NASLOV—ADDRESS Glasilo K. S. K. Jed note 6117 St. Clair Avenus Cleveland 3, Ohio Telephone: IIEnderson 3912 Kranjsko - Slovenska Katoliška Jednots je prva in najstarejša slovenska bratska pod-porna organizacija v Ameriki Posluje že 51. leto DELUJMO ZA DOSEGO 40JW0 ČLANOV! ZA DOSEGO ZMAGE KUPITE VOJNE BONDE pato ]OFFICIAL ORGAN[ OP THE GRAND CARNIOUAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION Proslava Jednotine 50 letnice v Newburghu Novi grobovi v Cleveland^ Vesti iz slovenskih naselbin HIMEN VOJAŠKA V-POŠTA Washington. — Vojno poro-čevalni urad je dne 2. sept. naznanil o ogromnem vojaško-poštnem prometu odkar je bila sredi leta 1942 raba V-pisem uvedena. Od tedaj do začetka sept. t. 1. je bilo vojakom in od vojakov poslanih 789,539,390 tako učilišče v Saratovu, dasiravno dosedaj sveti Sinod še ni izdal tozadevnega dovo-"Bog ve, kaj je v tej posodi?" ! ljenja. Ako bodo ljudje zahte-"To naju nič ne briga!" je vali, da se ustanovi še nadaljno odgovoril mož. število semenišč, bode Odbor "To je res," je pritrdila žena. j Cerkvenih Zadev te zahteve se-"Saj nisem tako strašno rado- veda podpiral, vedna, a vendarie bi rada vede- \ Ako nastanejo kake potežko-la, kaj tiči v posodi. Gotovo je če glede poprave že obstoječih v njej kakšna posebno imenit- cerkva, osrednji odbor vedno na jed." i pomaga župljanom, da lahko "Morda," je rekel drvar in nakupijo ves potrebni materi-skomizgnil z ramo. "Ali ne vi-1 j al po nizkih cenah, ki so dolo-diš, da je pokrov privezan k čene po vladi te ali one sovjet-posodi? Če ga dvigneš, se bo J ske republike, vrvica pretrgala in takoj bodoj Georgij Grigorjevič Karpov opazili, kaj si storila." j je tudi poročevalcem časopisja "Bog varuj!" je prestrašeno naznanil, da je sedaj v Sovjet-vzkliknila žena. ski Rusiji več cerkev in duhov- Ponoči je imela drvarjeva nov, kakor pred sedajno vojno, žena čudovito lepe sanje. Sa- Glede davkov, povedal je po-njalo se ji je, da se je pokrov j ročevalcem, da so postale vse kar sam od sebe dvignil s poso- 1 cerkve last naroda in da verni-de in iz nje je zadišala neznan-1 kom ni potreba plačevati nika-sko dobra jed. Na notranji J kega davka tekom dobe v kate-strani pokrova pa je bilo zapi-' ri ta ali ona cerkvena občina sano: Kdor použije to jed, po-i obstoji. Edino, kar morajo čla- stane stokrat bogatejši kot kralj! ni cerkvene občine plačati je najemnina za zemljo, na kate- Ko se je žena prebudila ,je ri stoji cerkev, in ta najemnina hitro povedala možu, kaj se ji je izredno majhna. Odbor je je sanjalo. Mož jo je posvaril: j dosedaj dobil nekoliko pritožb "Preveč misliš na to posodo, i od raznih župnikov, katerih do-zato se ti pa še ponoči sanja o hodki so bili napačno klasifici- njej!" Ko sta zajtrkovala, je ženo obšla skušnjava in rekla je: "Kaj če bi vendarle dvignila pokrov?" "Če že na noben način ne moreš krotiti svoje radovednosti, pa ga dvigni, ampak samo malo!" je nejevoljno odgovoril mož. In žena je res dvignila pokrov. A kaj se je tedaj zgodilo? Iz posode sta skočili dve miški in jo ucvrli skozi okno. Takoj nato je v dvorano stopil kralj, ki je drvarja in njegovo ženo naskrivaj opazoval. Ves jezen je vzkliknil: "Obsojala sta Adama in Evo zaradi neposlušnosti in radovednosti, sama sta pa še stokrat slabša! Niti en dan nista mogla živeti po moji zapovedi. Pri priči mi (izginita izpred oči!" . * Drvar in njegov ažena sta se vrnila v svojo kočo in živela tam v pomanjkanju in revščini do svoje smrti. -o- Izboljšanje ruskih cerkvenih zadev RUSKA NARODNA Nekoč zdavnaj je v revni koči živel drvar s svojo ženo. Nekega dne sta se oba bridko pritoževala nad svojo usodo in naprtila vso krivdo na rame Adamu in Evi, ki sta s svojo neposlušnostjo razsrdila Boga, da ju je izgnal iz raja in, s tem kaznoval vse ljudi. Iz Moskve prihaja vest, da so tamkaj pred nekako desetimi meseci ustanovili takozvani Sovjetski Odbor Pravoslavnih Cerkvenih Zadev, čegar naloga je podpirati in olajšati ustanovitev novih cerkvenih občin ši-rom Sovjetske Rusije. Na čelu osrednjega in izrševalnega odbora petorice imenovane organizacije je Georgij Grigorjevič Karpov, kateri je početkom tega meseca dal ameriškim in drugim inozemskim časniškim poročevalcem vsa pojasnila glede te zadeve. V imenovanem odboru za cerkvene zadeve "je sto zastopnikov, katerih naloga je obdr-ževati stalno zvezo med vlado in zastopniki pravoslavja, in dolžnosti Odbora so, da skrbi za to, da nihče ne ovira razšir-jevanja in množitev crekev. Na rani, in vse to se je takoj v obojestransko zadovoljstvo poravnalo. Treba bode pa rešiti še eno vprašanje. Vsi sovjetski državljani se morajo odzvati vojaškim dolžnostim v slučaju mobilizacije, in duhovni seveda, niso izvzeti. Toda, kadarkoli so župljani poslali kako tako zahtevo zgoraj imenovanemu odboru, ozir. kadarkoli so župljani, vsled mobilizacije ostali brez župnika, je odbor vedno kakor hitro mogoče poskrbel za to, da je bil župnik odpuščen iz vojne službe in da se je takoj vrnil med svoje župljane. Karpov tudi izjavlja, da bo njegov odbor v prihodnje vedno skrbel za to, da niti jedna cerkvena občina ne ostane brez duhovna. -o- Gangster med rastlinami Imamo živali, ki so vegetarijanci ali rastlinojedci, a imamo tudi rastline, ki se preživljajo z živalmi in jim pravimo mesojede. Najbolj požrešna mesojedna uvetica je "Rose de solei!" — sončna rosica. Kakor je nežno in ljubko njeno ime, tako je tudi njena barva prav lepa in rdeča in z njo privablja naše žuželke, čim se kak metulj ali čebela ali muha usede na cvetico, izloči ta njena sončna rosica neko lepljivo tekočino iz sebe in ujame neprevidno žuželko. Čim bolj se žuželka brani in otepa, tem bolj globoko se pogreza v cvetlično ča-šo in ne more več zbežati. Zdaj se cvetlični listi oklenejo ujete žuželke ko lovke in jo počasi zadušijo. -o- Prvo pošto je ustanovil perzijski kralj Kir, ki je s posebnimi postajami zvezal province svojega kraljestva. Slon ima v rilcu več ko 4000 mišic. Neka indijska vrsta ptičev ima to posebnost, da si okrog gnezda na bode kresnice in je tako gnezdo zvečer razsvetljeno. GLASILO K. S. K. JEDNOTE, SEPTEMBER 13, 1944 rabljena krvna telesca pri človeku umirajo v veliki množini — 20,000,000 na vsako sekundo. Pri vsakem gibu kake mišice jih oslabi na tisoče. Popolnoma zraščeno človeško telo brez kake hibe je najbolj redka stvar na svetu. Francoski kardinal Richelieu je bil velik ljubitelj mačk, katere je imel za kratkočasje v svoji palači. Človeško telo:: Ako bi telo 150 funtov težkega človeka posušili, bi tehtalo le 50 funtov, 90 odstotkov krvi in 50 odstotkov kosti sestoji iz vode. 2e Radio pozdrav ameriških Slovenk v slaro domovino NAZNANILO DR. P. B. VIRANT—OPTOMETRIST naznanja odprti jo svojega urada 11. septembra. PREGLED OČI — PREDPIS OČAL Uradne ure: 9:30 do 12:00; 1:30 do 5:00 Zvečer: 6:30 do 8:30 v sredo in spboto: 9:30 do 12:30 15621 Waterloo Rd. Cleveland, Ohio v poslopju North American Banke Fašisti se opravičujejo S tužnim srcem naznanjamo, da je po dolgi in hudi bolezni umrl dne 11. avgusta 1944, previden s svetimi zakramenti za umirajoče, moj ljubljeni soprog in naš dobri oče Frank Coz in bil pokopan iz cerkve sv. Družine dne 14. avgusta 1944 ob veliki udeležbi. Kojen je bil dne 7. oktobra 1888 v vasi Leskove, župnija Višnji? gora. Najlepša hvala gre Rev. A. L. Pirnatu za številne obiske in podeljene svete zakramente za časa njegove bolezni, in za opravljene molitve ob uri smrti. Prav iz srca se zahvaljujemo sorodnikom in prijateljem za številne obiske za časa njegove bolezni in za vsakovrstno pamoč ob času naših težkih dni. Iskreno se zahvaljujemo vsem, kateri ste darovali za svete marše za ranjkega. katerih je bilo čez sto; onim, kateri ste darovali cvetljice, in vsem onim. kateri so hodili molit na dom za pokojnega. Posebna zahvala pa naj bo tu izrečena John Benchina (mojemu bratu), njegovi družini, in sosedom ter vsem drugim, kateri ste nam toliko pomagali ob času, ko je ranjki bolehal, kot za časa rjegove smrti. Pokojni je bil član društva sv. Cirila in .Metoda ši. 59 KSKJ, in tudi društva št. 69, SNPJ. Pokojni zapušča tuk;:j poleg spodaj navedenih, tudi brala John, bratranca Anton, in v starem kraju pa brata Joseph in sestro - Gertrude. Spominjajte se ga v molitvi. Ljubi soprog in dobri o?t, ki si nas moral zapu titi in se preseliti v boljše večno življenje, v bridki in neizmerni žalosti Ti želimo, počivaj v miru božjem in naj Ti sveti večna luč! V naših srcih in molitvah ne boš nikdar pozabljen. Žalujoči ostali ANTONIA COZ. soproga FRANK J., sin ANTOINETTE WASELESKI,. MARY J., in AGNES A., hčere WALLACE WASELESKI, zet; in trije vnuki Eveleth, Minnesota, 31. avgusta 1944 fe&SB*^ NAZNANILO IN ZAHVALA Tužnih src in z bolestjo v srcu naznanjamo vsem sorodnikom, številnim prijuteljem in znancem prežalostno vest, da je previden s svetimi zakramenti po devetmesečni mučni bolezni dne 22. avgusta izdihnil svojo blago dušo naš predragi soprog, oče in stari oče Škotska Na vožnji med Londonom in Aberdeenom je neki Škot vzbujal pozornost s tem, da je na vsaki postaji izstopil in se tik pred odhodom vlaka spet vrnil v vagon. Ko se je to nekako šestkrat ponovilo, ga je neki sopotnik vprašal, kakšne nujne opravke ima na vsaki postaji. "V Londonu sem bil pri zdravniku," je odvrnil Škot, "in ta mi je dejal, da imam jako bolno srce in da morem le še od ure do ure živeti in sem lahko vsak čas mrtev. In tako si kupim karto le še od postaje do postaje." . imo K. S. L JEBROTT cuvBáiD a. cono. OFFICIAL ORO AN OP AND PUBIJ^H^DBT TH* CARNIOLIAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION oí ti» U.S. A. In the Interest of tbs Ordsr ____ OFFICE: 6117 ST. CT AIR ATENUE Phone: MIS OUVELAND t. OHIO of subscription: For members, yesrlj- .*>J4 For non members tn U. & A Countri —I2J60 ____13.00 Member Catholic Press Association KBGUAŠKA SEZONA 0TV0RJENA Za prijatelje lepega kegljaškega športa je zopet nastopila težko pričakovana in zaželjena sezona, ki se začne v tekočem mesecu septembru. V krajih, kjer je to mogoče, se že snujejo skupine kegljačev, da bodo ob gotovih večerih nastopale in na ta način uživale vsaj malo razvedrila ki Je za vsakega potrebno v sedanjih razburkanih časih, posebno pa se za one, ki dan za dnevom težko delajo. Menda ni težko zbrati skupaj skupino-kegljačev (5 oseb), da bi se enkrat tedensko kosala z drugo skupino na kakem kegljišču. Koliko govorjenja irf vzklikanja v taki veseli družbi' Kako napeto vsakdo pazi, če bo padlo vseh 10 kegljev! Koliko ploskanja! Smeh pa tudi nastane, če jo krogla smukne v planko ali luknjo. Kakor vsako leto, tako se za kegljanje v skupini naših Jednotarjev osobito zanimate naselbini Chicago in Joliet, 111. Tudi letošnjo sezono so ondi že začeli kegljati. Kako bodo podirali lesene vojake (keglje), bomo lahko od tedna do tedna čitali na naši Our Page, ki je v obče namenjena za vse športne aktivnosti. Morda bo v njih vrste tudi zopet stopila naselbina Pittsburgh, Pa., kjer kegljajo po svojem načinu, z manjšimi kroglami. Enako pričakujemo tudi poročila o kegljanju iz Milwaukee in Sheboygana, Wis. Seveda je v tej vojni dobi bolj težavno snovati skupine mladih kegljačev ker se nahajajo v armadi, pa saj vendar kegljanje tudi starejšim ne škoduje. Naj se ga pa zato še bolj naš nežni spol (ženske) oprime in skuša sestaviti svoje skupine, saj zna mnogo deklet in žena tudi izvrstno kegljati. Poskusite.! Uverjeni smo, da bodo tudi letos naši člani-vojaki z velikim veseljem zasledovali tozadevna poročila v našem Glasilu, saj jim ga pošiljamo v več sto iztisih v vse svetovne dele. Mnogo istih je morda lansko leto še z vami kegljalo, toda letos pa mečejo iz težkih topov in strojnic druge vrste krogle na —sovražnika, ki bo po sedanjih vojnih poročilih kmalu uničen. Zadnji teden je naš vrli ameriški general Eisenhower podal izjavo, da bo vojna v Evropi že začetkom letošnjega novembra končana! Bog daj, da bi res bila! NAGRADE NAŠE TIHE KAMPANJE TRAJAJOČE OD 1. SEPTEMBRA DO 31. DECEMBRA, 1944 ZA DOSEGO 40,000 SKUPNEGA ČLANSTVA CILJ KAMPANJE 500 NOVIH ČLANOV J V OBEH ODDELKIH NAGRADE V GOTOVINI ZA ODDRASLI ODDELEK Za $ 250.00 zavarovalnine.....................-...........$ 1.00 Za 500.00 zavarovalnine................................. 2.00 Za 1,000.00 zavarovalnine................................. 4.00 Za L5S0.M zavarovalnine-------------------------------- 6.00 Za 2,000.00 zavarovalnine.................................. 8.00 Za 3,000.00 zavarovalnine.................................. 12.00 Za 4.000.00 zavarovalnine.................................. 16.00 Za 5,000im zavarovalnine.................................. 20.00 NAGRADE 3A MLADINSKI ODDELEK Za vsakega novega člana ali članico, ki ae zavaruje v načrta "AA" ali "BS," se bo plačalo $1 nagrade. Za vsakega novega člana ali članico, ki ae zavaraje v načrta "CC" (20-letna zavarovalnina), se bo plačalo Za 9 250.00 savarovalnine____________________________* 2.00 Za 500JO zavarovalnine.................................. 4.00 Za 1.000.00 zavarovalnine______________________________ 4.00 nizacije Rdečega križa se je nedvomno v veliki meri zahvaliti dehi narodnostnih skupin in posameznikov. Prav iskreno polagam vsem na srce, da tudi v bodoče nadl ju je jo s tem plemenitim delom in tako omogočijo Rdečemu križu nadaljevanje njegovega širokopoteznega človekoljubnega dela." Predsednik O'Conner je bil rojen v Tautonu, Mass., 8. januarja 1892 ter je od leta 1915 vršil pravniške posle v New Yorku. Od leta 1925 do 1933 je imel skupno odvetniško pisarno s sedanjim predsednikom Roosevel-tom, ki je bila poznana pod imenom Roosevelt & O'Conner Law Firm. Mr. O'Conner je tudi predsednik National Foundation for Infantile Paralysis, Inc., kot tudi blagajnik in odbornik izvr-ševalnega odbora predsednikove Georgija Warm Spring ustanove. -o Domača fronta Ameriški Rdeči križ o sodelovanju tujerodcev Mr. Basil O'Conner novoime-novani predsednik Rdečega križa se je pohvalno izrazil o aktivnostih tujerodcev v pri tej humanitarni organizaciji, zahvaljujoč se za njihov dosedanji doprinos in obenem izražujoč željo tudi za v bodoče. Mr. O'Conner, ki je nadomestil pokojnega Norman H. Davisa, kot predsednik Rdečega križa, je dospel v Washington 24. julija in prevzel svoje nove dolžnosti. "Z zadovoljstvom in hvaležnostjo sem zaznal v poročilih in seznamih, koliko so storili naši Amerikanci tujega izvora za Rdeči križ ter za potrebe ljudi posvetu. Njihov doprinos člove-čanstvu in njihova želja in cilji, da pomagajo trpečemu ljudstvu ter njihova energičnost, s katero so se polotili tega dela, zasluži vse priznanje," je dejal Mr. 0'Conner, ki je izjavil tudi naslednje : "Oni izmed naših državljanov, ki so bili rojeni preko morja, toda so si po svoji lastni volji ustanovili svoje novo domovanje v tej deželi, znabiti bolj pojmujejo mednarodni značaj Rdečega križa nego mnogi od nas, ki smo se rodili v Ameriki. Naši državljani slovenske, hrvaške in srbske in drugih narodnosti so v mnogih slučajih imeli priliko videti Rdeč križ v akciji v njih lastnih deželah. Radi tega se zavedajo visokih idealov te humanitarne organizacije, katero so pri volji po svojih najboljših močeh podpirati. In Rdeči križ se v polni meri zaveda hvaležnosti, ki jo dolguje tem tujerodnim našim državljanom in njihovim potomcem, bodisi kot posameznikom ali pa skupinam." "Za uspehe v delovanju orga- Dokazi za pomanjkanje vojnega materijala General Brehov B. Somervell, poveljujoči general čet intendance vojske, je dal War Manpower komisiji konkretne dokaze za to, da res primanjkuje bistveno važnih vojaških potrebščin na bojiščih. To je oznanil Paul V. McNutt, ravnatelj War Manpower komisije. General Somervell je imel predavanje pred vodilnim komitejem WC, ter je v tem predavanju našteval brzojavke generalov, ki dokazujejo, da se je često pripetilo, da so vojaški načrti trpeli zaradi pomanjkanja vojnega materijala. G. McNutt je dejal: "Zdaj je se mnogo bolj potrebno kot kdajkoli prej, da izpolnimo vse zahteve oboroženih sil." "Program komisije je bil do-zdaj izpolnjen, toda še večji napori so postali potrebni, kot je to dokazal govor generala Somervella." ,,,, Enemu generalov se je pripetilo, da je moral odpovedati preko stotine misij bombnih letal, ker ni bilo na razpolago prave vrste letalskih bomb, je poročal general Somervell. General Somervell je tudi povedal, da je dobil od nekega drugega generala poročilo, da je moral zavreči 3,500 tovornih avtomobilov, ker jih ni bilo več mogoče popravljati, tako da jih bo treba nadomestiti. Producirati moramo, dokler ne pade zadnji strel V naslednjem najdete najvažnejše dele izjave in navodil ravnatelja za vojno mobilizacijo James F. Byrnes-a, kako preskrbeti potrebne delavske" sile za bistveno važno vojno industrijo. "Javnost v tej deželi se vara z mislijo, da je konec vojne neposredno pred nami. Nikdo ne ve, kdaj se Ito vojna končala. Mi pa moramo producirati vse dotlej, dokler ne pade zadnji strel. "Pri Cassinu in na obalah Normandije smo se naučili, da moremo ohraniti življenja mnogih naših vojakov, ako so na razpolago zadostne količine artilerije in bomb. Naši častniki na bojiščih zahtevajo radi tega kot je to njihova pravica zahtevati, da se jim da še večjih množin artilerije, bomb in municije. "Na polju onih maloštevilnih programov, kjer je produkcija zdaj nujno potrebno in obenem kritično pomanjkljiva, zahtevajo dejstva odlončega dela, da nabavimo vojski in mornarici te težke topove in munici-jo, bombe, radar naprave, tovorne avtomobile, tanke, materi jal za zidanje, plašče in šotore za brze pohode naprej, katere delajo naše oborožene sile na vseh bojiščih sveta. "Vojaške potrebe morajo biti na prvem mestu — nad vsako msilijo, da bi se povečalo izdelavo civilnih potrebščin. Naš sovražnik se opoteka. Ves je zmeden jn kolena mu klecajo. Cas je,' da končamo svoje delo. Svojih mož, ki služijo v oboroženih silah ne smemo pustiti na cedilu. "Odgovornost za preskrbo zadostnih delavskih moči za naše vojne tovarne je jasna in neoporečna, ter pripada občinam. Občine pa 'morajo zadostiti tej svoji nalogi, ako hočemo biti 'zmožni, končati vojno brez uvedbe splošnega zakona za delo. Oni izmed nas, ki so doma, morajo ravno tako trdo delati, kot se trdo bore vsi oni, ki so na bojiščih." V ladjedelnicah in pristanišč-nih napravah primanjkuje 30,000 delavcev Ralph A. Bard, podtajnik za mornarico, nujno poziva na "delo, podvojeno delo" v ladjedelnicah mornarice in vseh podjetjih, ki delajo za mornarico, ter v pristanišjnih napravah in zasebnih tovarnah in ladjedelnicah v vsej državi, ki delajo za mornarico. Naznanil je, da primanjkuje 30,000 delavcev v ladjedelnicah, pred vsem na obrežju Tihega oceana. Bard je zahteval, da vsi mornariški nastavijenci "ostanejo na svojem poslu," ne glede na to, da je mnogo govoric o miru in navzlic dogodkom v Evropi, ter da tako omogočijo naši mornarici, da "zvali na Japonce vse nakopičene sile našega brodovja in naše produkcije." Produkcijska bjtka mornarice se ne bo končala, predno ne globok vtis. Dalje je povedal, da je več političnih osebnosti izjavilo baronu Gustav-u Man-nerheimu, predsedniku Finske, da njegova politika "glej in čakaj" zdaj ni ve čmogoča, ter da je postalo neobhodno potrebno, da se osnuje nova vlada, raz-ven, ako sedanja ukrene takoj in brez odloga vse potrebno. Delavske politične skupine pa so celo sprejele nekatere resolucije, ki izražajo nepotrpež-ljivost; Dobre informirani krogi v Stockholmu pa celo trde, da so na* novo vspostavljene ¡zveze med Rusijo in Finsko. Komite švedskega parliamenta za zunanje zadeve se ima sestati jutri, in sicer najbrže radi važnih novic iz Finske. -o- Ženske, ki izdajajo milijone za svojo obleko Noben pameten človek ne nasprotuje, če se kdo hoče lepo oblačiti, kakor mu veleva stan in stanovska dolžnost. Vendar pa mora vsak krščanski človek dolarjev, koliko neki taka ženska na leto izda za svoje obleke. Na to vprašanje je odgovorila tajnica ene izmed "zmagovalk." Ta zmagovalka je bila žena ameriškega milijonarja, vendar njenega imena v liste niso dali. Torej ta tajnica je javnosti, svoji gospodinji v večjo čast in slavo, dala tele podatke: Moja gospodinja vsako leto samo za obleko izda 49,336 dolarjev (2 milijona in pol dinarjev). Kako je to mogoče, bo kdo vprašal. Tajnica pravi, da je stvar docela enostavna. "Navaden človek misli, da so na svetu 4 letni časi in da si mora elegantna ženska štirikrat na leto nabaviti novo obleko. To pa ni res! Za tisti svet, iz katerega izhajajo najbolje oblečene ženske, je pet letnih časov, alf bolje rečeno, pet sezon. Prva se začenja 15. septembra ter traja dva meseca. Za to prvo sezono si je Američanka nabavila tele obleke: 12 večernih toalet za .3000 dolarjev, 8 toalet za dinerje za 1300 4 obleke za coctail odločno obsojati, da se še dandanes, lco je toliko revščine in bede na svetu, oblačijo z velikim razkošjem ter za take stvari izdajajo milijone. Kako malo krščanstva je v tako imenovani bogati družbi, nam najbolje dokazuje pisanje dunajske- (ko se pije žganje) za 600 dolarjev, 8 popoldanskih oblek za 450 dolrajev, 4 angleški konstu-mi za 600 dolarjev, 4 dopoldanske obleke za 600 dolarjev, skupaj za to sezono oblek za 7300 dolarjev. Druga sezona traja od 15. nji številki lanskega leta poročal o tejle zadevi: "Pred leti je londonsko kon-kurzno sodišče obravnavalo žabo Japonska popolnoma potol- j devo ločene žene Lady Muriel čena, je dejal Bard, tako da bi! Bowden, ki ima od svojega lo- ga lista "Telegraf," ki je v zad- novembra do 15. januarja ter zahteva tele nove obleke: 8 večernih toalet za 2200 dolarjev, 6 za dinerje za 974 dolarje, 4 popoldanske 450 dolarjev, 4 dopoldanske 450 dolarjev, skupaj moralo biti zaposlenih v enem letu ravno toliko delavcev v naši mornariški industriji kot sedaj. "Mornarica se zanaša na vas — in mi vemo, da je ne boste pustili na cedilu," je Bard zaključil svoj poziv delavcem. -o- Razne vesti čenega moža 1 milijon 200,000 dinarjev letnih dohodkov, pa pravi, da s tem denarjem ne more stanu primerno živeti, ker 4075 dolarjev. Tretja sezona traja vso zimo, ko ameriški milijonarji hite v Florido v tamkajšnja kopališča. To je višek vsega leta, za- mora samo za svoje obleke vsa- i to so tudi izdatki za ženske ob-ko leto izdati en milijon dinar-! leke sedaj najvišji. Taka žen-jev. Ta ženska ,ki ne more ži-' ¿ka nami^č potrebuje sedaj: veti z 1 milijon 200,000 dinarji 12 večernih oblek za 3000 do-na leto, je seveda napravila v ; larjev, 12 za dinerje 1950 dolar- I številnih, nedoraslih otrok, ali vo sezono, torej 7300 dolarjev. • Za zadnjo sezono pa je treba nakupiti le toliko, kolikor je treba izpolniti zalogo oblek do 15. septembra, kar stane le 500 dolarjev." Tako samo po sebi tajnica vse to pripoveduje, da se človeku skoraj že smilijo te reve, ki imajo toliko skrbi. Pa s tem še ni vse končano. Tisto leto je njena gospodinja izdala 3,-500 dolarjev za 75 parov čevljev, 288 dolarjev za 48 parov rokavci, ki so prišle naravnost iz Pariza, 208 dolarjev za nogavice, za perilo in druge take potrebščine za 1340 dolarjev, ker se tajnici zdi prava bagatela. Treba pa je dati še 3000 dolarjev za ročne torbice. Ker mora k vsakemu klobuku spadati primerna torbica in ima gospa 35 klobukov mora biti tudi 35 torbic. Za žepne robčke in šale je šlo 1000 dolarjev. Ni pa tukaj naštela izdatkov za dragocene kožuhe in plašče, ki jih tudi ne more pogrešati in ki jih je treba več, kakor potreba nanese. Vendar se da tudi to kupiti iz tistega skupnega letnega proračuna, ki znaša okoli 50,000 dolarjev na leto." -o- Umrl, ali umrla je.;. (Napisal John Pelhan, Houston, Pa.) Skoro ga ni dneva, da nam ne bi domajči lokaln/, kakor tudi naši slovenski listi ne prinesli novice: "Umrl je rojak," ali "Umrla je rojakinja." Kako s hladno krvjo beremo take žalostne novice, kot bi res ista ne imela večjega pomena! Pri tem pa malokdaj pomislimo, kako velike težave so bile v zvezi z boleznijo pokojnika v družini in kako hud udarec je to za dotično družino. Vzemimo pri tem smrtni slučaj skrbne matere Jugoslavija bo zahtevala odškodnino od Bolgarske London) 29. avgusta. (ONA) — Dobro podučeni poznavalci balkanskih razmer trde danes, v zvezi z novicami o bolgarski prošnji za premirje, da bo zah tevala Jugoslavija poravnavo vse prizadete škode, katere so krive bolgarske okupacijske čete. Poleg tega bo zahtevala tudi kaznovanje vseh onih članov zasedbenih čet, ki so se obnašali nezakonito. Jugoslovanski ministerski predsednik dr. Ivan Šubašič bo naznanil stališče Jugoslavije glede ureditve razmer z Bolgarijo angleškemu zunanjemu ministru Anthony Edenu, s katerim se namerava sestati v kratkem. Pravijo, da bo dr. Šubašil izjavil, da bo Jugoslavija šele po poravnavi odškodnine in drugih zahtev, obnovila svoje staro prijateljsko razmerje z bolgarsko državo, s katero utegne morda celo stopiti v zvezo radi ustanovitve skupne federativne organizacije balkanskih narodov. Mogoče pa je, da selaodo pojavile težkoče v pogledu take federacije, ker bo treba v tem pogledu upoštevati tudi Grčijo, s katero ima Jugoslavija prijateljsko zvezo, tako da bi brez nje Jugoslavija najbrže nerada vstopila v federacijo. Grčija pa je ona dežela, ki je največ trpela od bolgarske okupacije, ter bo brez dvoma zahtevala, da ji Bolgarska poravna vso škodo in do dobra likvidi-da to trpko preteklost, predno bo pripravljena, da se pogaja z Bolgarijo o kakšnih načrtih glede bodočnosti. Kaj je s Finsko? Stockholm. 28. avgusta. (ONA) — Eden finskih bankirjev, ki se nahaja na obisku v Stockholmu, je dejal danes, da bo Finska ušla ven iz vojne že v teku prihodnjih 7 dni. kratkem času čez 3 milijone di-1 je v, 4 za cocktail 600 dolarjev, narjev dolga. 24 oblek za šport in za kopanje V tej zvezi Se spominjamo, | in sprehode ob morski obali za da so pred nekaj leti v Parizu ! 1500 dolarjev, 8 dnevnih oblek priredili konkurenco najbolje 1200 dolarjev, 6 dopoldanskih oblečenih žensk na svetu. Iz j za 900 dolarjev, skupaj vseh za te konkurence je izšlo 12 zma-: 9150 dolarjev, govalk. Med to dvanajstorico | Četrta sezona ob 15. marca jih je bilo nekaj, ki so imele , do 1. junija zahteva docela no-svetovno sloveča imena. Takrat ve obleke in velja vse skupaj so ljudje radovedno spraševali, približno toliko, kolikor za pr- Vet načinov, da se pride mačku do živega NETHERLANDS Rotterdom FRANCE 135 miles to Beifort Gap, entrance to Southwest Germany Courtesy of THE STANDARD OIL CO. (OHIO)—34 Zavedajoč se, da bi bila obramba proti nemškim robot bombnim napadom na Anglijo z direktno fronto predraga, zato pa zavezniki s toliko večjo naglico pritiskajo in tudi napredujejo od obale v notranjost Francije, da tako zavzamejo kraje, odkjer skrbnega očeta take družine. So tudi slučaji pri družinah, ki so uboge ali siromašne, pa jim smrt še večje siromaštvo prizadene vsled pogrebnih stroškov. Dokler je človek zdrav, ne ve, kaj ima; kogar pa Bog z boleznijo obišče, morda dotič-nik ni nikdar mislil na Boga, pa pravi: "O, ko bi mi Bog zo-petno zdravje podelil, potem bom živel vse drugače!" Tako se nahajajo tudi taki prevzetneži, ki pravijo: "Kaj bom hvalil Boga, saj mi ni še nič dal; če sem ozdravel, je bila to zasluga zdravnika." Takim nehvaležnežem se ne smemo čuditi, kajti bili so vedno in še bodo. Naj se vrnem nazaj, kar sem hotel v tem članku omeniti: če smo bili kdaj zanikrni v tem oziru, sklenimo sedaj naprej vršiti samo Bogu dopad-ljivo delo usmiljenja — po možnosti • bolnike obiskovati; saj je-nekje zapisano: "Z usmiljenjem boste usmiljenje dosegli." Kako dobro došel je prijateljski obisk k bolniku, o tem ni ugovora. Vedno samoten bolnik z žalostjo premišljuje svoj beden položaj, češ, vse ga je zapustilo. Obiskovati smo Pa dolžni ne samo naše sobra-te in sestre društva, temveč tudi druge, saj je vsak človek naš bližnji. BOGASTVO, KI GA NI MOGOČE UKRASTI Neki vojskovodja je že pred davnim časom zavzel in razdejal grško mesto Megaru. Njegovi vojaki so oplenili vse hiše in pokradli vse imetje meščanov. Vojskovodja je zvedel, da je eden izmed meščanov velik modrijan, ki ga vsi spoštujejo. Za- Nemci pošiljajo robot bombe, kajti zavezniki dobro vedo, da je j želel je, da bi ga videl. Poklical več načinov, potom katerih se pride tudi mačku do živega. Zavezniške armade razbijajo in uničuje 15. nemško armado, ki brani dohod do baz, odkjer spuščajo robot bombe, črtkaste puščice na gornjem zemljevidu pa nam kažejo mogočo pot, p0 kateri zavezniki prodirajo proti sami Nemčiji. To je namreč v glavnem ista pot, po kateri so Nemci udrli v Francijo. Spodnja slika pa Potrdil je,, da je preokret v | nam kaže nemško robot bombo, katero peljejo na prostor, odko-Rumuniji in na Bolgarskem v der jo bodo izstrelili in poslali na njeno smrtonosno in uničujoče Helsinki-ju napravil izredno delo. ga je k sebi in vprašal, ali so tudi njemu vojaki ka jodnesli. Obljubil mu je, da mu bo povrnil vse. "Ne, ne," je odgovoril modrijan, "meni niso vzeli ničesar. Jaz imam samo eno bogastvo— dušo, a te mi ne more nihče vzeti!" K. S. K. 1 JEMOTA Ustanovljena t Jolietu, DL, dne 3. aprila. IBM. Inkorpcrlrana f JoHeta. drla vi dna 13. januarja. UM. GLAVNI URAD: 351-353 N. CHICAGO ST, JOUST. ILL. ' Telefon v glavnem uradu: Jollet 5448; stanovanja glavnega tajnika 0448. Od ustanovitve do 31. maja, 1944 znaša skupna izplačana podpora $8,188,468 Solventnost 128.43% Častni predsednik: FRANK OPEKA. North Chicago, DL GLAVNI ODBORNIKI Glavni predsednik: JOHN OKRM. 817 East "C" Bt„ Pueblo, Colo. Prvi podpredsednik: JOHN ZEFRAN, 2733 W. ISth St.. Chloago. HL Drugi podpredsednik: MATH PAVLAKOVICH. 4715!Hatfleld 8t. Pittsburgh, Pa. Tretji podpredsednik: JOSEPH LEKSAN, 19&—22nd St.. N. W., Barberton. O. Četrti podpredsednik: MIKE CERKOVNIK. P. O. Bok 287, Ely. Minn. Peta podpredsednica: JOHANA MOHAR, 1138 Dillingham Ave, Sheboygan. Wis. ŠesU podpredsednik: GEORGE PAVLAKOVICH. 4573 Pearl St, Denver 11 Colo. Glavni tajnik: JOSIP ZALAR. 351 N. Chicago St. Jollet. 111. Pomožni tajnik: LOUIS ŽELEZNIKAR, 351 N. Chicago 8t., Jollet, OL Glavni blagajnik: MATT P. SLANA. 351 N. Chicago SU Jollet, m. Duhovni vodja: REV. MATH BUTALA 418 N. Chicago St, Jollet. HL Vrhovni zdravnik: DR. JOS K. URSIOH. 1901 W. Cermak Rd.. Chicago 8- DL . NADZORNI ODBOR Predsednik: GEORGE J. BRINGE. 512 Adama Ave, Eveleth. Minn, prva nadzornica: MARY E. POLUTNIK. 1711 X. 30th St.. Lorain. O. Drugi nadzornik: FRANK LOKAR, 1362 Hawthorns St, Plttaburgh, Pa. Tretji nadzornik: JOHN PEZDIRTZ, 14904 Pepper Ave, Cleveland. O. Četrta nadzornica: MARY HOCHEVAR. 21241 MUer Ave, Cleveland. O. FINANČNI ODBOR Predsednik: JOHN GERM, 817 East "C St, Pueblo. Cola Tajnik: JOSIP ZALAR, 351 N. Chicago St, Jollet. DL Prvi odbornik: FRANK J. GOSPODARICE, 300 Ruby St, Jollet. 111. Drugi odbornik: MARTIN SHUKLE. 811 Avenue "A." Eveleth. Minn. Tretji odbornik: RUDOLPH G. RUDMAN, 400 Burlington Rd, Wilkinsburg, Pa. Četrti odbornik: GEORGE J. BRINCE, 512 Adams Ave, Eveleth. Minn. POROTNI ODBOR Predsednik: JOHN DECHMAN, 1102 Jancey St, Pittsburgh, Pa. Prva porotnica: MARY KOSMERL. 117—5th St., 8. W, Chisholm, Minn. Drugi porotnik: JOSEPH RUSS, 1101 E. 8th St, Pueblo, Cola Tretji porotnik: JOHN OBLAK, 215 W. Walker St, Milwaukee, Wis. Četrti porotnik: JOHN TERSELICH, 1847 W. Cermak Rd, Chicago. DL peti porotnik: JOHN BEVEC, Alexander Ave, Strabane, Pa. Šesti porotnik: LUKA MATANICH, 2524 E. 109th St, South Chicago. DL UREDNIK IN UPRAVNIK GLASILA IVAN ZUPAN. 6117 St. Clair Ave, Cleveland. O VODJA ATLETIKE * JOSEPH ZORC, 1045 Wadsworth Ave, North Chicago PL NAČELNICA MLADINSKE IN ŽENSKE AKTIVNOSTI JEAN M. TEZAK. 457 Indiana St, Jolle t, 111. .... , „„ Vsa pisma in denarne zadeve, tikajoče se Jednote, naj se j»SilJaJo na glavnega tajnika JOSIPA ZALARJA, 351 N. Chicago St, J°liet, m.; dopi^, društvene vesti razna naznanila, oglase in naročnino pa na GLASILO K. 8. K JEDNOTE, 6117 St. Clair Ave., Cleveland 3. Ohio.___ IZJAVA UPRAVNIŠTVU "GLASILA K. S. K. JEDNOTE," 6117 St. Clair Ave., Cleveland S, O. Dr. Cert Ime 112 16156 Joseph Sever -------- 37.JOO 112 2267 Mary Jerich --------- 32.00 112 30557 Peter Tkalcich ...... 42.00 112 FF75 John Strucelj ------- 60.00 113 C1009 Philip Sterle .......... 9.00 113 D136I John Snider .......... 32.00 119 3519 Anna Marentic .... 13.92 122 20381 John Kure ............ 23.00 122 29592 George DeCroo .... 80.00 123 934 Louise Puharich .. 17.13 123 934 Louise Puharich .. 14.27 132 2804 Agnes Dobrave .... 40.00 130 DD726 Emeli Mochnik .... 11.42 143 D4238 Elizabeth Russ .... 27.84 143 D351 Matthew Rogina .. 27.50 152 2224 Anna Tomecal ...... 7.00 152DD4I329 Louis Ivanac ........ 21.00 152 33240 Mary Pandiic ...... 72.00 152 17189 Anna Pocernich .... 35.00 153 D3959 John Gasper .......... 79.00 153DD41351 Florence Shaw ...... 30.00 153 » 43350 Helen Gasper ...... 30.00 156 11490 Frances Stonich .... 33.00 156 9070 Mary Kukich ........ 38.50 156 6288 Johanna Marolt .... 13J30 156 D4110 Mary Okoren ........ 22.00 156CC42441 Valeria Pechovnik.. 36.00 160HH45423 Josephine Fiscus.. 30.00 161 11442 Anton Strukel ...... 36.00 161 D5175 Michael Semeja .... 20.00 162 8368 Mary Zakrajsek .. 28.54 162 12443 Mary Brimsek ...... 25.00 164 DD1566 Rose Strahan ...... 31.00 164 9798 Mary Udovich ...... 13.00 164 13475 Cecelia Maurine .. 11-33 ■ D5343 Mary Perusek ...... 12.50 CC284 Angela Kochevar .. 11.66 10458 Mary Lavrich ..>... 15.00 D989 Margaret Schemahorns .... 30.00 165CC44937 Josephine Imperl.. 16.00 165CC44982 Anna Bohte .......... 24.00 165 33090 Justine Schuster .. 33.00 FF66 Regina Kerhin .... 30.00 DD460 Anna Loncar ........ 30.00 27430 Stephen Amalies .. 44.00 27430 Stephen Amalies .. 76.00 23396 Jerry Koprivsek .. 36.00 11441 Anna Zampar ...... 26.66 D607 Louis Šimenc ...... 20.00 C1666 William Streetar .. 17.00 32414 Mary Svetina ........ 33.00 14045 Josephine Vidmar 39.00 C1890 Frances Tomsic .... 21.00 17611 Anna Leskovec .... 3500 13299 Katherine Erzen .. 20.00 26162 John Hrovat ........ 4.33 13809 Julia Mooney ........ 15.00 D2736 Mary Formich ...... 11.66 13300 Helen Ahcin ........- 31.00 27937 Joe Mocnik .......... 16.00 32414 Mary Svetina ...... 28.00 164 164 164 164 165 166 168 169 168 168 169 169 169 169 169 169 169 169 169 169 169 169 169 .član(ca) društva št. v .......................................................s tem dovoljujem, da se iz našega adresarja črta sledeča imena naročnikov "Glasila:"_ Ime Cesta ali P. O. Box Paita Podpis. K URADA GL. TAJNIKA IZPLAČANA CENTRALNA BOLNIŠKA PODPORA ZA MESEC AVGUST, 1944 Ce*. Ime Svota 17263 John Musich ........$38.00 3176 Frank Schweiger .. 16.00 222 Frances Gornik .... 28.00 11938 Julia Erchul .......... 38.00 504 George Zupancich.. 24.00 575 Frank Jaklič .......... 33.00 C4200 Rudolph Lushina .. 46.00 23173 Anton Bedenko .... 39.00 4174 Frances Fayfar .... 20.99 1C737 Frank Propernick.. 20.99 8301 Thomas Zakosek .. H 6o 19007 John Novak .......... 22.CÜ 24903 Charles Vidmar .... 36.00 13647 Geo. Gergurich .... 31.00 18451 John Gmazel .........22.03 27253 Louis Kompare .— 11-CO 333 Frank Perhaj ........ 98.00 1148 John Simonich ...... 12.33 333 Frank Perhaj ........ 37.00 10754 Eva Perlich .......... 38.00 2C605 John Simonich ...... 17.50 19623 Steve Smith .......... 33.00 25913 Wm. Dernovsek .... 27.00 32340 Stanley Matusek .. 33.00 8235 Joseph Marinko .... 17.50 1413 Martin Svete ....'- 34.C0 29876 Frank Gornik ........ 6.33 786 Anton Krampel .... 29.CO 29421 Anton Levstik ...... 18.00 4858 Frank Merhar ...... 40.00 1707 Matt Kobe ............ 3100 28143 Frank Gregorich .. 23.03 28144 Louis Gazvoda ...... 13.00 128Ö4 John Satusek ........ 40.00 D5687 Joseph Jakobcic .... 3.53 C651 Joe Talatin .......... 33.00 D3440 Anna Mihelich ...... 30.00 1710 Matt Kramaric ...... 17.CO Dr. 3 4 4 4 4 5 5 11 11 11 11 14 14 , 15 15 16 16 16 20 20 20 , 21 23 25 25 56 57 57 59 59 59 £9 59 59 59 59 25 25 30 30 30 30 30 32 40 40 41 41 41 41 45 52 52 52 52 52 35210 Anna. Rogina ........ 16.50 j '93 CC77 Mary Kovacic 18.50 D5616 Anton Sader ........ 25.00 12107 Frank Kopar ........ 25.00 16556 Joseph Sasek ........ 39.00 33220 Mary Cooper .......... 30.00 C2820 Frank Konechnik.... 46.00 13861 Anton Medvescek.. 16.50 24195 Louis Trusnik ........ 34.00 D5822 Josephine Zupančič ...»....... 79.00 CC699 Agnes Zeunik ........ 17.00 12765 Louise Zore .......... 27.00 35224 Henry Urajner ...... 21.00 D5049 Bertha Turk .......... 54.00 2207 Joseph Zeunik .— 21.00 CC16 Sylvia Stevens ...... 30.00 17221 Anna Zerovnik .... 30.00 55 FF41762 Angela Yudnich .... 30.00 55DD42580 George Kapushin .. 38.00 55 D3794 Rudolph Somrak .. 22.00 55DD42979 Joe Pecarich ........ 41.00 52 52 52 52 52 52 52 55 D4649 Frank Saya ............ 20.00 56 DD1546 Mary Tull White .................. 30.00 56 3530 Steve Frankovich .. 10.00 56 DD 1038 Ann Lafquist ........ 30.00 56 F145 Rose Mary Champean ........ 14.00 D3800 Frances Skala ...... 14.00 D4892 Mary Legisa .......... 37.00 21698 John Honigman .. 26.00 8321 John Novlan ........ 37.00 13987 Anton Strlekar ...... 13.33 D1560 Angela Brascugli.. 31.00 13424 Joseph Schutte ...... 37.00 385 Anton Ahlin ........ 37.00 8101 Mary Ulasich ...... 40.00 •13626 Frank Coz ............ 17.50 CC836 Frances Berger ...... 30.00 59DD44115 Elizabeth Pogorele ............ 30.00 ' 59DD44595 Theresa Steblay .. 36.00 65 3838 Joseph Gorsin ...... 57.00 65 24774 Martin Jenich ........ 32.50 65 7668 Martin Jenich ...... 25.50 65CC43213 Julius Uhan .......... 34.00 72 25260 Anna Agnich ........ 15.50 D5334 Mary Knapp .......... 6.50 DD915 Charles Pirtz ........ 26.00 C4289 Margaret Gornik .. 21.00 30001 Frank Seme .......... 40.00 D45 Joseph Novak ........ 20.00 14886 Anna Loisel .......... 28.00 13595 Charles Gorshe .... 40.00 13770 Mary Levstik ........ 30.00 DD437 Jennie Deyak ........ 30.00 15734 Frank Oven .......... 20.00 D359 Michael Sunieh .... 7.00 8999 Anton Bovitz ........ 18.00 5094 Matt Stonich ........ 33.00 D4939 Louis Ambrozich .. 35.00 25458 Joseph Verant ...... 20.00 D4825 John Komidar ...... 16.00 1142 Matt Kochevar ...... 37.00 14093 Anton Zaitz .......... 37.00 28409 Joe Bradach .......... 24.00 5094 Matt Stonich ........ 10.00 26582 Martin Hangich .... 31.00 2590 Ignac Skrabec ...... 36.00 5383 Frances Juha ........ 29.00 C2156 Albert Zehel ........ 3.50 24733 Ant02 202 202 203 203 203 208 213 »16 216 218 219 19 219 219 222 224 224 224 225 225 225 225 225 226 232 cev, kakor tudi dvorni protoje-' Skrb, da morda «bolim, si je o- 169 30224 John Vidmar ........114.00 169 13809 Julia Mooney ........ 33.00 169 12628 Jennie Petrovcic.... 20.00 169 26799 Frank Ljubic ........116.00 169 17611 Anna Leskovec .... 28.00 169 32273 Stanley Zurga ...... 38.00 169 13300 Helen Ahcin ........ 28.00 169 26162 John Hrovat ........ 7.00 170 D5624 Anna Ray tar ........ 30.00 171 305 Joseph Francel .... 17.50 172 C3183 Mary Bak .............. 30.00 173 10377 Christina Rebernisek ........ 28.00 9919 Theresa Dezelan .. 12.00 176 DD1380 Elizaboth Skoda.... 22.84 176 1654 Mathew Prebilich.. 38.00 11057 Mary Rom ............ 30.00 27215 Stephen Majcen .. 10.00 15248 Christina Alberty.. 32.00 C860 Mary Pishkur ...... 7.00 C4024 Mary Vetter .......... 41.00 E105 Margaret Yenko .... 30.00 187 FF45116 Elizabeth Tursich .............. 14.00 6990 Frank Bucar .......... 35.03 33721 Margaret Oletski.. 29.00 D5216 Anna Virant .........40.00 D3840 Anton Skufca ........ 20.00 12571 Frances Rupert .... 28.00 D5783 Mary Ludwik ........ 7.39 26239 Frank Kuhar ........ 9.00 16365 Jennie Mersnik .... 44.00 C245 Antoinette Briar .. 36.00 15852 Angeline Pirnat .. 32.00 D958 Evelyn Gusich ...... 16.00 13344 Rose Prijanovich .. 11.33 D4433 Cecelia Vidmar .... 36.00 C1654 Theresa Stampohar- Forconi .............. 30.00 DD997 Elziabeth ' Spreitzer ......... 30.00 15290 Katherine Grahek.. 34.00 D37 Angela Musich ...... 19.00 206DD43382 Elaine Toporis..... 9.26 208 18185 Josephine Kunst .. 31.00 13745 Theresa Mihelich .. 57.00 C870 Hermena Brinker.. 22.00 D5247 Anton Krulac ........ 26.00 D5241 Ludwig Matich .... 70.00 9843 Cecilia Kovacich .. 12.00 17963 Mary Kostainsek .. 30.00 D808 Frank Pike ............ 42.00 D4127 Julia Boldin ........ 40.00 D6076 Frances Kosten .... 28.00 ElOO John Jevnikar ...... 58.00 CC730 Frank Zupančič .... 24.00 CC444 Christine Zver ...... 14.00 29760 John Lebar .......... 24.00 4797 Theresa Verscaj .. 28.55 34138 Manda Sudar ........ 28.55 DD770 Josephine Stimac.. 28.55 34138 Manda Sudar ........ 27.84 32146 Theresa Brendic .. 28.00 13760 Josephine Kromar .............. 30.00 16892 Mary Berdich ........ 40.00 235 FF43507 Eva Musulin ........ 11.00 235 FF43508 Steve Musulin ...... 30.00 236 31169 Martin Govednik .. 29.00 236DD41697 Anna Nanut .......... 30.00 236 31169 Martin Govednik .. 31.00 236 3328 Martin Govednik .. 15.00 236CC41468 Elizabeth Cathey .. 17.00 237 C3758 Marie Poushe ........ 38.00 237 C4081 Albert Penne ........ 29.00 237 D4274 Eleanor Bostian .. 21.00 reji. 5. Načelnik pravoslavnega odseka v pravosodnem ministrstvu ter referent za pravoslavno vero v ministrstvu za vojsko in mornarico. 4. Rektorji pravoslavnih bo-goslovnic. 6. Predsednika duhovniške in menidke združbe. 6. Sedem po činu najstarejših članov velikega upravnega sveta srbske pravoslavne cerkve. 7. Predsednik ministrskega sveta in aktivni ministri, ki so pravoslavne vere. 8. Predsedniki državnega sveta, kasači j skega sodišča in glavne kontrole ter rektorji univerz. Vsi ti smejo biti člani vo-livnega odbora, če% so pravoslavne vere. Volivni zbor se skliče s kraljevim ukazom na predlog ministra pravde v Belgradu. Člane volivnega zbora skliče na sestanek minister pravde. Vo-livnemu zboru predseduje podpredsednik svetega arhierej-skega sinoda, če pa je zadržan, po letih najstarejši arhierej. Tajniške posle opravlja načelnik pravoslavnega odseka ministrstva pravde. Ko minister pravde otvori volivni zbor, so molitve k sv. Duhu. Volivnemu zboru smejo prisostvovati samo člani zbora. Odsotni člani zbora smejo pooblastiti koga izmed prisotnih članov zbora, da glasuje v njih imenu. Volivni zbor je na prvem sestanku sklepčen, če je prisotna najmanj polovica članov zbora. Ce ni na prvem sestanku zadostnega števila prisotnih članov, se preloži seja na prihodnji dan ob isti uri in na istem kraju. Na tej seji je volivni zbor sklepčen ob vsakem številu Članov. Volitev treh kandidatov se vrši s tajnim glasovanjem-»-z listki. Glasove šteje predsedujoči skupno s predsednikom državnega sveta in državne kontrole. Za kandidate so izvoljeni oni, ki so dobili največje število glasov. Ce pa dobi več kandidatov enako število glasov, je smatrati za izvoljene kandidate tiste, ki so starejši po činu; če so tudi po Činu enaki, pa onega ki je bil prej posvečen. Imena izvoljenih kandidatov objavi predsedujoči. Z zaključitvijo seje je zbor razpuščen. Enega izmed treh kandidatov, ki jih je izvolil volivni zbor, imenuje kralj na predlog ministra pravde s svojim ukazom za patriarha srbske pravoslavne cerkve. Ko je patriarh imenovan, priobči minister pravde ukaz o imenovanju svetemu arhierej-skemu zboru. Najkasneje v sedmih dneh po imenovanju patriarha se opravi v saborni cerkvi v Belgradu zahvalna služba, pri kateri se razglasi izvolitev. Naslednji dan pa je patriarh ustoličen, nakar takoj prevzame svoje dolžnosti. -o- Najstrašnejši dan Skupaj ................................$7,257.81 JOSIP ZALAR, gl. tajnik. -O- KAKO SO VOLILI PATRIARHA V JUGOSLAVIJI Volitev patriarha srbske pravoslavne cerkve je predpisoval poseben zakon, ki je bil izdan 6. aprila 1930. Volivni zbor izvoli 9 kandidate ter njihova imena sporoči pravosodnemu ministrstvu. V volivnem zboru so bili 1. 1938: 1. Vsi eparhijski in vikarni arhiereji srbske pravoslavne cerkve. 2. Najstarejši protojerej mesta Belgrada, Peči in Karlov- Prijatelj Milan mi je pripovedoval sledeče: "Četrti dan smo že hodili, vedno naprej, počasi in oprezno, sovražnik se je umikal z vedno večjo hitrostjo. Po divjem, blaznem pokanju pušk in strahovitem grmenju topov v izvojevani bitki so si zdaj komaj malo odpočila ušesa in živci. Tihota, ki je kraljevala v ozračju, mi je bila v istini kakor posebne vrste sladkost in potapljal sem se lahko v svoja lastna razmišljanja. Bil sem zopet gospodar samega sebe. Tu' pa tam je sicer pretrgal ozračje oddaljen strel ali pa hripav klic, pa kaj je bilo to? Saj je živela v nas zavest, da se sovražnik ne obrne več tako hitro ker je pobit in strt. Ko sem se prebudil v jutro petega dne, sem začutil v nogah svinčeno utrujenost in v glavi mi je vrtelo. Vrgel sem se nazaj na ležišče, češ, to že preide a zaspati nisem mogel. svojila vse moje msili. Pa nisem slonel tako pol ure, 2e za-čujem po taborišču sumljivo vrvenje. Vstanem, vzamem puško in grem k svojim. Takoj seveda sem zvedel vest, da je sovražnik nedaleč, Namah smo stali vsi pripravljeni in tedaj šele sem mogel podrobneje dognati položaj. Taborili smo na ravnini, ki jo je v ozadju zapiral širok gorski greben, drugače povsem gol, na vrhu močno poraščen. V tisti gošči pa se je utaborila precej močna sovražna posadka. Razna povelja so odmevala sem in tja, kmalu so pričeli topovi s svojo mogočno pesmijo. Krogle so žvižgale po zraku in nevede sem bil mahoma v bojnem razpoloženju. S težavo s^m sicer sledil prodiranju pehote, a neprestano pokanje in žvižganje me je nekako uspavalo, da nisem več vedel, kaj se godi z menoj. Videl sem, kako se je razdalja med nami in sovražnikom manjšala, z drugimi vred sem se zagnal po brdu navzgor. Poleg mene je tekel moj prijatelj Jovo. Bil je bled oči so mu žarele kakor dva zublja, krčevito je oprijemal z rokami puško. Mimogrede se je ozrl name in se na smehnil. "Kako, brate?" "Dobro!" Pred očmi so se mi zablisni-li noži, moleči iz grmovja. Dvignil sem puško, udaril dvakrat, trikrat, potem pa suval, suval. Žvenket bajonetov, ječanje, krik, vpitje in streli, vse se prelilo v eno samo strašno melodijo. Tu pa tam mi je šinil pred očmi curek mastne, rdeče krvi v zrak čul sem poleg sebe reščanje razBite lobanje, suhi zvenk vlomljenega no ža v prebodenem telesu, potem pa me je nekaj dvignilo kakor val in odneslo dalje. Naši so pritisnili od zadaj, zagnali so se z vso silo, sovražnik je udri v divji beg. Gozd se je zredčil in v istem trenotku skoraj smo že preganjali bežeče po strmem pobočju. Sam ne vem več vsega tako natančno, le toliko se spominjam, da sem isti 'večer do smrti utrujen zaspal kakor ubit. Drugi dan sem le z največjim naporom ostal v vrsti. Noge so se mi zapletale bolj in bolj, glava je postajala vedno težja. Čutil sem lastno sapo, ki mi je vsa razbeljena pa-lila usta, oči so me pekle. V nešteto trenutkih sem hotel leči na stran, a šel sem dalje. Proti večeru mi je bilo tako hudo, da so postali moji tovariši pozorni. "Bolan si Milan?" "Bolan, da." "Pa bi se vrnil?" "Ne vem." Vse premagovanje je ostalo brezuspešno in na večer sem se priglasil kapitanu. Baš Jovo je bil pri njem. "Si tudi ti bolan?" "Tudi.V Odpustili so naju in drugo jutro sva odpotovala sama po isti poti nazaj! Gledala sva še dolgo časa za vojsko, dokler ni polagoma izginila v oblaku prahu. Bilo nama je težko, ker nisva mogla naprej in s pove-šenimi glavami sv astopala skupaj. Vsled bolezni sva hodila z veliko težavo in le počasi "Stoj! Glej tam!" Pogledal sem predse in se nehote stresel. Kakih sto korakov pred nama sta šla dva sovražnika v isti smeri menda kakor midva. Bila sta lepe, visoke in močpe rasti, puške z nasajenimi bajoneti sta držala v rokah.. "Kaj hočeva?" "Kaj hočeva — počakajva malo." - Sedla sva na en kamen in čakala. Ona dva sta šla še kakih pet korakov, potem sta se nenadoma se^edla. Midva sva se spogledala. Čustvo negotovosti mi je razdražilo živce, jeza je vzvalovila v meni. Zakaj sedita? Zakaj čakata? Preteklo je pol ure, ko sem dejal Jovu: "Pojdi, greva!" ? Vstala sva, a isti trenutek sta vstala tudi onadva. Šli smo zopet nekoliko časa tako. "Pa zakaj ne izstrelita?" sem se čudil. Pridržala sva korak in šla kolikor mogoče počasi. Cez nekaj časa sta onadva storila isto. In tako se je ponavljalo. Ako sva midva pričela stopati hitreje, sta tudi onadva šla br-za in obratno. Meni je polagoma postajala stvar neznosna. Ako bi bil zdrav, bi tekel kamorkoli že, a zdaj pa me tako bolnega ni bilo možno spraviti nikamor. V boju, na primer človek niti za hip ne misli nase — tam ne pozna nihče strahu, a tu je bilo vse drugače. "Sediva še enkrat, Jovo!" "Pa če sedeta tudi onadva?" "Vseeno, sediva." "Bolje je, ako ustreliva. Bo vsaj konec!" "Ne bi bilo lepo. Vsaka ženska more, da ju zdaj ustreli. Ce bi se vsaj obrnila?" "Pa sediva." In zopet sva sedla. Izprva sem gledal v tla, kakor bi hotel pozabiti in prezreti nevarnost, a končno me je premagala radovednost. V moje največje začudenje in razburjenje sta v isti razdalji pred nama sedela tudi sovražna potnika." "To je strašno, Jovo!" Prijatelj ni odgovoril in na obrazu ¿sem bral, da ga polnijo ista čustva, kakor mene. Preteklo je zopet nekaj časa, ko smo tako čakali drug na drugega. Videl sem prav natančno ona dva pred seboj, kako sta se naslanjala vsak na svojo puško in živahno razgovarjala med seboj. Nazaj se niti enkrat nista ozrla. "Pa pojdiva naprej, brate! Kar bo, bo!" Vstala, oziroma vstali smo vsi štirje in šli dalje. Cez nekaj časa sva midva pospešila korake, kolikor so nama dopuščale moči, a isto sta storila sovražnika. Dan se je počasi nagnil. Šli smo po grebenu in se bližali gozdu. Novo bojazen mi je prešinila dušo. "Ako prideta onadva v gozd —sta dobra, Jovo! Potem naju vsak trenotek lahko ubijeta." "A tega vendar ne moreva preprečiti. Glej, saj sta že sko-ro tam!" Divja jeza mi je vzvalovila kri. "Pa naj bo konec!" Prislonil sem puško k licu pa jo isti trenutek v blaznem mi dopuščale moči. Srce mi je burno utripalo in obilen pot mi je dršel po celu. S stranom sem se oziral proti gozdu nad seboj, vsak hip. sem pričakoval, da začujem v zraku znan žvižg kroglje. Še nikoli nisem bil kakor sem mislil, tako blizu groba kakor takrat. Na golem pobočju takorekoč pred puškino cevjo, bolan in izmučen sem tresoč se po celem telesu hitel, včasih skoro drvil naprej, vedno z eno in isto zavestjo v duši, češ, zdajle bo počilo v gozdu. Strah mi je vzel vso zavest in peklensko nejasnost in negotovost me je zmedla docela. Ko sem stal vzporedno z gozdovim porobkom na drugi strani sem si nekoliko oddahnil. V trdni zavesti, da sem prehitel sovražnika, sem plezal navzgor. Tik pod vrhom se je že pričelo grmovje. Prijel sem za veje, se potegnil kvišku, zavil mimo zaraščenega skalovja in malo stezico in obstal kakor vsekan. Tik pred nosom sta mi onadva prihajala nasproti. Skočil sem nazaj, zgrabil puško, napel petelina, a za-čul v istem hipu čuden pozdrav: "E, to so pa naši!" Nezaupno sem pogledal in povesil roko. "Zakaj ste v tej obleki?" "Najine so bile raztrgane pa sva slekla dva ubita sovražnika." "Pa kam gresta?" "Bolna sva in greva domov," Prišel je še Jovo in kmalu smo se sprijaznili docela. A kljub temu ostane le ta dan eden najstrašnejših mojega življenja, — je končal prijatelj Milan svojo povest. -o- PROSLAVA ZMAGE V PARIZU. Pariz, 8. sept. — Danes se je vršila pri triumfalnem slavoloku na Champs Elysees, kjer počiva nepoznani vojak prve svetovne vojne velika slavnost osvobojenja Pariza ob ogromni udeležbi višjih častnikov in ljudstva. Pri tej priliki je ameriški general Eisenhower na spomenik pritrdil bronasto tablico v trajen spomin te zmage. Poleg angleških admiralov, maršalov in generalov se je te slavnosti tudi udeležil francoski brigadni general J. LeClerc, ki je največ pripomogel k osvo-bojenju glavnega mesta Francije. -o—- RAZLAGA IZRAZA "MAQUIS" Sedaj, ko se bliža osvoboditev Francije, čitamo vedno o francoskih partizanih, kateri se imenujejo v Franciji "maquis." Dosedaj se za splošno še ni pojasnilo pomena te besede in tudi ne njenega izvora. Nekateri ljudje trdijo, da je nastala ta francoska beseda iz izraza "se maquillar," kar pomenja v slovenščini "se spremeniti" oziroma "kumuflažirati." Beseda "maquiller" se rabi običajno na francoskem otoku Corsica, kjer označujejo s to besedo grmovje, ki raste pod velikim drevjem v tamošnjih gozdih. Tudi v republiki Cile raste neko zdravilno grmovje, kateremu pravijo tamkaj "maqui." Po naše bi se reklo ljudem, ki je ginila pot pod najinimi na-gami. Opirala sva se na puške jem in grmovjem goste šume srdu vrgel na tla. Onadva sta gg taino bojujejo proti naci-namreč baš izginila med drev- jem "grmovniki," oziroma lju- in vsako uro skoro sva počivala "Bog zna, kdaj prideva do cilja!" "Enkrat že, le pogum, le pogum!" Nočila sva v mali dolinici. Zavila sva se vsak v svoj plašč in še dosti dobro prespala noč. Isto tako se nama je godilo drugi dan. Tretji dan šele sva prišla do enega grebena, odkoder smo pred dnevi pregnali sovražnika. Napravila sva ovinek, da sva se ognila najbolj strmenu pobočju in po polež-nem, golem rebru sva lezla počasi navzgor. Solnce je stalo že precej visoko, ko me Jovo prime nenadoma za roko. Midva sva takoj legla na tla. "Kaj hočeva sedaj ?" "Naprej ne moreva, ker lahko jima je zdaj, da ležeta za grm, se skrijeta in ko prideš tja, ustrelita." Po dolgem prerekanju sva se zedinila v tem, da se ločiva vsak na eni strani hriba po pobočju kolikor mogoče hitro na okoli, da se sestaneva zopet na drugi strani gozda na grebenu. "Idi kakor hitro moreš, da jih prehitiva, Jovo!" Pobral sem puško in se spustil po golem rebru precej globoko navzdol. Nato sem pa vzporedno z grebenom hitel med plitvimi jarki, kolikor so dje, ki so odšli v gozdove, da se tamkaj organizujejo za podtalno bojevanje proti Nemcem. -o- HERMAN GOER1NG INTERNIRAN? New York. — Jeki CBS do-/isnik poroča iz Švice, da je bil nedavno znani nfcmški Reichs-marshal HermaJ Goering interniran, nahaja se v nekem gradu zaprt pod nadzorstvom gestapovcev. Dolži se ga namreč, da je bil v zvezi z nedavnim put s he m, ko so hoteli Hitlerja strmoglaviti. Ker je dnevnik Essener National Zei-tung ščuval ljudstvo k usta j i, so bili vsi uredniki tega lista na smrt obsojeni. Res, bile so malenkosti, res, bile so stvari brez velike cene in vrednosti .večinoma res starina: stara posoda, staroverska, z velikimi živobarvnimi cvetlicami po-silkana skrinja, stara obleka, kožuha še izza časa poroke pred skoraj petdesetimi leti, posušene cvetlice za zdravila, skrbno zavite v papirnate čepice, v pisane robce ali v debele cape domačega platna, lepo spravljene v pisane lonce — res, pestra šara. Res, same malenkosti, malo vredne za druge, a starcema tesno prirastle na srce, polne spominov za starca iz dolgega življenja, od mladosti sem, izza dni veselja in sreče in izza dni bolezni, trpljenja in žalosti. Kadarkoli je stopil kateri v čumnato, je postal in se ogledal po njej s svečanim pogledom in s toplim čuvstvom, kakor po posvečenem kraju. Razjasnilo se je staro, ovenelo lice, oživele so stare, trudne oči, ker so oživeli stoteri spomini. A zdaj. ,glej, pride tuj človek, ki ne pozna teh spominov in ne ve ničesar o skrivnostih, ki počivajo, sanjajo in čakajo v tihi, zatohli sobici, pride in sune z nogo v posvečeni oltar in pravi s sirovo besedo: "Odstranita! V ogenj vrzita!" Zato je zaihtela starka tako gorko ,v taki bridki boli. Saj ni j sunil z neusmiljeno nogo le v ol-| tar, v srce ji je sunil, v lice jo je; udaril z brezobzirno besedo. Za-; to je zaihtela tako bolno. A re-j kla ni ničesar. Tudi starec se je prestrašil. Zajokal ni, kakor žena, a z za-teglim glasom je vprašal: "Ali Tratar, tega vendar ne misliš zares?" "Kaj pa da zares. Če ne sež-geta, spravita^ vso to nepotrebno navlako vsaj na podstrešje." "Da miši razjedo!" je zbegan ugovarjal starec. "Tukaj pa je j tako pripraven prostor. In ves, čas sva imela tukaj spravljeno.'' "Ko je bila hiša vajina, sta lahko počela, kar sta hotela. Zdaj pa je moja. In jaz vzamem gostače v sobo." Še bolj sta se presrašila starca .. . "Kristus božji, ali ni dovolj nesreče, če pravi: 'Izpraznita?' Zdaj pravi še: 'Gostače vzamem v sobo.' Tuji ljudje naj pridejo v tihi najin dom, kjer sva bivala do sedaj tako mirno in zadovoljno sama! A zdaj— ne bo li konec vsega tega miru?" Tedaj st^ začutila oba z grenkostjo v duši, da je izrečena nad hišo obsodba, smrtna obsodba tudi nad njima. Ko sta izpraznila sobo, jo je pregledal novi gospodar spet z važnim, ledenim obrazom strogega sodnika in je razsodil: "Tla so zanič. Treba bo novih. Kdo pa poj de v tako nesnago? Vsaj plačal ne bi nihče ničesar poštenega. Še pred Veliko nočjo jih dam narediti. Takoj po Veliki noči pa dam sobo v najem." V velikem tednu, ko sta imela Črešnikova vsa prešnja leta skoraj ves teden praznik, mir in pokoj v hiši kakor v cerkvi, so to leto razbijali v bajti mizarji. Položili so nova tla in okna so popravili. "Zdaj bo treba še zidarjev, da razpoke, odrtije in luknje zametjo in pobelijo," je razsodil Tratar ,ko je prišel ogledovat in nadzorovat delo. Starca sta med tem ždela v svoji sobici, kakor bi hodili zunaj v prikleti in okoli hiše tatovi in roparji, in si ne bi upala med nje, da ju ne pomore. Niti z najmanjšim veseljem in zadovoljstvom ju ni navdajala misel, da je bajti le na korist in prid, če se izvrše na njej poprave. Ne! Kadar so trgali mizanji v čumnati s šumom in z ropotom napol prepereie ce-seke iz tal, jima je bilo, kakor da segajo njima naVavnost v srce in trgajo iz globočine src vso staro, toplo ljubezen, ki sta jo gojila do doma vsa dolga leta, kar bivata v njem, a sta se je prav in živo zavedla šele zdaj, ko dom ni več njuna last. "Peter, kaj hočeva še na svetu? Umriva!" jt jokala starka. Mož je povesil glavo, v srce zadet, osramočen. Ni upal in ni mogel pogledati ženi v oči, zakaj le predobro je vedel in si je z grenkostjo priznaval in očital: "Jaz sem kriv, jaz sem zločinec. Jaz sem izdal dom, zapil ga pri Tratarju, vrgel ga proč kakor nepotrebno breme." V dušo je pekla grenka misel, težka zavest; »in vsa jokajoča, obupna bol ženina je padala na njegovo bolno srce. Bolela in grizla ga je tem huje, ker mu žena ni očitala ne z eno besedo: "Kaj si storil? Dom si nama zapravil, vso najino srečo si prodal in z njo najino življenje." Ko bi mu glasno očitala! Vsak dan,'slednjo uro! Ko bi srdito zmerjala! Manj bi ga bolelo. A ta molčeča bolest, to vdano trpljenje, ki je usihala v njem od dne do dne bolj, ti tihi, boječi, a tako neskončno trpeči pogledi so mu rezali v srce . . . "Mazati je treba, da voz teče" — je mislil v svoji pohlepni, preračunjajoči prekanjeno-sti Širne, dokler je barantal za bajto In se je kazal ljudomi-lega in dobrotljivega. Ko je imel voz, kjer ga je hotel imeti, se mu je zdelo odveč in prazna, smešna potrata, da bi še mazal. Pa ga je kar čez noč minila vsa dobroti j ivost in usmiljenost, v enem dnevu so usehnili vsi darovi. Nič več ni prinašal in pošiljal tloklje kakor poprej. Pač so pekli na Trati slej ko prej črni domači kruh in dehtečo belo pogačo, a Črešnikova teh dobrot nista bila več deležna. Ni prihajala več dekla s Trate, da prinese starcema vode iz doline, dasi sta bila zdaj bolj slabotna in nadložna, bolj potrebna pomoči ko kdaj poprej. Nič več ni vabil Tratar očeta Petra na požirek črničevca in brinjev-ca kakor nekdaj. Usahnile so kar na naglem vse nekdanje dobrote. Posušil se je celo vir in potok prijaznih besed, ki je tekel nekdaj tako gladko in bogato — zelo poceni 30 besede. Zdaj sta slišala le osorne in pikre odgovore in opazke, če sta kdaj omenila Tratarju kako željo, se obzirno in rahlo zaradi tega, onega pritožila, ga proseče opomnila nekdanjih obljub. Velika noč je šla mimo . . . najžalostnejša Velika noč, kar sta jih preživela v dolgem življenju. Že je jelo poganjati drevje. Pop je se je napenjalo od kipe-čih sokov, je pokalo . . . Tudi drevje okoli Crešnikovega doma je ozelenelo, se razcvetelo. A ni ozelenelo več upanje starcev, izpodkopano in izpodseka-no v koreninah, ni se razcvetelo več njih umrlo, umorjeno veselje. Prišel je maj. Drevje je cvetelo bujno, da je bilo vsako drevo en sam velik dehteč cvet; čebele so brnele od drevesa do drevesa, j omamljene po preobilnih do-j brotah in vendar se vedno za-j veda j oče svojega poklica in svoje dolžnosti so poletevale od gostije do gostije; ves hrib se je belil kakor s poznim, čudežno nežnim snegom posut, in vse ozračje nad njim je bilo polno vonja in polno sladkega medu in polno brnenja in petja; v gozdu je pela kukavi-j ca pomladansko ljubavno svojo i pesem; deklice so trgale cvet-|je; dečki so navrtavali v logih j breze, da je curkoma tekla ali vsaj v debelih solzah kapljala iz njih sladka mezga, drevesnega življenja dragoceni sok — a glej, tedaj, sredi vsega tega kipečega, drhtečega, dehtečega in pojočega mladega življenja, sredi vse pomladanske radosti je legla stara Črešnica, da ne vstane več iz postelje, se nikoli več ne veseli mlade pomladi. Cez nekaj dni je umrla. "Kaj bi še živela, ko pa na vsem božjem svetu ni ničesar več najinega. Še hiša ne! Junija pride v kamrico Juri, čevljar. Saj ga poznaš, Peter: pijanec je in zloben Čloyek Kako naj živiva z njim, ko pa sva bila vse življenje tako sama zase! Bolje je, da umrem. Peter le pridi kmalu za menoj. Kaj hočeš na svetu, ko pa še lastne bajte nimaš več, ne lastne peči." Tako je gvoorila za slovo in je lahko in rada umrla. A kaj se je tedaj nenadoma zgodilo s starcem? Sam ne bi mogel povedati. Le to je čutil v srcu, da je zanj izbrisana vsa preteklost, vse lepo in svetlo, kar je bilo v življenju. Bilo mu je, da mu lega težek mrak, mrzla, čudno moreča noč na srce in na misli. Medejo in mešajo se mu v tej mrki noči, da ne ve več prav, ne kod, ne kam . . . Malo ljudi je prišlo zVečer molit in kropit. Res, hiše so bile daleč vsaksebi. Res, ljudje so imeli podnevi dela čez glavo, počitka so bili potrebni ponoči. A istotako in še bolj res je bilo; nihče se ne bi rad zameril bogatinu in mogočnežu. Ce se siromaku in trpinu, kaj de to? Ni vredno, da bi človek z roko zamahnil. Na tihem so pač sočustvovali s starcema, a zaradi Tratarja je ostal marsikdo doma in ni šel molit in kropit. Ni maral pre-očitno pokazati usmiljenja s Tratar j evo žrtvo. Drugi večer so proti polnoči odšli vsi molilci. Ostala je samo stara Dvornikova Barba. Mnogoletna njena pravica in služba je bila, da je čuvala pri mrličih. Čuvala je sicer slabo. Nalezla se je hruševca in žganja in je zadremala, brž ko se ni imela z nikomer več pogovarjati. Sede na nizkem stolcu je naslanjala obteženo glavo na VLOGE v tej posojilnic! S&OMJt PO Federal Savings A Corporation, Washington, D. C. Sprejemamo oeetme in druitvene ▼loga _ LIBERALNE OBRESTI St Clair Savings ¿t Loan Co. 6235 St. Clair Avenne - HEnd. %S70 CLEVELAND X. OHIO cQSb Garden Eocydopedia 1400 SHRANI — 750 SUK jtrMi i »O FOTOGRAFIJ rA ^TiflT AMKRI&KI VRTNARSKI fjflirr Df IZDAL L. D. SEYMOUR, B. S. A. Unani vssbins Mia aria Ml as bosta te veeeli boata, ko kosts videli, kaka BNCVCfcOPKDIA pooči o vsaki % «II11 «aji vrta. Knjiga Je Mla skrbna priHaaa psa* aflE, kar Je asnimivo la potrebno as p* anlfal» J» Me sa» skrbne prelsknicno, tako da jo vss Trn Je nova vrtnan priljudna ia lahko rasomljivsM lin hw aajbetj aaasL Prepričali aa boata, da 1 m hat Ja THE GAKDKN ENCTCLOPEDIA. NAROČIT H PRI KNJIGARNI SLOVENIC PUBLISHING CO. 316 West I8U1 Street, New York, N.T. na sosedni ulici je imel telefon instaliran Zakaj ga je dobil prej kot jaz To se lahko pripeti vsakemu iz več vzrokov. Prvič: »Telefonska postrežba vašega soseda je morda potrebna za vojni napor, ali javno zdravje, dobrodelnost in varnost. Taka postrežba ima prednost na nekaj pripomočkih, ki so na razpolago v vaši soseščini. Drugič: Morda so že napeljani od njegovega doma do centralnega urada kabli. Toda na vaši cesti so morda že vsi pripomočki v rabi. Tretjič: Morda je preselil postrežbo iz prejšnjega bivališča. Kjer so na razpolago žice, imajo ta naročila prednost pred prošnjami za novo postrežbo. četrtič: Njegova prošnja za postrežbo je bila morda vložena pred vašo. Mi vam ne moremo povedati, kdaj bo vaša postrežba inštalirana. V mnogih slučajih bo morda šele po končni zmagi. Lahko ste pa zagotovljeni, da se bo vašo prošnjo upošteyalo. Vaša prošnja ne bo odložena in pozabljena. Mi neprestano pregledujemo naše pripomočke. Tudi vi boste postrežem po poštenem redu. Kjupite x)eč bojnih bondo-V z,cl zmago! THE OHIO BELL TELEPHONE COMPANY klop ob peči in je glasno smr-' čala. ' Starcu Petru je bilo ljubo tako. Hotel in moral je biti sam s svojimi mislimi. Zakaj bile so čudne, in ni mogel priti na jasno z njimi. Zapletale so se kakor vsa zmedena štrena, zapletale se bolj in bolj, čim dlje jih je predel in čim bolj se je trudil, da jih lepo uredi. Nemeneč se za spečo Barbo, je dolgo stal pred odrom, ves odrevenel, ali kakor vkovan v tla pred zadnjo posteljo druži- ce to tovarišice v dolgem življenju. Resno, nepremično je strmel v voščeno obličje ženino. Čez dolgo časa je naenkrat resno pokimal, kakor bi pritrjeval važnemu sklepu, ki sta se z ženo dolgo skrivaj menila o njem. Popravil je svečo, odtrgal kar s prsti ogorek s stenja, po-kropil rajnico čez resno, pokojno lice in je šel iz sobe počasi, kakor v sanjah. Zunaj je tiho spal svet, tesno zavit v temni plašč noči. cnc L TTTT»»»IIVT »TT»»IXXTTTII1IT1XXXXXXXXXX DRUGA IZDAJA ENGLISH - S10VENE DICTI0NARY (ingleiko-slovenski besednjak) Naročite pri: DR. F. J. KERN 6233 St. Clair Ave. Cleveland 3, Ohio CENA $5.00 Naročite si dnevniki! V Clevelandu izhaja ie nad 40 let slovenski list z imenom "AMERIŠKA DOMOVINA" V teh časih, ko se vrste svetovni dogodki tako naglo mimo nas, bi moral biti v vsaki slovenski hiši vsaj en SLOVENSKI DNEVNIK Ako še niste naročeni na "AMERIŠKO DOMOVINO" nam sporočite in poslali vam jo bomo za en teden BREZPLAČNO na ogled. Izhaja vsak dan razen ob nedeljah vin postavnih praznikih. "AMERIŠKA DOMOVINA" je primeroma zelo poceni. Za vse leto vas stane samo $6.50; za pol leta $3.50, za četrt leta $2. Naročite si jo na ogled. Prepričani smo, da se vam bu list dopadel. AMERIŠKA DOMOVINA 6117 St. Clair Ave. Cleveland 3, Ohio rit WIT i NAROČITE IN ČITAJTE priznano najboljšo slovensko družinsko revijo "Novi Svet" * * * Prinaša zbrane članke, črtice ln najlepše zanimive povesti. Posebno je zanimiv "SLOVENSKI PIONIR," ki prinaša zgodovinske podatke slovenskih naselbin in slovenskih družin v Ameriki Nobena slovenska hiša naj bi ne brez tega zanimivega in pomenljivega slovenskega mesečnika. Stane letno za Ameriko $2; za Kanado $3. Naročnino sprejema: ★ ★ ★ "ROVI SVET" 1849 W. Cermak Rd. Chicago, 111. \1'í»V..VéV' - ♦ é > « t » ,t ¿. t é For Victory •• Bmy MUTED STATU BONDS * STAMPS OUR PAGE •0 The Spirit of a Utfu-denated KSKJ" MINUTES SEMI-ANNUAL MEETING OF THE SUPREME BOARD OF THE GRAND CARNIOUAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION (KSKJ) HELD JULY 26 TO 29, 1944 IN *THE HOME OFFICE, JOLIET, ILLINOIS (Continuation) Brother Zalar reads the letter of Sister Frances Smrdel, secretary of No. Ill, whom circumstances did not permit to attend as an honored guest. Agreed that the communication be incorporated in the minutes. The letter reads as follows: Barberton, Ohio, July 24, 1944. Dear Supreme Secretary: Thank you kindly for the expression of congratulations as winner in the Golden Jubilee Campaign. Thank you, also, for the invitation to attend the semi-annual session of the Supreme Board as an honored guest. Were conditions different, I would gladly accept and hasten to Joliet to participate in the celebration of the 50th anniversary of our KSKJ. Twice I had been in Joliet, visited the Home Office and registered each time. The third try, it is said, is easiest. This time circumstances do not permit. Please convey my sincere greetings to my colleagues who will attend as honored guests the semi-annual session. My sincere greetings especially to the Rev. Spiritual Director, as well as you, Supreme Officers, and all who will be present at the meeting. May you deliberate harmoniously and in a true fraternal understanding in the future, so KSKJ will progress and increase. May God bless you all! Fraternally yours. ^ Frances Smrdel, Secretary. MISCELLANEOUS Brother Zalar presents the statement of Brother Frank Jones, legal adviser for the KSKJ. The statement covers the legal work for the past six months and totals $121.00. Agreed that the payment be made. Brother Zalar reads congratulations to the KSKJ on its 50th anniversary from the following: Sister Mary Tancik, former secretary No. 10, Clinton, la.; Brother John Sterbentz, former Supreme Officer who expresses regret at his inability to attend the celebration because of delicate health; Rt. Rev. Monsignor Vitus Hribar, pastor of Mother of God Church, Collinwood, Ohio; Mrs. Marie Pris-land. President Slovenian Women's Union; letter of Slovenska Dobrodelna Zveza, per John Gornik, Supreme Secretary; Governor of Illinois, Hon. Dwight H. Green; Illinois Acting Insurance Commissioner, Hon. N. P. Parkinson; Joliet Chamber of Commerce, and First National Bank, Joliet, 111., per Charles Reardon. Supreme Secretary reads the invitation of St. Jerome's Society, No. 153, Strabane, Pa., on the occasion of its 30th anniversary. The Society requests the presence of the Supreme President and Supreme Secretary on August 12 and 13. The invitation of Society No. 77, Forest City, Pa., requesting the presence of the Supreme Secretary at its 40th anniversary and the 50th anniversary of the Union to be observed by the three societies combined on August 19 and 20. Agreed that the requests of these societies be fulfilled. A petition from the Silver Cross Hospital in Joliet, 111., requesting financial assistance in their building program is read and placed on file. A request for a KSKJ advertisement in the "Ave Maria Almanac" for 1945 priced at $150.00 per page is read. Since the advertisements are handled by an agency, and the price is exorbitant it is agreed that the management of "Ave Maria" be notified that the KSKJ is willing to continue its ad in the almanac at the original price of $20.00. In case this arrangement is not acceptable by the management, it is suggested that a yearly advertisement in the monthly "Ave Maria" be ordered. Unanimously approved. Meeting adjourned with a prayer at 5:00 P. M. John Germ, Supreme President, ^ Joseph Zalar, Supreme Secretary, \ Louis Zeleznikar, Recording Secretary. 1-5 FRED URH IS HOME AFTER 27 MONTHS IN SOUTH PACIFIC; FOUR YEARS IN SERVICE Waukegan, 111. — Although he has been home several days now, T-5 Fred J. Urh, 24, son T/5 Fred J. Urh of Mr. and Mrs. Frank Urh, 1511 Ninth St., can't believe he is really back in Waukegan. This is the first time he has been home in his four years in the army.* The last 27 months were spent in the Southwest Pacific with the medical corps. A member of the famed 32nd division, T/5 Urh was a member of the 14th portable hospital in New Guinea for six months, 300 yards behind American lines. These hospitals are staffed by four officers and 25 enlisted men, whose duty it is to reach the wounded and bring them back for treatment. U?fu4,4th put thru the most patients in the whole New Guinea campaign. T/5 Urh stressed the need for blood plasma by saying, "It's the best thing in the world, honest it is. One day we opened 75 bottles of it." Natives Win Praise As the 32nd was the first American division to fight the Japs the men were inexperi- . enced at first. A3 part of their!6™ 1 d°" ' "h,nk ld training in jungle warfare rage over the positions. Boys in fox holes had to be on the alert constantly as the Japs often tried to sneak into the holes. Radio Tokyo broadcast t'he latest American hit tunes every day, and Madame Tokyo as the Yanks 'dubbed her, subtly reminded the men of the little things at home. Instead of achieving the desired purpose of weakening morale, the broadcasts only made our men fight harder, although they did enjoy the music." Few Chances to Wash Dirt and mud were everywhere, Urh said. Sometimes the men didn't take their shoes off for nine days at a time. "If you had a chance to wash you were lucky," he said. "As there were no barbers in the jungle hair and beards grew as thick as the underbrush. It was impossible to bury all t'he Japanese even though their bodies decomposed quickly in the damp atmosphere." "The only way to beat the Japs is to kill every last one of them," Technician Urh remarked. Urh observed that there are no atheists in fox holes. He said, "Men who never prayed before in their lives became very close to God in that dense jungle. They used to have a prayer that went like this, 'Please not today, let it come tomorrow,' And tomorrow never came." T/5 Urh was wounded three times and finally put on limited service and sent to Australia. "Australian people treated us like kings, he said. "They considered American ci-garets a luxury and would pay us as much as $5.00 for a package." In T/5 Urh's estimation there are no girls like the they took a 12 day forced march to Gobi. From there a miss tnem, but, boy, after you are gone for a while you realize that they are the prettiest, THIRD SESSION — JULY 29_ Brother President opens the meeting at 9:00 A. M. and Rev. Butala recites the prayer. The recording secretary reads the minutes of the first and second sessions. On the motion of Brother Zupan and the second of Brother Rudman the minutes are accepted. Supreme President John Germ introduces Brother Joseph Ferra, honored guest and secretary of St. Joseph Society, No. 169. Cleveland, Ohio, who attended the session with his wife, and two sons. Brotner President also introduces Brother John Stopar. treasurer of St. Joseph Society, No. 110, Barberton, Ohio, Sister Gertrude Leksan, Bertha and Josephine Leksan, wife and daughters, respectively, of 3rd Vice President Brother Leksan. Brother Zalar. Supreme Secretary, reads the congratulatory message of Mary Kovacic, secretary of the committee on arrangements for the Holy Family Society Convention, who requests that our Union send a representative to the convention banquet to be held on Sunday, August 27, 1944 in Chicago. Brother Zalar suggests that Brother John Zefran, 1st Vice President and Brother John Terselich, member of the Board of Jurors be designated as official representatives of the KSKJ. Suggestion unanimously accepted. Supreme Secretary reads further the congratulations to the KSKJ's 50th anniversary from the students and Venerable m Bm* » cording to Urh. They carry wounded men through miles of swamps in addition to transporting supplies and ammunition. "The Japanese are, fanatical fighters," T/5 Urh explained. "The fact that they all want to die for the emperor is, evidenced by the fact that the 32nd division killed 16,000 Japs and took very few prisoners. A favorite Jap trick is to play dead and then shoot the American as soon as his back is turned." Bayonet ted Wounded Storie^ of the bombing of American hospitals and similar Jap atrocities are not exaggerated. Hospitals were subjected to bombing and strafing attacks numerous times, "One night 15 Nips infiltrated through American lines and bayoneted every patient in a portable hospital. However, only one Jap,got away. Sleep was impossible. In an effort to keep awake on guard duty, the Americans used to pull the pin from a hand grenade and from there on it was a case of either remaining awake to hold the catch down or being blown to kingdom come. "Every night the Japaneae threw a terrific mortar bar- boat took them to Emo Mis- bf dressed and best manner-sion where the hospital unit|ed in the world' he secured the services of native dec|ared-boys for $1.63 a month. These, Missed Hot Dogs natives are real heroes, ac- The boat thrt brought Urh back to the States, also brought Australian war brides and their 60 babies. While on the boat T/5 Ur'h slept between sheets for the first time in many months. He also tasted his first American food in just as long. "You know," he said, it's a funny thing but I missed hot dogs, hamburgers, popcorn, peanuts and candy an awful lot. When I got to Chicago I ate six hot dogs, with all the trimmings, right in a row." T/5 Urh MAYOR LAUSCHE EXTENDS WISHES TO KSKJ • CITY OF CLEVELAND Frank J. Lausche Mayor September 6, 1944 Mr. Louis Simoncic, President K. S. K. J. Societies Newburgh, Ohio Dear Mr. §>imoncic: I received your kind invitation of August 23rd to be with the Societies of St. Lawrence Parish while they are celebrating, on September 10th, the Fiftieth Anniversary of K. S. K. J. I am deeply appreciative of this invitation but regret to tell you that because of previous engagements I will not be able to attend. I do want to extend to the Committee and to the members of K. S. K. J. the greetings of the City of Cleveland. In the fifty years of its life, K. S. K. J. has contributed richly to the religious, cultural and economic development of our city. May this Anniversary add greater strength to the growth of K. S. ,K. J., and may this great lodge assist in the future contribution as richly to Cleveland as it has in the past. Sincerely your3, Frank J. Lausche, Mayor. FJL:b HE GAVE HIS DAD—YOU LEND YOUR MONEY (Photo by William Storm, Chicago Son) OPENS OPTOMETRIC OFFICE IN CLEVELAND Cleveland, O. — Dr. P. B. Virant, optometrist, brother of Rev. Ludwig, the late Rev.sVic-tor, Dr. J. A. Virant, Clayton, Mo., and Capt. Leo B. Virant of the well-known Virant family of Lorain, Ohio, announces the opening of his optometric office at 15621 Waterloo Rd., above the North American Bank in Collinwood. Dr. Virant comes to Cleveland from Cincinnati, Ohio, where he was associated for several years with one of the largest eye clinics in the country. -o- Promoted to Tech. Sergeanl Cleveland, O. — Anthony Yerkic, 17806 Delavan Rd., has been promoted to Technical Sergeant. He is an instructor in the Tank Destroyers at Camp Hood, Texas. -o- Money talks I Savin» Bonds " Victor? f* United SUtes War and Stamp« about with three stars denoting the Buna, Gona, and Papuan campaigns. Papers were like gold in the |jungle, Urh saiu. Everyone was awarded the read them 20 or 30 times. Presidential citation, which he While in Australia one of the fondly refers to as Junior, for Christmas boxes reached him his part in helping to rescue nine months later. Although 35 wounded Australian sol- the package was badly bat-diers. On the way to Buna tered the contents were fine, four boats, each carrying 80 Urh remarked, tons of ammunition, were sunk After spending his 22-day by the Japs in about seven furlough at home, Urh will re-minutes. The men swam to rjiain at the Miami Beach Re- shore and walked three and a half miles, through the Jap lines, back to American positions. Here they obtained, medical supplies and went back after the wounded. "After we got them back we operated all day and night," Urh said. Papers Were Scarce • He also wears ribbons for Good Conduct, the Purple Heart, American Defense, and the Southweat Pacific ribbon distribution center for two weeks, where his next assignment will be determined. A 1939 graduate of Waukegan Township High School, Urh was employed as a gasoline station attendant before joining tfce army four years ago. Hi« brother, S-Sgt. Rudolph Urh is now with the artillery somewhere in France. T/5 Fred J. Urh is a member of St Joseph's Society, No. 53, Waukegan, 111. JOLIET LADIES TO CONFAB FOR . PIN OPENER The Joliet KSKJ Ladies Bowling League will again bowl at the Rivals Alleys, Thursday evenings at 7 p. m. All members interested in bowling with the league are urged to attend the special meeting which is to be held Thursday evening, Sept. 14 at 8 o'clock in the KSKJ Bulid-ing, 351 N. Chicago St. -o- OVERSEAS CHRISTMAS MAIL i If the millions of American soldiers and sailors stationed overseas are to* receive their gift packages in time for Christmas, these packages must be mailed between Sept. 15 and Oct. 15, preferably before the end of September. vSpecially prepared containers for packaging your gifts are available at stores in every city. -o- Killed in France Cleveland, O. — Mrs. Amelia Hattan, 1415 E. 41 St., was notified by the War Department that her son, Pfc. Joseph SJcrlin, 21, was killed in action in France while serving with an armored division. The date of his death was not given. Pfc. Skrlin had been in the Army three years and was sent overseas in January. He was employed by the Edward W. Daniel Co. before entering the service. His stepfather, Cpl. Frank Hattan, served in Italy and is now stationed at Camp Robinson, Ark. His brother, Seaman Frank Skrlin, is stationed in the Southwest Pacific. Mally-Gliha Cleveland, O. — Mrs. Helena Mally, veteran president of Mary Magdalen Society, No. 162, 1105 E. 63 St., announces the marriage of her daughter, Agnes Louise, to S-Sgt. Louis T. Gliha, son of Mr. and Mrs. Louis Gliha, 9105 Union Ave., on Monday, Sept. 4, at 10 a. m. in St. Vitus Church. Sgt. Gliha arrived from Panama, where he had been stationed for two years, having been sent there after one month in the army. A former all-star athlete and graduate of John Carroll and Western Reserve Universities, receiving a Master's degree at the latter school, he taught for four and a half years before he went into service. The bride is a graduate cf Denison University. The couple will leave Sept. 18 for Miami, Fla., where Sgt. Gliha will be stationed until he is relocated. Wounded in France Cleveland, O.—While fighting with the infantry in France on Aug. 13, Pfc. Frank Saje, 37, was wounded, his sister, Mrs. Anna Glavac, 1052 Addison Rd., was notified by the War Department. He had been wounded on June 16 and returned to action. He entered the service in January, 1942, and has been overseas since October, 1943. -o- Home on Furlough Cleveland, O. — Pfc. Thomas Kasunic of Camp Carson, Colo., is spending his furlough with his parents, Mr. and Mrs. P. M. Kasunic, 14820 West-ropp Ave. Missing in Action in France Cleveland, O. — The last letter Mrs. Alma Rozman, 2862 E. 64 St., received from her husband, Pfc. Joseph Rozman, was dated June 6. She since learned that he has been missing in action since that day in France. Pvt. Rozman, a paratrooper, is the son of Mr. and Mrs. Louis Rozman, 866 E. 76 St. A native of Yugoslavia, he came to this country in 1929. Entering service in April, 1943, he went overseas in January. He is the father of an 18-month-old son, Daniel. -o- Wounded in French Action Cleveland, O. — Shot in the leg during action in France with his infantry unit sometime in June, Pfc. Edward Koenig, 27, is now back in action, according to word received by his parents, Mr. and Mrs. Frank Koenig, 2498 E. 82 St. He entered the service in December, 1941, and went overseas a year ago. He is attached to an infantry field artillery unit. He is a former student at Holy Trinity Catholic School. Honored on Bougainville Cleveland, O. — Pfc. Anthony Skebe, 475 E. 146 St., has been awarded the Combat Infantry Badge for action on Bougainville Island, where he is stationed. PTEMBER 18, 1944 By FRANCES JANCER 1110 Third St. La Salle. 111. FATS FLEA AWAY ANNOUNCEMENT DR. P. B. VIRANT—OPTOMETRIST Announces the Opening of His Office on September 11 Eyes Examined—Glasses Fitted Office Hours: 9:30—12, 1:30—5:00 Evenings 6:30—8:30 Wed. and Sat.: 9:30—12:30 15621 Waterloo Rd. The North American Bank Bldg. Cleveland, Ohio yOU DONT HAVE TO BE AN ARMY NURSE TO SAVE SOLDIERS LIVES < Ajt \\"