugotovljeno, da predlogi in stališča OS niso upoštevani in predlog ni bil potrjen. Ne-potrditev predloga proračuna pa ne pomeni, da postopek proračuna ne gre v nadaljnjo proceduro. Župan bi po poslovniku občinskega sveta moral 26. 3. 2015 predlog proračuna poslati v javno obravnavo, skupaj s stališči in predlogi občinskega sveta. Predlog proračuna mora biti v javni raz­pravi najmanj 7 dni. V času javne razprave mora biti zagoto­vljen vpogled v predlog proračuna tako, da se sklep o javni razpravi in predlog prora­čuna objavita na spletnih straneh občine in da se zainteresiranim zagotovi dostop do predloga v prostorih občine. Do danes, tj. 22. 4. 2015, predlog prora­čuna ni šel v javno razpravo. Občinski svet lahko o predlogu odloča samo po končani javni razpravi, na predlog v drugi obravna­vi pa predlaga amandmaje. Poslovniške določbe so dovolj jasne. Vse dejavnosti glede proračuna vodi žu­pan (predlaga proračun, sklicuje seje). Na vse navedeno občinski svetniki nimamo niti najmanjšega vpliva. Če bi župan pra­vočasno predložil proračun in sklical seje, se danes ne bi pogovarjali o sprejemu pro­računa, pač pa bi projekte v polnem zama­hu izvajali. To, da smo predlog proračuna zavrnili v prvi obravnavi in naložili županu, da pro­račun dopolni, je po poslovniku pomenilo dodatnih 7 dni in še 7 dni za sklic seje, za teh 14 dni pa smo odgovorni tisti, ki pre­dloga nismo potrdili na prvi seji OS. Za koliko dni zamude je odgovoren župan, pa lahko razberete iz zgoraj zapi­sanega. In na koncu. Vsekakor nismo proti ra­zvoju občine in proti sprejemu proračuna. Nismo proti izgradnji vrtca, niti športne dvorane. V javnosti slišimo marsikaj na svoj račun. Tudi satiričnih burk ne želimo zganjati. Treba je izpeljati projekt vrtca, katerega je imel župan potrjenega že leta 2011, in tudi z veljavnim gradbenim do­voljenjem razpolaga že od leta 2011. Zakaj vrtca še danes ni? Očitno je s projektom nekaj narobe ali pa je preveč stvari ne­ . Terminski plan sprejemanja proračuna v skladu s poslovnikom: Skrajni roki po poslovniku Dejanski roki župana št. dni datum št. dni datum Volitve 5.10.2014 5.10.2014 Prva obravnava mora biti najkasneje 60 dni po volitvah (89. člen poslovnika OS). 60 6.12.2014 146 2.3.2015 Priprava novega predloga po prvi zavrnitvi proračuna (89. člen poslovnika OS) 7 13.12.2014 10 12.3.2015 Ponovljena prva obravnava 14 27.12.2014 14 26.3.2015 Seja, kjer je bilo ugotovljeno, da ni pogojev za odločanje o proračunu, ker župan ni poslal predloga v javno razpravo. 23.4.2015 Sprejem sklepa župana o javni razpravi 1 28.12.2014 29 24.4.2015 Javna razprava (90. člen poslovnika OS) 7 4.1.2015 7 1.5.2015 Priprava dopolnjenega predloga in posredovanje svetnikom. 14 18.1.2015 14 15.5.2015 Sklic proračunske seje za drugo obravnavo 14 1.2.2015 14 29.5.2015 Sprejem proračuna v drugi obravnavi z amandmaji 1 2.2.2015 1 30.5.2015 Zamuda 2.2.2015 117 30.5.2015 Torej, če upoštevamo najdaljše možne roke po poslovniku in tudi zavrnitev proračuna v prvi obravnavi, je bil skrajni rok za obravnavo proračuna v drugi obravnavi 2. 2. 2015. Seveda je možno nekatere roke tudi skrajšati, če je taka volja župana, tako da bi bil lahko proračun v drugi obravnavi tudi že pred novim letom. Glede na to, da drugič zavrnjeni predlog proračuna še danes, 23. 4. 2015, ni dan v javno razpravo, in če upoštevamo, da ga bo župan objavil 24. 4. 2015, potem je možno proračun v drugi obravnavi sprejeti 31. 5 .2015, kar pomeni 117 dni več, kot to zahtevajo skrajni poslovniški roki. Vsa zamuda, razen zamuda zaradi zavrnitve v prvi obravnavi (največ 14 dni), je na strani župana. Odprto pismo OOSD dobrepoljskim političnim veljakom in veljakinjam dorečenih. Projekt bomo potrdili takoj, ko bo znana finančna kon­strukcija in bo znano, kakšen vr­tec bomo gradili. Vseh teh podat­kov še danes nimamo, župan pa je obljubil neformalni sestanek, kjer bo projekt predstavil, in ta naj bi bil 16. 4. 2015. Sestanka ni sklical, nov termin za sestanek pa naj bi bil sredi maja. Tudi za športno dvorano vztrajamo, da se zapiše vsaj v Načrt razvojnih programov. To in še nekatera dejstva so razlo­gi za naš predlog, da se proračun dopolni. Navedeno pa ne pomeni, da postopek sprejema proračuna ne more teči naprej, kot je zapisa­no zgoraj. Kdo zavira razvoj občine, pa sedaj lahko presodite sami. Marko Marolt Judita Oblak Jože Prijatelj Slavc Palčar Roman Bukovec Marija Pogorelc Tina Kadunc Peter Hočevar OOSD Dobrepolje Ne moremo se vzdržati, da ne bi z nekaj be­sedami pokomentirali delovanja dobrepolj­ske politike v dnevih po volitvah. Presrečni smo, da v volilno tekmo nismo poslali svo­jega kandidata, saj smo potek volilnega in še bolj povolilnega dogajanja predvideli in v tem nismo hoteli sodelovati. Pa še kako prav smo imeli. Po zmagi dosedanjega župana, ki ni najboljši, je pa daleč najboljša izbira med ponujenimi kandidati, se je predvolilna koalicija odločila, kot že večkrat v zgodovi­ni, delovati v škodo celotnega kraja, samo da obvelja njihova, pa kljub temu, da so jim volivci jasno dali vedeti, da njihovih podlih prijemov ne želijo, ne želijo župana iz stran­ke, katere celoten vrh je ali pa bi moral biti v zaporu, ne želijo župana, ki je že vnaprej obljubljal delovna mesta svojim članom, med njimi večkrat nagrajeni zelo uspešni pevki, sedaj pa je ogenj v strehi, saj od tega ni nič, pevka je ostala brez službe, nesojeni župan bo še naprej opravljal visoke funkcije Nikoli pozabljen … Andreja Blatnik Čas je naš veliki gospodar, teče in teče pa le malokdaj si ga vzamemo zase in za svoje prijatelje … Pride čas sreče, radosti, veselja in čas težkega slovesa. Zdravko Dernulc, za vse, ki smo te do­bro poznali Paški, zate je tako hitro in pre­hitro prišlo grenko in težko slovo, ki bo v nas pustilo veliko praznino in mnogo lepih in ne pozabljenih besed ter dejanj. Človek s tako velikim srcem in z odprto dušo ter s pridnimi in delavnimi rokami si izgubil boj s hitro in močno boleznijo. Mnogo, mnogo prezgodaj … Sprašujemo se, zakaj, zakaj si zapustil svojo ženo, šti­ri hčerke, svoje domače in nas, ki smo te imeli radi in te spoštovali. Vem, nikoli ne bomo dobili odgovora, vendar On že ve, zakaj te je poklical k sebi. Daleč naokoli so za teboj ostale sledi tvojih rok in veliko, veliko še tvojih nedo­končanih načrtov, kaj bo še treba narediti na kmetiji, to in ono še dokupiti, da bo tvo­ja družina čim lepše živela. Tvoja življenjska pot se je začela v Stru­ški dolini, kjer prepeva šumenje gozdov. Izbral si poklic, ki te je vodil v gozdove, ki si jih tako vzljubil, da si kruh zase in za dru­žino služil in užival v njih. Kar ti je ostalo prostega časa, si ga preživel na konju, saj si bil velik ljubitelj teh mirnih in lepih ži­vali. Marsikatero nedeljsko popoldne smo preživeli skupaj v mirni ježi skozi šumenje več ali manj kočevskih gozdov. Kot velik ljubitelj konj in zelo aktiven član KD Struge si znal preskrbeti konje­nice, pa ni bilo pomembno, kakšno bo vreme. Kadar smo se podali na tako dolgo turo, je bil tvoj moto: Čas ni naš gospodar in vreme bo, pol pa že, kakršno bo! Ja in res je bilo tako, na naših poteh je bilo poskrbljeno za vse, za hrano, pijačo, prenočišče, naše konje in ne nazadnje za dobro, ampak res dobro družbo s tabo. Čas s tabo je bil miren in brezskrben, nismo se bali ne kočevskih medvedov in ne slabe družbe, po tihih kočevskih in belokranjskih v podjetjih in zvezah, kandidat iz stranke SDS pa bo naprej opravljal delo, ki ga obvladuje, in prav je tako. Kandidatke ne bomo komen­tirali, saj nam je to kampanjo vsaj polepšala. V tej skupini užaloščenih se je verjetno po nesreči znašel tudi svetnik, ki že ves čas ob­stoja občine opravlja to funkcijo in opravlja jo dobro ter korektno, zato bi njega iz tega komentarja izvzeli. Kot člani OOSD Dobre­polje vas prosimo oziroma kot volivci pozi­vamo, da prenehate s škodljivim delovanjem v škodo kraja in začnete delati, za katerega ste bili izvoljeni, saj dejstva, da je za župana izvoljen Janez Pavlin, ne morete spremeniti, lahko pa mu pomagate, da mandat uspešno pripelje do konca v dobro vseh nas. Nikakor ne prenašajte načina delovanja vaših strank v državnem zboru na občinsko raven - to velja predvsem za svetnike SDS. Upamo, da s tem člankom nismo koga užalili, vendar je stanje v občinskem svetu takšno, da je treba takoj ukrepati. Ljudje, ki vas opazujemo, nismo več naivni in smo razbrali, kdo nam dela škodo za doseganje svojih interesov. ¦ gozdovih je bilo res lepo in prijetno, nismo upali v usodo, ampak smo bili prepričani, da se bomo srečno vrnili, ker, Zdravko, si bil ti z nami, verjeli smo vate. Žal mi je, da nam ni bilo dano, da bi preživeli še več tako lepega časa skupaj. Premalo je strani, da bi opisala vse te lepe misli in stvari, ki me bodo spominjale nate. Zdravko, vedi, tvoji prijatelji te nikoli ne bomo pozabili, pogrešali te bomo … Pogrešali tvoj nasmeh, dobro voljo, tvoje nasvete, pogrešali s tabo preživete ure in tvoje nedeljske popoldneve z našimi ko­nji … Vse, kar si odnesel s seboj. Močna molitev za tvojo vrnitev ni bila uslišana, vem pa, da si mirno in z očiščeno dušo odšel, ker si naredil veliko, veliko do­brih del, in vedi, nekoč se bomo zopet sre­čali tam Onkraj, do takrat pa naj ti bo lepa angelska družba in bodi naš velik vzornik. Skupaj s tvojimi se bomo trudili, da vsaj nekaj tvojih želja uresničimo. Hvala, res hvala! Od nas ne boš nikoli pozabljen! ¦ Dobrepoljski tekači na polmaratonu v Novem Sadu Ideja, da se tekači ŠD Dobrepolje podamo na tekaško prireditev izven Slovenije, je padla na zaključnem zboru tekačev v lanskem letu. Najprej samo kot ideja, potem pa se je začelo resno razmišljati o tem, sploh po tem, ko je ena od članic ŠD Dobrepolje dobila reklamne letake in ponudbo iz Novega Sada. Alojz Kuplenk Letaki so bili razdeljeni med tekače in ste­kle so prve prijave in odjave. Na koncu je ostalo 6 kandidatov in 1 kandidatka. Bojan je preko e-pošte vzpostavil stik z organiza­torjem in zadeva je bila urejena. 28. 3. so se podali na pot tekači: Gora­zd, Jože, Tadej, Jani, Andrej, Beti in pisec tega članka, ki sem se zadolžil za prevoz in organizacijo. Pred odhodom smo se vsi še poslikali skupaj z zastavama, tako klubsko kot slovensko. Sledilo je 500-kilometrsko potovanje do Novega Sada. Zanimivost na srbski meji: »Kakva je ova sportska ekipa?« vpraša policist na meji. Jaz mu pogumno odgovorim, da smo tekači iz Slovenije in da gremo na polma­raton v Novi Sad. Policist za nekaj časa utihne, nato pa doda: »Ovako sad momci, ovde ćete ostaviti kombi i dalje trčati do Novog Sada.« Nato se je zasmejal in zaže­lel srečno pot. Po šesturni vožnji smo, precej zdela­ni, lačni in nekateri tudi žejni, prispeli v Novi Sad. Poiskali smo hotel Vojvodina v središču mesta, se namestili in pohiteli is­kat krčmo s srbskimi specialitetami. Malo smo spraševali ljudi, ki so nam celo pre­več vljudno hoteli pomagati in nas vodili po ulicah gor in dol. Že malo naveliča­ni smo se le ustavili v eni od gostiln in na koncu se je izkazalo, da je bila izbira prava. Ko so bili želodčki potešeni, smo se odpravili na raziskovanje po mestu. Ugotovili smo, da je mesto lepo, ljudje prijazni, pivo v barih pa še boljše. V poznih večernih urah smo se vrnili v hotel. Nekaj jih je sklenilo, da morajo izkoristiti priložnost in iti še malo razi­skovat nočno življenje. Vendar to ni vplivalo na tekaško spo­sobnost, saj so vsi z lahkoto pretekli pol­maraton in dosegli odlične čase. Zado­voljstvo je bilo veliko, vzdušje odlično. Vabljeni smo bili na zaključno »fešto«, ki naj bi se odvijala zvečer, vendar smo se odločili za vrnitev domov. ¦ Občinska futsal liga 2015 V organizaciji Zveze špor tnih organizacij Dobrepolje poteka ob petkih zvečer občinska liga v futsalu. Spomladanski del se je začel 10. aprila in bo trajal do 26. junija. Bojan Novak, ZŠO Dobrepolje Letos v ligi igra 9 ekip, prijavljenih pa je kar 153 igralcev, pretežno iz naše občine. V času oddaje tega prispevka sta bila odigrana dva kroga. Spodaj si lahko pogledate trenutne rezultate in lestvico. Vse o ligi (termini, razpored, rezultati, lestvice, kratka poročila) pa si lahko preberete na novi spletni strani ZŠO Dobrepolje (www.zso-dobrepolje.si). Ligo pa lahko spremljate tudi na Facebook strani ZŠO Dobrepolje. REZULTATI – 1. krog (10. 4., igrišče v Predstrugah): ŠD PREDSTRUGE ­ ŠD DOBREPOLJE SNEŽAK 0 : 3 FUTSAL KLUB DOBREPOLJE – MLADI ­ BAR MAJOLKA ŠD PONIKVE 0 : 8 KMN ZAPOTOK ­ FUTSAL KLUB DOBREPOLJE 1 : 4 GALAXY TEAM ­ OUTSIDER ŠD STRUGE 3 : 4 Ekipa K Team ŠD Kompolje je bila prosta. REZULTATI – 2. krog (17. 4., igrišče na Vidmu): ŠD DOBREPOLJE SNEŽAK ­ FUTSAL KLUB DOBREPOLJE – MLADI 10 : 0 FUTSAL KLUB DOBREPOLJE ­ GALAXY TEAM 4 : 2 K TEAM ŠD KOMPOLJE ­ OUTSIDER ŠD STRUGE 4 : 3 ŠD PREDSTRUGE ­ BAR MAJOLKA ŠD PONIKVE 2 : 4 Ekipa KMN Zapotok je bila prosta. LESTVICA PO ODIGRANEM 2. KROGU: št. tekem zmage remiji porazi TOČKE dani goli prejeti goli gol razlika 1 ŠD DOBREPOLJE SNEŽAK 2 2 0 0 6 13 : 0 13 2 BAR MAJOLKA ŠD PONIKVE 2 2 0 0 6 12 : 2 10 3 FUTSAL KLUB DOBREPOLJE 2 2 0 0 6 8 : 3 5 4 K-TEAM ŠD KOMPOLJE 1 1 0 0 3 4 : 3 1 5 OUTSIDER ŠD STRUGE 2 1 0 1 3 7 : 7 0 6 GALAXY TEAM 2 0 0 2 0 5 : 8 -3 7 KMN ZAPOTOK 1 0 0 1 0 1 : 4 -3 8 ŠD PREDSTRUGE 2 0 0 2 0 2 : 7 -5 9 FUTSAL KLUB DOBREPOLJE – MLADI 2 0 0 2 0 0 : 18 -18 LESTVICA NAJBOLJŠIH STRELCEV PO ODIGRANEM 2. KROGU: Jože Padar 4 goli, Jure Hočevar, Mark Bahovec, Matej Strah in Gregor Klinc 3 goli FAIR PLAY LESTVICA PO ODIGRANEM 2. KROGU: ŠT. TEKEM PREKRŠKI RUMENI KARTONI RDEČI KARTONI TOČKE 1 ŠD DOBREPOLJE SNEŽAK 2 5 0 0 5,00 FUTSAL KLUB DOBREPOLJE – MLADI 2 5 0 0 5,00 3 ŠD PREDSTRUGE 2 8 0 0 8,00 BAR MAJOLKA ŠD PONIKVE 2 8 0 0 8,00 5 GALAXY TEAM 2 7 1 0 10,00 6 FUTSAL KLUB DOBREPOLJE 2 11 0 0 11,00 7 OUTSIDER ŠD STRUGE 2 11 1 0 14,00 8 K-TEAM ŠD KOMPOLJE 1 5 0 0 5,00 9 KMN ZAPOTOK 1 5 1 0 8,00 TERMINI NASLEDNJIH KROGOV: 7. krog – petek, 29. 5., igrišče v Predstrugah 4. krog – petek, 8. 5., igrišče v Kompoljah Ure tekem: 18.30, 19.15, 20.00 in 20.45 5. krog – petek, 15. 5., igrišče v Strugah Vabljeni k ogledu kvalitetnih tekem in k spremljanju lige 6. krog – petek, 22. 5., igrišče v Strugah na spletni strani. Ste že pripravili svoje kolo? Očiščeno in tehnično urejeno vam bo prijazno služilo in delalo družbo vse do jeseni. Če boste začeli takoj in pridno vztrajali, potem boste gotovo dobro pripravljeni za naš 17. MARATON TREH OBČIN, ki bo v nedeljo, 7. junija 2015, s startom ob 9. uri na Kolodvorski cesti v Grosuplju. Udeleženci bodo lahko izbirali med tremi v celoti asfaltiranimi progami v dolžini 92, 80 ali 56 km ter MTB progo, ki bo speljana po vzhodnem delu dvonamenske planinsko-kolesarske poti v dolžini cca. 35 km, primerni samo za gorska kolesa. Za družine in manj pripravljene kolesarje, predvsem tiste, ki želijo uživati v neokrnjeni naravi, bo or­ganiziran družinski maraton v dolžini cca. 15 km, za spremljevalce kolesarjev pa pohod v okolico, da bodo čakanje lahko koristno izkoristili. O prijavah in podrobnostih vas obveščamo na internetni strani: www.kolesarsko-drustvo-grosuplje.si/maraton. Nedeljo, 7. junija, si rezervirajte za kolo. Start in cilj maratona bosta v središču Grosuplja na Ko­lodvorski cesti. Cesta bo zaprta za promet; za udeležence bo postavljen šotor; v bližini bodo zagotovljena parkirišča. Tri asfaltirane proge, enake kot v preteklih letih, bodo potekale po občinah Grosuplje, Dobrepolje in Ivančna Gorica s startom ob 9. uri, in sicer: • 92-kilometrska proga z vzponom na 600 metrov visok Ko­rinj za dobro pripravljene rekreativce; • 80-kilometrska proga po isti trasi, le brez vzpona na Ko­rinj; • 56-kilometrska proga, delno skrajšana v občini Ivančna Go­rica. MTB proga v dolžini 44 km s startom ob 9.15 je primerna samo za gorska kolesa in bo letos prvič speljana po vzhodnem delu obnovljene dvonamenske grosupeljske planinsko-kolesar­ske poti. Za družine, manj pripravljene kolesarje, predvsem tiste, ki želijo uživati v druženju in neokrnjeni naravi, bo organiziran DRUŽIN­SKI MARATON v dveh variantah, 15 oz. 26 km. Med postankom pri okrepčevalnici bo voden ogled razvalin boštanjskega gradu in Krajinskega parka Radensko polje. Pot je delno makadamska. Start bo ob 9.30. Za spremljevalce, ki ne bodo kolesarili, pa bo organiziran pohod na Cerovo z ogledom učne poti »Po sledeh vodomca«. Otroci do 15. leta starosti se maratona lahko udeležijo le v spremstvu odrasle osebe. Maraton bo potekal v normalno od­vijajočem se prometu, upoštevajoč cestno-prometne predpise; organizator bo poskrbel za usmerjanje na križiščih. Računamo na strpnost med udeleženci, saj organizator ne prevzema odgo­vornosti za škodo, ki bi jo udeleženci povzročili ali utrpeli. Za vse udeležence je obvezna uporabo zaščitne čelade. Startnine: • MARATON (cestni in MTB): 20 evrov; v predplačilu do 4. 6. znaša 15 evrov. Za skupine 10 ali več udeležencev in za imetnike olimpijske kartice se prizna popust 3 evre (popusti se ne seštevajo); • DRUŽINSKI MARATON: 10 evrov za odrasle in 1 evro za otroke do 15. leta starosti. • Prispevek za pohod: 5 evrov. Startnino je možno plačati: • na startu od 7.30 dalje; • preko interneta: www.kolesarsko-drustvo-grosuplje.si/ maraton do vključno 4. 6.; • v Študentskem klubu GROŠ, Grosuplje, Industrijska cesta 1G (v lokalu HotSpot), do vključno 4. junija do 12. ure. Na internetni strani bodo sproti objavljene vse informacije v zvezi z maratonom, dodatne pa so na voljo na tel. 031-206-745 po 16. uri. Udeležencem s plačano startnino bodo ob progah na voljo okrepčila in potujoči servisi; ob vrnitvi kupona na cilju pa bo vsak udeleženec deležen malice, darila, medalje in žrebanja praktič­nih nagrad. Posebna priznanja bodo prejeli najstarejši in naj­mlajši udeleženec ter najštevilčnejša skupina. Glavna nagrada je kolesarski računalnik Garmin EDGE Touring Plus. Vljudno vabljeni! Kolesarsko društvo Grosuplje KINO DOBREPOLJE -KINOPROGRAM MAJ 2014 ameriški animirani film sinhroniziran v sl. POŠASTI Z UNIVERZE KRATKA OZNAKA: Nepozabne Pošasti iz omare se vračajo na veliko platno, z zgodbo o študentskih letih enookega zelenca Mika in sinjega kosmatinca Sullyja. 17-letni Mike je navdušen, da se bo lahko na uni­verzi za strašenje začel učiti vseh skrivnosti pošastnega obnašanja, vendar njegove načrte prekriža zabavljaški in pri vseh priljubljeni Sully, ki postane njegov največji tekmec. Zaradi številnih zabavnih študentskih norčij se vedno znova znajdeta v težavah, med reševanjem iz zagat pa počasi spoznavata, da si nista tako zelo različna ter da se imenitno dopolnjujeta, če le uspeta pozabiti na večna nesoglasja in medsebojne potegavščine. DOLŽINA: 1 ura 42 MINUT. ameriški animirani film sinhroniziran v sl. AVIONI KRATKA OZNAKA: Ustvarjalci zabavne animacije Avtomobili predstav­ljajo nov svet komičnih letalskih avantur, na katere se poda mladi prašilnik Praško, ki bi rad zamenjal delo na kmetiji za divje zračne dirke z najhitrejšimi letali. Toda Praško se boji višin, zato ga v uk vzame prizemljeni veteran Kapitan. Kljub godrnjanju čemernega dvokrilca Šlepnostopa se Praško s pomočjo prijateljice viličarke Loti in čudaške cisterne za gorivo Eksa loti učenja zahtevnih zračnih manevrov, da bi lahko na dan dirke vsem domišljavim letalcem dokazal, da lahko vsak dovolj zavzet letalec poseže po največjih višinah in hitrostih. DOLŽINA: 1 ura 32 minut Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče, ni več tvojega smehljaja, utihnil je tvoj glas, bolečina in samota sta pri nas. Zato pot nas vodi tja, kjer sredi tišine spiš, a v naših srcih ti živiš. ZAHVALA V 81. letu smo se poslovili od naše drage mame, babice, sestre in tete FRANČIŠKE ŠTRUBELJ, rojene Vodičar (1934–2015), Dune mame iz Zdenske vasi. Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, vaščanom in znancem za vse tolažilne besede in izrečeno sožalje, za darovano cvetje, darove za cerkev, sveče in svete maše. Posebna zahvala velja pomožnemu škofu Antonu Jamniku, župniku Francu Škulju in vsem prisotnim duhovnikom za izjemno lepo opravljen poslovilni obred, moškemu pevskemu zboru za srčno zapete pesmi, cvetličarni Lilija za opravljene pogrebne storitve ter gospem za pomoč in strežbo v vežici. Hvala vsem, ki ste se v tako velikem številu poslovili od nje in jo pospremili na njeni zadnji poti. Še enkrat hvala, da ste z našo Duno mamo delili radosti življenja, se z njo veselili, jo imeli radi in jo boste ohranili v lepem in hvaležnem spominu. Žalujoči, vsi njeni V Zvone Štrubelj ROŽA Življenje naše lepo je, kot roža, ki odpre se, cveti in hrepeni. Želi, da dolgo bi živela, išče sonca in luči, ko končno pride njena ura, skloni glavo, odcveti. Življenje naše lepo je, kot roža, ki odpre se, cveti in hrepeni. To ni le zgodba lepe rože, tudi moja, tvoja je! Na poti k soncu ne pozabi, da kot roža krhek si. Življenje naše lepo je, kot roža, ki odpre se, cveti in hrepeni. Zdaj prazna vaza je ostala, sonce solze naj suši! Lepote roža ni zgubila, le drugače jo živi. Življenje naše lepo je, kot roža, ki odpre se, cveti in hrepeni. PS: To pesem je s svojimi prijatelji na pogrebu zapel pokojni mami njen sin, duhovnik Zvone. Bilo lepo je – prelepo, skalilo srečo je slovo, slovo za nas najhujše zlo, spoznali smo, da te ne bo! Za zmeraj si zaspala v neskončni čas in hkrati boš ostala še tu, del nas. Za vso dobroto, ki si nam jo dala, draga mama, babi, iskrena HVALA. V vseh naših srcih delčki tebe draga mama, babi so ostali, do tedaj, ko spet ob tebi se bomo zbrali. Draga mama, babi, RADI TE IMAMO. ZAHVALA Ob boleči in nenadomestljivi izgubi naše drage mame, babice, sestre, tete, botrice STANISLAVE PUGELJ, roj. HRIBAR (13. 6. 1948–17. 3. 2015), iz Strug se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, vaščanom in znancem za vse tolažilne besede in izrečeno sožalje, za darovano cvetje, sveče, svete maše in finančni prispevek. Hvala vsem, ki ste jo kropili, zanjo molili in se v tako velikem številu poslovili od nje na njeni zadnji zemeljski poti. Hvala vsem, ki ste ji v času njenega življenja kaj dobrega storili in ki ste jo v času njene bolezni obiskovali. Posebej bi se zahvalili dr. Mariču, ZD Videm, in dr. Likarjevi, ZD Velike Lašče, za vso pomoč v času njene bolezni, zdravnikom in zdravstvenemu osebju v UKC – diabetološkemu in pulmološkemu oddelku Ljubljana za zdravstveno oskrbo v času njene težke bolezni. Lepa hvala pacientki Adrijani, ki je v času mamine hude bolezni bdela nad njo in ji nudila nesebično pomoč. Zahvala cvetličarni Lilija za lepo opravljene pogrebne storitve. Zahvala gospodu župniku Marinku za lepo pogrebno mašo in pogrebni obred. Zahvala moškemu in mešanemu pevskemu zboru za lepo zapete pesmi. Hvala gospe Greti za molitev v vežici in Tekavcovi Slavki za tridnevno molitev v kapeli. Hvala vsem, ki vas nismo imenovali, pa ste nam v teh težkih trenutkih kakor koli pomagali. Vsem skupaj in vsakemu posebej naj Bog povrne za vašo dobroto. Ohranite našo ljubljeno mamo, babi v lepem spominu. Žalujoči, vsi njeni, ki smo jo imeli neizmerno radi.