«™ xv„, _ StevlIka 44
»»toljlc. Skorja k CP Gorenjski
°^ru,e uredn,5w •*« -
p V       Uredn,k  KAREL MAKUC
a s I i
—^..lil0 socialistične zveze delovnega ljudstv
__te_
kranj — 12. junija 1965 CENA 30 DIP€ List izhaja od oktobra 1947 kot tednik. OJ 1. januarja 1958 kot poltednik. ')d 1. januarja 1%0 trikrat tedensko. Od 1. januarja 1964 kot poltednik. In sicer ob sredah in sobotah
a   za gorenjsko
pr    —va, ni Srce te občine, zlasti oživi zjutraj in opoldne. Tisoče delavcev, kot
11 ^rovnici itd (l  C     av,obuse Proti Gornjesavski dolini, Bohinju In tja do Grahovega, • ub teh urah je tudi prometna varnost dokaj ogrožena
Priznavalnine borcem NOV
^VK^.udeMencev
sPrejr
ni,rT,e Odlok o n da hl'n drugi n pnznavalni-
lQan>.       in M'hovim dru-
Si^ul °l0Ča de^rne-
nar. te* dol L UgC pom° ? mreč Trnjem
tem
bi
hi uT1"1. Do ^    : 'Memnih
* t "° ^ebnogl Strani P£ C! J^inT"? Pred^s več
Ja j;,
povi-strošk°-
°<n;.ali druga Po-
iE^**** dode
spolnjujejo
naslednje pogoje: 1. da imajo za svoje aktivno in organizirano delo v času NOB priznano posebno dobo, 2. da nji hovi dohodki in dohodki njihove družinske skupnosti ne zadoščajo za primerno preživljanje, 3. da so zaradi bolezni ali invalidnosti njihovi dohodki iz delovnega razmerja ali iz naslova pokojninskega zavarovanja prenizki, pa teh dohodkov ni mogoče nadoknaditi po drugi zakoniti plati, 4. če ni drugih virov za kritje stroškov med šolanjem, ker si zaradi aktivnega družbeno-političncga in upravnega delovanja po vojni niso mogli pridobiti ustrezne izobrazbe in kvalifikacije in 5. če obstojajo težki bolezen-
ski primeri ali nastopi smrt v družini.
V letu 1964 je bilo 210 upravičencev do stalne priznavalnine, v enkratnem znesku je bila priznavalnina dodeljena v 133 primerih. Po stanju 31. maja je 225 upravičencev za stalen priznavalnine v višini od 10.000 do 30.000 din. Komisija za priznavalnine je na zadnji seji proučila 26 zahtevkov za priznavalnino ter je odobrila 3 stalne in 11 enkratnih priznavalnin, v treh primerih pa zvišala- dosedanjo priznavalnino.
Zaskrbljujoča stihija
Ves svet je v silnem zagonu napredka. Zavest množicam odpira težnje po boljšem in lepšem, svobodnem življenju. Razvoj tehnike in znanosti pa to zavest dopolnjuje z realnimi pogoji materialnih dobrin.
To je tudi pri nas. Zlasti v zadnjih desetih letih. Družba kot organizirana množica in tudi posameznik ima vse več sredstev — množnosti za lepše življenje.
To se zlasti vidi v investicijski dejavnosti. Tu smo šli celo predaleč. Podatki letošnjih prvih štirih mesecev kažejo, da nismo pri tem nič skromnejši kot lani, čeprav je bilo tolika napotkov, priporočil in smernic, da je treba omejiti gradnje. To opažamo tudi na Gorenjskem. Potrebni bodo odločilnejšl ukrepi v tem cilju in to čimpreje.
Tokrat se misel v investicijsk' mrzlici in gradnjah ustav« Ija tudi pri problemu načrtnosti. Zlasti pri stanovanjski gradnji. Res je, da pri tem delujejo razni projektanti in urbanistični zavodi in strokovnjaki.
Vendar se vsiljuje misel, da je vse preveč ozko, lokalno. Vsak, ki ima denar (investitor) najame svoje projektante in vsak izmed teh ima svoje poglede na svet in okolico, na razvoj, na potrebe in možnosti itd.
To je normalno. Zato so rešitve silno različne v posameznih krajih. Celo organi občin, ki bi morali to usklajevati, so včasih nemočni. Odpira t*, misel, da bi morali vso Gorenjsko enotneje usmerjati v tem razvoju, kajti to je za okrožena regija s svojimi značilnostmi, ki jo ne kaže po» vsem ločeno urejati tu in tam. Zlasti to velja za promet, za turizem, komunalne naprave ipd.
Pri tem samo primer zasebnih gradenj ln še posebno vikendov. Mrzlica počitniških hišic je zajela doline od Sore do Tamarja, zlasti okrog Bohinja in Bleda. Nekdanje pastirske koče po Veliki planini, Pokljuki in Jelovici se kar »čez noč« spreminjajo v vikende brez načrtov in dovoljenj.
Pri vsem tem pa je značilno to, da ponekod to podpirajo, na tiho toleriraju, drugod to skušajo zavirati, preganjati s predpisi. Skratka — ni enotnih stališč in pogledov.
Kot je v prenehaterih problemih sodelovanja oziroma skupno iskanje izhodišč, bo to nujno treba tudi v tem pogledu, kajti stihijsko in ločeno reševanje teh problemov bo pustilo težko popravljive posledice v tem enotnem predelu dežele. — K. M.
r
K
tav lov
S5J11
0svet o
- Pred n,h organlza
gospodarstvu
\vKa«l«vljici
'    1 4aJU:SbovRa-zborov ca.
obči redu
L^l0^Ja t e^Podar-Se >ku 0S, 't10 1965,
^Sh>^SkdT K točkdn*vnem redu
cijah, gospodarstveniki in družbenopolitični delavci so prejeli vabila za posebno posvetovanje, k bo jutri, v soboto dopoldne v dvorani skupščine občine Kranj. Po-glavnega odbora SZDL Slo-svet sklicuje Izvršni odbor venije. Pogovorili se bodo o nekaterih najvažnejših aktualnih ukrepih v gospodarstvu in o težavah, ki že so ali pa bodo lahko še nastale v posameznih delovnih organizacijah.
O glavnih ugotovitvah in sprejetih zaključkih bomo poročali v prihodnji izdaji.
obrazi in pojavi
obrazi in pojavi
obrazi in pojavi
Človeku se večkrat dogodi, da stopi v trgovino in prične i izbiro blaga. Preudarja in ugiba ali bi kupil ali ne. Na kraju ugotovi, da blaga, ki si ga želi, nimajo in drugega pa ne boš kupil. In nemalokrat se dogodi, da dobi potrošnik takle odgovor:
»Če vam ni kaj všeč, lahko greste drugam!?«
Sedite v restavraciji in čakate, da vam bo natakar prinesel naročeno kosilo. Prinesel vam je hladno juho. Vi ste toliko»predrzni«, da ga zaprosite, naj jo zamenja. Največkrat vam bo juho zamenjal, zgodi pa se da bo temu »sitnemu« gostu dejal: »Komur pri nas ne ugaja, pa naj gre drugam!«
Prehajamo v tisto vroče poletje. Živci potnikov na avtobusih so največkrat zelo »napeti«, če slučajno tvegate pripombo, da bi naj dali ob nedeljah in praznikih nekaj več avtobusov, da ne bi bil tak naval, vas bo sprevodnik" ali nekdo drug hitro poučil: »Če ti ni všeč tu, pa si naročite taksi!?«
Taki in podobni primeri se dogajajo še marsikje. Na srečo ugotavljamo, da jih je vsaj ponekod iz dneva v dan manj. Razumljivo je, da ne moremo dobiti in uspeti vsega, kar si zaželimo. Dobimo pa lahko prijazno in korektno besedo in pa napotilo in ne tiste vsaj za uho tako trde besede: »če vam ni všeč, lahko greste drugam!!« — J. J.
2*
MI IN SVET
12. JUNIJ 1965 I
	tffli
	SV€>tU
r
TITO V DRESDENU
DRESDEN — Predsednik Tito je s svojim spremstvom včeraj zapustil Dresdcn, kjer
je bil dva dni na obisku. V Dresdenu si je Tito ogledal več kulturnih znamenitosti mesta. Na železniški postaji so se od njega poslovili tamkajšnji državni in partijski voditelji. Posebni vlak z jugoslovanskimi gosti je odpeljal /. železniške postaje »Neu-stadt« v smeri proti mestu Ilallc. kjer si je predsednik ogledal kemično tovarno in hktipaj s predsednikom državnega sveta DR Nemčije VVal-lerjcm Ulbrichtom govoril na shodu. m
ERLANDER V MOSKVI
MOSKVA   — Predsednik
(vedske vlade Erlander, ki je na uradnem obisku v Sovjetski zvezi, je včeraj obiskal Kremelj. Erlanđerja je v Kremlju sprejel predsednik ministrskega sveta ZSSR Alekscj Kosigin.
KLARIĆ ŠE VEDNO
V KRITIČNEM STANJU
BONN — Jugoslovanski konzul Klarič, na katerega je bil pred dnevi izvršen atentat,, je še vedno v kritičnem ■tanju. Zdravniki za sedaj ne priporočajo kirurškega posega, da bi mu odstranili zrno, ki ga ima še v pljučih. Kla-riča so s helikopterjem prepeljali v bolnišnico v Miin-chen.
Policija je aretirala nekaj oseb, vendar še vedno iščejo dve osebi. Potrdili so, da je atentat na Klariča ntipruvila zločinska ustaška organizaci-
NOVA AKCIJA NEVEZANIH DRŽAV
NEW YORK — Na sedežu OZN poteka že nekaj dni nova akcija nevezanih držav za normalizacijo dela generalne skupščine. Izdelali so nacrt, po katerem bi naslednje zase .m je potekalo nemoteno.
NOVE AMERIŠKE IZGUBE
SAIGON —Po poročilih iz ameriških vojaških virov je v bitki, ki še vedno traja v mestecu Dong Hol, padlo 14 ameriških vojakov, 10 pa jih Je bilo ranjenih.
Slovenci za Jonnsa
Za novega predsednika avstrijske republike je bil izvoljen Frtfhz Jonas. Koroška se je Izrekla za novega predsednika, socialističnega kandidata: Fninz Jonas je na Koroškem dobil 170.437 glasov, a njegov nasprotnik Alfons Gorbas 122.108 glasov. Od skupno 56 občin južne Koroške je 49 občin glasovalo za Jonasa in le 7 občin za Gor-bacha.
Časi, ko je general de Gaulle  prihajal  na obiske
čez Reno s petimi ministri v spremstvu in številno posadko svetovalcev, so v sedanjih zadržanih nemško-franenskih odnosih neponovljivi. Z Adenauerjem je odšel tudi hrup, s katerim so nekoč v nemških mestih sprejemali francoskega generala. In če se je pre>d leti de Gaullu še splačalo učiti se cele govore v nemščini, da bi jih z vrha vladnih stopnic povedal zbrani množici, tega danes več ne dela, ker bi nujno moral govoriti o zadregi, ki prevladuje v nemško-francoskih odnosih vedno bolj tudi na zunaj. Včeraj Je francoski predsednik dopotoval v Bonn z enim samim ministrom v spremstvu, pa še tega bi po vsemu sodeč lahko pustil doma, ker prav od zunanjega ministra Couve de Mur-
Generalov izlet
villa ni mogoče pričakovati, da bi zagotovil uspeh sedanjega obiska. ^ i
General de Gaulle prihaja v Zahodno Nemčijo v zelo nerodnem času. Pred kratkim se je zmagoslavno končal obisk britanske kraljice v Zahodni Nemčiji in videz Je, da bo visokega generala povsem zasenčila kraljičina senca. Menda ni treba posebej dokazovati, da uspeha kraljičinega obi»ka ni zagotovila samo kraljica s svojimi izbranimi oblekami, ljubeznivostjo in prikupnostjo, ampak je veliko doprinesla tudi Erhardova politična usmeritev, ki vidi v odnosih z anglosaksonskima državama učinkovito proti-igro za zajezitev francoskega
vpliva. Francijo in Zahodno Nemčijo ločijo vedno bolj številne politične razlike. Govorimo, da kazalci na francoski ln nemški uri vedno bolj zaostajajo. De Gaulle ne prihaja v Bonn, da bi kazalce naravnal, temveč da bi preprečil še večje poslabšanje v odnosih. Sicer pa ni nobena, skrivnost, če ponovimo, da je zelo malo možnosti za dobro opravljeno delo.
* Cc lahko pričakujejo ujemanje v nekaterih vprašanjih, o katerih bodo med sedanjim obiskom de Gaulla v Zahodni Nemčiji razpravljati, potem moramo hkrati tudi povedati, da Je precej takšnih vprašanj, kjer si bosta ostali obe strani v la-
seh. Ni nobenega dv°"J* bo francoski general nwP^ toval vsem pobudam, t^ v odnose v zahondem s .j, vnašajo ZDA. Njefov * amerlkanizem«   J* p ,iivo prav  najbolj nerazi''%j0 dejanje za Nemce, U v j0 v ameriškem vpHW ^ glavno oporo. Kar Je ^ cozom v napoto, Je N* v9. dobrodošel vzvod, kij' # ruje popolne franco«**^ , moči. Ni osnove, d« ^ sedanjem položaju premagali te težave.
Bolj verjetno pa PjJ * da bo Francija **obl %vtl trebno podporo «*' do nost njene p0**'1* j^v. vzhodnoevropskih j Nemci francosko p° .jjvc vzhodnoevropskimi d kr„il mi kritično presojajo, JJJj pa Ji ne odrekajo j^jj nost ln_ množnostl. p seveda ne pomeni, da ||. hodna Nemčija l*bra, kuw tlko, ki jo Pariz p«"cu
Slovenski govor je pesem, ki naj nikdar ne izzveni
Praznovanje v Celovcu
Celo vrsto praznovanj v mesecu maju, so Koroški Slovenci zaključili v nedeljo, 30. maja, s slavnostno akademijo Slovenske gimnazije v Celovcu v dvorani delavske zbornice. Priznanje delu gimnazije so s svojo prisotnostjo izkazali številni gostje, med katerimi je bil tudi generalni konzul Jugoslavije Pirkovič ter predstavniki in številni rojaki iz vseh predelov Koroške.
Po pozdravnem govoru je združeni mladinski pevski zbor zapel štiri pesmi, med njimi tudi narodno v priredbi Petra Liparja: Mi ptič'ca zapoje. V celi prireditvi, ki je bila namenjena domovini, so poveličali našo besedo in domovino z melodijo in besedo. Se prav posebno jc bilo to izraženo v deklamaciji Domovina (tretješolec Jože Mes-ner). '
Maturanti so prisotne spomnili na velike dogodke iz svo-
Smučarski trenerji zborovali
V Tržiču je bil v sobot« drugi obrni zbor smučarskih trenerjev iz vse Slovenije. — Trenerska organizacija pri Smučarski zvezi Slovenije trenutno rtlrii/uje 48 Članov. V minuli poslovni dobi Je organizirala tečaj za nove trenerje, katerega je opravilo 18 kandidatov (po 6 iz vsake discipline). Za novega predsednika je bil ponovno izvoljen naš bivši dolgoletni reprezen-tant v alpskih disciplinah Matevž I nI,.ni.  iz Tržiča. — .
J. JAVORNIK
je narodne zgodovine. V obeh jezikih so se spomnili na mej-nVke, ki so naš in njihov ponos.
V drugem delu - za slovo - so maturanti zaigrali tri poskočne. Nagrajeni so bili z nageljni in dolgotrujnim ploskanjem. Fantovski zbor je dosegel največji uspeh s pesmijo Ljuba vigred se rodi.
Na prireditvi so nastopile tudi predstavnice treh dolin: Podjunc, Zilje in Roža. Z govorico v domaćem narečju so navdušile vse prisotne.
Ob slovesni prireditvi pa se
moramo spomniti še na začetnika šolske odredbe za dvojezično šolo na južni Koroški. Dr. Joško Tišler je izdelal in predložil oblastem prve načrte za ustanovitev slovenske gimnazije, ki uživa danes, predvsem po njegovi zaslugi, v javnosti zel« velik ugled. Dr. Tišler je prvi med koroškimi Slovenci, kateremu je država podelila naslov dvornega svetnika.
Vse zbore na slovesnosti je vodil prof. dr. Franc Cigan, ki jc pripomogel k velikemu u.<pehu prireditve.
iz slovenskih . zamejskih časoF
Matajur ,tf j
Na zadnjem z^ci ^
finskega   sveta so &k'ep, da bodo por^L gradnjo novega vod*»Jj J«-"«  Peči 35 mMf*, Zgradili ga bodo v bh^ rc železniške postaje- , Predsedstvo vlade i* f trbiškemu rdečemu V* t J™»torta lir prisp*** yi 03Vo novega rešlloet* J> Kobila. Ministrstvo **k d,e/a Pa je nakazalo ■ 21 rniliionov Jir za sr*> strokov^ s0lc v TT*'*\ Vl'*ijo in Katarina °^ s'ara 93 jn 90 let, vala 70 let skupnega b% Skrivnost   njunega ,r' Valjenja jc v besed*";
Turistične informacije SJ.SaJS*
BESNICA PRI KRANJU. Prenočišča: zasebne turistične sobe v Nemiljah 4 ležišča (cena 400 din), v gostilni Berce 2 ležišči, v Podblici v gostilni 1 ležišče, v Zg. Besnici v vikendu 2 ležišči, dom na Joštu 13 ležišč. Cena penzion v gostilni Berce 1100 din, v gostilni v Podblici 1100 din, v gostilni v Zg. Besnici 750 din.
Informacije: TD Besnica pri Kranju.
CERKLJE   IN KRVAVEC.
Prenočišča: gostilna Kern 12 ležišč, Dom na Krvavcu 80 ležišč, gostilna Erjavšek 2 ležišči, gostilna Sajovic 3 ležišča v privatnih sobah 2 ležir Šči. »
Cene: Penzion v gostilni Kem 1600 din, v gostiln! Erjavšek 1600 dih, v gostilni-Sajovic 1500 din. Hrann za zunanje goste 3 obroki 1200 din. Penzion v Domu na Krvavcu od 1900 do 2900 din.
Izleti: Vclesovo, Krvavec in ture na Grintavce.
Informacije: TD Cerklje na Gorenjskem.
GORICE — GOLNIK. Prenočišča: v privatnih turističnih sobah na Golniku 28 ležišč, v Goricah 1 leižšče.
Cena: v sobah na Golniku 450 do 500 din, v Goricah 350 din.
Izleti: Gozd, Kriška gora. Informacije: TD Golnik
INFORMACIJE TD KRANJ.
Proste postelje — V Kranju: hotel Evropa 30, hotel Jelen 10, privatne turistične sobe 8 postelj, v Predvoru: Grad Hrib 30, privatne turistične sobe 40, na Krvavcu: Dom na Krvavcu 140, v Naklem: privatne turistične sobe 50, na Jezerskem: Dom na Jezerskem 70, CcSka koča 28 postelj, češka koča jc odprta v sobotah in nedeljah. Za danes so vsa ležišča v Češki koči zasedena.
t
sebe
Uveden je nov železniških in avt<>
gah. z'njim j« ste izpremenib vJ^tU-
mednarodnem PrO0ClU^
nf prosictna dela**-> AK Bi/a je glav"3 V Prosvetnega dru*'*/ nost« vse do pr&£tji svetovne vojne. Ved"0U vneta Slovenk.* in s° tako tudi pokopah-
BCbENSKl VESt^c*
Je bil sporazum o F 0. financiranju zi(mcJ  . 4-Občina v tfeleznf ^*Vgfif. tUdI sporazumela *'%0r cc*to 7. Obirskcg* p (
dc v Sr1r-
Smihc/ nad P''"!fJjJ Junija je Rmibel đ°Atj'rj "'ško postajo. 2»/fV£ «><aJH le provizorij tjf daJHjo vozne k»r" gostilni.
\
12 JUNIJ 1965
* GLAS
GOSPODARSTVO
Osebna gradnja v Radovljici
Pri sklepanju pogodb za izdajo zemljišča ob izdan gradbenih dovoljenj bi se po Predlogu Sveta za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve občine Radovljica zaračunalo le del stroškov, ki nastajajo z urejevanjem zemljišč v mestu. Skupščina bo morala določiti, kolikšen del stroškov pri urejanju mestnega zemljišča za gradnjo bo nosila sama.
Svet je ugotovil, da ti strogi picsegajo predvsem realne zmogljivosti zasebnih investitorjev. T-»^-x— kaže, da za
Ker bi bila cena še vodno prevelika, je Svet predlagal, da naj da občina tudi sama prispvek. V kolikor bo osvojen ta predlog, bo zaradi zagotovitve sredstev za najnujnejšo komunalno opremljanje mestnih zemljišč, predvidenih za zasebno stanovanjsko gradnjo, pred izdajo gradbenega dovoljenja, zaračunan   investitorjem začetni
prispevek v naslednji višini: za zasjmo, na posebni parceli stoječo hišo, 700.000 din (če jc parcela večja od 500 kvadratnih metrov, se vsak nadaljnji kvadratni meter zaračuna po 1000 din, za stanovanje v dvojčku 500.000, za atrijsko hišo 450.000 in za vrstno hi*o in ostalo visoko gradnjo 300.000 din komunalnega prispevka.
v
znašaj , Ure
Izračun anje S*"* broški nosno L?7:200 000 din od-ttieter.       din za kvadratni
Koča na Stolu
Ce se ti stroški razdelijo. Pridejo na posamezne gradnje naslednje vsote: za enodružinsko individualno hiso 2.430.000 din, za stanovanjski cetvorček 22&0.000, za vrstno nišo 1,800.000, za dvojček 2A8OU0O in za atrijsko hišo V130.000 din prispevka. Ti »troski so po mnenju Sveta ^sprejemljivi ter je zaradi teia predlagal, da naj bi »tro&ke za gradnjo vodovoda Prevzela Vodovodna skupnost Radovljica.
Prizadevali ja gradbenega odbora za izgradnjo nove planinske »Prešernove koče« na Stolu otežkoča izredno slabo in  neugodno  vreme. Razen tega, da je pot do gradilišča še danes neprehodna zaradi velikih snežnih plazov in žametov, ovira dela še vsakodnevni dež. Najprej je treba usposobiti pot. Delo ni lahko in terja precej naporov. Alpinisti z Jesenic so že izvedli dve akciji, v soboto in nedeljo (12. in  13. t. m.) pa jo bodo izvedli še kranjski alpinisti. Vse to bo vplivalo, tako da verjetno koča ne bo zgrajena do predvidenega roka,
t. j. do 22. julija letos. Omenimo naj, da bo treba ves gradbeni material prenesti na ramah v tri ure oddaljen kraj izpod Valvazorjevega doma. — R.
Kot smo že poročali, je neurje preteklo soboto poverocuO precej škode okrog Golnika, Goric, Bele in drugih krajev. Te dni posebne komisije ocenjujejo škodo. Na sliki razdejanje v Preddvoru
Politika socialnega dela v občini Kranj
Razvojno moteni otroci
Ovrednotenje pojmov
in njeni odbori so te dni začeli rai
»«r«vo "°-iH ukrePih ™ nadatjno stabilizacijo našega go-
Jf** Gre predvsem za ukrepe, ki naj bi ^f^^e kune. odpraviti pretirana prennran,e m "'e 'er pomagali izenačiti pogoje poslovanj«.
riti o? g       r>rav. Ker'šele tedaj b, "j^slej. ' 0 na8raieva -u     dl     širšem in oljem smisi«.
inCmia ™«« * dokaj različnih pogojih m so bth s,
Poča- Ved"°
Center za socialno delo v Kranju je bil ustanovljen leta 1962. V obilici dela skrbi Center tudi za razvojno motene otroke, odnosno proučuje njihovo problematiko
Strokovno komisija za kategorizacijo motenih otrok je pregledala do sedaj 266 raz-* vojno motenih otrok. Ugotovila je, da je 12 slepih, 7 gluhih, 12 telesno invalidnih, 214 duševno zaostalih, 19 kombinirano przadetih in 2 z govornimi napakami. Vsi omenjeni otroci, razen najtežje duševno zaostalih, pa imajo pogoje za uspoosbitev za sa-
mostojno življenje in delo, če so pravočasno usmerjeni v odgovarjajoče habilitacijske ustanove.
Prav ob tej ugotovitvi, se vidi pomembnost dela Centra. Vsi primeri, ki jih je označila komisija, so bili usmerjeni na ustrezno usposabljanju, 43 zaposlenih, 6, jih čaka na zaposlitev, 3 pa čakajo na habilitacijo. Od duševno težje prizadetih, ki se ne dajo usposobiti za samostojno življenje pa jih 16 živi v specialnih zavodih, 23 doma v družini, 6 kombinirano motenih pa prav tako
Zato se je
QsiiZubin tepeni tisti> ki so pošteno delali. ";e8ovem Jf Vera v resničnost temeljnega načela: vsakemu frav je . elu ~~ Posamezniku in kolektivu, ffi tU(ii za* k.0ra'ino '« brez oklevanja stopimo korak na-„' dru^, ki s° . bi sicer ukrepi, kot je zamrznjevanje cen n rei"ve, 1??° '(H sPreJeli začasno, v pripravah na general-s^protie; n^eneli v Prazno ali pa se celo sprevrgli v svoje vrQtiv»ih spo^!0' da bi sproščali naše gospodarstvo admini-P0R°Hh .«JLbll*°končno pokopali tezo o svobodnem trgu
Perspektiva gasilske službe
živi doma, ker se ne morejo usposobiti za samsotojno delo.
Resne težave so s težje prizadetimi, ki jih ni možno namestiti v zavode, vsojci pa >o ostareli in kmalu ne bodo več zmogli potrebne noge za otroke. Posebne težave pa predstavljajo tudi lažje prizadeti otroci, ki bi morali obiskovati posebno šolo, a jih zaradi prevelike oddaljenosti ni mogoče vključiti v tak pouk.
r-—^
ospodarske novice
ovo
_ dela lastnih rok. Zato jim ki resnično teli uveljaviti načelo: kdor
^Ustične ekonomike. °d nekdT-enteV naU del°vni ljudje pozdravljajo. Oni so Pr< srr„  ' navajeni
Živeti od Aptn inittiih rok. Zato * ko^tneSsaa\Ukrep' «« nehNekolikcid       mi tUdi več ima' ilv!arih delo'"***6 prejemajo nove ukrepe posamezniki v jet vPrefco et>nH or&anizacijah, zlasti tistih, ki so doslej >n*ka* PsihoU°'nskih '*°žnosti. Pomeni torej, da je »pod->JoVe uk°^a ~~ &e to tako lahko, imenujemo — rahlo 1orllastu'h ko^'-kCr ocen'uie> vse kar je novega le s sta-" se u     r,s/l- Doslej je tudi bilo tako: vri vsaki re-
risti.
no- Zato
je tudi bilo tako: pri ie vsakdo dobro odrezal. To je bilo V <H<T Začetkii p**0Ul° ? nekateri težko predstavljajo ukrep, koHul teŽak gosoaA1 VCliko večino delovnih organizacij Sto/g Sarn Pohkai kl. polola>> s tem da si bo sleherni SCVed« 7l Sp0s°bno r°f iZ tciav in hladno s svojim priza-nQi ođfi 7C nikom, pr'dnostjo tudi uspeval. Pri tem
Mde. * ne zagotavlja obstoj, kar je prav. Slabo
evrf
0 "^no'tllfh h° tckcl Premočrtno. V prehodnem ob-
"lino    tifi dol T    V luči "ovih pogledov na ekonomiko "e iQkreba p0fn°a ene- odločitve- Delovnim organizacijam bo *0dH ? kot dos/f-     da se Najdejo v novih pogojih, toda e'. marveč preko znanstvenih institutov s
JoHšo
organi.
■acijo dela, itd. — S. BEZNIK
Skladno z razvojem gospodarstva in tehnike ter potrebami in možnostmi je potrebno organizirati tudi gasilsko in reševalno službo.
Tudi v bodoče bo poklicna gasilska enota v Kranju medobčinskega pomena. Ta enota že danes posreduje izven občinskega območja, vendar
Trgovina v /abnici
V žabnici se je posebno v zadnjem času pokazala velika potreba po ureditvi vprašanja trgovifie. Edina trgovska poslovalnica ne ustreza več svojemu namenu. V pretesnih prostorih prodajajo vse — od manufakture do galanterije in prehrambenih artiklov, še poseben problem predstavlja prodajalna mesa, ki bi jo morali na zahtevo tržne Ln sanitarne inšpekcije že zapreti.
Krajevni odbor v Žabnici pripravlja javno fribuno, na kateri naj bi se prebivalci govorili o teh perečih vpri-
-od TSBA IfrjpgllClflO m 3d;uqc^
šanjih. — R.
bi morali biti opremljena sodobnejše, ker so prostovoljne gasilske enote na področjih občin Kranj, škof j a Loka in Tržič, z obzirom na opremljenost, sposobne gasiti le manjše požare.
Za redno opravljanje medobčinske požarno-varstvene službe bi bilo potrebno najmanj  37 poklicnih gasilcev, ki bi potrebovali avtocister-no,   kombinirano vozilo za gašenje z vodo, prahom in peno, prenosno visokotlačno motorno črpalko, lesni motorni čol, opremo za podvodno reševanje in še celo vrsto reešvalnih  pripomočkov. Za vse potrebno orodje in opremo je potrebnih 51.300.000 dinarjev.
Za uspešno rešitev perspektivnega razvoja je potrebno rešiti vprašanje finansiranja. V združevanju medobčinske "gasilske represivne službe naj bi finansirale občine Kranj, škofja Loka, Tržič in nekatere delovne organizacije. Modernizacija gasilske službe naj ib bila realizirana iz sredstev, obračunanih od plačnih premij požarnih zavarovanj.
VEČJE ZALOGE
Proizvodnja v jugoslovanskih rudnikih premoga je letos normalna in v skladu s planom. Ker sc je v aprilu precej zmanjšala potrošnja premoga, se je tržišče umirilo. Po ocenah strokovnjakov je bilo konec aprila 1.8 milijonov ton zalog premoga. Pri potrošniških so zaloge narasle za 57 % napram enakemu obdobju lani.
NOVE LADJE Lani so podjetja naše trgovske mornarice izločila 26 zastarelih ladij, zamenjala pa so jih s 23 novimi. Letos gradijo 13 novih ladij s skupaj preko 500.000 brt. Kaže, da bo večina naročanih ladij že letos splovljenih. Naša podjetja bodo tako lahko bistveno modernizirala svoj plovni park in s tem še povečala svoja poslovanja, ki je že lani navrglo nič manj kot 52 milijonov dolarjev čistega de vlznega priliva.
v.__
SAMOUPRAVLJANJE
12. JUNIJ 1965 *'
AH bo kolektiv »TIO« iz lesec uspel?
Letos za mlečne malice 1.397,000.000^
Velika preizkušnja
■j
Skoraj tri četrtine učencev slovenskih osnovi^
m* m  * * „ - - ... _. tn dnina   ctnnnlo nniln/u!a   £n1ckitl I"
Nepredvidene težave zaradi domačega repro-mate-riala. Kolektiv oškodovan za 220 milijonov dinarjev. Dolžnikov vedno več. Letni proizvodni plan resno ogrožen.
Kolektiv tovarne »TIO« iz Lesc se že sedem let načrtno Ukvarja s proizvodnjo na področju merilne tehnike in regulacije. Na projektih in kompletiranju opreme po projektih sodelujejo z Zahod, >onemško firmo »Aska-nia« iz Berlina. Zato 40 odstotkov delikatnej.ših elementov dobavlja ta firma.
Težišče proizvodnega programa so merilne naprave. Proizvod je za kolektiv zlasti zanimiv, ker za te naprave uvažajo samo 10 do 15 odstotkov delov.
Za redno serijsko proizvod j no iz področja merilne tehnike porabijo uvoženega materiala le 6,8 odstotka, ali za okrog 50 milijonov deviznih dinarjev. Zares, da so devize dobili, vendar s štiri-mesečno zamudo! Zaradi tega so nekateri oddelki bili v delnem zastoju. Pogodbenim dobaviteljem so se morali zlasti v prvem in delno še v drugem tromesečju upraviče-vati, ker jim razumljivo niso mogli dobaviti proizvode. V podjetju so torej upravičeno zaskrbljeni, kako bodo nadoknadili 220 milijonov dinarjev izgube, ki je nastala ne po krivdi kolektiva!
Poseben problem zase je domači repro-material. V TIO precej potrošijo barvnih kovin in specialnih legur. Če že dobijo surovine, jih dobijo s precejšno zamudo, marsikdaj pa tudi ne odgovarjajo kvaliteti.
»TIO« v glavnem dobavlja svoje proizvode večjim tovarnam, ki pa so spričo novih gospodarskih ukrepov trenutno v zagati. Ne morejo poravnati računov. Dolžnikov j« vedno več. Vrednost neporavnanih računov pa se je pov-spela že na 185 milijonov dinarjev' To pa predstavlja za
0 delovnih razmerjih
Z namenom, da bi delovnim organizacijam olajšalo delo pri izdelavi statutov in sprejemanju drugih splošnih aktov s področja dela in delovnih razmerij, je Klub gospodarstvenikov v Kranju pripravi! predavanje z naslovom: »O temeljnih zakonih o de'o\nih razmerjih in uvedbi 42-urnega delovneg a tedna«.
Predavala bo Erna Podbrc-gnr, republiški sekretar za delo. V razpravi bodo sodelovali tudi pravni svetovalci sekretariata.
Predavanje bo v torek, 15. junija ob 17.-uri v klubskih prostorih v Kranju.
160 članski kolektiv veliko obremenitev. *
Kolektiv »TIO« iz Lesc pa kljub težavam ni vrgel puško v koruzo. Na vsak način želi uresničiti obveznosti do letnega plana, ki znaša 720 mi-
lijonov dinarjev! In kako bodo to dosegli? Predvsem bodo poiskali vse notranje rezerve in temeljito proučili tržišče z oziroma na trenutno gospodarsko stanje pri nas. Pogovorili se bodo še o drugih rečeh, ki bistveno vplivajo na proizvodnjo.
Vsekakor je že odločnost kolektiva, da nadoknadi zamujeno, veliko jamstvo k uspehu. — D. KASTELIC
Skoraj tri četrtine učencev slovenskih osno in šol druge stopnje se poslužuje Šolskih kuhinj
Anketa republiškega sekretariata za šolstvo je pose poslužuje uslug šolskih mlečnih kuhinj 72,5
venskih učencev osnovnih Sol in Sol druge stopaj*'$ mednarodni pomoči smo porabili v šolskem leto lw>^ lijardo 128 milijonov dinarjev za živila in ^^^'^oV ^ Letos pa se bodo ti povišali na milijardo 397 mi'" narjev.
Termostati so glavni proizvod tovarne TIO iz Lesc — Delav ke v termostalni delavnici
Pisma bralcev
Pomoč pa taka!
V dvorani zadružnega doma v Sovodnjah so preteklo nedeljo gostovali učenci VII. in VIII. razreda osemletke iz Gorenje vasi nad škof jo Loko. Občinstvu so prikazali veselo igro »Županova Micka«. Predstava ni bila kaj dobro obiskana, vendar je treba priznati, da so mladi igralci skupno z režiserjem pokazali pri tem veliko volje in smisla, če pa upoštevamo, da so v to* delo vložili veliko prostega časa in da so to naštudirali, da bi z isku-pičkom lahko šli ob koncu Šolskega leta na izlet, potem vsa stvar zasluži vso pohvalo.
Vendar ne gre za to. Gre za ugotovitev, da so bili ti mladi igralci ob vsej svoji železni volji prepuščeni sami sebi. že v Sovodenj so pri« šli popolnoma sami. Tu p* so nastale prave težave. Iska-' li so rekvizit, spraševali kako in kje bi sc lahko našminkali in podobno. Otroci so kar sami iz svojih vrst iskali nekoga, ki bi jih predstavil na odru in podobno. Skratka organizacije ni bilo.
Kot rečeno, otroci zasluzijo vse priznanje. Toda njihovo odrsko vnemo bi morali podpirati tudi nn šoli in drugi, ki so zato odgovorni, če že ne službeno pa vsaj
moralno. Sem dolgoletni sodelavec kulturno umetniškega društva. Prav zato me je ta stvar prizadela ker vem, da take in podobne nepravilnosti hudo odbijajo sodelavce in jitm izgubljajo vsako voljo do nadaljnjega dela. Pri tem primeru je toliko važnejše, ker gre za šolsko mladino, se pravi za naš odrski naraščaj, ki bi mu mogli še posebej pomagati.
Janko Kalan
Sovodenj
Med vsemi učenci, ki se poslužujejo uslug mlečnih kuhinj, je 9 odstotkov takih, ki prejemajo malico brezplačno, 16,7 odstotka je takih, ki dobivajo malico po znižani ceni, 46,8 odstotka učencev pa dobiva malico po polni ceni.
Urejena šolska prehrana vpiiva ugodno ne samo na telesni razvoj učencev marveč tudi na njihov učni uspeh. Zato uvajajo mlečne kuhinje v redne delovne programe osnovni šol. Zanimivo pa je, da je bilo v šolskem letu 1963/64 v naši republiki že 92 odstotkov osnovnih šol, ki so imele svoje mlečne kuhinje, in da je v letošnjem šolskem letu padel njihov delež na 89 odstotkov!
Odgovor na vprašanje, zakaj smo zabeležili v letošnjem šolskem letu padec namesto porast števila šol z mlečnimi kuhinjami, moramo iskati po vsej verjetnosti v. pomanjkanju finančnih sredstev. To bo toliko bolj očito, ko bo izčrpana zaloga mleka v prahu iz međunarodne pomoči.
V minulem šolskem letu so prispevale za mlečne malice občinske skupščine 463 milijonov dinarjev, starši učencev 492 milijonov dinarjev, delovne organizacije in drugi pa 173 milijonov. Po poročilih občinskih skupščin pa se predvideva, da bo letošnja potrošnja sredstev v te namene poskočila na milijardo 397 milijonov dinarjev in da bi potrebovali še dodatnih 150 milijonov dinarjev, če hočemo,1,   da   bi prejemali
Naš razgovor
V mejah dostojanstva ...
DRAGO KRPIC (32) .natakar v restavraciji »Park« v Kranju ima pravzaprav dva domova. Dom v službi in tisti pravi dom, kjer v prostem času popazi na 11 mesecev staro hčerkico, kadar je njegova žena v službi. Za poklic, ki ga vestno upravlja, sc je odločil že v mladosti. Vzljubil ga je morda zaradi tega, ker Je bil tudi njegov oče natakar. Vsaj Iskrica Je> od tega ostala v njem.
V restavraciji je bilo tega dopoldanskega dne malo gostov, pa sva imela dovolj časa za razgovor. Meni ie bilo to
kar všeč, Drago pa jc bil nekoliko vznemirjen. Preudarje-no je sicer odgovarjal na vprašanje, vendar sc je pogo-stoma zazrl v okno. Zunaj je deževalo. Razumel sem ga ...
Kaj pa pričakujete od letošnje turistične sezone, sem ga vprašal.
»Kakšno verne, dež in samo dež .. . Kdaj bo posijalo sonce? če bo še vnaprej tako, se nimamo kaj prida obetati.«
Ali so po vašem mnenju cene pijač in jedi zmerne?
»Osebno mislim, da so cene v glavnem previsoke. To vsekakor ne privablja domače pa
mlečno malico vsi osnovnih šol. ^ Republiški sekretanjj ^ šolstvo priporoča • S'5j0 i* ugotovitve, ki izhajaj omenjene ankete, f^L,^ vzamejo koordinacij**^ go med občinami ^5£.s^ ske prosvetne pedagos\ ^ bc. Njihovi svetova«^ strokovno in orga^3^ sodelujejo s Šolami skimi komisijami, ci mleka naj tudi V zagotovijo Šolam količine tega osnovn« f la, sanitarne jn*P** j* naj redno nadzirajo^ mlečne kuhinje, da "(
in
-proi^
roki zdravo P'iP'"avIjL' •' posebno pozornost f treba posvetiti uvajaj ^ nih kuhinj v šola« , ^ stopnje, saj so učerK^ med 15. in 18. letcrrrt jt-
delovno precej odi*? in  potrebujejo krCp*^0' hrano. Kjer je * rJ 0 naj se organizira tu<» g, •inevna prehrana. T
Postni* v Gor0
Prebivalci se že f^J pripravljajo, da D°6°k^0\ s svetom krajevne s* f Gorice naredili ^fljJ1 stajališče na cesti *r .<p riče pri odcepu ^zL^a v vas. Postaja je P**|j/ prostem in morajo z*,u čakati v slabem v prostem. — R.
tudi ne tuje go*<c<*S< gostinska podjclj»°\ f& vrsto drugih činiieU*^.' vati z izgubo pa n* *, f Slabe fn dobre . ga poklica? .,,#v»< ,
»Občutek MdovoJ J. smo gosta zadovoi} .^.J
vselej daje pril^S^'
pa žal pogosti
na«
i znašajoča1?0
natakarjem. -raz osebne kulp*
i *
danosti človeka, "Jo in ponižajo.« ,.
Ce bi imeli *f%Pf °i se še enkrat odv* klic natakarja?
»Nikakor ne!« J Vaša želja?      . ^ »Da bi bili gosti'n in da bi vselej P°7Lv< k> pravic in dostoj^eV
k.
12. JUMIJ
!965 * GLAS
ODGOVORI BRALCEM
5 vprašanj - 5 odgovorov
Delavec je v »Vino-Kranj«. Zlasti zadnja leta .je P«J" * čas porabil pri gradnji hiše. 39-letni MARJAN ČRNIVEC iz Kranja (Kurirska pot 31 a) paj sc močno zanima za kulturno, komunalno in turistično Jejavnost v kraju. Redno prebira časopise in največji od tam črpa odgovore na vse tisto, kar ga zani-
Tud* *a našo rubriko je poslal več vprašanj, vendar f\° se odločili za tista vprašanja, ki bodo zanimala tud* Širši krog bralcev.
stva v občini Kranj, ki ga jc skupščina sprejela decembra .1964. leta, je predvideno še nadaljnje povečanje števila postelj za strokovno visoko zdravstveno varstvo. Glede na sproščanje zmogljivosti posteljnega fonda in velike diagnostične laboratorijske zmogljivosti v Inštitutu za TBC Golnik, se bo ustanovil poseben internistični oddelek s sorodno funkcijo oddelkom v splošnih bolnicah. Tak internistični oddelek bo namenjen bolnikom iz območij zdravstvenega doma v Kranju, Tržiču in Škofji Loki. Prvi začetki realizacije te smernice se že izvajajo.
Za nekaj časa bo ta rešitev popolnoma zadostovala, hkrati pa predstavlja maksimum možnih vlaganj v tem obdobju. To pa še zlasti, ker je potrebno hkrati reševati tudi vprašanje zdravstvenega kadra in stanovanj.
V tem času pa bo v republiškem merilu izdelan dokončen osnutek bolnic pri nas.«
Drugič odgovor
Tovariš černivec pravi v svojem vprašanju, da se o zaščiti in obnovi starega mesta mnogo sliši.- Ni mu pa znaho, ali bo to delo načrtno ali kar. mimogrede. Vprašuje, koliko bi to delo stalo in ali novo obzidje, grajeno pred leti na vrhu Mohorjevega klanca, spada v urbanistični nacrt mesta.
Pred dnevi smo se obrnili na Zavod za spomeniško varstvo v Kranju, kjer so nam obljubili, da bodo to vprašanje pojasnili. Ker do izdaje številke nismo prejeli odgovora, upamo, da bodo obljubo čimpreje izpolnili. V posebnem sestavku bomo obdelali gornjo tematiko.
Strehe pri nas
VPRAŠANJE: Vidimo stavbe z zelo položenimi strehami, krite s pločevino, betonom ali opeko. Zanima me, kakšno prednost imajo take strehe v naših krajih. Ali so pločevinaste, betonske strehe cenejše od starih streh?
ODGOVOR: »Osnovna lastnost dobre strehe je v cirkulaciji zunanjega zraka poti kritino, kar omogoča predvsem v zimskem času približno enako temperaturo pod in nad kritino. Zaradi tega se v spodnjih plasteh na
te*. * ind,.st£ranJska ob-?trijska. R^en
2? fa ■nSTl ,naselJena,
urbant-tovrstno gradil te to predvideva, me Ranima, kje. Mv j<. bolnica v Kraniu potrebna? POGOVOR: Referent za zdravstvo občine Kranj nam *i 5? vprašanje poslala na-MewH odgovor;
»Skupščina občine Ki 7e leta 1%3
2*« 1*5 tV leuh
%i  1 °bčin* Ž Tako bodo
5>
NrvneiJS
"Jih
v'k.^.^^tve-1 kl,nikah. P» bo
To fi-
>e
S^*2? cenilo
ai0
Politično
i^^domu Kranj
^Oij^oroe^^teljami. ^vst^--
kritini sneg ne topi in s tem ne povzroči zamakanja.
Stare kritine so zaradi slabega materiala in obdelave zahtevale velik naklon strešnih konstrukcij (strešniki so bili majhnih dimenzij, slabo izdelani in težki). Take strešne izvedbe so ekonomsko neutemeljene za današnji čas. Zahtevale so veliko porabo kritine, lesa za konstrukcijo in velike neizrabljene podstrešne prostore. Novi materiali • (salonit, pločevina) pa omogočajo manjše naklone strešnih konstrukcij, ne da bi s tem bile zmanjšane osnovne lastnosti streh. Pri nekaterih novejših strehah se pojavlja zamakanje, kar je vzrok le nesolidna izvedba in neupoštevanje navedenih principov.
Ravne strehe pa se uporabljajo le v posebnih primerih.
V nekaterih naseljih na Gorenjskem se vendar uporabljajo stari elementi streh (naklon, kritina), toda le zaradi ohranitve pokrajinskih ambientov.«
Odgovor sta posredovala inženirja arh. tov. C. OBLAK in R. ZALETEL iz Projektivnega podjetja v Kranju.
Umetna jezera
VPRAŠANJE: Reka Kokra in Rupovščica pritekata od Britofa do Kokrice po zelo globokih strugah do Izliva v Savo brez vsakega pomena. Kaj mislijo strokovnjaki, ali se da zajeziti Kokro tako, da bi poplavila doline Ovčana, ' Kokrški log in ostale doline, ki so sedaj slabo rodovitne. S tem bi po mojem mnenju prispevali k razvoju energetike in turizmu. Nastala bi umetna jezera v bližini, kjer bo predvidoma speljana nova avtocesta.
ODGOVOR: Zajezitev Kokre v kranjski soteski bi po mnenju inž. OžBALDA G ROSA iz Elektro Kranj bila mogoča le do določene mere. Oziri na vodno propustnost terenov na obeh bregovih omejujejo njeno višino.
Dolinska pregrada večjega obsega je ekonomsko upravičena samo s strani energetike te tedaj, če zajezi;"e primerno izdatne vodne tokove. V primeru Kokre imamo razpoložljive razmeroma le majhne vodne pretoke.
Pri obstoječi elektrarni na Kokri v Kranju, tik nad betonskim mostom, se študira, ali bi kazalo za toliko povišati obstoječo pregrado, da b; koristili vodni padec, ki bi ga pridobili, če bi dvignili vodno gladino njene zgornje vode do vodnega kolesa v bivši žagi na Primskovem.
Jezera — naravna ali umetna — so vsekakor privlačna in turistično pomembna. Pri gradnji umetnih jezer bi se energetika udeležila, če bi v danem primeru ekonomska računica pokazala, da bi se
vložena kapitalna sredstva primerno vračala. Osnovna iniciativa za gradnjo umetnih jezer, ki naj bi bila turistično pomembna, bo morala slej ko prej ostati v rokah turističnih organizacij. To velja seveda tudi za primer Kokre.
Kulturne vrednote
VPRAŠANJE: Cas mineva, menja se življenje, rod za rodom izumira. Za seboj pa puščajo ljudje dragocene dokumente b življenju, delu in nastanku kulture. Mnogo je že izgubljenega. Toda še se dobijo razni predmeti, ki pričajo o delu teh ljudi v kupih starin, ki so za lastnike nepomembne. Posamezna poslopja in hiše so zaščitene, druge ne. Ali bi se nekako odkupila vsaj najdragocenejša poslopja kulturne vrednosti in v njih uredili muzeji?
ODGOVOR: JERNEJ ŠU-ŠTERSIC, konservator Zavoda za spomeniško varstvo v Kranju, nam je o tem napisal tole:
»Pestra je podoba naše preteklosti.   Marsikaj   se je
na podeželju vedno capljati za kulturnim razvojem meščana doma in v tujini? Vsak kmečki dom bi bil lahko muzej v malem. Mno,ji zavrženi predmeti bi bili lahko okras kmečkega doma in mu dajali toplino, ki jo izgublja s tem, da ljudje okrašujejo svoje domove z ničvrednim kičem. Stari pohištveni kosi, kot skrinje, izrezljani stoli, skied-niki, žličniki, stara svetila so pri nas ničvredno blago. V tujini pa je te reči imeti v svojem stanovanju moda in. znak kulture, da znajo te stvari hraniti. Stare listine, pisma naših dedov, slike na steklo in platno, stari kavni mlinčki, možnarji, stare lu-benske ali komenske skleila in majolke ali pečnice, panj-ske končnice, vse to mora najti mesto v kmečkem ali V delavskem modernem stano-. vanju.
V slepem hlastanju, da bi dosegli naši ljudje na kmetih nekak mestni izgled svojih hiš, spreminjajo svoje hiše. ki s tem izgubljajo svoj kulturni karakteristični videz i» turistično privlačnost.
Kanjon Kokre v Kranju je še vedno turistično neizkoriščen kranjski »Vintgar«, Urejeno sprehajališče skozi tiho divjino tega kanjona bi nudilo meščanom, zlasti pa turistom lepe sprehode
ohranilo in to največkrat po golem slučaju. Cas je, da se preneha ohranjevanje naših kulturnih vrednot le po na-ključu. Ko kot človek muzealec ali konservator spomeniškega zavoda hodim po terenu in opozarjam ljudi na kulturne vrednote, ki jih hrani njihova hiša, se mi ti po-smehujejo. Kako se danes težko dobe avbe, sklepanci in drugi kosi narodne noše ob raznih prireditvah.
Muzej je le izhod v sili, sami ljudje naj te stvari hranijo in naj bodo nanje ponosni. ALi mora naš človek
Morda bodo vaščani našli prostor v zadružnem domu, v stari kmečki hiši, kjer bodo prikazali zgodovino svoje vasi, njeno etnografsko podobo. Ali ne bi pritegnili k takemu delu mladino? Ali ne bi učitelji dali učencem naloge, da popišejo predmete iz preteklosti na svojem domu, v vasi, v bližnji okolici.
Ohranjevanje kulturnih vrednot mora priti v zavest našega kmeta in delavca. La tako bomo dokazali, da smo kulturni narod.«
Priredil: Drago Kastelic
REPORTAŽA
12. JUNIJ 1965 *
KRIKI PRED CILJEM
»Zadnjič sem bila na takih dirkah!« jc dejala neka žena, kajti večkrat so prizori povzročali preplah, zatem smeh, pa spef* grozo. Ljudje so si včasih zakrivali oči, ženske so vriščale, a včasih je množica uzva-lovila ob navdušenem ploskanju in klici tekmovalcem. Razpoloženje publike je tako z akrobatskimi skoki prekipevalo v različnih skrajnostih — v strahu, izrednem užitku ... Sama presenečenja.
Bilo je to na nedeljskih avtomoto dirkah na Jezerskem. Preko strmih reber Kočne se je ovijala gosta megla in le nekje nad Storžičem na drugi strani se je med oblaki začelo obetajoče svetlikati. Dež je malo prej popustil. Toda cesta je bila še mokra. Zato ni bilo veliko gledalcev. Prireditelji pa niso pričakovali niti velikih uspehov, čeprav je bilo na rdečem startnem listu nekaj znanih asov.
Začetna organizacijska nervoza je bila zadaj. Na startu pri Kanonirju in na cilju na Jezerskem so bili sodniki s spiski in »štoparicami«, gledalci pa so nestrpno čakali začetka. Teh je bilo največ tik pred ciljem.
Po ovinkih so zabrneli prvi motorji. Gledalci na cilju so nestrpno prisluhnili ropotu od Grabnerja navzgor. V rednih presledkih so prihajali tekmovalci, sekali ovinke in prenekateri je na delno mokri cesti nevarno zaplesal, a se z izredno spretnostjo vzdržal na vozilu ter izginjal za rdečo tribuno.
PRVA MRZLICA
Tako je začelo in steklo. Toda pri četrti seriji tekmovalcev z motorji do 250 kubičnih centimetrov je prišlo do prvih trenutkov napetosti. Mimo Doma je pridrvel Andrej Bokal iz Ljubljane s svojo »gillero«. Zaneslo ga je na desno, treščil je v obvestni kamen na srečo zaščiten s slamo, in ... Vse se je zavalilo po cesti. Toda motor je odfrčal bolj stran, tekmovalec pa se je z neko izredno
spretnostjo valil po cesti proti cilju z veliko hitrostjo kakih 10—15 metrov kot svinčnik po mizi. Pri tem je držal roke prek glave. Ploskanje je v trenutku utihnilo in vsi so nestrpno pričakovali kaj bo, ko se je človek ustavil skoraj na sredini ceste. Prvi hip je obležal negiben. Nekdo iz publike je priskočil k njemu. Verjetno, da bi mu pomagal. Toda že je slišal prihod naslednjega tekmovalca izza ovinka. Prestrašil se je in odskočil nazaj. Napetost gledalcev se je še povečala. Kaj bo namreč, ko bo preko ležečega človeka pridrvel naslednji tekmovalec. Toda v zadnjem trenutku je prišlo do nepričakovane spremembe. Ležeči se je hipoma dvignil, šel s ceste in se ulegel v travo. Gledalci so se oddahnili po napetih trenutkih pričakovanja. Ponesrečenca so takoj položili na nosila in ga kasneje odpeljali v bolnišnico z ugotovljeno poškodbo na nogi in s sumljivimi notranjimi bolečinami.
KRIK IN BEG
Komaj se je publika umirila in gledala nekaj spretnih voženj, že je znova prišlo do večjega dogodka. Prav na istem mestu, kakih 30 metrov robu ceste z veliko brzino zakotalil motor s prikolico. Bil je to Edvard Berden s sovoznikom Zoltanom Pejbi-čem iz Križevcev. In v tistem trenutku je iz motorja bruhnil kake 4 do 5 metrov visok plamen z močnim gostim dimom. In kar je bilo najhuje — tekmovalec je goreč kot baklja  planil  med publiko.
Zavrcščalo je med ljudmi, nekateri so bežali, drugi si slačili plašče in suknjiče, da bi ponesrečenca pogasili, tretji so si z rokami zastirali pogled na ta prizor. Skoraj sredi ceste pa je gorel motor. Tekali so miličniki, organizatorji, odgnali publiko preden da eksplodira motor in se razleti med ljudi z vsem železom in ognjem. In prav tako kot pri prvem primeru še nevarnost, da vsak trenutek pridrvi izza ovinka naslednji tekmovalec in ...
K sreči se je nesreča končala brez hujših posledic. Ponesrečenega so prepeljali v bolnišnico z opeklinami druge stopnje, motor pa so zavalili izven ceste, kjer je ob vseh intervencijah zgorel do konca.
MOTORIST HRBTNO
Tekme so se zatem znova nadaljevale in publika je spet oživela, kajti tekmovalci so kazali izredno spretnost.
Toda prišlo je do tretjega iznenađenja kakršnega, kot so povedali celo prireditelji iz predvojnih  in  povojnih te-
kem, še svoj živ dan niso videli. Na startu so pričakovali Janeza Pintarja, prav tako obetajočega vozača, kot je njegov brat Leo. In prav tam, pod drevesi, kakih 30 metrov pred ciljem, na desni strani je spodneslo tudi njega. Z veliko brzino je treščil na cesto in tako sta eden ob drugem z motorjem frčala po asfaltni cesti naravnost mimo tribune in skozi cilj kakih 40 metrov daleč.' Po hrbtu je drsel kot pak pri hokeju ter se ustavil na ovinku za cesto v travi. Gledalci so zadržali sapo v pričakovanju kake znake življenja oziroma poškodb se bodo pokazali na ponesrečencu. Toda že v naslednjem trenutku je sledilo nepričakovano presenečenje. Janez je vstal in si začel mirno čistiti rokave usnjenega suknjiča. Nič mu ni bilo! Publika je planila v smeh, kajti po trenutkih napetega pričakovanja so bili zadaj.
Najzanimivejše pa je bilo to, da Janez ob tem padcu sploh ni bii diskvalificiran. Piavila tekmovanja določajo samo, da mora tekmovalec s
svojim vozilom dosp^i t cilj. Kako, ni rečena "j jc na primer tokrat sel . cilj po hrbtu. Izien,ia3lci izjem. Tekmovalci in ^ .-^ so sc čudili temu P1'1^ in se smejali, čestitali f zu na srečnem padcu je zmagi, kajti pri vsem t ,j. on dosegel še vedno n*J „ ši čas vseh sotckmovaK* discipline. 0 s«
Ob mizi v Domu s« zatem pogovarjali _° . \fit teh tekem, o naporih ' . $ gičnih trenutkih. Nek«1 {ef omenjali     nevarnost   . ^ športa itd. Pa je dejal n »Veste kje je največja $ nost   za  človeka?« . ugib1' omizju so razmišlja'1', ^ li... »Postelja vendai- .p več ljudi konča svoj« jt nje v postelji. In ven je nihče ne brani!« sjop
Razpoloženje se J* & nja in presenečenj. . jji" njevalo v ugotavljanja ^ užitka in lepote °rCl^^ dijo tudi padci ob 0|<r In s tem se bo mora* ^ lazila tudi ženica, ki J la »Zadnjič... ^
60 minut strahu in negotevosti
Preplah v PredvorU
vil
Odtrgal se je oblak. Vode so zalile pota, vdrle v kleti in ogrožale življenje in imetje ljudi. Odločen boj ljudi z naravno stihijo. Na pomoč so pohiteli domači gasilci in poklicna gasilska četa iz Kranja. Rešeni otroci. Neurje je povzročilo veliko škodo. Kaj takega ljudje že dolgo ne pomnijo.
pohiteli   pomagan- v0o51.
1/P
je, domači gasilci na gasilska četa iz
so se spoprijeli z nara ^ hijo. Hudournik P* ^0 tem vse bolj ogrozi nje in imetje ljudi pa je kar naprej - • še več minut. Nihče ni & takrat predvidevati ka* jf konec, vendar ljudi ^ gubili zaupanja vase. ^
Sosed ?og^] rešil V
nijela   in Silvota otrok Miloš Šavs j« kom   v   roki nič hladnokrvno urnik, ki ga je k sel pred prag Vj«-
V ^oboto, 5. junija je rahlo deževalo. Življenje v Preddvoru je tega dne potekalo vsakdanje. Vaščani so opravljali ta in ona dela.
Okoli 15 ure je prenehalo deževati. Kazalo je, da se bo zjasnilo. Toda nenadoma so se pričeli zbirati temno-sivi oblaki, ki niso nič dobrega
Na vsakem ovinku so se nudili s.," dalcem Drizori dramatičnih bojev med vozači
obetali. Grozeče so se spuščali vse nižje. Potemnilo se je ... Ljudje so se umaknili v hiše. Zunaj pa je pričelo liti kot iz vedra.
Odtrgal se jc oblak. Vod« so zalile vas. Zlasti je bila prizadeta družina Silva Vidi-ca. Pred njegovo hišo št. 32 je hipoma nastal pravi hudournik, ki je poplavil in odnesel okoli 30 kubikov peska, 4 kubike mivke in 32 vreč cementa. Vse to je imel pripravljeno za novo hišo, ki jo gradi. Živina v hlevu se ej domala že utapljala. Vidičeva sedanja lesena hiša pa jc bila namah vklenjena v rjavo-penečo vodo. Družini je grozila nevarnost... 17-letna hči Majda se v svoji otroški razigranosti tega ni zavedala. Skočila je v drvečo vodo proti hlevu. Z zadnjimi močmi je rešila kravo, toda hudournik ji je iz nog že odnesel oba škorenjčka. Pričela je vpiti na pomoč ...
TRDOVRATEN BOJ
Tedaj se je v Preddvoru, pred hišo številka 32 pričela odigravati pravcata drama. Nastal je preplah... Sosed-
Lojze ro»~\0 PJ ■ dicevega otrjJUJ
v
hii'
stopil v ^
Vid^V1'1 Oče otroka Stanko ^ hip nameraval reš^ ^pi vendar mu Je.v^vo#5
s i*W ia
pot. K sreči ga je tegnila Vidiccva žena Silvo Vidic in mi'^ Prežel j  pa sta * r p močmi spravila konj« va. .„
SREČEN KONEC, T°P^
nilo. Vode so
Okoli 16,30 «r*rjćele "'
upadati. 3 |H«stlKLii bližnji in trga prav zaenkrat niti. Prav bo težko na< ljudi Je priza
d«'ini ? nV V
še ni "'f je, V - gotovo P»l V$ "adoknadH^ J, detih- *
o
in doživel 60 vosti in strahu
^JIINTJ 1963-* GLAS
IZ NAŠIH KOMUN
0 turizmu po Gorenjskem
Več podjetnosti organizatorjev
letoSnif,   tSVela   Smo Pr©d stavili       lsLično sezono ZadnirJn vprasanJc. kako je v napredoval
Tov Llr'efe?;5ki oWini-
deial aftX?LK,jž*r nam J« taSmo 8 ,Ub, tcinu" da ugo-
dosefc, Je »Nov ™
hotel
1 0bieUt.°"1 gori ter štc-Jc bilo v .j1 nam pričai°- da !!0licnega r po«^" mnogo lra,i do, bte Sl«o asfal
S£„/,c luoi v turizmu <Qv gotove uspehe.
e£a
Rateč p0S.in do Pod Kranjsk- a Jesenicah
je *8ff*Ma Dyv
Preb'vaTc v 8r?Sl,ščc »KePa«. w v
pa *0 tudi
Podkoren- ■ o pod Vrši-inske in v em se
• eb'Vflici v yr"*cc »Kepa«, Ini Pa sn i T1:" Jesuv.ski do-
dilj
tujske
ieSa tog, ;i Moramo
* ze dokaj ure-sobe.
cikati
a ne moremo za-- tem nTr,no Pa rcči, da
da  ;      Tako UfiOtaV
* Imam0 vedno
nad
52
stoikov gostinskih
delavcev, ki so nekvalificirani ali oa samo polkvalifici-rani. *
Morda prav zato, aH pa tudi zaradi premajhne podjetnosti, premalo znamo izkoristiti naravne geografske pogoje in lepote, čudovite Martuljkove slapove propagiramo s skoraj nevidno tablico v Gozdu, za svetovno znani Vršič imamo skoraj samo smerno kazalo, za Zelence komaj vidno reklamno desko itd. Torej, ne znamo še pokazati tujcem skakalnice in slapa Nadižc v Planici, Peričnika v Vratih, jezera v Završnici ter edinstvenega Vintgarja. Prav tako znamo premalo povedati o teh lepotah, tako tudi prodajati usluge, spominke itd.
Julija in avgusta imamo pravo »preseljevanje narodov«, katerih en del gre tudi skozi Gornjesavsko dolino. Naloga naše podjetnosti bi bila le-ta, da bi znali naše prirodne lepote pokazati tako, da bi ob njihovem ogle-
dovanju mogli turistom ne-usiljeno prodajati vse naše specialitete, spominke domače obrti, slike itd. Pod turizmom smo doslej gledali vse preveč le naše gostilne in hotele, premalo pa na dostop k nara\nim lepotam, trgovino, zveze, zabavne prireditve itd. če pa bomo znali vse to združiti in vse naše lepote tudi pravilno propagirati, so nam' v prihodnje odprte široke možr >sti.
To nam je o razvoju turizma v jeseniški občini povedal tov. Kejžar in mislimo, da ima prav. — B. B.
Pred telovadnim nastopom v Krizah
Prizadevni organizatorji
Kljub temu, da je vsak dan dež, se v Krizah pri Tržiču vse« eno marljivo pripravljajo za veliki telovadni nastop na pre« novljenem telovadnem igrišču v Križah. Tehnično izvedbo telovadnega nastopa bo v glavnem odgovoren vaditeljskl zbor TVD »Partizan« Križe.
Telovadni nastop . bo skupaj trajal kar štiri dni in sicer od 16. do 20. junija. V sredo 16. junija bo ekipni šahovski brzoturnir v katerem bodo sodelovale tudi ekipe Garnizona JLA in obmejne službe ter graničari i. Drugi dan bo popoldne rokometni turnir v katerem bodo sodelovale štiri ekipe. V petek bo namiznoteniški turnir. V soboto   pa   bo   zvečer ob
Težave v „Gorcnjcu"
*a teden v Velesovem
V kolektivu Splošnega grad-' benega podjetja »Gorenje« v Radovljici je bilo v torek posvetovanje vseh članov samoupravnih organov, članov zve ze komunistov in sindikalnega odbora. Razpravljali so o nekaterih" perečih nalogah in a težavah, ki so pred tem kolek t ivom spričo novih ukrepov v našem gospodarstvu.
Glavni problem izvira iz tega, ker so letos dokaj zmanjšane invesiicije in s tem gradbena dejavnost. Kolektiv je pred rešitvijo, kako naj eko nomično zaposli mehanizacijo in delavstvo. Res pa je, da se je ta kolektiv dokaj uveljavil zadnja leta s svojimi deli ne le v Radovljici, marvef tudi v Kranju, na Golniku, na Jesenicah in drugod.
ko
spomin na 18. Junij V9<VL so belogardisti zverinsko ub;tt m-partizane — domače tik pod vasjo Velesovo, So Prebivalci sklenili, da se P^'z-nuje ta dan kot praznik. l-l;tos so pripravili prazhova-aie, ki bo trajalo v<
vo danes s šport-
Zs
ać*lo se ljenc
ves teden.
.»njem na obnov-gjfe. Jutri popol-
■t Pote Slna 0tv^tev stopi,., folcm Pa
»*rj
20. uri bo taborni ogenj, kjer bodo pripovedovali partizani^ svoje doživljaje.
Največja slovesnost bo v soboto, 19. junija pred spominsko ploščo v Velesovem, kjer bo med drugim nastopil tudi domači pevski zbor pionirjev in moški pevski zbor iz Britofa. — R. K.
Krvodajalstvo v Tržiču
V Tržiču bodo izvedli 18. in 19. junija krvodajalsko akcijo. Priravil jo bo občinski odbor RK v sodelovanju z ostalimi občinskimi in tovarniškimi organizacijami in organi samoupravljanja.
Po njihovem mnenju naj bi zajeli okoli 7°,'» prebivalstva ali okoli 720 ljudi. Vsem podjetjem bodo priporočili, da bi njihovi zaposleni, ki bodo oddali kri, imeli tisti čas opravičeni izostanek.
osmih promenadni koncert r parku v Krizah. Na njem bosta sodelovala pihalna godba DPD »Svoboda« iz Tržiča ter moški oktet KUD Križe. V istem času bo tudi veliki ognjemet.
Glavni del tega velikega telovadnega nastopa pa bo vsekakor v nedeljo. Pričel se bo dopoldne ob 9. uri s rokometno tekmo med ekipama TVD »Partizan« iz Križev in športnim društvom iz Boro-veij v Avstriji.
Popoldne ob pol dveh pa bo pričetek samega telovadnega nastopa. Pričel se bo s spuščanjem padalcev, preletom športnih letal in parado. Popoldne bodo tekmovali tudi vsi najboljši atleti in atletinje Gorenjske. Pomerili se bodo v tekih moški na 100 in 1000 metrov ter ženske na 100 in 600 metrov.
Na nedeljskem nastopu bodo med drugimi sodelovali tudi Alpski letalski center Lesce, pripadniki .11.A, Narodni dom iz Ljubljane, nekateri najboljši orodni telovadci iz Ljubljane, šole ter drugi.
Organizatorje vsekakor precej moti pri pripravah na to veliko manifestacijo nenehno deževje. Vendar pa je upati, da bodo kljub temu uspeli do določenega datuma pripraviti vse potrebno, dabo prireditev uspela. — J. Jarc
bo<j0 8asj.ij.j_ sti  t> Pomeril Petek
bodo na-V  torek sc do'iiači fah.. Junija ob
Turizem in radovljiško (po)kopališče
»Na tem pokopališču je bilo nekdaj lepo kopališče!« Nekega dne zjutraj so začudeni kopalci zapazili takšen napis na kabinah letnega kopališča v Radovljici. Nekateri so se zgražali, a drugi so z nasmehom pomislili: »Morda pa bo vsaj to kaj pomagalo...« To je bilo lani. In kakšno je danes stanje?
*J<-u so napra-d ?-a prihodnja
uva ih«  • n« K -Seca
*» v. Prostri ,akc'io za * ft»e Sg%SM služil *eaj{ v sredi«*.. l°^bv nai
■•^edidČ\T^a. Dol
Pr0v, 0 o kult.  •    za Javno
Sh T^0l7°^ tega fet^'^ncu *a na.l bi bila
w^sraPraiivza-
voja2*nJe nr I pr°Kram za
<kev r&P^spred-
^ladi^'etu J* ta BM^ec so ugn0^h aktivLvPredsedni1<i
" aifcJP Potrebno ■ih Pro ' anallzo o m v al?em* v ko-
k^r^'n' da bo' ^vski^aviti
Radovljica je eden izmed
največjih gorenjskih turističnih centrov. Veliko dela in denarja se vlaga v turizem. Ali pa si lahko zamišljamo letni turistični center brez kopališča? x
Izgleda, da bomo takšno mesto letos lahko videli v Radovljici! Kopališče je na robu propada. Še več — vse kaže, da so se domačini že sprijaznili z mislijo, da,bodo ostali brez kopališča. Pravijo, da je kopališče staro (eno izmed najstarejših v Sloveniji), da se vse podira in da se ne izplača več p6pravljati.
Ko sem obiskal kopališče, sem se prepričal, da res vse razpada. Bazen je razpokam Od sten odpadajo kar celi bloki cementa. Kabine so polomljene. Ključavnic v kabinah skoraj ni več. Cement okoli bazena je razpokan ter le še malo spominja na to,
da je bil včasih raven. V restavraciji so pobita stekla, mize in stoli so celo v praznem bazenu.
Res je kopališče staro, a ne morem se iznebiti občutka, da je njegovo starost v veliki meri pospešila »skrb«, s katero so ga vzdrževali. Vsako pomlad je bilo namenjenih nekaj sredstev, da je bazen lahko obratoval čez sezono. Sredstva pa so bila vedno zelo skopo odmerjena, tako da je obratoval res le za silo. Vsako leto pa je bilo stanje slabše in slabše. V letošnjem letu ne zadostuje več niti milijon, da bi ga lahko spravili »v promet«.
Od Krajevne skupnost v Radovljici je izšla iniciativa, da bi na prostoru, kjer so bila včasih teniška igrišča zgradili nov bazen. Iz sedanjega starega bazena nameravajo narediti dva: za sko-
ke v vodo in otroški bazen, a med njima naj bi bile čistilne naprave. Načrti so lepi, a na žalost so to zaenkrat le še načrti Krajevne skupnosti. Ostale organizacije niso pokazale še dovolj zanimanja za te ideje! Zanimivo je predvsem to, da zanimanja ne kaže niti turistično društvo!
Načrti so res lepi, a so že malo pozni. Če pričnejo v le-
tošnjem letu graditi novi bazen, bo Radovljica najmanj dve leti brez kopališča! Z vsakim kasnejšim začetkom gradnje, pa se bo stanje še podaljševalo. Verjetno se prvo leto to ne bo poznalo pri turizmu. Ko pa bodo* ljudje izvedeli, da tu »ni vode«, se bodo težave poznala še v letih, ko bo dograjen žo novi bazen.
P. Čolnar
Takšno je sedaj kopališče v Radovljici
8
KULTURA
12. JUNIJ 1965 *
Kako naj »shodi« Prešernovo gledališče
Za javne tribune bodo pripravili podrobne analize in finančne utemeljitve predlogov
Vrsti pogovorov o tem ali naj Kranj spet dobi poklicno gledališče in kakšne so možnosti za to, je pred dnevi sledil posvet sveta za kulturo in prosveto s priznanimi slovenskimi gledališkimi strokovnjaki. Med nadvse koristno izmenjavo mnenj se je prepletala ugotovitev, da bo gledališče izredno težko obnoviti, da bo treba njegovo ustanovitev temeljito pretehtati in se nanjo celo več let pripravljati. Svet za kulturo in prosveto se je zato odločil, da bo začasno odložil predvidene javne razprave, ker bo ie tedaj, če bo na njih nastopal
z jasnimi in vsestransko osvetljenimi predlogi, upravičen zahtevati od javnosti tudi jasno opredelitev »za ali proti«.
Pri pozdravljanju zamisli o oživitvi poklicnega gledališča v Kranju so navzoči izhajali iz podatkov, ki opozarjajo na nazadovanje gledališke dejavnosti. V Prešernovem gledališču je bilo v minuli sezoni 71 gledaliških predstav s 17 tisoč gledalcev. To število je bilo v odnosu na število prebivalcev skoraj za enkrat večje Od splošno veljavnih meril v kulturno razvitem svetu.
J z razgovora je bilo mogoče povzeti, da je. največja, domala nepremostljiva težava zbrati dober ansambel in sposobno vodstvo gledališča.
Z okrnjenim ne bi bilo vredno začeti, ker ne bi bil sposoben ozdraviti ugled gledališke dejavnosti. Zaradi tega je imela največ zagovornikov zamisel o svojstvenem sodelovanjem z Mestnim gledališčem ljubljanskim. Pri njem naj bi se kot pri gledališču dveh komun postopoma vzgajali kranjski igralci. Gledališče bi imelo redne predstave v Kranju, ko bi bila Kranju namenjena skupina dozorela
za samostojno delo, pa bi se odcepila.
Bojan Čebulj z Jesenic je dodal še zanimiv predlog, da bi kazalo proučiti možnost o gorenjskem medobčinskem gledališču. Gorenjske komune imajo toliko skupnih značilnosti, da bi prav gotovo potrebovale osrednje gledališče. Posebno pomembno vlogo bi lahko imelo v poletni turistični sezoni.
Rekordna nedelj« v Loškem muz«!«
Od 23. maja, ko so v Loki odprli delno Pren°JJ pa prostore muzeja na g^a ^ do 1. junija, si je zbirke^ dalo 971 domačih in ^ 1 ^ obiskovalcev. Nedelja, - 'j. ja je zabeležila 425 obis^. % cev, kar je v primerJjv ^ obiskom v preteklih let" kordno število. 7ejii
Septembra bodo v ^jV.^ odprl nove prostore za sQr NOB, v oktobru pa vecj°-^ dobno urejeno likovno e rijo.
Zgodovina današnjega razvoja
Nagrade Staneta Žagarja
Odbor za prosveto in kulturo republiškega zbora skupščine Slovenije je na seji 4. junija sprejel ustanovitev republiških nagrad, ki nosijo ime po prosvetnem delavcu, narodnem heroju Stanetu Žagarju. Z njimi naj bi prihodnje leto pričeli nagrajevati zaslužne delavec, ki so s svojim delom na področju vzgoje in izobraževanja dosegli izredne uspehe ali kako drugače prispevali k napredku šolstva. Z nagradami naj bi poudarili družbeno skrb za šolstvo in za celotno vzgojno izobraževalno delo. Nagrade kot materialno priznanje so
Zaključni tečaji za žerjavovodje
Meseca januarja sta priče-. la v Železarni dva tečaja za žerjavovodje. Eden se vrši na Jesenicah, drugi pa na Javor-niku. Skupno redno obiskuje predavanja 58 kandidatov. Poleg splošnih predmetov se uče mehanike, elektrotehnike, strojeslovja, mazanja, vzdrževanja ter nakladanja z žerjavi. V programu so tudi tečaji o varnosti pri delu. Končni izpiti bodo od 23. do 26. junija. — B.. B.
V Belgijo gredo
Flamska amaterska dramska skupina iz Belgije, ki je nastopala na VIII. srečanju amaterskih skupin Slovenije, ki je bilo v minulem tednu na Jesenicah, je bila nad gostoljubnostjo, ki ga je bila pri nas deležna, izredno navdušena. Gostje iz Belgije so povabili amatersko gledališče »Tone čufar« z Jesenic na gostovanje v Belgijo. Člani jeseniškega gledališča, bodo od-Sli na gostovanje v Belgijo predvidoma še letos in to v prvi polovici oktobra. — U.
potrebne tudi zato, ker smo še vedno sredi uresničevanja šolske reforme in so nadaljni uspehi odvisni od prizadevanj prosvetnih delavcev ter vseh tistih, ki jih prispevajo k napredku šolstva.
Oddelek za zgodovino delavskega gibanja, NOB in socialistične izgradnje pri Gorenjskem muzeju v Kranju namerava podobno gradivo kot za razstavo »Razvoj kranjske komune in 20 letnica osvoboditve« zbrati za vso Gorenjsko. Posebne skupine bodo obiskale tovarne, obrtna podjetja in druge institu-jcije ter s fotografijami in zbranimi izvirnimi dokumenti uredile fototeko in arhiv so-
cialistične izgradnje na Gorenjskem.
Obenem oddelek nadaljuje s sistematičnim zbiranjem zgodovinskega gradiva o NOB. Po predvidevanjih bo letos zbral 300 izvirnih fotografij, 500 dokumentov, 30 eksponatov in 20 publikacij. Organizirati namerava več razstav. Za dan borca je predvidena razstava »Spomeniki NOB na Groenjskem« na Biedu. V septembru ali ok-
Na Bledu razstavljata Lojze Perko in Aleksander Kovač. To je letos že tretja likovna razstava na Bledu.
Železarski center zelo delaven
Kadrovski sektor Železarne .Jesenice skrbi, da se vzporedno z rekonstrukcijo obratov izpopolnjuje tudi kader. Najprej so organizirali seminar za obratovodje, na to pa še za delovodje. Medtem ko je bil prvi seminar v hotelu »Pod Voglom« v Bohinju, so se odločili organizirati drugega v počitniškem domu na Mežaklji. Železarski izobraževalni center, ki mu je bila poverjena organizacija seminarjev, je razdelil seminar delovodij na šest skupin in s tem omogočil udeležbo prav vsem.
V četrtek in petek je imela seminar četrta skupina delovodij, ostali dve pa bosta poslušali predavanja o razvoju Železarne Jesenice, programiranju proizvodnje, organizaciji dela, racionaliza-torstvu, medsebojnih odnosih, delovnem razmerju, varnosti pri delu, ustvarjanju in delitvi dohodka, gospodarskem položaju Železarne in železarstva v SFRJ, notranji in zunanji politiki, gospodarstvu in politično-družbenih vprašanjih, v prihodnjem tednu. Ker predava na seminarju vodstveni kader jese-
niške Železarne so predavanja kvalitetna in za vse udeležence zelo koristna. Po za-kljčunem seminarju na Mežaklji, na katerem se bo zvrstilo okoli 200 delovodij Železarne, s to dejavnostjo ne bodo prekinili, kar že razmišljajo o uvedbi stalne tovrstne oblike dela za strokovno izpopolnjevanje vodilnega kadra, da bo le-ta kos tudi perspektivnim nalogam, ki čakajo jeseniške železarje po dograditvi valjarn na Bel-škem polju in po dokončni rekonstrukciji ostalih obratov. — U.
tobru bo v Kranju rrkel11«, »Leto 1945 na GorenjS*_j ki jo bodo prav tako P£ -jt še na Bled. V novem^^ predvidena še razstava * centracijska taborišča«^ ^
Tudi letos nadalJuicj?oren
pografsko obdelavo
ral'1
aH
ske, s čimer bo v fotogra1 ^ in opisih ohranjen spe"™1 ^ tiste objekte (partizanska ^ niče, javke, bunkerje) >" <j tista mesta, ki so bila ^ vojno priča pomembni" godkov. V delovnem *j* m oddelka je obdelava P°ft^ desnega brega Save °f .L* nika do Mohorja, nadwJH nje topografije na P°. Karavank, od ValvazorJ« ^ doma do Javorniškega T ^ m Črnega vrha in del"* delava Jezerskega z oko"
Cvetlična razsl»*f
Hortikulturno društvo ^ senice je priredilo za la rfr letni jeseniški občinski nik cvetlično razstavo. ta  zelo  uspela i" vZ pc med Jeseničani izredno zornost, so sklenili, da r,^, ne    razstava    tradid0 ' Razstavobo   do oVSf^^ drugič v okviru obi ^oi° praznika. Le-ta pa bo. večja od lanske i" organizirali v vseh "cLrJ" osnovne šole »Tone tudi na vrtu pred š°
Gore na pla«*
Preteklo nedeljo venj Gradcu odprl« g V likovno razstavo »G^irta f PODOBI«, ki je posv^(nik» letnici Planinskega Slovenije in 20-letn^ ^ boditve. čeprav B^.'^^^ dek na štajerskem Je JtflJ vendar zanimiv, ker razstavljenih slik
Gorenjsko. Najzanirf^^ namreč slike Kamniških  in {fiZl^t Karavank,   iz   &k°i,W J
škofJ
pogorja in iz sočja. Planinske ott* ^
na Gorenjskem -- ig v a reč že sedaj pote*^ „a «3 da bi ta razstava
se a \o<
bil«? nV':
območju, vendar n flr^j primernih   P^osioro - je, ^ je le, da bi vsaj Slovenj  Gradca /n' nj^' razstavo tudi na ^°
»2. JUNTJ 1965
* GLAS
JLAS PIONIRJEV
BILO JE V TABORIŠČU
SOLA MOJIH ŽELJA
t    čiLl?13"0^'kjer
Tudi  »r*     ek Obrazuje.
Preboleti.
leta Med
^ačrte     ,?a "čenči delamo
KaKSnp    no,- U!
itaviJa
Vsak Tud;Ja »šol
Sne naj bi bile si drugače pred-
sem
si jo ustvarila.
Komaj vstaneš iz tople postelje, te ob enajstih že čaka helikopter. Ta te odpelje v Afriko. Afriko!? Da, saj imamo vendar zemljepis. Tovariš profesor je že vključil telefon, po katerem lahko poslušaš njegovo predavanje. Med tem seveda lahko žvečiš
LEV IN PAJEK
• V Afriki • v. K Bil jeJLZ,Ve! mai"en pa-\kaJ niri"dt8a'lv ^ Povsod Nekoč \fc,e.tnc8a naredil.
1  s^:&p.reha'al °°
Itki- N"ad°Ju f il°karia T S' zagleda! S da na;    1 ea ie P°Pr<> «a Ponese čez
?k * dobra J! Vedel- da Pa-Je k ■dal n dPUŽba' wn^ar Ko staUa Pogovoriti
,ek n;     "-'«* nad reko c/>
v*>   rokSr1' krokaria-p ln8a^e   ,U to ni bil(> v a'ekse ! Vrgel v reko.
vj,^°- Pod v^t0pil globoko
^t^t°r 'it ^nal
]ji So biliVef jhbJemu Pa, 4S« mid<>bri prijate^
le ^ečkr!? Pomagati in 4lV^ duhkakŠno «go-% zveliča X * SC *a ^&'a*a su Vrg11 so ga K.1'0 So   V° So mu dali se jeepo Pisane ribe.
ic 8^en lev p Pr,šel mimo ^arv jed«l  n?-u2 v'Pra^anja
^S;da si £Ut Jf bila tako ,  a.)ek SJ .P»sane obleke. bo\m * e ^tel maščevati
i« tu J da to h u°bleko- Re-06 luske    naredil lepe pi-
Lev je bil navdušen nad zamislijo. S pajkom sta poiskala veliko, močno drevo. Lev je ukradel človeku vola. Iz njegove kože sta naredila trakove, s katerimi je pajek privezal leva na drevo.
Pajek je še vprašal leva, če čuti, da kod ni dobro privezan ker drugače ne bo mogel lepo pobarvati njegovega kožuha. Sele ko mu je lev večkrat zatrdil, da je vse v redu, je pajek vzel razbeljen nož ter leva osmodil po celem telesu. Tudi košato grivo na vratu mu je posmo-dil. Ko je pajek opravil svoje delo, lev od besa ni mogel niti rjoveti.
Pajek je pustil svojo žrtev privezano na drevo in odšel domov.
Ko so prišle mimo leva mravlje, so pregriznile vezi ter na svoje veliko začudenje ugotovile, da to sploh ni lev, kot so one mislile, temveč neka njim popolnoma neznana, nova žival.
Tam kjer je b-il lev privezan so ostale svetle, a drugod so bile temne črte. Tako je nastal tiger, ki je močan kot lev, a zato, ker ga je nekoč pajek tako psleparil, je veliko bolj previden in maščevalen.
žvečilni gumi. Po telefonu za-slišiš" glas: »Spustimo se!« Kmalu pristaneš na slikoviti obali Afrike. Tam osedlaš dvogrbo kamelo, ki te ponese v notranjost dežele. Črnci, prebivalci Afrike, nas začudeno ogledujejo!
Tudi zgodovinska ura je zanimiva. Z letečo cigaro nas je tovariš profesor popeljal v Moskvo, kjer gledamo Napoleonovo bitko. Tedaj prvič spoznaš Napoleona. Bitko so seveda dobili Rusi, saj so uporabljali najmodernejše orožje, ki deluje tako, da sovražnik takoj zmrzne.
Pri matematiki pišemo nalogo. Uporabljam pero, ki samo piše. Tovarišica profesorica se je zaprla v steklen zaboj, kjer je lahko nemoteno prenašala potek nogometne tekme, ki jo je pravkar videla
Pri fiziki in kemiji ima vsak učenec svoj laboratorij, kjer dela razne poizkuse. Neka učenka je iznašla prašek, ki hipnotizira tovariša profesorja, če te po pomoti vpraša.
Doma pa si naviješ napravo, ki ti odpre glavo in t i nalije znanja za prihodnji dan. Potem se usedeš in že te raketa odnese na Mars, kjer stanuje tvoja prijateljica, ki ima celo zbirko načrtov o sodobnih šolah.
Danes zjutraj sem še zbudila in, seveda peš, odšla v šolo, kjer nam je dala tovarišica profesorica nalogo o šoli mojih želja.
Tatjana Vidmar, Kranj Osn. šola »Simon Jenko«
Žalostno smo gledali sinje nebo v tujini in premišljevali, če bo kdaj konec te nesrečne vojne. Ko tako gledamo, zaslišimo močan glas na hodniku v taborišču: »Pridite, slovenski banditi!« S strahom smo šli vsi v veliko dvorano. Na oder je stopil vodja taborišča. Glasno je zavpil, da smo banditi, vsi ničvredni, da je treba vse pobiti, da jim gre sedaj slabo v vojni, da naj nikar ne mislimo, da bodo oni vojno izgubili. Govoril nam je po ure, nato pa smo odšli zopet v sobe. Mi vsi pa smo vedeli, da bo Nemčija izgubila vojno. Zelo smo bili žalostni, ko smo pomislili, da nas bodo Nemci preje uničili.
Minilo je samo nekaj ur. Ko smo vstali, ni bilo v taborišču nobenega Nemca. Bili smo sami, a ne za dolgo. V dobri uri so prišli k nam Angleži. Najprej so nas vprašali, če smo lačni. Prinesli so nam vse vrste dobrot. V taborišču smo bili še pet dni, nato pa smo se odpeljali vsak v svojo domovino. Tako smo 9. maja dočakali svobodo.
Pripovedovala mi je mama, ki je bila v taborišču.
Marija Zor
Osn. šola Žirovnica
»8. maj 1945 sem dočakal v kazenskem taborišču in to v čeških Sudetih v Kamnici. Bilo nas je 700, od lega polovico kriminalnih in polovico političnih kaznjencev. Med političnimi sem bil tudi jaz.
8. maja zjutraj je bi* zadnji apel. Kriminalnim kaznjencem so dali orožje ter so nas močno zastražene odgnali iz taborišča.
Ruski avioni so bombardirali okolico, nas kaznjence pa so pustili pri miru. SS-ovci so nam grozili, da nas bodo vse postrelfti, toda obroč ruske vojske se je tako hitro strnil okoli nas, da so nas morali izpustiti iz rok. Naše veselje, da smo svobodni, je bilo nepopisno. Stiskali smo si roke, se poljubljali, se smejali  ter. tudi  jokali od
sreče. Tak.oj smo se odpravili v domovino. Domov sem hodil 23 dni. Ko sem šel proti rodnemu kraju, mi je bilo tako lepo pri srcu, kot je človeku tedaj, ko doživlja najsrečnejši dan v življenju.« To mi je pripovedoval oče.
Franci Vovk
Osn. šola Žirovnica
DROG,-BRADLJA..:
Mi učenci in učenke smo zelo pogrešali telovadnico. Doslej smo telovadili zunaj. Ob sončnem vremenu je bilo na igrišču kar toplo. Če pa jc bilo deževno, smo ostajali v razredu. Potem smo se igrali, skrivali razne predmete, se pripravljali za naslednjo uro, brali. Seveda nam to ni ugajalo. Vedno smo hrepeneli po telovadbi, ki nam jo je pokvaril dež ali pa blatno športno igrišče. Dan pred telovadno uro smo poslušali vremenske napovedi po radiu, televiziji in jih brali v časopisih.
Na igrišču smo tekali, izvedli proste vaje, igrali razne igre. Ko smo bili majhni, so bile pogosto na vrsti slepe miši in gnilo jajce, zdaj pa se več posvečamo prostim vajam. Tovariš nam vedno pove, kaj bo prišlo v uri na vrsto. Po prostih vajah pride orodje (zdaj ga še nimamo) nato pa žoga. Žoga nam pripravlja največje veselje, saj je živa kakor mi, skače, kakor mi skačemo, tekmuie z nami. Včasih se zgubi daleč, včasih te oplazi po nosu. Vse ji je oproščeno. Najrajši igramo nogomet, a deklice odbojko.
Ko bo telovadnica dokončno urejena, bo za nas prava sreča. Igrali bomo namizni tenis in vse, kar nam bo nabavil Partizan, verjetno pa tudi sama šola. Drog, bradlja, krogi, konj — kje ste? Zakaj čakate?
Tone Habjanič Osn. šola Predoslje
Življenje v našem kraju
. Ko so partizani premagali okupatorja, so se ljtrdje vrnili v požgano Kokro. Tudi iz taborišča so se mnogi vrnili. Začeli so obnavljati svoje domove. Z udarniškim delom so zgradili porušene mostove. Krajevni odbor je izvrševal gospodarske, odbor OF pa politične naloge.
V Kokri je zasvetila elektrika. Nekateri kmetje so si nabavili stroje, povsod imajo radio, marsikje motor in celo avto. V vasi sta tudi dve trgovini, ki ju pred vojno ni bilo. Pogrešamo le poštni urad, ki so ga premestili na Jezersko. Preje smo imeli svojega že osem let. Tuldi žage ne obratujejo več. Nekoč jih je bilo v dolini kar šest.
V dolini reke Kokre se je v dvajsetih letih zgodilo veliko novega.
Marta Bogataj Osn. šola Preddvor
Stanujem v Olševku. Vas stoji na gričku. Tu prebivajo kmetje in tovarniški delavci. Pred vojno je bila vas zelo revna. Med vojno je nudila partizanom zavetišče.
Zdaj je Olševek že večji. Novih hiš je vedno več in še vedno jih gradijo. Popravili so vsa poslopja, ki jih je uničil okupator.
Tudi motorizacija je zelo narasla. Skoraj v vsaki tretji hiši imajo avto ali motorno kolo. Avtomobilov je osem, motornih koles pa trinajst. To je velikoga vas.
Olševek je po vojni dobil veliko drevesnico. Tam gojijo smrekice ter druge iglavce in listavce. Sadike razprodaja jo za posaditev praznih parcel.
V vasi je tudi veliko televizijskih sprejemnikov. Mislim, da jih je deset.
Nekaj let po vojni so obnovili in prebelili šolo.
•Sredi vasi so zgradili bazen za vodo. Rabijo ga gasilci ob morebitnem požaru.
Prebivalci so preuredili staro pokopališče in ga razširili. Zveza borcev je postavila žrtvam vojne dva nova spomenika.
Tako se je naša vas razvijala v dvajsetih letih po vojni.
Silvo Abčiin
Osn. šola Preddvor
10
ŠPORT
Tekmovalne skupnosti in šport
Tekmovalni šport je nadgradnja, ki temelji na pridobitvah splošne ali temeljne telesne vzgoje. Te pridobitve so za vrhunske uspehe ključnega pomena. Znano pa je, da so vsi ljudje pa tudi vrhunski tekmovalci telesno nepopolno razviti, da imajo določene večje ali manjše pomanjkljivosti.
Kakor se vsako delo sčasoma izpopolni, tudi metoda dela in sposobnost posameznikov ali ekipe v stalnem marljivem treningi polagoma dosežejo raven pdsebne kva-
ŠPORTNE PRIREDITVE
KRANJ — ob 7.30 pohod OD SPOMENIKA DO SPOMENIKA
Ob 9. uri pokalna rokometna tekma KRANJ B : KRVAVEC v Stražišču t
Ob 10. uri pokalna nogometna tekma TRIGLAV b : SVOBODA v športnem parku
Ob 17. uri prvenstvena nogometna tekma SNL — TRIGLAV : SVOBODA; predtek-ma mladincev ob 15.30
JESENICE — ob 15. uri pokalna nogometna tekma JESENICE : NAKLO
ŠKOF J A LOKA — 16.30 pokalna nogometna tekma LO-ČAN : KRANJ
KRANJSKA GORA — ob 10.
uri pokalna rokometna tekma KRANJSKA GORA : SODNIKI
GOLNIK — ob 9. uri pokalna rokometna tekma STORŽTC : KRIŽE B
KRIŽE — ob 10. uri pokalna rokometna tekma KRIŽE A : SELCA
ČEŠKA KOČA — ob 10. uri
tradicionalni MAJ NI KOV VELESLALOM
'•j*....
litete. To je seveda navezano na posebno nadarjenost v določeni športni panogi in zahteva v nadaljnjem napredovanje mnogo časa, volje in tudi materialnih sredstev za treninge in tekmovanja.
Vrhunski šport je v našem življenju pomemben činitelj , in zasluži tudi našo skrb. Seveda ni že vsak nekoliko boljši rezultat — vrhunski rezultat. Zatorej smo za kritično presojanje udeležbe ekip in ])o^ameznikov na tekmovanjih različnih tangov. Prav je, da ne trosimo sredstev za potovanje ekip za tekmovanja, kamor po svoji kvaliteti ne sodijo, prav pa je tudi, da posebno talentiranim in marljivim omogočimo razvoj do največjih možnosti.
Zatorej menimo, da so tekmovanja v občinskem merilu najosnovnejša in za nas najprimernejša. Udeležba v republiških in zveznih ligah pa naj bo omogočena le tistim ekinatn, ki tja zares sodijo. Naš kvalitetni šport naj raste iz množičnosti in solidnega dela tekmovalcev samih ter njihovih vzgojiteljev.
Pred leti smo imeli na Gorenjskem podzveze, ki so skrbele za razvoj in organizacijo tekmovanj po posameznih panogah. Z ukinitvijo okraja Kranj, smo polagoma dobili nove oblike teh organizacij — tekmovalne skupnosti. Te sestavljajo posamez-
ne strokovne komisije pri občinskih zvezah za telesno kulturo na Gorenjskem. Naloge le-teh so izključno samo organizacija tekmovanj za prvenstvo  Gorenjske.   Pri Ob ZKT   Kranj  sO tekmovalne skupnosti: za atletiko, kegljanje, košarko, rokomet in namizni tenis, pri ObZTK Jesenice pa za smučanje in odbojko in pri ObZTK Radovljica pa je tekmovalna skupnost za plavanje. Te skupnosti je financirala do ukinitve okrajev okrajna zveza za telesno kulturo Ljubljana. Sedaj pa so ostale te skupnosti praktično brez* sredstev. Posamezne   občinske  zveze iz svojih sredstev nočejo financirati tekmovalnili skitpnosli in so se prav zaradi tega nekatere znašle v težkem položaju ali pa so sploh prenehale delovati. Tako ni na primer tekmovalna skupnost za košarko letos sploh organizirala gorenjske lige in je njen obstoj v glavnem le na papirju, fldini tekmovalni skupnosti, k% sta kolikor toliko aktivni, sta skupnosti za nogomet in rokomet.
Vsekakor bo treba najti neko posebno obliko financiranja teh skupnosti ali pa morda vpeljati tak način financiranja, kot pa je tekmovalna skupnost za nogomet, ko vsak klub v gorenjski ligi fi-tiantira obstoj te organizacije. — J. JAVORNIK
Šahisti v Tekstilindusu
Pred dnevi je bilo končano letošnje sindikalno prvenstvo občine Kranj v šahu. Udeležba je bila zelo slaba, saj so nastopile ie štiri ekipe (Sava I in II, Ibkra, Tekstil-indus). Ekipe, ki so štele po 6 članov, so igrale po izločilnem sistemu. Zmagal je Tekbtilindus, ki je v finalni igri premagal likro 3.5 : 2.5 in si pridobil pravico nastopa na
trohoju sindikalnih prvakov občin Jesenic, Radovljice in Kranja. Prvak iz tega t robo j a pa se bo udeležil republiškega sindikalnega prvenstva, ki bo meseca julija na Bledu. Organizacija tekmovanja je bila zelo slaba. Končni vrstni red ekip: 1. Tekstilindus, 2. Iskra, 3. Sava I. in 4. Sava II.
A. Podgornik
Intervju tedna
Polde Milek-194cm
Na stadionu v Kranju je vsak dan opaziti atlete, ki kljub slabemu vremenu marljivo trenirajo. Eden na jdiscipliniranejših in tudi najboljših atletov Polde Milek, gorenjski in slovenski mladinski rekorder v skoku v višino, čeprav še ni dopolnil 17 let starosti, sodi že danes v sam vrh najboljših slovenskih in jugoslovanskih skakalcev. Na minulem slovenskem prvenstvu je zasedel trelje mesto zi Vi-vodom in Med vešč kom in se uvrstil na državni finale med danaj-st najboljših.
»Kaj pričakuješ od bližnjega mladinskega tekmovanja v Celju in državnem prvenstvu v Beogradu?«
»Če bo skakališče dovolj trdo, upam, da bom P*** skočil višino 190 cm. Seveda si želim čimbolj«0 uvrstitev na državnem Pr' venstvu.«
»K>j pripisuješ svoji* uspehom?«
»Predvsem redni trening, delo z ute/ini in dO' ber trener Peter Kukavica. V začetku sezone sem 9°' škodoval nogo, zato še P1* se*n v pravi formi.«
»Doslej najboljši dosežek?«
»Na tekmovanju srednjih tehničnih šol v Ljubljani sem preskočil 194 cnj-Upam, da bom ta UsPeh letos eš ponovil.«
TONE kAšTIVNI*
J
Plavalni miting
V zimskem bazenu v Kranju je bil pred dnevi drugi plavalni miting plavalcev Triglava. Na preglednem mitingu, ki je bil organiziran v okviru priprav za letno sezono, sta dosegla največ uspehov Viktor Mohorič in Ida šiler. Oba sta bila kar po trikrat zmagovalca (od štirih nastopov, ki so bili obvezni za vse plavalce).
Rezultati — Moški — 50 M metuljček: 1. Mohorič 31.3, 2.-3. Šajalovič in Slavec 35 7, 50 m prsno: I. Mohorič 30.3, 2. Sk-vec 37.2, 3. Boucelj 39.5* 50 m prosto: J. Mohorič 28.7,
2. Baldennan 31.1, 3. Slevec 31.4, 50 m hrbJno: 1. I.aicn k 32.0, 2. Mohorič 34.7, 3. Drnovšek 36.2.
Ženske — 50 m metullček: 1. VJrnik 50.5, 2. šn*id 52.9,
3. šiler 54.7, 54 ni prmo: 1. šiler 50.9, 2. Pavlin 51.1, 3.
, 1 &
Savrc 51.3, 50 m prosto'- JLfc
ler 37,9, 2. Virnik 41.3,
jak 41.8, 50 m hrbtu« }-vir,
ler 44.6, 2. Pečjak 47.3, 3.
P. C
ni k 49.0.
Telovadni nasMP
v Jeseni
šolski telovadni »asWp
bi moraJ hiti včeraj, s0 ^ nizatorji dokončno P^e* na mesee september- VT^gi ske prilike i« kouec jjil leta niso dopuščale* ta nastop izveden 1**0f jfi mladi in bo zato n0*9**^ ska mladina takoj v fjjjj / novega šolskega leta z*^ti>? vaubo, tako da bo >* ^ izvesti vsaj cpteinbra. — '*
mozuo izvest seea
Zvedeli smo
0 da je mladinsko „ bliško atletsko leklJ oes v ki bi moralo biti a* ^ Kranju preloženo "a nI j in bo izvedeno » p zaciji celjskih atlet**1 lavcev.
• da se bo uof stva in edi»*tva v M udeležila tudi *^*0\*\ dina in sic?r bo te*^isu, r
Bij   atletiki, namizne*" 1
gjpll   vanju in odbojki. p
# 4» bo od *• * >"J nija  na  kranjske«' ^p-J
#   letošnje amiljsko P^*-**L atletiki, vojaškem ffr.S^a iu   rokometu 1PW področja.
j ii  do v"' • da bo *}}'r,m\
Uja prvenstvo zagr* ^ogne oblasti  v ist,n prav lako kakor v
Start atletov na kranjskem stadionu
*TONIJ 1965 * GLAS
KRONIKA
11
SLABO VREME-MRNJ NESREČ
tn V zadnjih nekaj dnevih se je na cestah Gorenjske pnpe tib mnogo manj prometnih nesreč, kot pa pred ne/aj tetmi J Jftem časovnem razdobju. Kaj je k temu pripomoglo vsekakor slabo vreme in manjši promet na cestah Svoj deležna £ k temu prispevala tudi večja Pridnost šoferjev sam h y**a skupaj se je pripetilo v zadnjih treh dneh deset lažjih ^težjih prometnih nesreč. Telesno se jih je P°*^*?..j£ udeležencev nesreč, materialna škoda pa znaša okoli mUijon dinarjev.
^°£nik 0 h. n* kanal globine 1 meter. Na
h U 293-9()Sc,nega avtomobi-    osebnem avtomobilu je nasta-alavko Dimčev je    la večja materialna škoda.
dano v smeri vožnje v odtočni kanal globine 1 meter. Na
'**ak0r mll%olfa
Je velika z 18
pridobitev za šobčev bajer dograditev tekmovalnimi polji, ki ga bodo odprli jutri
t?^avcumevri Pod^ezij pro-^CePa na p1JC priPe'Jal do f^^ern. Snart.«« Je z
rno hitrostjo pripe-Po cesti iz Podnarta na cesto neznani voznik osebnega avtomobila Neznani voz-!* ie peljal v smeri Podbre-
zaradi tega je voznik oseb-*eKa avtomobila U 293-90 za-fjial na makadanski del avtobusnega postajališča. To pa i,p fovzročilo, da ga je za-ueslo na levo stran ceste gle-
PRETESNO PREHITEVANJE
Po cesti I. reda iz smeri Kranja proti Bledu je vozil voznik osebnega avtomobila s preizkusno tablico 3-2151 Lenart Čeme. Ko je peljal skozi Posavec ga je pričel prehitevati osebni avtomobil LJ 375-80, ki ga je upravljal voznik Franjo Kolena Ta ga je tako tesno prehiteval, da sta se vozila podrsala drug ob drugega. Pri tem je nastala manj-
ša materialna škoda.
ZAPRL MU JE POGLED
Na križišču Koroške ceste in Trga revolucije v Kranju je promet urejal miličnik. Odprl je smer na izhod avtobusov iz Trga revolucije na Koroško cesto. Prvi je zavijal v levo avtobus. S tem je zaprl pogled vozniku osebnega avtomobila LJ 275-00 Marku Škulju in ni videl miličnika v križišču.
Ko je pripeljal po Koroški cesti proti križišču Beksel za avtobusom je vozil naprej. Tu pa je zadel v avtobus LJ 14-61, ki ga je vozil Jože Kalan in zavijal v desno iz Trga revolucije. Pri trčenju je nastala materialna škoda 30 tisoč dinarjev.
PREPOZNO STA SE OPAZILA
Iz stranske poti, ki vodi iz vasi Srakovlje na glavno cesto, ki pelje iz Bobovka v vas Belo je pripeljal voznik osebnega avtomobila LJ 306-37 Janez Markič. Na nepreglednem križišču stranske in glavne ceste je zapeljal na cesto. V tem trenutku je iz smeri Bela pripeljal osebni avtomobil LJ 96-46, ki ga je vozil Ciril Markun. Voznika sta se med seboj prepozno opazila in je zaradi tega prišlo med vozili do trčenja. Materialna škoda pa znaša 70 tisoč dinarjev.
SLABE ZAVORE
Voznik avtobusa LJ 288-14 je vozil iz Drage proti Lescam. Z zmerno hitrostjo je pripeljal v Begunje nasproti hiše št. 104. Iz nasprotne smeri pa je pripeljal voznik osebnega avtomobila LJ 184-27 prav tako z zmerno hitrostjo. Voznik avtobusa je pred sre-čavanjem vozilo zaustavil, to
pa voznik osebnega avtomobila ni mogel napraviti, ker so bili pri vozilu slabe zavore. Zaradi tega je prišlo do trčenja. Materialna škoda na obeh vozilih znaša okoli 300 tisoč dinarjev.
NEPREVIDNA VOŽNJA
Po cesti I. reda je vozil iz smeri Posavca osebni avtomobil voznik Karel dr VVinter iz Avstralije. Med kilometr-
skima kamnoma 849 in 848 se je omenjeni voznik srečava! z avtobusom, ki ga je upravljal poklicni voznik Franc Likar iz Kranja.
Na tem delu pa je cesta široka komaj 5,5 metra. Zaradi tega je prišlo med njima do trčenja in sicer zaradi tega, ker voznik osebnega avtomobila ni vozil skrajno desno. Materialna škoda znaša okoli 120 tisoč dinarjev.
JOŽE JARC
99
Kovafza velja"!
Kljub temu, da slišimo mnogo pohvalnih besed o današnji mladini, pa so še vedno primeri, ki mečejo slabo luč na ostale mlade ljudi.
Mala Marica (ime je izmišljeno) je bila pridna vse do dvanajstega leta. Toda prehajala je v dobo hitrejšega odraščanja. Mnogo je potrebovala. Mamica ji je vsaki želji ustregla. Lahko ji je! Oče je bil na zelo dobrem položaju. Skupni mesečni dohodki so bili dokaj visoki. Marica je bil njun edini otrok. Imeli so tudi hišno pomočnico.
Marica je vedela, da ji mamica še ne bo dopustila kupovanja rdečila za ustnice in podobno, sama pa denarja ni zaslužila, zato je denar enostavno pričela jemati iz ma-mičine denarnice. Mamica je to opazila! Vendar je molčala, da ne bi zvedel oče, ker bi otroka zaradi tega kaznoval. Vsote so se večale. Večkrat se je primerilo, da je manjkal cel tisočak. V prepričanju, da bo uspela to preprečiti, je mati denarnico zaklepala.
Toda bilo je prepozno! Marica se je navadila in brez denarja ni več mogla biti.
Pričela je stikati za denar jenu Očetovega se ni upala dotakniti, ker se je njega bala. »KORAJŽA VELJA!« si je mislilo dekle in izmaknilo hišni pomočnici petstotak. Ker pomočnica ni takoj zagnala vik in krik glede tistega denarja, je Marica mislila, da tudi ona ne bo upala povedati niti mamici, kaj šele očetu.
Žal pa je bilo tu drugače. Ujela je Marico pri tatvini. Peljala jo je do matere in kasneje do očeta. Mati ji ie zaradi te »sramote« takoj odpovedala (pomočnici namreč) službo, hčerko pa je pričela pomilovati. Na vso srečo ie bil oče drugačnega mišljenja. Hišno pomočnico je nagradil, Marici pa je dal tisto, kar je zares zaslužila in ne kar ji je hotela dati mamica. Marici verjetno ne bo prišlo nikdar več kaj takega na misel.
Kaj nam pove ta primer? Da moramo otroke nadzorovati kaj in koliko bodo kupovali in seveda kje bodo dobivali denar. Kajti iz malega raste veliko! Ta pregovor pa v praksi popolnoma drži, če stvari preje ne preprečimo!
JOŽE JARC
^Sba^^^dse
ci*ske IH ?,red vrata b*n-»oljii v ^alke na Zlatem pr|«snii     anju. Sofer je
sivi
se se
zavore in svetlo le ustavil.
Fmmtje s črpalke
T»ko
V d*n iz nP°navlja lz dneva Ske^8™ se * fanti
Xranlu.   UraZlatem PO'JU
■r°cina n^:. r P°l emn. ?.° l* vseE tlska- Pohajali
Tisti x-Goreri3ske
Je pol
■ v
enih.
Ljub-
. črni Mercedes Je bd VcrSetno še pred eno uro na avstrijski strani in zdaj Je tu. Poleg njega stoji 39-tQnskv »Fap«. Oh kako sta *i raz\icna\ vendar pa sta si' v nečem te enaka. Oba sta utrujena in potrebna kratkega počitka in morda olja, benchia in podobno. Šofer tovornjaka ima zelo močne »n iilave roke. Videti je, da I* krmilo v njegovih rokah
Ste se kdaj že zaleteli?
»NE!« Beseda je bila izgovorjena trdo in odločno, »žal pa ni dosti manjkalo. Pri tem bi bili drugi več
krivi kot pa jaz, če bi prišlo do nesreče.«
Razumel je moj vprašujoč pogled in dejal: »S fanti na črpalkah se pa kar do-
bro razumem. Končno smo si pa nekako podobni. Poleg motornih uslug bi morali dobiti tudi kavo, veste včasih sem jo potreben. Po-
strežejo nam pa hitro ...!«
Iz »fiča« je stopil mož zelo slabe volje. Kaj pa je narobe? sem ga vprašal: »Motor mi bo zgorel, če bo šlo tako naprej mi bo avto hudič vzel!«
»Fičo« je prejel svoj obrok in lastnik je bil zopet dobre volje ter pripomnil: »Fejst fantje so tile s črpalke in hitro postrežejo .. .!«
PozdraviJ je in se vsedel v avto ter se odpeljal dalje. Za njim sta se ozrla dva zadovoljna pogleda: moj in fanta s črpalke. Prihajali so in odhajali so z motorji, avtomobili. Ostajali ^>a so med stebri črpalke le: FANTJE S ČRPALKE.
JOŽE JARC
12
SPOREDI — OBJAVE
12. JUNIJ 1965
Tovarni »SAVA« v Kranju še vedno primanjkuje surovin
Za 5 odstotkov manj kot lani
Zaradi stalnega pomanjkanja naravnega kavčuka, korda in še nekaterih drugih surovin, so naredili v kranjski tovarni gumijevih izdelkov »Sava« letos do konca maja za 5 odstotkov manj kot v istem obdobju lanskega leta. Lani so izrabili 109 delovnih dni ter naredili 4.374 ton gumenih izdel kov, letos pa so delali le 100 delovnih dni ter uspeli narediti le 4.154 ton izdelkov.
Po letošnjem prvotnem planu bi morali narediti v »Sava« do konca leta 14.400 ton izdelkov. Zvezni družbeni plan pa zagotavlja podjetju surovine samo za 12.800 ton izdelkov. Zato iščejo v podjetju različne možnosti, da bi si zagotovili dodatna devizna sredstva. Izgledi so ohrabrujoči, saj je kolektiv tega edinega slovenskega gumarskega podjetja že do konca maja izpolnil okrog 53 odstotkov celotnega izvoznega plana. Za preseženi del izvoza se mu obeta namreč nekaj dodatnih deviz, da bi mogoče zagotovili proizvodnjo okrog 14.400 ton izdelkov.
Seveda pa se v kolektivu upravičeno vprašujejo, ali bodo mogli spričo omejenih delovnih kapacitet zamujeno nadoknaditi. Lani je znašala povprečna dnevna proizvodnja 39,6 tone izdelkov, letos pa 41,8 tone. v primerjavi z lanskimi dosežki je to sicer porast, žal pa premajhen, da bi zadoščal za izpolnitev letnega plana. Ta namreč zahteva dnevno proizvodnjo okrog 45 ton izdelkov.
Spričo občutno nižje proizvodnje so ostali tudi osebni
dohodki pod pričakovanim povprečjem in so bili z izjemo v maju celo nekoliko nižji od tistih, ki so jih imeli zaposleni v poslednjih mesecih lanskega leta. šele intenzivno delo sodelavcev gumarskega instituta in neposrednih proizvajalcev   pri uvajanju
večjega deleža sintetičnega kavčuka in regenerata namesto naravnega kavčuka je pomagalo, da se je gospodarski uspeh podjetja zadnje čase izboljšal v maju so v »Savi« namreč zmanjšali za redno dnevno proizvodnjo porabo naravnega kavčuka od 17 na 12 ton! S takih uspehov pa v podjetju še niso zadovoljni, ker menijo, da bo mogoče še kje uporabiti cenejše surovine in tako še bolj omejiti potrošnjo reprodukcijskega materiala, ki ga uvažamo.
DR.
Hofltee
Mahnil sem jo po Selški dolini. Najprej v Železnike. Hudo so se mi pritoževali člani tamkajšnjega kulturno umetniškega društva zaradi neke prireditve. Polnih tridesetkrat so imeli vaje in se naučili Celjske grofe. Toda potem! Niso dobili odra in ... Vse je padlo v vodo. Pa se jezijo na tega in onega. Toda stvar je hudo politična. Zamislite, dvajset let po osvoboditvi naj bi se znova šli grofe! Pojasnil sem jim to in zdelo se mi je, da so znali razumeti.
Nek prav posebno strgan možak se je pritoževal, da ni tam nobenega krojača več. Nima koga, da bi mu napravil
al"
Mielvzhn
»Dežnike popravljam«!
Pred dnevi se je pojavil v nekaterih hišah v okolici Medvod človek, ki je ljudem pojasnjeval, da popravlja dežnike. Slučajno sem pri enem izmed takih obiskov prisostvoval.
»DEŽNIKE POPRAVLJAM!« je dejal, ko je vstopil v hišo. Gospodinja mu je bila pripravljena takoj izročiti tri dežnike, ki so bili že stari in pokvarjeni. Ker pa smo bili ostali nekoliko nezaupljivi, nam je pričel razkazovati nekakšne »dokumente«, ki pa so
bili zelo nečitljivi. Razbrati se ni dalo predvsem organa, ki je ta dokument izdal. Ker mu še vedno nismo zaupali, je vrgel na mizo pet tisočakov kot kavcijo za dežnike.
Vzel je dežnike In odšel, čez kake tri ure se Je vrnil. Z njim je prišel tudi njegov »prijatelj«. Gospodinji je izročil dežnike in »ustni« račun, ki je znašal 5.300 dinarjev. Vsi skupaj smo se temu znesku upirali, češ da je previsok. Pričeli smo se pogajati. Od prvotnega računa smo »prišli« na 2000 dinarjev. Ker tudi tega zneska nismo bili pripravljeni plačati, je vrgel vse tri dežnike na mizo, vzel svojih pet tisočakov ter odšel. Svoj znesek jc opravičeval s tem, da mu je pri delu pomagal tudi njegov prijatelj in da jc material zelo drag,
da je tega porabil veliko, ker so bili dežniki že zelo slabi. Vendar kasneje nI vzel niti tistega zneska za opravljeno delo kot smo mu ga bili pripravljeni dati.
Zapisal sem »opravljenega dela«! Vendar smo takoj zatem ugotovili, da se popravila dežnikov sploh nI lotil, kajti bili so prav taki, kot prej.
Vprašanje je: Kdo takim ljudem izdaja dovoljenja za obrt? Mimogrede pa dobivam občutek, da je to nov trik nekaterih ljudi pri goljufanju ostalih sodržavljanov.
— JARC JOŽE
Berite GLAS!
hlače. Pa sem mu svetov-^ žena naj mu jih sklekla-kaj bi opuščali ^\pkc likšno tradicijo, zlasti če v jača ni. Če bo njegova z ^ upoštevala  moj predlog vem. . cg\c
Naslednji pritožbi 'z . # pa nisem bil kos. Nekat* kregajo ker stanovalci v B.^ njem delu mečejo v 5
rknjene m* strgane čevlje in vse Pia ^
_ OT/tnil. o*
stare hlače, crknjene strgane čevlje in vse 1 vodi. Nekdo je menil. - ^ se morali sami usesti < ^ neniti kaj sodi ali kaJ jjfti i v vodo. Drugi, ki P (0(
dam bolj prav, pa so ,jtj da bodo dali o tem nap^-posebno študijo, zatem P ^ načrt načrta, zatem gcne načrt in podobno. ^j|i
V Kranju so me P0^ na ogled posebne j*^ dimnikov na novi saapt* strežbi ali kaj, kar so PJjjj, vili nasproti stolpnic*- ^ tekt si je zamislil niz** p<r ni dimnik, ki ga P°|J"vin<>-ljudno poviša s P1 Smejali so se ljudje- „ti sem jih, kajti — Pr°J\ pr3' sp projektanti, kdo i"?' , vico da se s tem n°r.J0ioi'
Toda novost pri V°J: nem stolpu me je pa y° ^-veselila. Gre za pose*z čin varčevanja v okvirui p nost i. Tako je tam tele ^ govorilnica, ki sploh nji-ča kovancev tudi če  ^ ji cani ne javi. In kaK° ^ )i usajala neka žena, 0** ,p-to moderna kraja, da J p\ telefonirala« 120 dinarj^./.-pa je to za skupnoskg^ ma in sebičnosti je re liko. {%p
Tisti, ki ste me klu* " ^ dovljico, na Jesenic* ci[flb« okrog pa ne zamerite, vreme pridem.
bod
KINO
Kranj »CENTER«
12. junija premiera amer. filma KRVAVI DENAR ob 22. uri
13. junija amer. film KRVAVI DENAR ob 14. in 21 uri, CS film PEKLENSKA FREGATA ob 16. in 18.30
14. junija anier. film KRVAVI DENAR ob 16., 18. in 20. uri
15. junija amer. film FESTIVAL CHARLIA CHAPLI na ob 16. uri, amer. film KRVAVI DENAR ob 18. 29. uri
16. junija amer. film FESTIVAL CHARLIA CHAPLI NA ob 16., 18. in 20. uri
17. junija amer film FESTIVAL CHARLIA CHAPLI-NA ob 16., 18. in 20. uri
Kranj »STORŽIČ«
12. junija sovj. film ZGREŠENO ŽIVLJENJE ob 16. in 29.39, angl CS film PEKLENSKA FREGATA ob 18. uri
13. junija češki CS film IK ARI A KBI ob 16. uri, sovj. film ZGREŠENO ŽIVLJEM IE ob 18. uri, angl. CS film PEKLENSKA FREGATA ob 20.
14. junija franc. barv. film AMBICIOZNA ob, 16., 18. in 20. uri
15 junija angl. film LIGA GENTLEMANOV ob 16., 18. in 20 .uri
16. junija amer. film KRVAVI DENAR ob 16. in 18. uri, amer. barv CS film NA-VARONSKA TOPOVA ob 20. uri
17. junija amer. barv. CS film ŠERIFOV SIN ob 16.,
18. in 20. uri
Stražišče »SVOBODA«
13. junija amer. film KRVAVI DENAR ob 16., 18. in
20. uri
Cerklje »KRVAVEC«
12. junija franc. barv. CS film GRBASTI VITEZ ob 20. uri ,
13. junija amer. film MOJA DRAGA KLEMENTINA ob 16. in 20. uri, franc barv. CS film GRBACTI VITEZ ob 18. uri
Kropa
12. junija amer. film V ZNAKU ZORROA ob 18. uri
13. junija amer. barv. CS film ŽENA V PREIZKUŠNJI ob 16. in 20. uri, amer. film V ZNAK UZORROA ob 18. uri
Naklo
13. junija amer. barv VV film POLNOČNE ČIPKE ob 19.30
Jesenice »RADIO«
12. do 13. junija i tal. barv. CS film SULEJMAN VELIČASTNI
14. junija franc. barv. CS film PRINCESA IZ C LEVA
15. do 16. junija amer. film PET OSTRIŽENIH ŽENA
17. do 18 junija amer. film 30 LET SMEHA
Jesenice »PLAVŽ«
12. do 13. junija amer. film PET OSTRIŽENIH ZENA
14. do 15. junija ital. barv. CS film SULEJMAN VELIČASTNI
17. do 18. junija jug. film PROMETEJ Z OTOKA VISE-VICA
Žirovnica
13. junija češ. CS film LJUBEZEN IN KITARE
16. junija ital barv. CS film SULEJMAN VELIČASTNI
Dovje Mojstrana
12. junija češ. barv. CS film LJUBEZEN IN KITARE
13. junija jugosl. film mo-4 v i i-zr ct
17. junija ital. barv. CS film SULEJMAN VELIČASTNI
Koroška Belu
12 junija jug. film PRO METEJ Z OTOKA VIšEVICA
13. junija špan. barv. film KRALJICA CHANTECLER
14. junija amer. film PET OSTRIŽENIH ZENA
Kranjska gora
12 junija špan. barv. film KRALJICA CHANTECLER
13„ junija jug. film PROMETEJ Z OTOKA VL EVICA
17. junija amer. film PET OSTRIŽENIH ZENA
Podnart
12. junija franc. barv CS film GROF MONTE CHRI-STO II. del ob 20. uri
13. junija franc. barv. CS film GROF MONTE CHRI-STO II. del ob 16. uri
13. junija.amer. barv. CS film MORGANOVI GUSARU ob 18. in 20. uri
17 junija angl. barv. film GANGSTERSKA PETORICA ob 20. uri
Radovljica
12. junija franc. barv. CS film GROF MONTE CHRI-STO T  d. »I oh 20 ,iri
12. junija amer MORGANOVI 18. uri
barv- fiJJ j
Št
v. 05
13. junija franc• Jaci# film  grof MONl^ uP sto i. del ob 1«. »"S J}
13. junija jugosl- " vilno stanje 18. uri - I«
15. junija angl gangsterska
ob 20. uri
16. junija angl- ha^gK gangsterska vu ob 18. in 20. uri
17. junija fran^r« film grof Mornj, ,
sto ii del. ob 20. KilV
18. junija »al- »'^h je živeti ob 20 u
Gledal^
PREŠERNOVO GLJ
v "T
ČETRTEK — 1°- J p(tPji
ob 20. uri za r*? jMf erski wiiii^soCe^
NA   vroči ^Lv sti   strehi „-„tu Mestno gledali sko |M TOREK - 15-
vič: BUDILNIK- f goslovansko di» rište iz Beograda
Cjlas
BRflLCeU
slive%2f- Ao 250 din, suhe 250 dif *»» solata 200 do
grah ?A 200 do 280 din kiS? 2? dln- zelje 150 ^mp ft6100 d« 120 din, kromp!" m i 60 din' ™1 d>n, Suii ŠDinača 250
koši loonT dlvn> zaklane ko-do 70oT-;dinV.?ivc kokoši 650 din 2a ki?' f'Zo1 220 "o 240 do 220 Hin ,ajdova moka 190
d0 !30 din W"a moka 120 din> jesni"' k,aŽa 220 do 250 Proso' 80 h" £° do 180 din. 80 do g J« 90 din, pšenica
din' suhe hr',?VCS 45 do 50 ?ir* ?a HtiU§ke 100 d« HO S0 din dJ?.'^ korenček 2a Wck • Sllj 30 do 40 din dad    ' Ja^ca 30 din za ko-
PROMETNO PODJETJE
»LJUBLJANA TRANSPORT«
POSLOVNA ENOTA JESENICE
!
OBVEŠČA vse lastnike motornih vozil, da bo
od ponedeljka, 14. junija 1965 dalje ponovno začela opravljati obvezne tehnične preglede
motornih in priklopnih vozil vsak dan od 7> do 14. ure, razen ob sredah, ko se bodo tehnični pregledi opravljali od 7. do 12. in od 14. do 18. ure.
-\--■
Novo nagradno žrebanje
VSAK VLAGATELJ
TOjmani ,   £i    aP,ila ]etos vložil na hranilno knjižico vsaj 50.000 din svojih prihrankov *a dobo enega leta, ali pa bo to sto-ril do 31. oktobra letos, '
bo 1
a"ko dobil lepo nagrado pri žrebu v novembru 1965.
Kt^a-gaJte svoje prihranke pri medobčinski . komunalni banki v ŠkJfin nJenin poslovnih enotah: na Jesenicah, v Radovljici, J1 Loki in Tržiču!
ZAHVALA
Ob bridk* •
uki izgubi mojega dobrega in skrbnega očeta
Janeza Bajželj
se gov
i pjj^ Zahvaljujem vsem, ki ste ga v tako velikem številu spremili na nje-12razili       ji poti' mu poklonili toliko lepega cvetja in mi ustmeno ali pismeno
bolruc°eSebn° Zahval° sem za ves njihov trud dolžan izreči vsem zdravnikom 8 g. duhn • P' DržaJa« v Ljubljani, predvsem pa g. primariju Dr. Sortcu, vilnim nikorn za pogrebni obred, g. Trilerju za poslovilne besede, vsem šte-^Pravi i?.asilcern. njegovim bivšim stanovskim tovarišem »Elektro« Kranj, °Četoven? s?de,avcem ZD Kranj ter pevskemu oktetu za njegovo lepo petje ob cr*i slovesu.
dneh zvg^0 še Posebna zahvala vsem hišnim prijateljem, ki so mi tudi v teh
Vsem °kStali ob strani in mi pomagali. Straži§v   SKuPaJ še enkrat moja globoka zahvala.
11.
Junija 1965
žalujoči sin dr. Janez t družino
NOVOPOROČENCI!
Hotel Grad Hrib v Preddvoru vam pripravi slovesno kosilo po vaši želji — tudi v posebni sobi
Jugoslovanska loterija
Poročilo o žrebanju 12. kola	
srečk, ki je	bilo dne 10. ju-
nij	a 1965.
Srečke s	so zadele
končnicami	dobitek
10	s 800
80	800
39290	40.000
44450	60.000
45150	40.000
46410	' 100.800
98970	60.000
510740	5,000.000
737580	3,000.000
01	600
11	1.000
51	«00
71	600
30851	40.800
59031	60.000
72	600
92	1.000
09982	60.000
48072	40.600
51612	100.000
75512	40.000
75532	40.000
88042	100.000
91372	60.600
3	400
07043	40.000
07053	60.400
8330.3	60.400
408353	800.400
44	600
74 •	600
26934	60.000
93734	60.000
155364	1,000.000
5	400
95335	60.400
451085	1,000.400
76	800
946	8.000
7246	20.000
08486	100.000
018766	800.000
347	4.000
104347	10,004.000
98	600
07608	40.000
21918	40.000
39598	200.600
29	2.000
976	10.000
80629	42.000 ,
LJUDJE iN KOZJE STEZE
Kranjčani, ki An je pri srcu le pvidez mesta, se vedno bolj pritožujejo nad nekaterimi neodgovornimi osebami, ki uničujejo mestne parke in zelene površine.
Ko je še ležal sneg, so naredili skozi parke po snegu prav* kozje steze, da so si tako skrajšali pot za nekaj metrov. Mestna vrtnarija je sicer spomladi ponovno posa. dila nasade, vendar trava nima časa niti, da bi ozelene-a, ker jo, v večini šolska in druga mladina, sproti uničijo.
Slišijo se predlogi, da bi bilo potrebno takšna mesta ograditi z bodečo žico. To sicer res ne bi dalo parkom najlepšega videza, a vendar izgleda, da je to edina rešitev.
Graje vredno je tudi lo, da so skoraj vsako jutro, a posebno v sobotah in nedeljah, prevrnjene vse košarice za smeti in odpadke, prevrnjene klopi, poruvane in potrgane rože, grmičevje in celo drevje.
Vs to ne daje lepo kulturno sliko o nas. Kaj mislijo o tem tujci, ki jih je v Kranju vedno več?
R. čarman
OBIŠČITE POLETNO NOČ NA SUHI pri Kranju
PGD Suha priredi v soboto, 12. junija
POLETNO NOC
ob 18. uri mokre gasilske vaje, ob 20. uri prihod fantov in deklet iz planin, nato do jutra rajanje ob tabornem ognju. V nedeljo, 13. junija pa
VELIKO VRTNO
VESELICO
s srokovi m plesom. Ob 13. uri polževe dirke mopedov. Prijave se sprejemajo 1 uro pred pričetkom. Ob 20. uri izvoli-tev kraljice plesa in podelitev nagrade. Igrajo veseli trgovci. Vabljeni! LOTERIJA
TOVARNA GUMIJEVIH IZDELKOV
»SAVA« KRANJ
zaposli
v svoji delavski restavraciji KUHARICO
Pogoj: KV kuharica ali priučena kuharica z daljšo prakso
OD po Pravilniku o delitvi OD podjetja. Možnost takojšnje zaposlitve."
Prijave sprejema organizacijsko-kadrovska služba. Rok velja do zasedbe delovnega mesta.
14
OGLAST - OBJAVE
12. JUNIJ 1965 * C*l AS
MOTORNA VOZILA
Spačka, rabljenega, prodam. Plačljivo z gotovino ali potrošniškim čekom.. Ponudbe poslati pod »860« 2699
Prodam prikolico za fiat 750. Naslov v ogl. odd. 2700
Opel olimpijo ugodno prodam. Ogled pri Dolenc Marjan, Gasilska 16, Kranj, Strazišče 2701
Prodam Zastavo 750 popolnoma nov, neregistriran. Šenčur 336 2702
Prodam motor Puch roler 125 ccm v brezhibnem stanju. Šenčur 213 2703
Prodam motorno kosilnico 1.40 mm Gutrot 200 ccm, primerna za hribovit in ravninski svet. Krajnik Ciril, Brez-nica 5, Šk Loka 2676
Prodam vespo 125 ccm. Ma-kovec, Pševska 2b Kranj
2660
Fiat 750, brezhiben, 15.000 km, prodam. Ogled dnevno od 16. do 19. ure, v nedeljo ves dan. Dr. Ažman, c. Kokr-škega odreda 2 — Kranj
2662
Prodam avto VW letnik 1959 v zelo dobrem stanju. Li-kozar Franc, Jezerska c. 71 Kranj 2665
Poceni prodam primo 150 ccm. Gregorič (ne Gregorčič). Smledniška 39, Kranj 2608
Prodam avto DKV — F 12 popolnoma nov. Ogled vsak dan. Bukovščica 9, Selca
2734
Prodam    motorno kolo,
Skuter Durkopp Diana, in kupim pianino. Kranj, Gradnikov a 3/III 2735
Prodam dobro ohranjen VW 1200 ccm. Ogled Delavska cesta 57, Kranj od 16. ure dalje 2736
Prodam NSU primo, rogovo kolo in trofazni električ števec z omarico. Kranj, Jezerska cesta 120 2737
Prodam moped Collbri na žaganjač. Sp. Sorica 8 nad šk. Loko 2738
Prodam bikca težkega 200 kilogramov. Polical, Naklo
Prodam kravo, ki bo čez en mesec teletila. BoLka, Zalog 3, Cerklje 2740 Prodam već prašičkov starih   po  6  tednov.  Suha 7, Kranj 2741 Prodam še ne vzidano krušno peč, ročni voziček in mrežaste posteljne vložke. C. JLA 34, Kranj 2742 Prodam kravo s teličkom. Voglje 52, Šenčur 2743 Prodam   kombiniran otroški voziček. Kranj, Gorenje-savska 54 2744 Prodam   motor DKV 200 ccm. Sr. vas 45, Šenčur
2743
Prodam stoječe sladko seno. Golnik 22 2746T
Prodam francisovo turbino. Meglic, Lom 21, Tržič 2704
Poceni prodam radio v zelo dobrem stanju. Podreča 64, Smlednik - 26t5
Prodam desni štedilnik, zelo dobro ohranjen. Vari Franc, Kamna gorica 40 2705
Prodam mlado kravo, 5 mesecev brejo. Alojz Kokalj, Kranj, Partizanska 46 2706
Prodam prašičke. Glinje 5, Cerklje 2707
Prodam prašičke po 100 kg težke. Sp. Brnik 61 2708
Poceni prodam krojaški šivalni stroj Singer. Nasl v ogl. odd. 2709
Prodam pisalno mizo in ročni voziček (klmpež); cena nizka. Naklo 1000 2710
Prodam 0,30 ms rabljenih desk 3 cm, ročno gnojnlčno črpalko, stoječi kopalni tuš z ventili in kletno okno 80x40 cm. Jezerska c. 122, Kranj
2711
Prodam emajliran štedilnik
Kvas Feliks, Zalog 67, Cerklje 2712
Prodam kovaško nakovalo. Nasl. v ogl. odd. ' 2713
Prodam motorno kosilnico z žetveno napravo. Demšar, Log 3, šk. Loka 2714
Prodam slamoreznico s pu-halnlkom, moško kolo, ogrodje in dele za moped »Sim-son«. Poženk 17, Cerklje
2715
Prodam 500 kg težkega konja, starega 9 let. Strahinj 60, Naklo 2716
Zahvala
Ob smrti naše ljubljene žene, mame, stare mame, sestre in svakinje
ANGELE KOGLAR roj. Bukovnik
se iz vsega srca zahvaljujemo vsem prijateljem in znancem, ki so nam v teh hudih dneh z vso požrtvovalnostjo stali ob strani. Posebno zahvalo smo dolžni vsem, ki so ji darovali vence in cvetje, nam izrekli so-žalje in jo v tako velikem številu spremili na njeni zadnji poti. Nadalje se najlepše zahvaljujemo dr. Bohincu Jožetu v Cerkljah, ki ji je z vso dobrohotnostjo lajšal trpljenje v njeni dolgotrajni bolezni, zavarovalnici Kranj, vsem sovaščanom, posebno še družini Mu-hovčevi za vso njihovo pomoč, duhovščini in vsem pevcem.
Iskrena hvala prav vsem Adergas, 9. junija 1965
Žalujoča družina Koglarjcva
Prodam dobro ohranjeno kuhinjsko kredenco, mizo in stole. Nartnikova ul. 7, Kranj
— Labore 2717 Prodam bika, 250 kg težkega in kupim stroj za obračanje mrve. Sp. Brnik 5, Cerklje 2718
Prodam kravo, ki bo konec junija teletila. Senično 10, Križe 2719
Prodam teflico, 8 mesecev brejo. Olševek 19, Preddvor 2720
Prodam štirisobno stanovanje v centru Kranja, primerno tudi za poslovne prostore. Vseljivo v juliju 1965. Vse informacije dobite pri odvetniku Možina Miru v Kranju, Jahačev prelaz 1, vsak dan od 8. do 12. ure 2721
Prodam bika, 10 mesecev starega. Praprotna polica 29 Cerklje 2722
Prodam japonski pralni stroj (na pritisk) pripraven za samce ali za hitro pranje plenic. Elektr. gramofon, el. kuhalnik in tehtnico na uteži. Nasl. v oglasnem odelku
2723
Prodam stoječo mrvo. Voglje 16, Šenčur 2724
Kavč in dva fotelja — dobro ohranjeno prodam. Volčič, ul. 31. divizije 50, Kranj 2725
Prodam dobro ohranjeno točilno mizo. Gostilna Lakner
— Kokrica 2726 Prodam bikca In telico, stara 7 mesecev. Kupim železni vprežni voz v dobrem stanju in večjo ali manjšo količino stoječega sena ali detelje. Sp. Brnik 60, Cerklje 2727
Prodam plemenskega vola. Rahne Franc, Vodice 128
2728
Prodam brezhiibno motorno kolo »Adler« 200 ccm. Pod-brezje 81 2761
Kupim betonsko železo 6 in 12 mm, ali zamenjam za nove gume za gumi voz. Lahovče 52, Cerklje 2729
Kupim enostanovanjsko hišo (tudi staro kmečko) nekje na Gorenjskem. Najraje na Jezerskem ali v okolici Radovljice. Nasl. v ogl. odd.
2730
Kupim 250 kg betonskega železa prof. 8 — 10 mm. Plačam tudi po višji ceni. Trste-nik 39, Golnik 2731
Kupim od 500 — 2000 kg starega kromnirja. A. B. /e lje 4, Smlednik 2732
Kupim osebni avtomobil fiat 500 »Topolino C«. Visoko 2, Šenčur 2733
Kupim motorno žago, najraje znamke »štiher«. Sušnik, Nomenj 42, Bohinjska Bistrica 2686
Kupim g rabljen otroški športni voziček. Šenčur 207 2747
Kupim večjo količino mehkih drv ali odpadnega lesa. Golob pečar, Tržič, Bečanova 11 2748
Razprodaja   se _bo
sari"
Iščem inštruktorja za poučevanje angleškega jezika za srednjo šolo v okolici Jesenic. Naslov v oglasnem oddelku Jesenice 3749
Trgovsko podjetje ŠIPAD Zaposli delavca 2750
Kmečki fant želi spoznati dekle od 25 — 30 let. Oddati ponudbe pod »Junij«
2751
Frizerko, dobro moč sprejmem. Naslov v oglasnem oddelku 2752
Zaposlim delavca v cemen-tarski stroki. Jenkole Stane, Valburga 46, Smlednik 2753
Preklicujem besede neresnične, ki sem jih govoril o K. A. Lese. Kdor bo širil govorice ga bom sodnijsko preganjal, Petelin Ludvik, Leše 2754
Sobo v centru Kranja oddam dijakinji. Naslov v ogl. odd. - 2755
Izgubil sem žepno denarnico od Odergasa do Visokega. Poštenega najditelja prosim, da vrne na ogl. oddelek Glasa 2756
150.000 dam nagrade tistemu, ki mi da enosobno stanovanje v okolici Kranja. Naslov v oglasnem oddelku
2758
Sprejmem sostanovalca.
Naslov v oglasne moddelku 2759
Pomočnika     in vajenca
sprejmem takoj. Krušec Silvester, instalacije centralnih kurjav, šeht Vid pri Ljubljani 2760 Slovenski fant 29 let star, 170 cm velik, živi v Nemčiji, dobro situiran, se želi spoznati s slovenskim dekletom. Jože Dresa, 42 Oberhausen, 1, Duisburgger str. 185 2601
dne 17. junija 1965 v P1-. gj
krajevne skupnosti Jesefl«*j . cesta Borisa Kidriča št. * • pričet kom ob 15. uri za . cialistični sektor, ob 1°< pa za ostale rt?t Krajevna skuPjg Javornik-Kor.
Gasilsko društvo Blejska Dobrava
19. J*
sklicuje licitacijo dne »•••-jj nija  ob 9. uri v pi'°st0 doma za
PRODAJO
gasilskega avtomobil*
Mercedes 3.5 t v nevoz stanju.
in
Gostinsko podjetje
»Central« Kranj
sprejme v uk nasledi6
vajence: 2 za delikatesno
4 za kuhinjo 7 za strežbo 1 za slaščičarno
Prosilci naj P°*I,eJ£)S noročno napisane P1"" do 30. junija  na «j* » »Central« Kranj, M8'» trg 11. ^
ta*1*
Trg. podjetje
MURKA LESCE
sprejme naslednja n»ve delavce:
3 nkv. delavce 1 sezonsko prodajalko ]jelo
Interesenti naj P $e pismene ponudbe al osebno zglasijo na . if> najkasneje
IŠČEMO KUHARICO
za taborjenje v Fazani od 12. julija do 8. avgusta. Javite se v pisarni, Koroška cesta 21, vsak ponedeljek, sredo in petek od 18. do 20. ure.
RAZPRODAJA
Krajevna skupnost »Javor-nik-Koroška Bela« Jesenice bo na javni dražbi razprodala osnovna sredstva bivših servisov (ključavničarskega in žagarskega).
Podjetje
Koteks-Tobus
bo v letošnjem letu odkupovalo vse
suho smrekovo
din 15 za kilogram
franko železniška Kranj.  Cas dobave
lubje
b0
taJ*
1. avgustu — točno * ^ še naknadno objavljen . f di prostora na železn staji. Koteks Kranj.
•ekli
Zahvala
/
Ob smrti dragega moža, brata in strica
FRANCA REDARJA
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam izre*tgf žal je in ga v tako velikem številu spremili na nJ ^ zadnji poti. Naša posebna zahvala dobrim sosc® vsestransko pomoč, sorodnikom, darovalcem ^lirt1, dr. Hriberniku, g. župniku, sovaščanom in 0
Najlepša hvala prav vsem.
Gorice, 10. junija 1965 uf»^e
Žalujoči: žena,J 0 in ostalo sorod*
nih melodij — 15.05 Melodije za razvedrilo — 16.00 Nedeljsko športno popoldne — 19.05 Glasbene razglednice — 20.00
12. JUNIJ 1965 « GLAS_________-----
RADIJSKI SPORED
VEUA OD 12. DO 18. JUNIJA 1965 ^   ^   „ ^
Poročila poslušajte vsak dan ob 5.15, 6_' ^ ob'1930. -15, 17., 22., 23. In 24. url ter radijski dn ^ 23 to
Ob nedeljah pa ob 6.05, 7, 9., It. M. uri ter radijski dnevnik ob
SOBOTA — 12. junija
8.05 Slovenske narodne pes-_Jj pojo mali vokalni ansambli — 8.25 Zabavne melodije — 8.55 Radijska šola za nižjo stopr-jo — 9.25 Mladi glasbc-_W glasbenih šol pred mikrofonom — 9.45 Glasbeni se-jJB - 11.00 Turistični napot-H za tuje goste — 11.15 Ni-*Jj Prednosti — 12.05 Kmetski nasveti — 12.15 Domače vize za sobotno opoldne — UJO Slovenska glasba iz ml-«W(»ti - 13.30 Priporočajo v*"| ~ 14.05 Iz oper sloven-*klh skladateljev — 14.35 Na-' Poslušalci čestitajo in po-^uravljajo _ 1530 p0jc mega-n' mladinski zbor iz Celja — 16°0 Vsak dan za vas - 17.05 ^remo v kino — 17.35 Pesmi w plesi *—*
za vas — 17.05 ~ 17-35 Pesmi '8.00 Akm1°V Jl|yoslaviic V svetu    U,a1l0nosli doma in okno ^ ,8"if IH5 Izložbeno
Svetu Z"a'~°-[i doma ]"n
Ea - 19iS' r,S knJ^ncga"tr ?5 - 20 00 v Cn° razgIcd 22.10'S.^Plcšite _
Ce^23jSJ7 28 na"° izsclien
v sobot zvečer z nami —
Naš nedeljski sestanek — 21.30 Iz nedeljske simfonične glasbe — 22.10 V plesnem ritmu — 23.05 Večer skladb Lu-cijana Marije Skerjanca
PONEDELJEK — 14. junija
8.05 Jutranji zabavni zvoki
— 8.55 Za mlade radovedneže
— 9.10 Zapojmo in zaplešimo
— 9.25 Zdravica po Prešernu
— 9.40 Igrajo vam pihalne godbe — 10.15 Pisan orker-stralni intermezzo — 10.35 Naš podlistek — 10.55 Glasbena medigra — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 11.15 Nimaš prednosti — 12.05
tedna
Prijeten konec
junija
?°tki S*turi?tr0~ 630 Na-Junste - 7.40 Pogo-
— y.l)5 Se pomnite tovariši — 10.30 Pesmi borbe »n dela — \0.40 Turistični na-
za tuje goste -Nedeljska reportaža — 12.05 Na^i poslušalci čestitajo in Pozdravljajo -II. — 13.30 Za r»^o vas — 13.50 Pred domačo hiso — \A.00 V svetu oper-
Kmetijski nasveti — 12.15 £ez. hrib in dol — 12.30 Pianistka Magda Rusv v našem studiu — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Scena iz Verdijevega Falstaffa — 1435 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.30 Zabavni zbori — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05
RADIO - TV
Glasbena križanka — 18.00 Aktualnosti doma in v svetu 18.15 Zvočni razgledi — 18.45 Narava in človek — 19.05 Glasbene razglednice — 20.00 . Izbrali smo za vas — 20.45 Simfonični koncert Slovenske filharmonije — 22.10 Za ljubitelje popevk — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Jazz orkestri vam igrajo
TOREK — 15. junija
8.05 Vaški kvintet in trio Dorka Skobrncta — 8.25 Od melodije do melodije — 8.55 Za šolarje — 9.25 Finale I. dejanja opere Ivan Suzanin — 10.15 Gkisbeni sejem — 11.15 Nimaš prednosti — 12.05 Kmetijski nasveti — 12.15 Slovenske narodne pesmi — 12.30 Tz koncertov simfonij — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Za šolarje — 14.35 Pet minut za novo pesmico — 15.30 V torek nasvidenjc — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Koncert po željah poslušalcev —. 18.00 Aktualnosti doma in v svetu — 18.15 Pol ure z majhnimi zabavnimi ansambli — 18.45 Na mednarodnih kri/potjih — 19.05 Glasbene razglednice — 20.00 Majhen recital pianista Gabriela Devetaka — 20.20 Radijska igra — 21.05 Serenad-ni večer — 23.05 Glasbeni intermezzo — 23.20 Skupni program JRT
SREDA — 16. Junija
8.05 Glasbena matineja — 8.55 Pisan svet pravljic in zgodb — 9.10 Vietnamske narodne pesmi — 9.25 Domače pesmi in napevi — 9.45 Frizt Kreisler igra lastne skladbe — 10.15 Zvoki za razvedrilo — 10.55 Glasbena medigra — 10.45 človek in zdravje — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 11.15 Nimaš prednosti — 12.05 Kmetijski nasveti — 12.15 Nastopajo Dobri znanci in Veseli vandrovč-
15
ki — 12.30 Odlomki iz oper — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Za šolarje — 14.35 Kaj in kako pojo mladi pevci pri nas in po svetu — 15.30 Koncert godbe LM — 15.00 Vsak dan za vas — 17.05 Slovenska glasbena ustvarjalnost po osvoboditvi — 18.15 Iz lonoteke* radia Koper — 18.45 Naš razgovor — 19,05 Glasbene razglednice — 20.00 Poje zbor Slovenske filharmonije — 20.20 Tako pojo in igrajo v Budimpešti — 20.40 Kavalir z rožo — opera — 22.10 Popevke se vrstijo — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Jazz s plošč
ČETRTEK — 17. junija
8.05 Jutranji zabavni zvoki
— tf.55 Za šolarje — 9.25 Glasbena pravljica o kresnički — 9.45 Slovenske narodne pojo
— 10.15 Glasbeni sejem — 11.00 Turistični napotki za tu-
je goste — 11.15 Nimaš prednosti — 12.05 Kmetijski nasveti — 12.15 Na zeleni livadi
— 12.30 Orkester RTV Ljubljana z deli naših starih mojstrov — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Naši pevci v operah Puccinija — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.30 Igrajo kmečke godbe na pihala — 15.40 Literarni sprehod — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Turistična oddaja — 18.00 Aktualnosti doma in v svetu — 18.15 Odskočna deska — 18.45 Jezikovni pogovori — 19.05 Glasbene razglednice — 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov — 21.00 Izročilo dvajsetega stoletja — 21.40 Glasbeni nokturno — 22.10 Popevke za lahko noč 23.05 Mozart in Beethoven
:v I
PETEK — 18. junija
8.05 Iz pravljičnega sveta — 8.27 Melodije za razvedrilo — 8.55 Pionirski tednik — 9.25 Pihalna godba Rudolfa Urban-ca — 9.35 Pet minut za novo pesmico — 10.15 Komorni zbor RTV Ljubljana poje oes-mi —- 10.35 Novo na knjižni polici — 10.55 Glasbena medigra — 12.05 Kmetijski nasveti — 12.15 Domače pesmi in napevi — 12.30 Scene iz opere Knez Igor — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Za. šolarje
— 14.35 Kvartet št. 1 — 15.25 Napotki za turiste — 15.30 Petje in jodlanje iz Švice —
15.45 Novo v znanosti — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Petkov simfonični koncert — 18.00 Aktualnosti doma in v svetu — 18.15 Revija naših pevcev zabavne glasbe — 18.45 Kulturna kronika — 1 ^ .05 Glasbene razglednice — 20.00 Zvočni mozaik — 20.30 Radio in glasba — 21.15 Za ljubitelje jazza — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Med partitu-rami Ilindemitha in Heneg-gerja
RTV Zagreb «MQ Deček \n veter — lutkovna oddaja RTV Beograd lAAB Pesem v svetu RTV LJubljana ^_ Napoved in TV obzorm«. RTV Beograd «W6 ime m priimek RTV Ljubljana "30 VsaSo soboto
.ft   RTV Beograd IV dnevnik
^   RTV Zagreb ta
Oddaja narodne eAasb° - studio Sarajevo RTV Ljubljana S kamero po svetu
„   *TV Beograd
a.10 T)ru£a plat medalje OIRT
UM Pesem mtervizJjc ' . RTV Beograd «3G Poročila
^™UTV Beograd »u.OO Kmetijska oddaja ... RTV Zagreb "JAS Mendov spored .     RTV Ljubljana »LsQ Gozdni čuvaji
TELEVIZIJA
JttT
15.15 Športno popoldne
Evrovizija 17.00 Nogometno srečanje
Avstrija : Madžarska-
RTV Ljubljana 18.45 Festivai mladinskih
pevskih zborov
v Cđlju 19.05 Dr. Kildarc — film
RTV Beograd 20.00 TV dnevnik 20.45 Da ali ne
RTV Zagreb 22.00 Žrebanje kandidatov ati
oddajo
»Vabilo na quiz« 22.05 Zlet bratstva in edinstva
RTV Beograd 22.20 Poročila
PONEDELJEK — 14. Junija
'RTV Ljubljana 11.40 Televizija v šoli 15.20 Ponovitev šolske ure 16.40 Ruščina na TV 17.10 Govorimo angleško
-   RTV Beograd 17.40 Fracozi pri vas doma
RTV Zagreb 18.10 Risanke
RTV Ljubljana 18.25 Napoved sporeda in TV
obeornik 18.45 Jedrska elektrarna
RTV Ljubljana 19.45 Prekomorske brigade
RTV Beograd 20.00 TV dnevnik
RTV Ljubljana 20.30 Holandski napolitanec
kitarist Van VoOd 20.40 TV drama 21.40 Naš teleobjektiv 22.05 TV obzornik
TOREK — 15. Junija
Ni   s p o r e da 1
SREDA — 16. Junija
Ru"V Ljubljana 17.40 Tik tak — ptovljica 18.25 Napoved in TV obzornik 17.55 Pionirski TV studio 18.45 Reportaža studia
Skopje 19.00 Kaleidoskop
RTV Beograd 19.15 Glasbena oddaja
RTV Ljubljana 19.45 Cik-cak
RTV Beograd 20.00 TV dnevnik
RTV Zagreb 20.30 Beseda in čas 20.40 Črno na belem
RTV Ljubljana 21.40 Kulturna panorama 22.20 TV obzornik
ČETRTEK - 17. Junija
RTV Beograd 11.00 Farncozi pri vas doma
RTV Ljubljana 16.40 RuLŠčina na TV 17.10 Govorimo angleško
RTV Beograd 17.40 Na črko, na črko
RTV Ljubljana 1825 Napoved sporeda in
TV obzornik 18.45 Po Jugoslaviji
RTV Ljubljana 19.15 Glasbena porota 19.45 V kinu bomo videli
RTV Beograd 20.00 TV dnevnik
RTV Ljubljana 20.30 Glasbeni kotiček
RTV Zagreb 20.40 Ni vzroka za preplah -
TV igra
RTV Ljubljana 21.30 Dokumentarni film 22.00 TV obzornik
PETEK — 18. Junija !
RTV Ljubljana 18.10 Deček jarbol — TV
slikanica 18.25 Napoved sporeda in
T V obzornik
RTV Beograd 18.45 Rdeč-i signal
RTV Ljubljana 19.45 TV akcija
RTV Beograd 20.00 TV dnevnik
RTV Ljubljana 20.30 Ali je to ljubezen — film
RTV Ljubljana 22.00 Sprehod po _svctovnih
galerijah 22.30 Tv obzornik
12. JUNIJ 1965 *
Vikend pri Preddvoru
V Žirovnici za praznik
V Žirovnici se pripravljajo na številne prireditve v Čast 20-letnice osvoboditve in krajevnega praznika, ki ga imajo 4. julija na »Dan borca«. Pripravljalni odbor predvideva za 28. junija slavnostno sejo sveta krajevne skupnosti, ki bo v novem naselju »Franca Krča«. Od tu bodo ponesli vence na grobove padlih in k spominskim ploščam v Mostah. Za isti dan pripravljajo sprejem in srečanje staršev padlih, naslednji dan pa je predviden odbojkarski turnir ekip iz . Žirovnice ter okolice. 30. junija bo DPD Svoboda France Prešeren imela filmsko predstavo na prostem.
Za naslednji dan je v programu predavanje z diapozitivi    Gasilci   Zabreznice in
Smo'kuča nameravajo 2. julija izvesti vaje n"ad pokopališčem. 3. VI. bo ponovitev igre »Divji lovec« in zbor, odnosno srečanje preživelih borcev »Cankarjevega« bataljona. Avtomoto društvo Žirovnica bo nato pripravilo tekmovanje v spretnostni vožnji. Nato bo zbor vseh strelskih ekip, ki bodo izvedle tekmovanje za prehodni pokal. Njihove patrole bodo položile vence padlm. Za praznik »Dneva bovcap je predvidena zabava na prostem. Fotoama-terji Žirovnice in Zabreznice nameravajo imeti v večjem prostorni gostilne »Zelenica« ves teden od 28. junija dalje razstavo slik. Na predvečer »Dneva borca« bodo člani /druženja borcev in mladinci pripravili kresove. — B. B.
V zadnjih letih se gradi na najrazličnejših krajih vse več manjših vikend naselij. Svet za urbanizem je predlagal skupščini občine Kranj, da odobri gradnjo vikend naseda v Novi vasi pri Preddvoru.
Področje Preddvora je zaradi ugodne lege ob vznožju gora in zdravilne klime že dobro razvito v turističnem pogledu. V zadnjem času sc je na tem območju pričelo tudi z zidanjem vikend naselij.
Novo naselje naj 'bi zgra-
dili ob vaški poti, ki vodi v Preddvor na terenu ob Bistrici, ki teče v jezero črnja-vo. Med že obstoječe objekte nameravajo postaviti' osem vikend hišic — pritličnih objektov 5 x 6 m.
Načrt za naselje je že izdelan. Ob naselju bodo uredili tudi otroško igrišče, a hišice bodo obdajali lepi nasadi z gozdnim drevjem.
Z zidavo naselja bo Preddvor naredil zopet korak naprej v svojem vse hitrejšem turističnem razvoju.
Kresovi v gorah
Kranjski planinci se že nekaj dni marljivo pripravljajo na proslavo 20-letnice osvoboditve, ki bo na Krvavcu 19. in 20. tega meseca združena s srečanjem vsega društvenega članstva.
Na predvečer praznovanja.
t. j. v soboto 19. t. m., bodo po bližnjih vrhovih zakurili kicsove. Zborovanje ' se bo potem nadaljevalo ob tabornem ognju. Postaja za varstvo narave in gorska straža pa bo zvečer pripravila tudi predavanje o varstvu narave, s posebnim poudarkom na zaščiti gorskega cvetja, spromljano z barvnimi diapozitivi. V nedeljo dopoldan bo zbor vseh udeležencev, na katerem bodo govorili o pomenu praznika in društvenih nalogah. Za zaključek pa bodo organizirani številni izleti v okoliške kraje, ki jih bodo vodili planinski vodniki in alpinisti. — R.
Še žica v kruh«
V četrtek, 10. junija sjj je   v   našem uredništvi oglasil JANEZ JENKOLJj iz vasi Prebačevo 32 P Kranju. Prinesel je naj£ reč košček kruha v kat rem je okoli 3 cm dolg (tenka) žica, ki je čena s testom.
-očal', ak &
Nedavno smo pori da je žane Martin.
Cerkelj našel v kruhu P"' bližno 7 cm dolgo in 2<W široko celulozno maso-
Takrat smo bralce o* vestili, da so odgovorni kranjski pekarni ukre{".; vse, da se v prihodnje w takega ne bo več do*0*" lo. Toda vse kaže, da J glavni smoter te P&* & kvantiteta kruha, ostalo (higiena in PaZ" vos t) pa jim ni dosti rt* ' Ali to ne potrjuje Še ž|C* v kruhu? Kako bodo* daj odgovorni v kra".jSt0 pekarni upravičih' tudi »najdbo« v kruhu? ™re vsem pa, kako bodo P t rosni kom vlili zaupaj'-'' da ne bodo jedli kr" nin občutkom negotovosti strahu pred posledica" ' ki so končno možne.
Ali bo občinska sanitj£ na  inšpekcija  kaj uK nila? ^j.
Potrošniki žele jaseni o» govor! - D-
Spomenik v Podbre*"
Letališče Brnik se vse bolj uveljavlja v našem zračnem mednarodnem prometu. V zadnjem času pristaja tu več rednih letal iz Prage, Amsterdama; Londona in drugih evropskih središč. Toda večino prometa še vedno vzdržujejo naša domača letala
Jelene jeseniški mladini
Občinski komite ZMS Jesenice je povabil na Jesenice nekdanjega sekretarja jeseni-škga okrožja Aleša Jelenca. Jeseničanom se je poznani bivši borec rad odzval in govoril v sredo popoldne v ću-farjevem gledališču učencem jeseniških srednjih šol o formiranju in delu jeseniškega okrožja, delu odborov OF, sodelovanju Jeseni-
čanov in našega ljudstva s partizani med NOB in o osvoboditvi Jesenic.
Ob zaključku svojega izvajanja je tov. Jelene govoril še o razmerah, v kakrnših je živela mladina v stari Jugoslaviji in v kakršnih žive dandanes ter pozval mladino k vestnejšemu učenju, da bodo postali nekoč strokovnjaki, kakršne zahteva današnji čas. žal med poslušalci zelo
pomembnega predavanja ni bilo dijakov jeseniške gimnazije in medicinske šole.
U.
Krajevna organizacija ZB NOV v Podbrezjah namerava postaviti spomenik padlim talcem. Leta 1942 je bilo «V Podbrezjah ustreljenih 64 talcev, katerim nameravajo ob 20 obletnici osvoboditve postaviti spomin.
Krajevna organizacija se je obrnila s prošnjo za prispevke na vsa večja podjet-
BERITE GLAS
to sp^
ja. Računajo, da se ^jol^1 minu padlim lahko °° s skupnimi sredstvi.
si
Vremenska napoved nes^in prihodnje on •
Danes bo spre"' oblačno,  popoldne se
Pridobitev za Medvode?
Sodelovanje občinskih svetov
V tem tednu je bil v Kranju pomemben sestanek s predstavniki vseh občinskih svetov Zveze kulturno-pro-svetnih organizacij gorenjskih občin, ki ga je sklical republiški svet zveze. Na dnevnem redu so bila organizacijska vprašanja. Po ukinitvi okrajev in ukinitvi okrajnih svetov zvez je nastala nekakšna vrzel, ker poprej občinski sveti niso imeli konkretnejših stikov z republiškim svetom. Precej go-
vora pa je bilo tudi o medsebojnem delu občinskih svetov zvez med gorenjskimi občinami, posebno kar zadeva organizacijo vzgoje kadrov, seminarjev, raznih prireditev in nastopov ter drugo. — R.
GLAS v vsako hišo
Pred nedavnim so v Medvodah odprli nov manjši ob-jekt-kiosk, v katerem naj bi bila prodaja sladoleda in ne-alkoholnih pijač — limonade in podobno. V kolikor bi pa lastnik lokala uredil tudi svojo delavnico za izdelavo svojih izdelkov, ki jih prodaja, bi pa lahko poleg tega prodajal tudi ostale slaščice.
Kiosk so odprli v namenu, da bi predvsem v letnem času lahko kopalci, ki obiskujejo kopališče na Sori v Go-riČanah, imeli možnost kupiti sladoled ali podobne slaščice. V razgovoru s pristojnimi organi na Občinski skupščini Ljubi jana-šiška pa smo zvedeli, da mu bo sanitarna inšpekcija omenjene občine izdala odločbo o prepovedi
uporabe njegove delavnice za izdelavo slaščic, ker ista ne ustreza sanitarnim predpisom.
Medvodčani ie dalj časa \igotavljajo, da v njihovem kraju ni niti enega primarnega kraja, kjer bi lahko človek posedel, popil kavo ali jieko drugo brezalkoholno pijačo, nekaj malega pojedel ali prebral časopis. Nekoč je to že bilo dokaj dobro urejeno. Vendar je potem vse to zamrlo. Koliko časa bodo morali še mladi hoditi v poznejših popoldanskih urah v gostišče in se opijati?^ j
Pri vsem tem se lahko vprašamo ali je potem ta kiosk bila sploh kakšna pridobitev za Medvode'?
J. JARC
mezne plohe
okoli    8    stopinj. ■ dnevne okoli 18 sXoVw \ft V  naslednjih dneh ,fl \fi vreme še izboljševalo postopoma topleje.
Izdaja in tiska & $ot* renjski tisk*. Kra1"' ^ ška cesta 8. Nad0*, ništva: Kranj, V neta Žagarja 27 10 , Kranj, Koroška Np Tekoči račun P»s fe'J n-5*'
,,f>"
C
"pri
K«*anju 607-11-1-135' foni: redakcija 28-35,* g0l "Prava in tiskarn* *9: 24-75, 28-97. »etno 1300, mesečno *l $ . Cena P058*^ sreda 20, „»-3« din. Mali o*Ias' roenike 30, za ticn^m 40 din beseda. ^eP^o oglasov ne ob}*vli
narjev številk