ISSN 1318-4377 REVIJA SLOVENSKIH GRAFIČARJEV 4/2008 CENA EUR 4,60 GRAFIČAR 9771318437109 ROLAND 500 Dovršeno obrača nje: Inline obračalni sistem s prevlekami OptiPrint. Prihranite čas s hitro proizvodnjo in poenostavljenim postopkom v procesu produciranja - ROLAND 500 v formatu B2 je specializiran tudi za obojestranski tisk pri einem prehodu, z novim Inline obračalnim sistemom. Njegove karakteristike: hitrost do 15.000 pol/h, OptiPrint prevleke za brezmadežno tiskanje in prihranek prostora z enim obračalnim bobnom. Za komercialne tiskarne so na voljo stroji za tisk zdesetimi barvami in vmesnim obračalnim sistemom. Za bolj zahtevne tiskarne, ki se ukvarjajo tudi s tiskom embalaže, paje stroj dobavljiv tudi zdvojnim lakirnim členom. Z največjim povdarkom na prihranku časa. Želite več informacij? Obrnite se na nas! MAN Roland d. o. o., Tolstojeva 9 a, 1000Ljubljana, Telefon: 01/ 565 92 35, www.man-roland.si Ekonomija in ekologija se dopolnjujeta. Okolju prijazen tisk pomaga zniževati stroške in na tržišču ustvarja pozitiven vtis. Vaši kupci bodo vse bolj zainteresirani sodelovati z zeleno tiskarno. Delajmo skupaj in razvijajmo prilagojene rešitve: "Misli ekonomično, tiskaj ekološko". www.heidelberg.com MICHAEL HUBER GmbH München TISKARSTVO PRED SPREMEMBAMI SVETOVANJE IN SERVIS MEŠALNICA OFSETNIH TISKARSKIH BARV SEDEZVLJUBLJANI TISKARSKE BARVE VRHUNSKE NEMŠKE KAKOVOSTI Huber, Hostmann & Steinberg, Gleitsmann, Stehlin & Hostag, Npi, Info Lab SKALNE barve (Unicum®, Rapida®, Reflecta®, Resista®) PANTONE® osnovne nianse HKS® osnovne nianse ROTO heat in cold set barve SPECIALNE barve (Tyvek, Syntape, Folien) ECO barve LAKI (disperzijski, ofsetni, UV) pomožna sredstva FLEKSObarve na vodni in organski osnovi Obisk, velikost in obseg poslov na Drupi so bili zelo spodbudni za tiskarstvo. Nobena od meni znanih Drup ni prinesla toliko novosti. Pri tem ne mislim na sprememb v tehnologiji, ampak v poslovni praksi. In katere so te spremembe? ✓ Grafične priprave s poslovnega vidika skoraj ni več. Priprava slik, besedil in strani je postala integralni del redakcij, založniških oddelkov, agencij ... Prav zato veliko mladih na Drupi in sorazmerno malo ponudnikov specializirane opreme za pripravo. Grafična priprava postaja s standardnimi orodji samo še problem sistemske administracije, medtem ko uporabniki kmalu ne bodo ve- deli nič o barvnem upravljanju, tekstovnih formatih, PDF-zapisih, saj bodo nji- hove sisteme vzdrževali le redki specialisti za administriranje informacijskih si- stemov. ✓ Digitalni tisk prevzema pobudo za inovacije v tisku oziroma razmnoževanju. Klasični ofsetni tisk je v veliko primerih še nenadomestljiv, vendar pa mu »digi- talci« z novostmi močno konkurirajo. Ne gre le za možnosti digitalnega tiska, ko s hitrostjo tiska menjamo tudi tiskovno formo; glavna prednost je v ločitvi spe- cifičnih znanj od uporabniških. O tem sem pisal že pred Drupo. Želja današnje- ga uporabnika je tisk brez znanja o lastnostih papirja, barve, dodatkov in nasta- vitev stroja. ✓ Informacijsko integrirana tiskarna je realnost, nič več ideja ali plan. Tiskarna se integrira s svojim poslovnim okoljem, najbolj z naročnikom, v prihodnje pa tudi z uporabnikom. Distribucijski sistemi časopisov in periodike so v časopis- nih tiskarnah skoraj že uvedeni, zato se podobne rešitve pričakuje tudi na po- dročju propagande, knjig in embalaže. O tem in še o veliko drugih stvareh smo govorili na posvetu, ki sta ga organizi- rali zbornica in visoka šola. Žal nam je zmanjkalo časa za razprave. Prav tako ni bilo mogoče strniti predavanj v nekaj zaključkov, ki bi jih bilo treba upoštevati v vsakodnevni praksi. Odziv in pomen kažeta, da bi bilo smotrno v okviru zbor- nice pripraviti delavnice z ožjo vsebino. Menim, da bi bile za slovenske tiskarje pomembne naslednje teme: ✓ procesna in poslovna informatika; sistem upravljanja in vodenja, ✓ metode industrijskega inženiringa (tpm, standardizacija ...), ✓ papir, njegova kakovost in možni prihranki, ✓ praksa za prakso (ofsetni tisk - digitalni tisk) ipd., vse našteto v sklopu, ki smo ga začeli s posvetom Drupa po Drupi. ✓ današnjem uvodniku sem nameraval pisati o rezultatih poslovanja 2007; sku- pne bilance so sicer že pripravljene, nimam pa še nekaterih posamičnih. Rezul- tati so presenetljivi. Tiskarstvo seje močno izboljšalo, preseneča pa poslabša- nje v založništvu; časopisni založniki so poslovali negativno. Naš lanski zmago- valec Leykam pa je še vedno za zgled. Več o tem v prihodnji številki. Ivo Oman TORAY polimerni klišeji za vodno razvijanje (torelief, torefleks) in Dantex razvijalni stroji • mešanje iz barvnih koncentratov • maksimalna pigmentacija barv • odlična kakovost • barve tipa sveže, folije, plakatne, brez vonja (tudi dc), uv • kratki roki izdelave Zastopa in prodaja PERLA, d. o. o. Motnica 2, IOC Trzin 1236 Trzin telefon 01 563 74 26 faks 01 563 74 27 elektronska pošta: perla@siol.net 4 B Katera stniktiira?Kakšna belina?Kolikšna teža Ruzličiće strakftir, gnmuitiirfn,OflteiiLm /'••sttmirnili papirjev so ic t minirntane, da razliko opazijo le sepro/i sionalä! K«'l vodilni ili-iriliulfi-papirja in papirju dopolnilnih ]>i/>izvöjJov za gralimi in pisarniški trgzagotavljamo celovito ponudbo najboljši Si--..^•/iixjr - j''*'-- Zc'ir-' wzflz-Vw 1 '■'Y papirja in papi iju dopolnilnih | noizvudov /a gral'irni in pisarniški trg zagotavljamo celovito ßöitudbo najin iljših i m svi'Kivnui znamk papirjev. Hkrati sq odlikujemo po igferstni storitvi, napisani na kožo vsaki posamični stranki. KOMUNICIRANJE HITRO BRANJE - ZGOLJ UTVARA? UVOD Zakajodkriti skrivnosti hitrega branja? Z znanji, ki so potrebna za hi- tro branje, bi moral biti sezna- njen vsak študent, še posebno pa študent grafike. Pomembna so predvsem pri oblikovanju in po- stavljanju besedila, da s tem olaj- šamo bralcu razumevanje napisa- nega in kakovostnejše pomnje- nje. S člankom smo osredotočeni na opis branja tiskanih medijev, čeravno pridobimo vedno več in- formacij na spletu, torej na zaslo- nu. Vse opisane značilnosti in metode hitrega branja se lahko aplicirajo tudi na branje iz elek- tronskih medijev. Literaturni viri, iz katerih sem izhajala, so večkrat uporabljeni v diplomskih nalogah diploman- tov pedagoške fakultete - torej jih kot pripomočke uporabljajo tudi vede, katerih primarna nalo- ga je naučiti ljudi, učiti se. Na- slovi nalog so bili v povezavi z učenjem branja in izboljšanjem veliko različnih področij, ki so povezani z branjem, učenjem, zaznavanjem, sposobnostmi ipd. Za pisanje članka o hitrem bra- nju sem se odločila tudi zato, ker bi sama rada brala hitreje. (S tem ne mislim, da bi želela prebrati več romanov v eni noči. Ne, pri bra- nju romana uživam in nočem, da bi se prehitro končal, saj tako sploh ne bi mogel napraviti name prave- ga vtisa.) Hitro bi rada prebrala (prelete- la) goro knjig in prebrskala ne- šteto internetnih strani, ki so pri- poročene kot študijska literatura. Še posebno je hitrost branja po- membna pri podiplomskem štu- diju, ko je literature še toliko več. Hkrati s hitrostjo pa je treba iz- boljšati tudi kakovost pomnjenja podatkov in informacij, ki smo jih prebrali. S tem člankom sem hotela predstaviti možnost, kako pre- brati vso literaturo v krajšem ča- su in si vse to zapomniti hitreje - in to je ključ; le pot do cilja ni ta- ko preprosta, kot sem pred začet- kom pisanja pričakovala. Lastni trud je edino, s čimer je mogoče izboljšati svoje bralne sposobno- sti. S tem člankom želim poma- gati tudi vsem sošolcem in štu- dentom, ki prihajajo za menoj, da bi se hitreje in uspešneje pri- pravili na izpite. 1 O BRANJU 1.1 DEFINICIJE BRANJA Angleška beseda reading izvira iz anglosaksonske besede redan, kar pomeni poučiti se. Definicije branja se med seboj razlikujejo po tem, kateremu procesu v bra- nju pripisujejo odločilno vlogo. V prvo skupino sodijo definicije, ki poudarjajo pri branju pred- vsem procese zaznavanja, v dru- go tiste, ki poudarjajo semantič- no/pomensko plat, v tretjo ta- kšne, ki opredeljujejo branje kot večstopenjski proces, v katerem sodelujejo različne sposobnosti, in v zadnjo skupino definicije, ki poudarjajo zvezo med branjem in mišljenjem. Povzetek slednjih je grafično prikazan na sliki 1. Za ta članek sem izbrala defini- cijo, ki jo v svoji knjigi navaja Tony Buzan. Zelo lepo je opre- deljena, razložena in sistemizira- na. Poznavanje elementov in procesov branja je rabilo kot te- melj za različne metode hitrega branja. Branje pomeni ustvarjanje odnosa med posameznikom in sporočili, podanimi v simbolih. Običajno ga označujemo tudi kot učenje glede na zaznavanje z vidom. Celoten proces branja lahko razdelimo na sedem sto- penj: 1. Prepoznavanje - bralec mo- ra prepoznati abecedne simbole. 2. Sprejetje - čutni proces, pri katerem oko sprejema svetlobo, ki se odbija od besede in jo nato posreduje možganom. 3. Notranje strnjevanje - ustreza osnovnemu dojemanju in se nanaša na povezovanje vseh prebranih sporočil z drugimi ustreznimi deli. 4. Zunanje strnjevanje - sem sodijo razčlenjevanje, kritičnost, presoja, izbiranje in zavrnitev. Tu bralec pridruži pravkar pre- branemu gradivu svoje predho- dno znanje. 5. Ohranjevanje v spominu - na tej stopnji se podatki uskladi- ščijo. Prenesejo se v trajni spo- min. 6. Priklic - sposobnost posa- meznika, da iz uskladiščenih po- datkov izbere tistega, ki ga v ti- stem trenutku potrebuje. 7. Sporočanje ali raba - takoj- šnja ali naključna uporaba sporo- čila. Sem prištevamo tudi mišlje- nje (Buzan 1982: 32-33). 1.2 SLABE BRALNE NAVADE Med slabimi bralnimi navada- mi se najpogosteje pojavljajo: ne- koncentrirano branje, subvokali- zacija in regresija očesnih gibov. SPORAZUMEVANJE Vsem slabim bralnim navadam je skupno to, da bistveno zmanj- šujejo učinkovitost pri branju, in sicer upočasnjujejo tako hitrost branja kot tudi razumevanje pre- branega (Pečjak, S. 1991: 99). 1.2.1 KONCENTRACIJA Koncentracija pri branju po- meni, da mislimo samo na to, subvokalizacija pa označuje šepe- tanje ali rahlo premikanje ustnic. Oba pojma torej označujeta, da pri tihem branju sodelujejo go- vorni organi. Hitrost branja je pri tem omejena s hitrostjo govo- ra, ta pa se pri odraslem bralcu giblje med 100 in 120 besed na minuto. V nekaterih primerih pa je subvokalizacija celo priporo- čljiva: je, da odstavek kljub nerazume- vanju beremo naprej in se ob koncu prebranega vrnemo nazaj na to mesto. Lahko se zgodi, da med nadaljnjim branjem zopet ujamemo rdečo nit, če pa se to ne zgodi, posvetimo več časa le tiste- mu delu besedila, ki ga ne razu- memo. Nepotrebni gibi oči med branjem so prikazani na sliki 2. i f \ dražljaj SENZORNI SPOMIN KRATKOROČNf SPOMIN DOLGOROČNI SPOMIN notranji dražljaj znanje spretnosti izkušnje prepoznavanje identifikacija delovni spomin odgovor i ponavljanje Slika 1. Proces zaznavanja in pomnjenja. zabloda s pogledom očesni gibi besede preskok nazaj l Slika 2. Nepotrebni gibi oči med branjem. kar beremo v besedilu, da torej razmišljamo samo o vsebini bese- dila. Med dejavniki, ki vplivajo na koncentracijo, ločimo zuna- nje in notranje. Zunanji dejavni- ki so: hrup, nenavadna svetloba, bleščanje, slab tisk itn. Med no- tranje pa prištevamo: zdravje, umirjenost, interes, zanimanje ipd. Zbranosti se lahko naučimo z enostavno vajo: »Zaprite oči. Predstavljajte si lepo rdečo vrtni- co. Mislite eno minuto samo na to vrtnico.« (Pečjak, S. 1991: 99 -101) 1.2.2 (SUB)VOKALIZACIJA Vokalizacija pomeni glasno ali polglasno izgovarjanje besed, 2 pri branju težkega, zahtevne- ga besedila, 2 pri branju besedila v tujem jeziku, 2 kadar se v besedilu srečamo z novo neznano besedo. (Pečjak, S. 1991: 117) 1.2.3 REGRESIJA Regresija pomeni, da se pri bra- nju z očmi vračamo nazaj na ti- sto, kar smo že prebrali. Je v tesni povezavi z nekoncentriranim branjem. Tako izgubimo veliko časa in še razumevanje je oteženo (Pečjak, S. 1991:118-119). Regresija se pogosto pojavi pri zahtevnejšem branju. V tem pri- meru dosti strokovnjakov svetu- 1.3 DEJAVNIKI BRALNE UČINKOVITOSTI 1.3.1 PERCEPCIJSKI PRO- CESI PRI BRANJU Ko bralec zaznava črke in bese- de, jih razvršča v določene skupi- ne po zunanji obliki. Lahka per- cepcija je bistvena za hitro bra- nje. Brez natančne percepcije ni mogoče miselno branje, tj. razu- mevanje, interpretacija in vre- dnotenje. Laže razločujemo črke, ki imajo simetrično obliko v primerjavi s črkami z nesimetrično obliko. Hitreje razpoznamo tudi okrogle in vertikalne črke. Črke je laže prepoznati tudi na začetku in koncu besede kot pa na sredini. Pri znanih besedah je za razpo- znavo dovolj že, če za hip pogle- damo videz besede in mogoče še začetni soglasnik. Pri tipografski ureditvi so bistveni naslednji teh- nični dejavniki: 2 med tiskanimi črkami in ozadjem mora biti čim večji kon- trast v barvi (črno na belem), 2 vrstica naj bo dolga pribli- žno 105 mm, 2 besedilo naj bo napisano z malimi črkami (okrog 11 pt). Seveda pa tudi pri percepciji najbolj vpliva mentalna naravna- nost posameznika zaradi njego- vega interesa za posamezno po- dročje (Pečjak S. 1991:14-15). 1.3.2 GIBANJE OČI PRI BRANJU Oči med branjem skačejo in se ustavljajo. Gibi so kratki in traja- jo v povprečju 22 milisekund, postanki (fiksacije) pa so daljši in trajajo kakih 250 milisekund. Gibanje oči med branjem je she- matsko prikazano na sliki 3. Ve- čino bralnega časa, kakih 93 od- stotkov, vzamejo postanki in sa- mo sedem odstotkov gibi. Oko je med gibanjem slepo. Besedilo za- znavamo samo med postanki, za- to je za hitro branje pomembno, da se oči čim manj gibajo. Pri hi- trem branju težimo k čim manj- šemu številu postankov in čim širšemu zaznavanju besedila (Pe- čjak, V. 1991:29). 1.3.3 BRALNO POLJE Naše oko je sestavljeno tako, da vidimo sliko najostreje v tistem delu, kamor je usmerjen naš po- gled. Če opazujemo kakšen pri- zor, so vzorci okoli točke fiksira- nja jasni in razločni, drugje pa manj ostri (slika 4). Razločno ali fovealno vidno polje je približno UČENJE Slika 3. Postanki (fiksacije) očesnih gibov. očrtano dve stopinji glede na vi- dno os pri razdalji 40 centime- trov. Okoli fovealnega polja leži perifovealno polje, kjer je vid manj oster, toda če smo dovolj pozorni, lahko prepoznamo zna- čilne, v berilu prevladujoče črke ali krajše besede. Fovealno in pe- rifovealno polje skupaj obsegata od 12 do 17 črk. Še naprej paleži polje obrobnega vida. V njem ne vidimo besed jasno, temveč za- brisano. Besede in črke ne prepo- znamo, lahko pa jo uganemo. Za hitrejše branje je treba tudi razši- riti svoje bralno (vidno) polje (Pečjak, V., 1991: 32-37). Slika 5 predstavlja eno izmed vaj za razširjanje vidnega polja. Pogled usmerimo v središče kroga in po- skušamo prebrati čim več črk. 1.3.4 BESEDNJAK Osebni besednjak so vse bese- de, ki jih pozna posameznik, in se deli na aktivni in pasivni bese- dnjak. Aktivni je tisti, ki ga upo- rabljamo pri govorjenju in pisa- nju, pasivnega pa pri poslušanju in branju. Obseg pasivnega in deloma tudi aktivnega besednja- ka se povečuje z branjem, obe- nem pa je bogat besedni zaklad eden od bistvenih pogojev za do- bro razumevanje prebranega. Be- sedni zaklad širimo pisano na več načinov: s pomočjo konteksta, z analizo besed (besedo razčlenimo Slika 4, zgoraj. Vidno polje. Slika 5, spodaj. Vaja za razširjanje vidnega polja. c c c s s s s a a a s a e a e e a a o a e o X o e a a e o e a a e a s a a a s s s s c c c zmtmnmm Slika 6. Črkovni pasovi. na morfeme) in s priročniki, ki razlagajo pomen besed (slovarji, leksikoni, enciklopedije; Pečjak, V., 1991: 117-126). 1.3.5 RAZUMEVANJE Na razumevanje vplivajo trije dejavniki: zaznavanje gradiva ter procesi v delovnem in dolgoroč- nem spominu. Zmogljivosti kratkoročnega spomina ni mo- goče povečevati, vendar je mogo- če naše možgansko skladišče bolj izrabiti, če podatke vlagamo vanj sistematično (Pečjak, V., 1991: 110-111). Pri razumevanju imata največji pomen koncentracija (glej po- glavje 1.2.1) in zainteresiranost za snov. 1.3.5.1 Manjkajoče črke Za razumevanje ni treba dojeti vsake posamezne črke. Besedilo lahko razumemo kljub izpušča- nju nekaterih črk (npr.: R klam ranje so si izm sl li v Zdr ž h drž ah.) (Urbane, 1995:51). Besedi- lo lahko razumemo kljub manj- kajočim črkam zaradi celotnega skeniranja besed. Besede, ki jih pogosto uporabljamo, se namreč vtisnejo v dolgotrajen spomin in tako v trenutku prepoznamo be- sedo. 1.3.5.2 Zgornji črkovni pas Če bi imeli pred sabo samo spo- dnjo polovico črk, besedila ne bi mogli prebrati. To pomeni, da zgornji del besed daje značilno podobo - značilne oblike, ki na- redijo besede razpoznavne (Ur- banc, 1995: 52). Če stavku zakrijemo spodnji del srednjega črkovnega pasu, bomo besedilo lahko vseeno ne- moteno prebrali. Za razpoznavo besed je odločilen zgornji del sre- YIPA9 VI PAP VIDEM KRŠKO d.d. • ČASOPISNI PAPIR • GRAFIČNI PAPIRJI • EKOLOŠKI/RECIKLIRANI PAPIRJI Tovarniška 18,8270 Krško, SLOVENIJA Tel.:+386(0)7 48 11 100 Fax: +386(0)7 49 21 115,49 22 077 E-mail: vipap@vipap.si, http://www.vipap.si Glavni razlog sem izpostavila že v uvodu. V istem času lahko pre- beremo enako količino gradiva do desetkrat hitreje kakor pri sre- dnje hitrem ali pa počasnem bra- nju. Raziskave so pokazale, da je hi- tro branje praviloma učinkovi- tejše od srednje hitrega in zlasti počasnega, ker zahteva večjo po- zornost. Pri počasnem branju preveč pazimo na obliko črk, be- sed ali pa poslušanje svojega gla- su kot pa na to, kar piše. Tudi prehitro branje lahko zmoti mi- selni proces s tem, da postanemo bolj pozorni na hitrost kot pa na razumevanje samo. Odnos med hitrostjo branja in razumeva- njem prebranega prikazuje graf na sliki 7 (Pečjak, V., 1991: 11-13). 2.2 DEFINICIJA HITROSTI BRANJA Hitrost branja pomeni določe- no kvantitativno predelavo in- formacij v določeni časovni eno- ti. Izraža se s številom prebranih besed na minuto. Enostavna for- mula, ki poda hitrosti branja, se glasi: HITROST Slika 7. Prikaz: stopnja razumevanja besedila v odvisnosti od hitrosti. M = povprečno število besed na strani t = čas branja v minutah (Buzan, 1982: 41) Seveda pa je pri tem izračunu vključena zahteva, da razumeva- nje ne sme trpeti zaradi hitrosti pri branju. Resne študije in razi- skave o hitrosti branja določajo kot kriterij najmanj 75- oz. 70- odstotno razumevanje prebrane- ga, tj. daje bralec sposoben pra- vilno odgovoriti na najmanj 75 oz. 70 odstotkov vseh vprašanj, ki se nanašajo na vsebino besedi- la (Pečjak, S., 1991: 29). Glede na hitrost branja deli Pe- čjak, V., ljudi v naslednje skupi- ne: 2 počasni bralci, ki preberejo do 200 besed v minuti, 2 srednje hitri, ki preberejo od 200 do 400 besed v minuti, 2 hitri bralci, ki preberejo od 400 do 600 besed v minuti, 2 zelo hitri bralci, ki preberejo več kot 600 besed v minuti, dnjega črkovnega pasu, za nemo- teno branje pa je potreben še zgornji črkovni pas (slika 6). Lahko bi zakrili tudi zgornji del srednjega črkovnega pasu in opa- zovali samo spodnji del srednjega in spodnji črkovni pas. V tem primeru bi besedilo sicer razu- meli, vendar bi bilo prepoznava- nje besed počasnejše. 2 HITRO BRANJE 2.1 ZAKAJ HITRO BRANJE? Hitrost = N x M * t N = število prebranih strani iö~ 2 izjeme, ki obvladajo metodo preletavanja in preberejo od 800 do 3000 besed na minuto. 2.3 TEHNIKE HITREGA BRANJA 2.3.1 KOORDINACIJA OČI IN ROK To je odlična vaja, ki jo ome- njajo v veliki večini priročnikov za hitro branje. Vloga roke je posebno po- membna pri učenju preletavanja in preskakovanja, kasneje roka to vlogo izgubi. Vaja poteka tako, da položimo roko na stran v knji- gi in nato z njo enakomerno drsi- mo po strani navzdol. Od vrha do konca strani je treba pripoto- vati v štirih sekundah. Pri tem naj oči sledijo konicam prstov in se ustavijo le na vsaki četrti vrsti- Slika 8. Enakomerno drsenje z roko po strani navzdol v štirih sekundah. Oči se ustavijo le na označenih krogcih. ci, kot je v krogcih prikazano na sliki 8. Pri tej vaji urimo pogled, da nemoteno drsi po strani in se ne ustavlja. Ob začetku vadenja nam skoraj ničesar ne bo uspelo prebrati. Najprej si je treba razši- riti vidno polje (Pečjak, V., 1991: 65-71). 2.3.2 NAVPIČNO BRANJE Pri tej vrsti branja se oko pre- mika samo od zgoraj navzdol. Besedilo najbolje zaznamo po navpični sredini strani, sledi za- znavanje na desni in nekoliko manj na levi strani. Zaradi nači- na branja stolpci ne smejo biti preširoki, kar pa je značilnost ča- sopisov in nekaterih ameriških znanstvenih knjig. Takšnega branja se naučimo, da najprej be- remo stolpce z eno besedo, ko to obvladamo, pa začnemo brati postopoma širše stolpce (Pečjak, V., 1991: 72-89). 2.3.3 DIAGONALNO BRANJE Je vmesna oblika med vodorav- nim in navpičnim branjem. Oči se pomikajo poševno v nižjo vr- stico na desno, nato pa na zače- tek naslednje na levo. Naredimo dve fiksaciji: enkrat v levi polovi- ci zgornje vrstice, nato v desni polovici spodnje. Ko osvojimo tehniko, lahko začnemo preska- kovati po dve vrstici hkrati. Pri tem izrabljamo tudi bralno polje zgoraj in spodaj fiksirane besede. Pri diagonalnem branju je razu- mevanje nekoliko večje kot pri navpičnem (Pečjak, V., 1991: 90-93). 2.3.4 PRESKAKOVANJE Pri preskakovanju gre pred- vsem za branje ključnih besed in stavkov, pri tem pa poskušamo uganiti, za kaj gre, zato ga ne mo- TEHNIKE ČITANJA remo upoštevati kot pravo bra- nje. Pri tem si pomagamo s po- vzetki in naslovi poglavij. Oko se le redko ustavi in predela samo kakih 10 do 20 odstotkov bese- dila. Znanstveniki so raziskovali, kako lahko bralec že vnaprej ve, katere besede so ključne, in zato prebere le te (seveda pri tem na- redi tudi nekaj napak). Ugotovili so, da bralec izbira srednje dolge besede, zelo redko pa kratke, med katerimi je veliko veznikov, predlogov, zaimkov. Drugi trdi- jo, da imajo bralci ključne besede že vnaprej v sebi, to jim omogo- ča, da jih izberejo po takšnih zna- čilnostih, kot so dolžina in pre- vladujoče črke. Vendar se dosti- krat zgodi, da teh besed vnaprej ne poznamo. Tehnika preskakovanja ima omejeno uporabo. Uporabljamo jo samo kot usmeritev v obse- žnem ali redundantnem gradivu in pri pomanjkanju časa (Pečjak, V., 1991: 55,97-98). 2.3.5 BRANJE KOT ISKANJE S takšnim branjem preletava- mo besedilo. Pri iskanju natanč- no vemo, kaj iščemo, vendar ne vemo, kje v besedilu se skriva že- leni podatek. Npr. zanima nas, kaj pomeni kratica DTP. Vemo, da je ta podatek v knjigi Knjižna tipografija v poglavju računalni- ško stavljenje, ne vemo pa na- tančno, kje. Iz izkušenj vemo, da naj bi bil zraven prvič omenjene kratice vedno zapisan še pomen. Takšen princip branja lahko pri- merjamo z računalniškim nači- nom iskanja določenih besed. Pri iskanju imamo model tiste- ga, kar iščemo. Med iskanjem primerjamo to, kar vidimo, z modelom v glavi. Ko se vzorec in model ujameta, je iskanje konča- no. Mimo bralčevih oči švigajo besede, ki jih bralec le nejasno zaznava, ko pa se vzorec besede, ki jo išče, »ujame« z modelom besede, jo razločno prebere. Za učinkovito iskanje si je treba do- bro zapomniti obliko in bistvene značilnosti besede, ki jo iščemo (Pečjak, V., 1991: 103-104). 2.4 VRSTE BRANJ 2.4.1 AKTIVNO BRANJE Kadar ni dovolj, da besedilo sa- mo razumemo, ampak se ga mo- ramo tudi naučiti, ali pa želimo o njem razmišljati, govorimo o ak- tivnem branju. Marsikatero pra- vilo aktivnega branja celo na- sprotuje pravilom hitrega branja. Pozornost pritegnemo s pretr- gom enoličnosti (obarvamo be- sedo, vstavimo nesmiselni zlog). Poglavitni način, s katerim dvi- gamo učni učinek med branjem, so miselni procesi primerjanja, razlikovanja, izbiranja, posploše- vanja, iskanja bistva in preobli- kovanja vsebine. Aktivno branje pomeni, da kar naprej sprašuje- mo pisatelja o nejasnostih, ga primerjamo z drugimi pisatelji in iščemo podobne primere iz la- stnega življenja. Dolgo obdržimo v spominu lo- gične zveze. Odlična pomoč je podčrtavanje. Podčrtanega naj ne bo več kot 20 odstokov bese- dila, pri čemer uporabljamo ra- zlične načine podčrtavanja za ra- zlične sklope podatkov (Pečjak, V., 1991: 127-131). 2.4.2 INTEGRALNO BRANJE Noben bralni postopek sam po sebi ni povsem uporaben ali pa neuporaben. Za dobro branje je treba združiti prednosti vsake metode, zato moramo vedeti, kdaj posamezne postopke upora- biti in kdaj jih zamenjati z drugi- mi. Uspešno branje zahteva sprotno prilagajanje tehnike bra- nja gradivu in bralčevim potre- bam. ZAKLJUČEK ALI ZAČE- TEK HITREJŠEGA BRANJA Kot se je izkazalo že kaj kmalu po branju prvega priročnika, je za izboljšanje bralne tehnike po- trebne le veliko vaje; pa to ne ka- kršne koli! Vaje morajo biti opra- vljene kakovostno, narejene z ve- liko koncentracije, samodiscipli- ne in vztrajnosti. Njihov namen je ustvariti bralca, ki mu knjige pomenijo vrednoto, in njih av- torja človeka, ki želi drugim lju- dem nekaj povedati. Glavni cilj je postati dober bralec, hitrost pa nato pride sama od sebe. Tečaji za hitrejše branje učin- kujejo najbolj na bralčevo moti- viranost. Ker bralca motivira vo- ditelj tečaja, bo vse stvari počel bolje, tudi bral. Morda bo čez nekaj časa presenečeno ugotovil, da doma ne more brati tako hi- tro. Zakaj? Doma bi se moral za branje motivirati sam, to pa je pretežko, saj zahteva disciplino in določeno mero zavesti o la- stnih sposobnostih. Torej, če želite brati hitreje, se ne ustrašite začetnega neuspeha in kopice nalog, ki vodijo k temu cilju; trud se bo obrestoval ka- sneje. Zadeve se lahko lotite ta- ko, da si izposodite katero od knjig, ki so zapisane v referencah. Imajo različne pristope za različ- ne »učence«. jeprikaz rezultatov razi- skovalne seminarske naloge pri predmetu Tipografija v digitalnih medijih pod mentorstvom doc. dr. Klementine Možina. Andreja JELEN VIRI IN LITERATURA [1] Buzan, T. Delaj z glavo Univerzum, Ljubljana 1982 [2] Jug, J. Tehnike branja Moderna organizacija, Kranj 1986 [3] Pečjak, S. Kako do boljšega branja ZRSŠŠ, Ljubljana 1991 [4] Pečjak, V. Hitro in uspešno branje, samozaložba Ljubljana 1991 [5] Urbanc, D. Vsak lahko bere hitreje Učila, d. o. o., Tržič 1995 D i K» Us L! J liti» ILIUUMI MKd Os hriluifi IJmnuu n ttuiPUhJt wm v^f i Oiiotm 2000. (nimtoi».novimi! SPOZNAJTE NAS MALO BOLJE Besede, ki so vpete v vse, kar počnemo na trgu. In kaj počnemo? S programom Zünd zagotavljamo uporabnikom vrhunsko opremo za digi- talni razrez raznih ploščatih in materialov v roli, z možnostjo aplikacij v grafični in embalažni industriji, tekstilni in usnjarski, industriji plastike in umetnih materialov ter drugje. Nova generacija strojev in opreme Zünd, ki je bila premierno letos predstavljena na Drupi, sodi v sam svetovni vrh. Lahko rečemo, da iz Švice prihaja novi šampion! Rešitve razreza, zgibanja, rezkanja, zarezovanja na strojih Zünd so uporabne za: • dodelavo v sito-, ofsetnem, flekso-, digitalnem tisku in tisku nasploh v vseh formatih; • oblikovanje in proizvodnjo embalaže iz papirja, kartona in valovite lepenke; • digitalni konturni, s kamero voden razrez raznih materialov (pvc, plexiglas, kappa, forex, dibond ipd.) ter razrez tehničnega tekstila (zaščitni in tesnilni materiali, kevlar, prepreg ipd.), tekstila, usnja, krojenje, izdelavo šablon itd.; • izdelavo in opremljanje P.O.S./P.O.P. propagandnih izdelkov (reklamna stojala, displeji, backliti, darilna in dekorativna embalaža, banerji, promocijski panoji, ponjave, šotori, napisi, zastave ipd.); • kreiranje in krojenje vzorcev iz tehničnega tekstila. Da bi zaokrožili program razreza prav vseh materialov, smo se odločili trgu predstaviti pestro izbiro robustnih CNC-rezkarjev, laserskih, Plasma ter WaterJet strojev za razrez proizvajalca Multicam. Multicamove CNC-re- šitve razreza sodijo prav v vrh inovativnih strojev, so visoke kakovosti, izje- mno zmogljivi, hkrati pa cenovno izredno dostopni. Njihove rešitve so upo- rabne v grafični industriji, embalažni, pohištveni, lesni, kovinski, le- talski, ladjarski, industriji plastike ter številnih drugih. Za posebne oz. specifične potrebe barvnega tiska s pomočjo tehnolo- gije termalnega transferja predstavljamo paleto produktov, ki pokrivajo naslednje segmente tiska: velikoformatne grafike, nalepke, etikete vseh ve- likosti, prometnih znakov ali drugih informativnih oznak. Matan SprinG3 je digitalni industrijski tiskalnik za tiskanje iz role do širine 12 palcev, primeren za izdelavo nalepk, etiket (npr. vinskih), prometnih in varnostnih oznak ipd. Ponaša se z izjemno živimi barvami in dolgotrajno obstojnostjo barv ter možnostjo tiskanja na številne medije. Sledimo smernicam in nismo pozabili na tekstil! S stroji in opremo predsta- vljamo rešitev za neposreden tisk na tekstil. Tiskanje vpadljivih in čudo- vitih grafičnih slik neposredno na tekstil bo s tiskalnikom d.gen Teleios postalo tako preprosto kot tiskanje na papir. Uporabna orodja, ki pripomorejo k večji učinkovitosti strojev Zünd: • programski paket za dizajn in izdelavo vzorcev embalaže iz papirja, kartona in valovite lepenke (vseh debelin) - sistem CAD/CAM; • celovita programska rešitev za različne potrebe posameznih dejavnosti: GTK Vision, Tex, Pack, Sign, Lamp, PPT itd. kot podpora za pogon in upravljanje razreza na strojih Zünd. Velikoformatni digitalni tiskalniki Durst UV Inkjet so namenjeni profesio- nalnim uporabnikom in v svetu slovijo po svoji kakovosti, zanesljivosti in produktivnosti. UV inkjet nam omogoča tisk neposredno na različne ploščate materi- ale (lepenka, karton, pvc, kappa, forex, akrilne plošče, les, kovina, steklo, ogledalo ipd.) ter materiale v roli (baner, cerada, vinil, poliester, tekstil, sa- molepilne folije, backlit in mesh materiale ipd.). S tehnološkimi in inovativni- mi rešitvami Durst so na voljo vedno nove možnosti za zelo različna podro- čja uporabe končnih izdelkov. Tiskalniki Durst se ponašajo z visoko pro- duktivnostjo in številnimi konkurenčnimi prednostmi, med katerimi posebej omenjamo izredno natančen dvostranski tisk, brezhibni neposredni tisk bele barve in možnost lakiranja ter možnost produkcije 24/7. V okviru rešitev za produkcijo (snemanje in neposredni tisk) CD/DVD in blue-ray medijev so umeščeni celoviti sistemi pod blagovno znamko Ri- mage™. Ti se odlikujejo s: • hitrimi in visokozmogljivimi pekači CD/DVD in mediji blue-ray, • naprednimi robotskimi mehanizmi za manipulacijo z diski, • visokokakovostnimi tiskalniki, ki zagotavljajo fotografsko kakovost, • vrhunskimi programskimi in mrežnimi rešitvami za kreacijo in upravljanje produkcije. Z opremo iz programa Meech rešujemo težave z elektrostatiko. Statič- na elektrika je problem, s katerim se srečujejo številne panoge v industriji, kjer se uporabljajo materiali, ki ne prevajajo ali slabo prevajajo električni na- boj (papir, PVC, plastika, granulat, stiropor, umetne mase ipd). Meech po- nuja bogat asortiment proizvodov - od stacionarnih merilnikov statične elektrine - do čistilnikov, nevtralizatorjev in generatorjev. 12 Materiali, primerni za tisk, so zelo različni; tiskati je mogoče na poliestr- sko blago (katero koli), materiale za zastave, transparente, zavese, tapete, kopalniško opremo, sedežne prevleke, dežnike, senčnike ipd. Možnosti je zelo veliko. Več podrobnejših informacij o predstavljenih programih dobite lahko pri nas, ki smo: Merus, d. o. o., podjetje s sedežem v Mariboru, ki prodaja stroje in opre- mo za digitalni tisk in razrez skoraj vseh materialov in medijev. Dejavni smo na trgih Slovenije, Hrvaške ter drugih republik nekdanje skupne države. Dejavnost: dobava in implementacija celovitih rešitev za grafično in em- balažno industrijo z integracijo strojne in programske opreme ter spremlja- jočega svetovanja, šolanja in podpore uporabnikom, servis, vzdrževanje ter dobava nadomestnih delov in potrošnega materiala. Poslanstvo: uporabnikom zagotoviti vrhunska orodja za doseganje zasta- vljenih ciljev. Vizija: dobro delati, uresničevati načrte, poslovati stabilno in likvidno ter zagotavljati pogoje za doseganje ciljev vseh ljudi v podjetju. Cilji: biti uspešno in ugledno podjetje. Vrednote: poštenost, iskrenost, točnost, spoštovanje dogovora ter bese- de in obljube. Spoštovanje dogovora je za nas sveto. O tem se lahko prepričate z oseb- nim obiskom. V živo lahko predstavimo delovanje vse navedene opreme, pokažemo videoposnetke, na katerih si lahko ogledate delovanje strojev in naprav ter možnosti različnih aplikacij. Vedno ste dobrodošli. Vabljeni! Mag. Mario Antonić, MBA, direktor E PRODAJA STROJEV IN OPREME IIIM M M M^M ZA GRAFIČNO IN EMBALAŽNO INDUSTRIJO W W F «V^V^ Merus d.o.o. Kardeljeva cesta 90 2000 Maribor tel.: +386(0)2 320 57 95 fax: +386(0)2 320 57 97 info@merus-on.net www.merus-on.net ZUN» durst ■ digitalni/CNC razrez, perforacija, zgibanje konturni razrez vseh potiskanih materialov \ The Short Run Winner MA1AN \ Digital Printers UV inkjet digitalni velikoformatni tiskalniki na ploščate in materiale v roli tisk direktno na material: karton, fbrex, kappa, pleksiglas, les, steklo ipd. ni potrebna laminacija, kasiranje IB termo-transfer tiskalniki za tisk etiket, nalepk, oznak Iščete rešitev za težave s statično elektriko? Ali se srečujete z naslednjimi težavami v proizvodnji: - nabiranje in lepljenje prašnih delcev na materiale - zastoji v proizvodnji, ki so posledica visokega statičnega naboja - neželeno lepljenje materialov med seboj - elektrošoki pri operaterjih in potencialna požarna ogroženost business partner of -HEIDELBERG- R I M A G E učinkovita produkcija CD/DVD/blue-ray medijev - vrhunski tisk direktno na medije - design kartonske embalaže ■ design POP/POS izdelkov - 3D vizualizacija MultiCam robustni, zmogljivi CNC Rezkalni, Laserski, Plazma ter WaterJet stroji za razrez i r 1 * New m Swatch... □ (Pap«) New Gradient Swatch... New Mined Ink 5«atch... ■ (Black) A J 1 [Registration] p 9- □ C-1DOM-GY-OK-0 J JÜ Delete Swatch... □ [Black] TONSKA VREDNOST J Swatch Options... □ FAN TD NE DS 283-4 C J Jfl Load Swatches.,, Save Swatches For Exchange... □ R-0S-25SB4) y H □ L-53 a=62 b-S ü ta C ra -o o O WFC WFU MFC 5C Relativna kakovost Slika 1. Različne vrste papirja opredeljujejo tudi različno kakovost reprodukcije. Različne vrste papirja oprede- Ker pa se struktura površine pa- ljujejo tudi različno kakovost re- pirja lahko spremeni, se s tem ra- produkcije, torej sposobnost re- zlikuje tudi njena tiskovna la- produciranja realnih podrobno- stnost oziroma sposobnost upo- sti. Trenutno najvišjo kakovost dabljanja tekstovnih in slikovnih reprodukcije omogoča brezlesni elementov. Zato še vedno velja, premazani fini časopisni papir da moramo za dobro tiskano re- (WFCinWFU). produkcijo pri izbrani vrsti pa- Empowering the news publishing industry K KONFERENCA Jugovzhodno- evropska konferenca 25. - 26. septembra 2008, Ljubljana Kraj prireditve Austria Trend Hotel Ljubljana Telefon: +386.1.588-2500 Fax: +386.1.588-2599 El. naslov: ljubljana@austria-trend.at http://www.austria-trend.at/lju/ Urnik prireditve četrtek, 25. septembra 2008: 9.15 do 16.30 petek, 26. septembra 2008: 9.00 do 14.15 (vključno odmor in kosilo) Za dodatne informacije prosimo kontaktirajte: Telefon: +49.6151.733-6 events@ifra.com www.ifra.com Pristojbina za udeležbo Cene v predprijavi lahko koristite do 25. avgusta 2008! IFRA član Nečlan Standardne cene IFRA član Nečlan EUR 150 + DDV EUR 200 + DDV EUR 250 +DDV EUR 300 + DDV V ceno je vključena udeležba na konferenci, kosilo, pijača med odmori in družabna večerja prvi večer. Jeziki konference Angleščina, slovenščina in morda hrvaščina. Druge jezike bomo nudili, če bo le-to zahtevalo več kot 10 udeležencev. Danes izziv, jutri uspeh Jugovzhodno-evropska konferenca 2008 se bo osredotočila na možne rešitve, kako maksimirati investicije založnikov. Med dvodnevno konfe- renco bodo naši predavatelji udeležence seznanili z zadnjimi trendi in kako se le-ti prilagajajo regionalnim možnostim: poslovni model za pol-komercialni tisk tisk in distribucija zmanjšanje stroškov digitalni mediji in oglaševanje Podrobnosti programa bodo kmalu na voljo na: www.ifra.com/events Prijavite se zdaj, da izkoristite cene v predprijavi. Veselimo se srečanja z Vami v Ljubljani! www.ifra.com/southeasteurope G 33 LASTNOSTI PAPIRJA pirja tiskovne lastnosti predho- dno preizkusiti in jih tudi spre- mljati med tiskom. 2 STRUKTURA POVRŠINE POGOJUJE TISKOVNE LASTNOSTI 2.1 Površinska trdnost Površinska trdnost papirja je le eden od parametrov tiskarske prehodnosti, ki bistveno vpliva na izvedbo in kakovost tiska. Sla- ba površinska trdnost povzroča motnje v tisku oziroma slabša ti- skarsko prehodnost papirja. Naj- več težav povzroča recikliran pa- pir, papir z bolj odprtimi površi- nami in večjimi dodatki polnil, pa tudi papir, ki je obrezan s skr- hanimi rezalnimi noži. Pri tisku papirja s slabšo površinsko tr- dnostjo moramo biti pozorni predvsem na cepljenje vlaken, kosmičenje in prašenje. Slabo ve- zana papirna vlakna in prašni delci, ki so nevezani, slabo ali elektrostatično vezani, se odlaga- jo na odtisno gumo in prek nje prenašajo na odtis. Posledice so vidne na odtisu v obliki drobnih pik ali iztrganih posameznih drobnih delcev iz površine papir- ja. Prav večji posamezni delci, ki so trdno nalepljeni na odtisni gu- mi, povzročijo najbolj vidne na- pake (beli ali barvni krogec). Te- žava se še stopnjuje, kadar tiska- mo nerastrirane temnejše tiskov- ne površine z večjo barvno pokri- tostjo. V tisku razlikujemo: G suho cepilno trdnost (Dry Pick) G mokro cepilno trdnost (Wet Pick) G cepljenje vlaken (Fiber Pick) G cepljenje premaza (Coating Pick) G mehurjenje (Blister Pick) G trganje površine (Rupture Pick) G raztapljanje površine {Wet Rub) G odlaganje pigmentov (Piling) G kosmičenje (Linting) G prašenje (Dusting) 2. 2 Absorpcija tiskarske barve Absorptivnost je pomembna la- stnost papirja, ki zelo vpliva na potek tiska, predvsem pa na sta- bilno kakovost odtisa. V tem po- gledu je površina papirja precej obremenjena, saj od nje pričaku- jemo dobro navzemanje vlažilne raztopine in tiskarske barve (rav- novesje tiskarska barva/vlažilna raztopina). Površinske lastnosti papirja uravnavamo pri izdelavi z različ- nimi površinskimi premazi in ra- znimi dodatki v papirju, kot so klejiva, smole, optična belila, ipd. Pri tem je pomembna tudi gladkost površine papirja, ki jo dosežemo pri nepremazanem pa- pirju s satiniranjem (strojno gla- jenje), pri premazanem papirju pa z dodatnim glajenjem na ka- landrih. Na zmožnost absorpcije tiskar- ske barve najbolj vpliva glad- kost/hrapavost in poroznost po- vršine (mikro/makro poroznost). Tiskarska barva, ki pride v stik s površino papirja, se pri tem lah- ko popolnoma različno absorbira oziroma navzema. Bolj ko je po- vršina hrapava in porozna, tem globlje prodira tiskarska barva v ustroj papirja. Obratno pa se ostrina rastrskih pik povečuje s količinskim nanonosom prema- za na papir. Navedeno učinkuje na doseže- no optično gostoto in povečanje rastrskih tonov. Pod prirastkom tonske vrednosti razumemo pov- prečje širjenja posamezne rastr- ske pike na površini papirja v pri- merjavi z rastrsko piko na tiskov- ni formi. Deformacija rastrskih pik na- stane zaradi povečanega površin- skega navzemanja (večje absorp- cije) tiskarske barve, kar zmanjša ostrino odtisa in vodi do barvne- ga odstopanja. V takem primeru moramo zmanjšati liniaturo ra- stra (manj večjih rastrskih pik namesto veliko manjših), da do- sežemo ustrezno barvno gradaci- jo; sliki 2 in 3. Leopold SCHEICHER Inštitut za celulozo in papir Ljubljana UniJaHu« («tira 5* Uen Unjrtura nctra 54 Ucm Unfiturs rwf» 40 Ucm NADALJEVANJE V ŠTEVILKI 5/2008 GRAFIČAR REVIJA SLOVENSKIH GRAFIČARJEV 4/2008 Založnik in izdajatelj DELO, d. d. Predsednik uprave Peter Puhan Soizdajatelj GZ Slovenije, Združenje za tisk Glavni in odgovorni urednik Marko Kumar Lektorici Zala Budkovič Meta Adrović Uredniški odbor Gregor Franken Iva Molek Klementina Možina Ivo Oman Leopold Scheicher Matic Štefan Naslov uredništva Delo - GRAFIČAR Dunajska c. 5 SI-1509 Ljubljana T. +38614737 424 F. +38614737 427 internet www.graficar.si Grafična podoba Ivo Sekne> Naslovnica in strani 18, 19: oblikovanje Iva Molek fotografija Marko Kumar Grafična priprava Delo Grafičar Tisk in vezava Delo Tiskarna, d. d. Letna naročnina je 22,00 EUR. Posamezne številke po ceni 4,60 EUR dobite na našem naslovu. Revija izide šestkrat letno. Imetniki materialnih avtorskih pravic na avtor- skih delih, objavljenih v Grafičarju, so družba Delo, d. d., ali avtorji, ki imajo z njo sklenjene ustrezne avtorske pogodbe. Prepovedani so vsakršna reprodukcija, distribucija, predelava ali dajanje na voljo javnosti avtorskih del ali nji- hovih delov v tržne namene brez sklenitve ustrezne pogodbe z družbo Delo, d. d. Uredništvo ne odgovarja za izrazje in jezik v oglasih in prispevkih, ki so jih pripravile tretje osebe (oglasne agencije, reprostudii ...). Tudi ni nujno, da se odgovorni urednik strinja s strokovnim izrazjem in definicijami v objavlje- nih prispevkih. Levo slika 2. Bolj koje površi- na papirja enakomerno pre- mazana, tem bolj pravilno se oblikuje rastrska pika. Od zgo- raj navzdol premazani, nepre- mazani SC- in nepremazani strojno gladek MF-papir. Desno slika 3. Z zmanjšanjem liniature rastra dosežemo na slabšem papirju boljšo razme- jitev rastrskih pik. iste barve! People & Print KBA Genius 52 malega formata Genialno preprosto Pri Geniusu 52 je vse drugače kot pri drugih strojih formata A3+, in sicer zaradi kompaktne zgradbe, tiskovnih členov z barvnimi sistemi aniloks brez conskega upravljanja in vlažilnega sistema, zato tudi brez šabloniranja. Dolgotrajno nastavljanje barvnega skladja je preteklost in le malo makulatur je potrebnih, da dosežemo vrhunsko kakovost tiska na papirju, kartonu ali umetnih masah pri tiskovni hitrosti 8000 odtisov na uro. Genius 52 pri tem zavzame zgolj devet kvadratnih metrov prostora in tiska z digitalnimi ali analognimi tiskovnimi formami. Ste postali radovedni? Z veseljem vam pošljemo ustrezen informacijski material. Alois Carmine KG, telefon ++43 1 982 0151-0 E-pošta: office@carmine.at, www.kba-print.com Koenig & Bauer AG