789. štev. Posamezna štev. „Dneva" stane 6 vin.; ravno tofiko pcsamezna številka »Bodeče Neže". „I)AN“ izhaja vsahi ilaa zjutraj; tudi ob nedeljah ::: Last in tisk »Učiteljske Tiskarne". .•» postal brezpraven in se mu ie vzela celo pravica do pritožbe. V § 149. se glasi: »Razsodba disciplinarne komisije ie končnoveljav-na in ni zoper njo pravnih lekov.« — To se pravi, ako se zgodi učitelju krivica, se nima kam pritožiti. Naravno je, da je ta načrt S. L. S. vzbudil v vrstah učiteljstva odločen odpor, kajti učiteljski stan ie čakal rešitve — ta pa s teni načrtom ni prišla. Ako je vlada zahtevala regulacijo učiteljskih plač, je to storila gotovo z ozirom na gmotne razmere učiteljstva, ne pa, da bi oropala učitelja onih državljanskih pravic, ki jih imajo vsi pošteni državljani te države. Zato je opravičeno ogorčenje, ki je zavladalo med učiteljstvom po načrtu iz pustnega torka leta 1914 po Kr. rojstvu. Klerikalen ropot na Goriškem. Zgornji Kras, 23. febr. Dolgo so se pripravljali klerikalci na napad. Njihove vrste so bile mirne, toda vsa ta tišina je bila pod krinko hinavstva prikrita zloba, ki jo je hotela zlomljena moč mlado-strujarskega klerikalizma porabiti ob prvi priliki v obliki nepričakovanega izbruha na mlado samostojno stranko. Gre se za predlog novih davkov na vino, ki je bil v goriškein deželnem zboru sprejet. Prilika za zavijanje in laž se je torej ponudila tem mladim petelinom potom preslepljenja, ki so ga izvedli politični voditelji kranjske pasme. Dobro nam je namreč v spominu dan pred otvoritvijo sedanjega deželnega zbora. Tudi vaš list, gospod urednik, je pisal o tem in opozoril na prihlinjene želje klerikalcev, ki so si želeli prejiconioRo c e ga razdora, da bi bil naš deželni zbor radi nesoglasja zastopnikov posameznih strank razpuščen. Klerikalci so si želeli novih volitev. Izvoljeni poslanci so jih v toliko prestrašili, kolikor si ni niti zadnji obupanec njihove struje predstavljal. i Toda njihove presrčne želje se niso izpolnile. Prvo zasedanje dež. zbora je bilo kratko. Takoj nato so se vršila pogajanja med voditelji posameznih strank in so imela za uspeh —- sporazum. Razdor je šel rakom žvižgat. To je peklo mlado-strujarje in poslej so vsak čas iskali prilike, da se nad mlado samostojno stranko znesejo na kar najhujši način. c, Ta3taniu .n* hotelo biti konca, blednjic so si mislili: zakaj nam je treba prilike, saj pride kmalu v de- želnem zberu na vrsto predlog o obdačenju vina! In res. Predlog je bil stavljen. Tedaj pa je bil joj! Prilika je prišla — tako so si mislili — zakaj je ne bi izrabili, ko je sedaj tako zelo ugoden čas? Svesti si, da se jim načrti kar najlepše obnesejo, so šli med ljudi in jih hoteli spuntati. Za to sveto nalogo so sb zbrali nedeljo. Sicer je nedelja Gospodov dan, dan, ki bi ga morali prestati v posvetitvi Bogu — vsaj zapovedi velevajo tako. Pa klerikalci so že neštetokrat prekršili vse od Boga postavljene zakone in nič boljše ni bilo takrat. Lepo so se razdelili in si določili kraje, v katere pojdejo sejati prepir med narod, da se dvigne proti strahovitim bremenom, ki jih je baje hotela samostojna stranka naprtiti »že itak trpečemu kmetu« na pleča. Sklicali so shode. V Kanal jc prišel častni član njihove velezaslužne garde, za »blagor ljudstva trpeči« Rojc. Pa ne, da bi zadostoval protest proti novemu nasilju, ki ga je povzročila samostojna stranka. Kaj še! Na dan so privlekli zarjavelo afero glede primanjkljaja okrajnega šol. sveta, ki je že nad pol leta zastarela in zato tudi prišla že davno povsod z dnevnega reda. Toda šun-dra je bilo treba, in zato jim je bil dobrodošel vsak pripomoček, pa če bi bil še tako umazan. Tulili so in se zvijali na vse mogoče načine, naposled sprejeli »resolucije«, ki naj bi dokazale »ogorčenje« tega ubozega, zapeljanega, vernega^ ljudstva. Velikodolška dika klerikalnega propadanja, župan in poslanec Grgič (ki so mu po izvolitvi hoteli odvzeti mandat!) je prišel v Komen, da vzdigne vihar. Tudi. Fona ni manjkalo. V Komnu so kričali na vse pre-tege; do »upravičenih protestov« jim je pomagal celo župan Jazbec! Pa s tem še ni konec komedije. Še nekam so se spravili. Kam? Ali morda v Tolmin, Sežano? Kaj še! Pouižnujši so bili in, šli samo do Re-pentabra. Tam jih je prcprljazno sprejel dobroznani župnik Krančič. In so začeli protestirati, da je odmevalo daleč naokrog. Vse so obsojali, kmalu bi ne bil pred njimi varen niti sam deželni glavar, kaj šele njegov namestnik dr. Franko! Šteli so vse, ki so prišli na shode in sc smejali njihovemu vznemirjenju, potem so začeli raznašati, da se je oglasilo dozdaj že — čujte, da v skušnjavo ne padete — 2000 kmetov, ki so s sedanjim gospodarstvom v deželi nezadovoljni do skrajnosti. Križ je res, saj so se v nedeljo tresla vsa goriška tla in požirala veliko ogorčenje »vernih kmetov«. Gospod urednik! Nedeljske procesije klerikalcev so bile protest, ki se ga bo moral ustrašiti cel goriški deželni zbor, da boste čuli njegov trepet celo v Ljubljano. Ker se nam .11!.! IL . I 3.HM- LlJUL~Jfrai»— « ~ bližajo tako hudi časi, ki pretijo uničiti vse življenje in gospodarstvo go-riškega kmeta, je najboljše, da pobere neodvisna stranka svoja šila in kopita ter splava s poslanci vred po Soči v furlanske kraje... Na njeno odsluženo mesto bomo določili mladostrujarske junake, ki bodo šli v boj za kmeta s kožo in kostmi. Davkov jim potem ne bo treba plačevati, ker bodo vzeli v zakup vse vinograde na Goriškem častiti gosp. nunci. Oni bodo okopavali, obrezavali, trgali in prešali. Cela Goriška se bo potem izpreme-nila v rodovitno deželo, katere oskrbniki bodo hlapci zistema kranjskega nazadnjaštva. To bo reforma reform! Ti, goriški kmet pa boš izgubil svoj zadolženi dom in se napotil z borno ostalino v Ameriko... Slovenska zemlja. TRBOVLJE. Da ne bo ob izidu letošnjih občinskih volitev prevelikih presenečenj, se nam zdi potrebno, nekoliko orisati položaj, v katerem se nahaja sedaj tolikokrat poudarjam) »slovenstvo« trb. doline. Po božjih in človeških postavah bi morali ostati ali bolje rečeno postati gospodarji naše občine Slovenci, ki imajo večino v vseh treh razredih. To bi se tudi zgodilo, ako ne bi naši ljudje toliko zaupali od gotove strani naročenim pomirjevalnim dopisom v »Slov. Narodu«. Tako pa stoje stvari danes zelo čudno, kar seveda ne bo škodilo ljudem, ki Jim je narodnost le dobrodošla fraza, kadar se gre za blagor lastnega žepa. — Vsak izmed 3 razredov voli 10 odbornikov. V prvem je izmed 30 volilcev 18 Slovencev in 12 Nemcev. Zato se sliši zelo čudno, ako se trdi. da je ta razred za nas izgubljen, kar se tudi zgodi, če se zadnji čas ne zavedo svojih pravic gospodje, ki si dom išl ju je jo, da za visi njih obstoj od milosti tukajšnjega premogokopa. V tem razredu voli tudi zaloga Puntigam, ki bo v posmeh svojim slovenskim odjemalcem menda ostala doma! Tudi za drugi razred ie postavil premogokop svoje kandidate. Vendar pa se nam zdi. da se je ta lista skuhala na treh ognjiščih, kar svedo-čijo imena kandidatov. Da bo za vsak slučaj tudi kaj špasa, je v tem razredu kot prvi namestnik berk-firarjev Franci. Za ta razred je baje že tri tedne na delu g. Žane Pleskovič. Ne zavidamo ga radi tega dopusta. vendar pa se nam smilijo žulji delavcev, ki menda ne plačujejo v bratovsko skladnico za agitacijo pri volitvah. Tretji razred dobe menda v roke socijalni demokratje. Volkovi... SS.T S 'fr* (Po mazurski nar. pesmi)] Tako so tulili volkovi — šakali na mažarski pusti, tulili, čakali, tako govorili: »Zdaj pride iz Rusije, grof Bobrinski, Bobrinski, grof ruski, veliki panslavist. Mi ga bomo zgrabili, zgrabili, odrli, odrli, požrli, kot najboljšo mast. , Saj puste snežene, so prazne postale in kamor krast gremo, se vjamemo v past. "Tam v Marmaroš-Siget ie trideset žrtev, tamkaj nas čaka. ilober obed. Bodo sodniki, iih obsodili, rabelj obesil, jih bo na ogled. • Mi njih mesa se bomo navžili, meso človeško najboljša je jed ...« ,4 VT ‘1- m Pa prišel čez mejo, grof je Bobrinski. in so volkovi stisnili rep . . . »Volkovi —• šakali, tiho bežite, glejte za hrbtom, v rokah, prinesel ruski je knut. to bič je hud — U-u-u . . .« LISTEK, M. ZEV AKO J Srce in meč. Roman iz francoske zgodovine, (Dalje.) XXVIII. Katarinina politika. rAlisa de Luks ie prebila strašno noc. Toda moralna sila te ženske je bna tolikšna, da ni izgubila s tarna-«♦?? v m tren°tka. Po vsej verjetno-sp K ^ °,bsoIena; njeno življenje katastrofa Tod?«*? brezpogoino ,s vso moč svolena « 0 n0Č je nape,a sredstva, s >gt lala treitetaief *)°m d° koncal« ie de-Bodisi tako ali tako — vqr upala, je bilo zdaj nemogoče. 1 Ako bi se je bil usmilil njen prejšnji ljubimec, ako bi bil menih iztrgal Katarini de Medicis strašno pismo, zaradi katerega je bila njena sužnji-ca, bi se bila vrnila v Luver samo še, da poreče kraljici: »Doslej sem vam služila, zdaj pa si vzamem svojo svobodo nazaj. 2e-£?vJamo vaše nevt™inosti in upam ?am v«T°* ?a, me pozabite. Odha- Ves H °* ° ie n,o3a stvar.« ves ta sen o sreči je bil vdal porušen. Spet ie bilo treba vzeti ve- rige nase, treba se je bilo oglasiti v Luvru čim prej — tako se je glasil ukaz. Res bi bila lahko rekla, da sploh ni prejela lista, ki ji ga je izročila Ivana d’Albret tako zaničljivo. Toda poznala je Katarinino jezo ... bilo je čas, da se ji predstavi. Drugo jutro je bil obraz Alise de Luks zopet brezčuten, kakor da se ni nič zgodilo sinoči. Skrbno se je oblekla z Lavrino pomočjo in se napotila'v spremstvu starke naravnost v Luver. Kmalu je stopila v kraljičino zasebno stanovanje, kjer je morala najprej odgovarjati svojim tovarišicam na tisoč vprašanj. Odgovarjala je s tisto veselostjo in čudovito prisotnostjo duha, ki sta ji bili naklonili strašno zaupanje kraljice. Obvestili so Katarino de Medičis, da se je vrnila gospodična Alisa de Luks z dolgega popotovanja in da prosi za sprejem. Kraljica ie odgovorila, da jo sprejme, kakor hitro bo prosta in da naj se nje častna dama ne odstrani iz Luvra, dokler se ne pomenita. Katarina se je razgovarjala' takrat s svojim zvezdogledom Rudžie-rijem. Zaupala je njegovi vedi popolnoma. In reči moramo, da Rudžieri ni bil šarlatan. Smatral je astrologijo za edino vedo, ki je v resnici vredna študiranja. V tem dejstvu ni nič protislovnega. Katarina, ki ni verovala v Bo- ga, je bila vzlic temu dovolj žive in umetniške duše, da je verovala v vedo. ki se ji je morala zdeti kakor mameča boginja. Smelemu zaletu njenega duha se ie hotelo absolutnosti. In kaj je absolutnejšega od te vede, ki odpira baje pogled v bodočnost? Rudžieri se je ravno poslavljal od nje. »Torej računate z mirom?« je rekel astrolog. »Da, Renat, z mirom ... z mirom, ki je včasi orožje, mogočnejše od vojne same.« »Pa mislite, da pride Ivana d’ Albret v Pariz?« »Pride, Renat.« »In Kolin ji?« »Tudi on. Konde pride in Henrik Bearnski ... Le misli na to, kar sem ti naročila.« »Da naj razširim vest, da je kraljica nevarno bolna?« » l ako je, dobri Renat.« je dejala Katarina z usmevom. »Lahko ti zatrdim, da je hudo bolna. Pa to še ni vse . . . Glej, da ne pozabiš poglavitnega.« »Razširiti vest. da ima Ivana d’ Albret razen Henrika še enega otroka!« ie dejal Rudžieri in prebledel. »Da: otroka, ki Je celo starejši od Henrika ... in ki bi imel tehtno pravico do prestola . . . ako bi se zgodilo danes ali jutri, da Henrik izgine ga poznaš!« Ie dodalajn pomerila zvezdogleda z gospodujočim pogledom. Sklonil je glavo in vzdihnil: »Moj sin! . . .« Nato se je vzravnal: »To je obrekovanje. Katarina!« »Da, Renat, obrekovanje! . . .« »Nihče ne bo hotel verjeti,« je dejal, majaje z glavo. Katarina je skomizgnila z ramami. rekoč: »Nekoč, Renat, sem poznala spretnega moža, ki se je pojavil za malo časa na dvoru Franca I. Bil je izmed najtrdnejših in najprosvetle-nejših duhov, kar sem jih srečala v življenju. V njem je bival genij širokih podjetij, ki prežive svojega ustva-ritelja in neso njegov pečat daleč v bodoča stoletja. On ni sanjal samo, kako bi gospodoval svetu za živih dni, kakor kak navaden kralj, marveč, kako bi ga vladal še po smrti, s silo naukov, ostavljenih svojini učencem. Ime mu ie bilo Lojola.« Kraljica je premolknila in se je zasanjala: morda ie mislila na to, da je sama vredna učenka tega velikega moža. »Gospod de Lojola«, je povzela, »me je videl zapuščeno od vseh. Ne vem, ali sem se mu zasmilila, ali pa ie razumel, da je moj duh ugodna zemlja za dobro seme. Toda govoril mi je krepke besede, zmajal ie moj obup, in preden ie ostavil dvor Franca I., mi je podaril dragoceno orožje za napad in za obrambo,«_ »Katero je to orožje?« je vprašal Rudžieri. »Laž.« »Laž! . . .« »Orožje krepkih, orožje njih, ki so pogledali življenju v obraz in mu rekli: zgolj ničevnost si! Orožje njih, ki so izprašali svojo vest in so ji dejali: zgolj domišljija si! Navadno Človeštvo. čeda, ki jo vodimo, mora sovražiti laž. Zakaj, ako bi poznalo to ljudstvo moč laži. bi jo izkoristilo zoper nas in mi bi bili izgublieni. Toda mi, Renat, mi moremo in moramo lagati, zakaj laž je podlaga vsake trdne vlade.« »Orožje, to naj že bo. Toda takšno orožje ie strašno in nevarno zanj, ki ga rabi. Čuvajte se. madam!« »Ravno to sem rekla tudi iaz gospodu Lojoli. Ta veliki mož pa mi je odgovoril: strašno je to orožje le v nespretnih rokah. Nespretne pa imenujem tiste, ki ne znajo udariti z vso silo. Ako srečate steklega psa in se vam strese bodalo v roki. bo pes morda ranjen: toda preden pogine. bo imel čas. ugrizniti vas, in vi boste zastrupljeni; ako pa ga sunete dobro in sigurno do srca. ste oteti.« Katarina de Medičis se ie nasmehnila bledo ob tei misli na sovražnika. zadetega s prvim sunkom do Srca. Nadaljevala je: »Po teh besedah mi je razložil gospod de Lojola svoje misli o laži. (Dalje.) Sedaj pa še nekaj iz programa bodoče nemške večine v trb. občinskem zastoou. Prva zahteva bo. da se nadomestijo dosedanji slovensko-nemški napisi z nemško-slovenskimi. če že ne samo nemškimi. Uradovanje seveda v prvi vrsti nemško, česar niso znali zamolčati ogspodje od Stingerbunda. Ker je slovenskih šol že itak preveč in še v večji meri preveč slovenskih otrok, se nam obeta tudi nemška šola in še mnoge druge dobrote, ki jih zasluži narodna mlačnost. Da pa temu ne bo tako. je treba ob 11. uri napeti vse sile. da se preprečijo nakane nasprotnikov, ki merijo obenem tudi na škodo vseh davkoplačevalcev. Pomislite samo. kako nas je zadela olajšava pri hišno-najemninskem davku, ki je na korist premogokopu obremenila nas že do-slei za celih 100.000 K. Kdor se strinja s to politiko in kdor želi še večjih občinskih doklad, naj le voli s pre-mogokopom. Upamo pa, da bodo naši volilci pokazali, da se zavedajo svojih pravic in da hočejo ostati gospodarji na lastni zemlji. ŠOŠTANJ. Občinske volitve In Siidmark. V severozapadnem delu lepe šaleške doline leži mesto Šoštanj. Nekdaj narodnozaveden trg, padel je skozi izdajstvo župnika Govediča v nemčurske roke. Občina je zdaj štramdeuč, v kateri je Pirgermaster držal govor v slovenskem Jeziku, ker v drugem se ne morejo razumeti. (Pardon — nekaj jih govori jezik cu-lukafrov.) Torej ta občina je imela volitve. Pomagala je zvesto Siidmark. Nekaj slovenskim kmetom so vsilili posojila. samo da so imeli več glasov. Uboga para, ki mora od tam denar vzeti. Ob letu Vam poročam, kako jim tista Siidmark zavija vratove: ta namreč posoja samo za časa volitev. Ubogi kmet. zakaj kar slepo veruješ tem lažinemcem! IZ SEŽANE. Častiti gospod urednik! Kakor ste nedavno rekli', da resnica oči kolje — s tem ste dregnili v sršenovo gnezdo. Mesar »Tone« noče slišati, da bi se smel nastaniti tukaj še en mesar — ampak sika in pika na vse strani, da ga mora uničiti. — Čemu pa vse to nasprotovanje? Saj je vendar takorekoč domačini Ker je pa že izvežban v tej obrti, zakal bi se ne smel boriti tudi on za vsakdanji — kruh in služiti ljudstvu v korist: toda »Tone« je že začel napeljevati vodo na svoj mlin! — Bil je v Komnu pri županstvu — nastavil je že kanone, da bo strelja! na novega mesarja; — obenem pa si je nabavil polno posredovalcev, da ga odkupi. — Na sv. Blaž nas je bilo polno v Dutovljah na sejmu, in smo živa priča, ko ie nastopil judovsko pot, ponujal mu je že 1200 K, da se naj nikar ne naseli v Sežano, a namenjeni mesar pa vendar ni hotel nič slišati. Res je znižal »Tone« sedaj ceno pri mesu, toda le pri delih nižje vrste, In še to z opazko, kakor se je te dni v neki krčmi sam izrazil: »Nal bo — sedaj boste iedli meso po tej ceni — a kadar uničim onega, ga boste plačali pa zopet po 4 K kilo (in še takrat, kdor ne bo moj prijatelj, ga ne bo dobil).« To se vidi, da nasprotuje iz gole nevoščljivosti — zato pa Sežanci bodite previdni — pri tej priliki bi se ga lahko vprašalo: Kle pa stoji zapisano. da mora biti »Tone« sam v Sežani? Nihče mu še ni odrekel, da ga ne bo več podpiral — ampak reklo se je le — da v Sežani uspevata lahko dobro dva mesarja! Tone hoče s tem tudi pokazati, da si je napravil lepe tisočake, ker le ta že drugi mesar. ki ga hoče odkupiti. Zato pa korajžo. mesarji! — prijavite se v mno-gobrojnem številu — ako podari »Tone« vsakemu par tisoč kron. mu gotovo ne bo škodovalo l Rekel ie že mnogim: dvajset tisoč ltron sem pripravljen zgubiti — potem si jih bom že nadomestil. Toda Tonetu bi se svetovalo, da naj ne napenja preveč one volovske žile. ker bi se znala utrgati, kajti znano mu je vendar, da se časi izpreminjajo: in če bi že on hotel vse pokvariti — naj se pove »Tonetu« na uho. da se zbira neka tajna družba, ki bo ukrenila svojo pot in med temi bo tudi več uradnikov. In če se ga bo potem popolnoma bojkotiralo — bo njegova lastna krivda. Prevelikega ponosa se ne sme nikdar kazati, ker lahko prej ali slej škoduje. Morebiti se bo še spominjal — da Jc lansko leto poslala žena nekega obrtnika po meso — a ker je meso smrdelo, ga je poslala nazaj po svoji hčerki, ki šolo obiskuje — naročila ji je: reci. da to meso ne morem rabiti, ker že smrdi — bi še lahko kateri obolel. Mesarjeva soproga pa ie Odvrnila jako osorno oni deklici: reci tvoji mami doma. da ona smrdi, he pa meso. Otrok seveda je povedal, kar je slišal, a prav prijetno to ni bilo. Blago in cena naj bo poštena — yaga pa pravična in ne samo 15 do 17 deka na en četrt kilograma, kakor pri Tonetu. Z dokazi in pričami smo pripravljeni, drugače pa bo mirna Bosna. 2i.— V Štajersko. Deželni zbor. Na dnevnem redu ponedeljkove seje sta bila dva predloga glede regulacije Mure pri Fro-jachu in pri pregibu Raach-Schatt-leiten. Prva bo veljala 100.000 K, druga pa 440.000 K. Regulacije se imajo dokončati tekom treh let in jih bodo vodili državni organi. Nadalje so bile na dnevnem redu predloge o pričetju reguliranja Drave od Maribora pa do Kredišča in ena za nadaljevanje regulacij ob Pesnici. Posl. dr. Kukovec je predlagal, da se poskrbi za osuševanje v Ivanjkovcih in Žerovincih. Klerikalci so še stavili predloge za podporo vodovoda v Trbovljah in za vsprejetje proge Radgona-Ljutomer-Ptuj v omrežje lokalnih železnic ter, da se naj v bodoče vinorejski inštruktorji bavijo tudi z vprašanjem kletarstva. Temu je sledilo še sklepanje o podporah vdovam in sirotam po deželnih uslužbencih. na kar je bil dnevni red o-pravljen. — Konečno je zahteval poslanec Kolleger (soc.) odgovor na interpelacijo v zadevi proge Kapfen-berg-Au-Seewiesen; referent pl. Kaan je dejal, da bo odgovoril v torek. Za tem je predlagal dež. glavar dnevni red za torek, h kojemu je bilo stavljenih par dodatnih točk, kot: ona dr. Schacherla (soc.) da se uvede za dež. zbor volitve splošna volilna pravica. Predlog je propadel; zanj so bili Slovenci in socialni dc-mokratje. Posl. ReBel zahteva, da se za dež. zbor volitve določi vselej gotov letni čas; odklonjeno. Isit zahteva še nadalje, da se da občin, volilni red na dnevni red, a je istotako pogorel. Posl. Horvatek stavi štiri predloge za izpremembo raznih šolskih določb, posl. Kolleger predlog za izpremembo poselskega reda, kar pa se vse skupaj na kratko odkloni. Gradec. Minolo soboto zvečer je umrl v garnizijski bolnici nagle smrti stotnik Jurij Vojnovič pl Tre-bivadolski. Bil je 44 let star in pride-ljen zbornemu poveljstvu, oddelku za mobilizacijo. Gradec. Dne 9. marca priredi graška »Svobodna šola« in vsenem-ško društvo »Schonerer« predavanje o Lurdu. Tokrat se bo predavalo O verski, kulturni in gospodarski strani. Predaval bo profesor dr. J. Heldtvein, bivši kaplan v Monako-Vem. Nemški klerikalci so zopet zelo hudi. Predavanje je javno in vstop dovoljen vsakomur brezplačno. Dovoljene občinske doklade. Cesar je dovolil pobirati občinam Hir-schegg-Rein 230%. Eiuaeh 260% in Donnersbadnvald 174% občinsko doklado. Maribor. (Razno.) »Bergfesta« pri Gotzu se je udeležil tudi zadnjo soboto eden naših slovenskih, mladih in zelo narodno navdušenih učiteljev, ki se pri nas in v naši sredi vedno zelo rad kaže kot navdušen Slovenec in smo ga še pred kratkimi tedni videli celo v eni naših narodnih iger. Ravnotako kot ta, je hitel pljuvat na svojo slovensko čast, tudi zelo »naroden« uradnik, Slovenec, južne žel. Oba sta rekla, da sta ravno tako kot drugi, šla poslušat vojaško godbo. (Igrala pa je godba tukajšnje južne železnice ...) — Umrla je v starosti 82 let vdova šolskega svetnika, hišna posestnica Ana Majcinger. Bila je posestnica papeževega križa «pro Ecdesia et Pontifice.« — Obesil se je v torek zjutraj na stranišču svojega stanovanja inkasaut firme »Schcrbaum«, Pajer. Bil je že zelo star in trpel na neki težki bolezni. Našli so ga, ko je že bilo prepozno. — V noči pustne nedelje sta se skregala pešec 26. domobranskega pešpolka Klemenčič in hišni prekupec Selinšek iz Vinde-nanske ceste. Klemenčič je Selinšeka z bajonetom sunil v prsa in ga smr-tnonevarno ranil. Spor Je nastal baje zato, ker Je Klemenčič pri kvartanju izgubljal. Fala na DravL (Nasilnež.) Minolo nedeljo je prišel 351etni pomožni delavec zaposlen pri tukajšnji elektrarni, Pavel Albrecht, v pisarno ravnateljstva, ter zahteval predujma. Ker mu ga niso hoteli dati, je začel razbijati in razsajati, nakar so poklicali orožnike, kar pa vse ni pomagalo. Ko so mu naznanili aretacijo in ga odvedli, se je spotoma vrgel po tleh, suval z nogami po orožnikih in skušal enemu izdreti sabljo, šele, ko je orožnikoma prišlo na pomoč še par civilistov, so ga zmogli in vtaknili v občinski zapor, odkoder so ga poslali v ponedeljek na okrož. sodišče v Maribor. Celje. Na celjskem poštnem uradu so nastavljene skoraj same nem-čurke in nemčurji. Te nemčurke so zelo navdušene, da spravijo kakšnega kmeta, da tolče nemščino. Vprašamo c. kr. poštno ravnateljstvo ali plačujemo mi davke za uradnike, da po c. kr. uradih uganjajo politiko? Zatorej zahtevamo Slovenci, da se s slovenskimi strankami govori slovensko! Klerikalni poslanci spregovorite v deželnem zboru! Celje. Začel se je topiti sneg, po mestu je toliko vode, da se lahko cel občinski odbor najprej pa dr. Ambrožič, ki je umazan, da se ga skoraj ne spozna svoje blato operejo! Opčina ima samo za nemška društva denar, za red in snažnost pa ne! Opazovalec! Slovensko gledališče v Mariboru. V nedeljo dne 1. sušca 1914 ob polu 8. uri zvečer vprizori na našem odru celjsko dramatično društvo krasno Sudermanovo dramo »Tiha sreča«. Da je to res lepa drama, vam pove že naslov igre. Dejstvo, da nastopijo tokrat naši bratje Celjani prvič kot gostje na našem odru, bodi slavnemu občinstvu zagotovilo, da bodo celjski igralci vse svoje moči napeli, da vspe igra čim najlepše. Zatorej kliče in vabi mariborsko društvo vse Slovence iz Maribora in okolice, kakor iz Lembaha, Bistrice, Ruš, Vuhreda, Vuzenice itd. na eni strani in iz Hoč, Slivnice, Rač, Podove, Št. Petra, Pesnice, Št. Lenarta itd. na drugi strani, da pridete zanesljivo k tej svečanostni predstavi, ki bo vam nudila dovolj užitka, a zajedno bodete tudi s svojim obilnim posetom pokazali svoje simpatije do naših dragih sosedov Celjanov. Torej 1. marca vsi v Narodni dom! Gotovo pa naj vsaj tokrat pridejo oni, ki še letos niso videli igralcev na našem odru! Vam pa, dragi Celjani, zakličemo: Prisrčno po- zdravljeni! Režijo vodi g. Molek; sodeluje orkester »Glasbenega društva«; predprodaja vstopnic pri g. Weixlnu, glavni trg 22, kjer so tudi lepaki brezplačno na razpolago. Rače. Eden najbolj zagrizenih nemškutarjev v Račah pri Mariboru g. Jožef Jeglitsch jc ponovno razpošiljal v Trst v zanjke vlovljene zajce in sicer po 50 zajcev skupaj. Sedal je zadevo tukajšnje orožništvo poizvedovalo in jo izročilo mariborskemu kazenskemu sodišču. Goriško. Iz Šmarij pri Ajdovščini, Dopisi iz naše občine objavljeni v »Dnevu« so že marsikaj pojasnili ljudem, a še ni vse, gradiva je še dosti. Naši medajčarji so se na poziv v »Dnevu« zbrali k seji ter se vrteli okolu — bire — to je zadeva, ki bo morala tntt rejena le v »mialu V|ud:4co Selje. Krivično razdeljena bira je delala tudi občinskim glavam skrbi in prav huda jim ie predla tedaj, ko se je kateri »spuntal«, da ni hotel plačati. Napravili so mu opomin, a ko je bilo istega izvršiti, pa je občinskim mogotcem vselej padlo srce v hlače. Vedeli so, da ta oreh je pretrd, zato so molče segli v občinsko blagajno in mirno doplačali gospodu župniku, kar je dobil na biri premalo, še enkrat vprašamo g. župana, če misli razpisati službo tajnika! Zupan bi moral skrbeti, da se občinski izdatki kolikor mogoče manjšajo in ne narobe. Gospod župan bi moral vsaj toliko vedeti, da ne on in ne tajnik ne razumeta uradovanja in kot taka tudi strankam ne moreta v gotovih slučajih dati potrebnega pojasnila. Ljudstvo zahtevaj najodločneje, da se tajništvo razpiše, ker za manjše plačilo dobimo dobro izvezbanega tajnika. Starešine, zahtevajte to pri prvi seji. Naše županstvo slovi ze iz prejšnjih časov, to mi spnčuje tiskana pola, na kateri je razjasnjen zakon o dornovinstvu. Kako se je reševal ta zakon, o, joj! Nevednost je najdražje zlato ih tega m treba našemu županstvu kupovati, pač pa jo plačujejo Občinarji. In kaj znajo naši medajčarji o vsem tem ? Nič. Saj eni so glasni le ob c asu \ohtve, drugače pa so vedno tilu. Gorica. Pred nedavnim časom se je vršil drugi redni občni zbor Narodne čitalnice »Balkan« v Gorici. Predsednikov pozdravni nagovor na zborovalce, v katerem spominja predsednik člane Čitalnice na njihovo dolžnost je vzbudil obilo odobravanja. Tudi tajnikovo iroročilo je bilo z burnim aplavzom sprejeto ter izrečena tajniku zahvala za trud, ki ga je imel v poslovnem letu. Kakor razvidno iz blagajnikovega poročila je društvo že v svojem prvem letu obstanka imelo pohvalen uspeli, ter izrečena mu je bila zahvala za požrtvovalnost, ki ga je nnel napram društvu. Želeti bi bilo, da se tudi v bodoče društvo lepo razvije, ter ustreže Članom z obilnim časopisjem ter dobrimi knjigami. Pri volitvi odbora so si »Balkanci« pač res izbrali mož, ki bodo morali voditi čitalnico tako da bode odgovarjala svojemu namenu. Izvoljeni so bili sledeči: Predsednik g. dr. Peter Medvešček, od vet. kandidat; podpredsednik g. Franc Perko, restavrater v Trgovskem domu; tajnik g. Franc Zorn, učitelj; blagajnik g. Franc Brezel, c. kr. poštni uradnik; knjižničar g. Avguštin šabec, nadučitelj in .vodi- telj »Malega doma«; odborniKi g. Alojzij Schivitz ml., ključarski mojster, g. Anton Krušič, krojaški mojster; gospodar g, Peter Sakoman, brivec; odborn. namestniki: g. Adolf Skrabar, odvetniški uradnik, g. Anton Tabaj, c. kr. sod. uradnik, g. Leopold Slamič, deželni uradnik; pregledovalci računov g. Franc Žbo-na, uradnik »Monte di Pieta«, g. Av-relij Bisail, krčmar. Pri točki slučajnosti, so se vršili od strani članov različni predlogi ter posvetovanja, kako naj bi se Čitalnici pomoglo do zaželjenega uspeha. — Odbor. Gorica. Yeč let zaprte restavracijske prostore v »Trgovskem domu« je na novo uredil in odprl g. Perko, kateremu želimo mnogo sreče ter obilo uspeha. G. Perko je znana in marljiva oseba. On je bil vedno med prvimi, kadar je bilo potreba narodnih in delavnih mož. Radi tega njega, kakor tudi njegovo podjetje slavnemu občinstvu toplo priporočamo. Podpirajte ga vsi! Devin. V nedeljo je priredilo društvo »Ladija« igro in ples. Oboje je bilo vkljub slabemu vremenu dobro obiskano. Prišlo je mnogo zavednih Slovencev in Tržiča, Nabrežine, Mavhinj in okolice. Dnevni pregled. Pustni torek v deželnem zboru. Klerikalci so na sam pustni torek pokopali v dež. zboru vol. reformo in so se pri tej seji sploh obnašali tako, da se je videlo, da stoje pod vtisom pustnega torka. To se je videlo že po tem, da so imeli z njihove strani glavno besedo — Zajc, Dermastija in Jarc, torej ljudje, ki stojijo v klerikalni. stranki intelektualno najnižje. In sedaj pride »Slovenec«, pa pravi, da so za pustno razpoloženje skrbeli naprednjaki. Mari posl. dr. Ravnihar, ki je govoril tako resno, trezno in stvarno, kakor noben klerikalni poslanec ne bi mogel govoriti? Mari je skrbel za pustno razpoloženje poslanec Gangl, ki je govoril za splošno in enako volilno pravico? No, klerikalci so res pokazali, da so za njih narodne in ljudske pravice pustne šale, ker so se smejali Ganglovi zahtevi po splošni in enaki volilni pravici, ko je pa dr. Ravnihar omenil potrebo boja za slovenske narodne pravice, so se začeli klerikalci kar na glas krohotati, tako smešno se jim je to zdelo! Prazen Izgovor. Klerikalci se izgovarjalo radi splošne in enake volilne pravice in pravijo, da ne kaže potegovati se za njo, ker je — vlada proti njej in ni upanja, da bi se mogla splošna in enaka volilna pravica uveljaviti proti volji vlade. Ampak vlada je tudi odločno nastopila proti razveljavljenju dveh naprednih mandatov, ker stoji na čisto pravilnem stališču, da so bile volitve v dolenjskih in notranjskih mestih in trgih pravilne. In vendar ni to klerikalcev čisto nič ženiralo, oni so razveljavili Mazelletov in . Lavrenčičev mandat in se niso čisto nič brigali za stališče, ki ga zavzema vlada! Izgovor na vlado — je prazen! Klerikalci se bojijo splošne In enake volilne pravice, posebno pa proporca! Grof Barbo je čuden Junak. V deželnem zboru kranjskem zastopa cele štiri volilce, nastopa pa tako samozavestno, kakor bi zastopal najmanj polovico Kranjske dežele I Naravnost odurno je bilo gledati tega moža, ko je z aroganco, prirojeno samo nemškim aristokratom, nastopil proti vsaki novi demokratizaciji kranjskega deželnega parlamenta. Čudno je samo to, da se ni našel noben zastopnik ljudstva, ki bi prevzetnega grofa primerno zavrnil in mu dal čutiti vsaj to, da govori samo v imenu štirih volilcevl Sploh so ljudski zastopniki malo preveč obzirni nasproti tem aristokratskim mumijam in ljudski zastopniki nosijo precejšen del krivde na tem, da so aristokrati tako ošabni, ker jih preveč upoštevajo, mesto da bi Jim dali pri vsaki priliki čutiti, da zastopajo vsi skupaj samo 49 volllcev! »Užaljeni« deželni glavar. V otvoritveni seji deželnega zbora je prosil deželni glavar dr. Šušteršič za podporo samo klerikalce in grofe, ki jih je nekdaj psoval ravno tako, kot zmerjajo danes Lampe, Krek, Jarc in drugi klerikalni poslanci — namenoma in očividno prezrl, kakor bi mu ne bilo čisto nič do njihovega sodelovanja. To se je splošno zapazilo in tudi poročalo se je o tem v listih in deželni glavar ni smatral za potrebno izjaviti, da to ni res. Ko je pa v zadnji seji dež. zbora to omenil dr. Ravnihar, in sicer na oni mirni, fini, njemu lastni način, se je čutil deželni glavar na enkrat globoko užaljenega in zažugal je dr. Ravniharju, da mu odvzame besedo! Dr. Ravniharja je to kar osupnilo, ampak ostal je miren in nadaljeval svoj stvarni govor. In ravno ta mir, ta stvarnost je klerikalce hudo pekla. Seveda pravično stvar ie lahko bra- niti s stvarnimi argumenti, politiko klerikalne stranke se pa ne da zastopati drugače kot — s psovkami in neslanimi medklici kakega Zajca, Jarca ali Dennastije ... Habeinus Albaniam! Albanija ima svojega kneza, ki menda pride v marcu v prestolico Drač. Knez je Nemec, njegov dvor bo nemški. Kaj bo pa z uradništvom? To je točka, ki je začela Italijane skrbeti. Ali bo po nemškem knezu prevladovalo v Albaniji Avstro-Ogrska ali Italija. »Cor. d. Sera« prinaša zanimiv dopis iz Skadra, ki jasno dokazuje, kako si ena država prizadeva izpodbiti drugi tla v Albaniji. Esad paša sicer na vsa vprašanja, pod katerim vplivom bo ostal princ Wied, zagonetno odgovarja, da bo gotovo varoval al-janske interese; toda vsa znamenja lažejo, da se v Albaniji ne gre za albanske interese, temveč za italijanske in avstro-ogrske smo že par-krat imeli priliko opozoriti; kako Italija in Avstro-Ogrska tekmujete med seboj. Zgoraj omenjeni list prinaša več manjših, na prvi pogled )rezpomembnih zadev, na katerih dokazuje, da izpodrine Avstrija v Albaniji Italijo skoro popolnoma. Le poslušajmo! Albanska žandarmerija pri vseh slavnostnih aktih koraka s pruskim korakom. Novo kneževo »palačo« pripravljajo avstrijski obrtniki in delavci, od najvišjega do najnižjega, vse je avstrijsko in to zato-ker je dvorni reditelj novega kneza — Avstrijec. V Draču se po edini gostilni razlega »Kraut« in »Krapfen* (s tem namreč futrajo Albance in jih spravljajo v zadovoljnost.) Natakarji govorijo Ie o »hellerjih«. Preidemo k pošti. Avstrijski poštni uradnik v zvezi z Lloydovo agenturo ima naj-epšo barako v celem Draču in to takoj poleg »palače«. Avstrija je uredila poštni promet v Albaniji in za osebni ter poštni promet med Albanijo in Avstrijo, skrbe štirje v ta namen pripravljeni Lloydovi parniki, d opravljajo dnevno službo med Trstom, Dračem in Valono. Avstrijska družba jc, ki dela priprave za avto-mobilne zveze med Dračem in Tirano. C. kr. dunajski tiskovni urad ima v Draču že svojo agenturo, Žveplenke, izdelovane v Milanu, prihajajo v Albanijo v avstrijskih Škat-Ijicah. Povsod, kjer le more, vsaki stvari da Avstrija svoj zunanji znak, In sedaj preidemo na najhujše. Šolstvo. V Albaniji sta zidali šole Avstrija in Italija. Avstrijske šole niso imele vspeha, pač pa italijanske. Italijanske šole so povsod. Sedaj pa pride princ Wied in se menda izra-zuje tako, da jasno pokaže, da ni bog ve kaj navdušen za italijansko kulturno delo v Albaniji In Je baje dejal, da sedaj, ko bo Albanija samosvoja in neodvisna, ne bodo tujezemske šole imele v Albaniji nobene pravice do obstoja. S tem bi polagoma izginilo prevladje italijanščine ob albanskem obrežju. Z vsem tem pa Italijani ne bodo zadovoljni, ker tega ne pripuste, da bi prišli ob upliv ob obrežju Jadranskega morja in gotovo ni pričakovati nič kaj dobrih stvari od te strani. Vse tele stvari prav dobro označujejo resnično razmerje med Avstrijo in Italijo v sedanjosti in v bodoče. Nemški dunajski listi pa kljub vsemu temu sedaj pišejo, da je * ureditvijo albanskih zadev rešeno vprašanje jadranske obali v zadovoljnost obeh zaveznikov Avstrije In Italije. Z Albanijo je ustvarjeno torišče, kjer se bosta obe državi prijateljsko srečevali. O seveda se bosta, je že videti iz pisave resnih italijanskih listov, kakšno je tisto prijateljstvo. Esad paša je hotel protestirati. Časopisi prinašajo vesti, da je hotel Esad paša protestirati. Proti čemu pa? Ali morebiti proti 75milijonske-mu posojilu, ki ga Albanija potrebuje. O ne, Esada je pograbilo, ker ima princ Wied preskromen naslov. Princ ne bi zadostoval Albancem, oni hočejo kralja. Mislijo si pač tako* če ga danes ali jutri prikrajšamo za eno glavo, tedaj nam bodo evropske velesile dale morda celo cesarja, ki bo Imel kaj več petične žlahte, kakor jo ima sedanji albanski suveren Wied. Praktični pa so ti Albanci na vsak način in mi njihov praktičen talent zelo občudujemo. Internacijonalna kontrolna komisija bo nadaljevala svoja preiskovanja pod nadzorstvom princa Wie-da. Zdaj se je preselila iz Valone v Drač. Že čutijo postne dni! Nemški listi prav milo stokajo, ker so od dobro poučenih krogov informirani, da bo rusko časopisje sprejelo v Petrograd potujočega Wieda prav hladno. Ker se ne morejo oprati z drugimi pišejo, da- temelji njih nezadovoljnost posebno na tem, da prihaja Wjed v Rusijo šele navsezadnje. Ruskemu časopisju je pač zelo malo na tem, kdaj obišče Wied njihovega carja Nikolaja, poglavitno je le to, da pokažejo s to hladnostjo, kako malo uvažujejo ubogo Albanijo, ki so lo po enoletnem trudu vseevropske države skrpale komaj za silo. I no. časi so kritični, 111 sestradana nemška žurnalistika je zadovoljna tudi s to kostjo, čeprav je že oglodana popolnoma. Sila ne lomi samo koles, temveč pritiska tudi na možgane! Pred vzpostavo grško - bolgarskih odnosa jev. Iz Sofije javljajo: Francoski poslanik je obvestil grškega in bolgarskega ministra zu-naniih poslov, da je grška vlada podelila amnestijo vsem osebam, ki so bile radi zadnjih dogodkov kompromitirane. Atenski kabinet jc mnenja, da so dane vse ugodnosti za dobro vzpostavo grško - bolgarskih odno-šajev. Knez Thun odstopi. Radi neuspeha pri češko - nemških pogajanjih, ki se vlečejo v sveti Nikoli, je sklenil knez I hun podati demisijo. Narodni škof. Pri nas se ne pripeti, da bi hvalili škofa ali visokega cerkvenega dostojanstvenika, da je povsod ponosen na svoj narod in da povsod deluje za narodni blagor. tugače je to pri drugih narodih, kjei so dostikrat škofje v ospredju narodnega življenja. Hrvati so imeli ze takega škofa in imajo sedaj sličnega, le da nima slednji toliko moči m vpliva kakor je imel njihov vzor skof Strossmayer. Ali enak mu je v narodnem čutenju. Ta škof, kakor ga Pač nimajo Slovenci, je kotorski škof Uccelini. Nedavno je obiskal v Trstu hrvaško šolo in imel je pred otroki domoljuben nagovor, v katerem jih to poživljal, da ostanejo vedno zvesti svojemu narodu. Posebno zlata vredne so pa njegove besede, ko je sTJmT nas ne ne različnost Srbi so o«vere; Hrvati’ Slovenci in bodočnost. TisJkki nasft0 - SO si prizadevali z vsSId? oil" poenaii e*,,,inSr,™ CIovoi 1 ■ . Kovoril narodni su°aro d Z p?za,bil l,od vis”ievo ms nn n s,in •k|kroslavije! Pri narodnost nV‘ s,ovenski škof, da je lie nn I)aSonstvo! Res ponos po-Je p° s ovenskih žilah. — »Soča«. verni HVl.,nrazi na obzoriu. Na semnji jv-10pi m° zaxdadah zopet hudi razi’ hi sc silno hitro širijo v lužni »N« Angleškem, v Francij“ in Italiji ter Švici divjajo velikanski vinarji ki so v pristaniščih, pri železnicah m telefonih naredili veliko škodo V zalivu Juan pri Tulonu je nasedla francoska križarica. V niškem pristanišču je bilo vsled viharja pokvarjenih več torpedovk. V Švici je železniški promet zastal. Jz Fužin pri Ljubljani. Od nas iz ruzin ne pride v časopis nikoli nošo "z vnrm\ U0Vca’ kakor Potegnili Sak mi zmirmn V^ga 111-tega* Ani' od sHvnnrri ! v ^-ukamo m čakamo .fl' vnega deželnega odboraf oziroma poslanca za našo okolico, da bi pospešil korake — za prepotrebni most. Zna biti, da bomo nekega dne zjutraj brez mostu. Tu se tudi nožna zaspanost dobruniskega obs. oK- oliko izletnikov iz T ini n pride ob lepih nedeljskih d M. tak Škandalozen mnerr ineV^ I3 se je že čez Prekl'calo enkrat se ie umi V0ZIt,» a kar na-zonpt trr. •• biost sam popravil in gledaiu£-'Wrnie?' Po'«oza. K iC,f;ta ie prepo- Vozi se ved ' eZ,° nad 1000 **••• so pa nlhfe i it"0 navadl- zmeni Sokrat sredo FS- k)e si? - M“°- čez na vnfa« e „st°tnije vojakov mo, koliko m ? vezbališče; vpraša-vo čudo 'ie ]a en v°iak? Res pra- kakšno , a še ni bi,° do sedaj da iz ? • Ipječe. Pomisliti je treba, do Jl,hljane od Jubilejnega mostu bo n n oziroma Sp. Kašlja ni no- moltga yož»iega mostu. Sv. Petra bom- v Ljubljani je zaprt, most za nisi-co ie samo za Pešce, čez želez-Fn*-1 l.nost ie Prepovedano hoditi, VeS?.1 ,ie ncvaren> Papirniški v Sm Kakjetova,-niški, potem pa pride zajte spj mT rosimo torej podvi-Prejeto nri • začeto je dvakrat Gledanst pregovor in to tu velja, uprizori im H?mruštv0 na Jesenicah deljo dno t al)sem premoru v ne- Zvečer v i marca t- 1- ob p«1 8-S'i\n . dX°rani pri »Jelenu« na rn Ji romantično narodno igro »Čajnica pri Bohinjskem jezeru«. De- E£.“V» ob .°!»ežiu Bohinjskega "tah to, ]?a™ '1 v boitinisfcih pla-st°ietja, kf yzeto‘z temne dobe 17. slepljenosti ,,1 stv° v svoji za-m Preganjalo vča^i^10 v čarovnice dolžne ženske zato L Popolnoma nenaravnimi, toda p,1 *er so zdravile z še vedno neznanimi «°stlm ^udem kinja te igre je tudi mustvi- Juna‘ mora končati svoje mbm žvrtev* ki samo zato, da ni pohujšanj Zlv,jenje umnim z vražami prepoipJ ,.nff stvom. Igra je dobro naŠtudJ JU vet^ihoa. 2 dežnikom ga je zaboaei. Anton Benčič, voznik, ki je uslužben na Reki in ki je doma iz Šmihela pri Postojni, se je začel dne 23. t. m. ponoči prepirati z voznikom Oražnom. Benčič je Oražna sunil z dežnikom in ga tako poškodoval, da je Oražen kmalu na to umrl. Benčič je namreč s konico dežnika predrl Oražnu žilo odvodnico. Samomor nasilnega moža. Preteklo soboto zvečer se je začel prepirati 26!etni posestnikov sin Anton Urankar iz okolice Podli ruško v kamniškem okraju, s svojo ženo. Urankar jo je nato davil, tepel jo z drogom od voza in ji je slednjič zagnal v glavo porcelanasto skledo in to s tako močjo, da se je skleda razbila. Na več krajih poškodovana, je zbežala Urankarjeva k sosedu, kjer je ostala čez noč. Ko je prišla drugi dan domov, je našla moža mrtvega. Obesil se je na jermen pri pasu. Streljal je, pravi. Ko .ie pred kratkim lovil ribič Blaž Svetina iz Rečice v Savi ribe, je sprožil neki neznan mož, ki sta ga spremljala dva otroka v starosti kakih štirih do šestih let, proti njemu strel iz samokresa. Kroglja je padla poleg Svetine v vodo. Storilec je nato pobegnil. To pa je bila žeuitnlna, ja! Posestnik Gregor Brajc iz Višenj pri Vipavi je imel pred kratkim ženit-nino.. Okrog devete ure zvečer je prišlo tja tudi več domačih fantov, ki so se začeli zabavati s svati. V teku časa pa je nastal med njimi prepir, vsled česar so morali nepovabljeni gostje zapustiti hišo. To je pa fante zjezilo. Oboroženi s poleni so se kmalu povrnili k hiši, začeli so metati kamenje skozi okna iii so okna tudi razbili. Slednjič so iz hudobije prevrnili tudi neki voz, na katerem so bili naloženi panjovi. Vlom. Te dni je bilo vlomljeno v odsotnosti domačih ljudi v hišo posestnika Janeza Škerlja iz Gozdja. Vlomilci so odnesli par moških čevljev, nekaj ženskega in moškega perila ter okrog 150 kron gotovega denarja. Tatovi so odnesli tudi hranil-nično knjižico, ki se je glasila na ime Marijane Škerlj in na katero je bilo vloženih 500 kron. O tatovih ni ne duha ne sluha. Nesreča pri slamoreznici. Te dni je bilo več otrok na podu posestnika in čevljarskega mojstra Petra Kalana iz Završja. Med otroci se je nahajala tudi štiriletna hčerka krojača Blaža Nagodeta. Otroci so se igrali in vrtili slamoreznico. Nagodetova je pri tem vtaknila roko med ostrini stroja, ki ga je vrtil neki deček. Stroj je odrezal ubogi deklici tri zadnje prste leve roke. V vodnjak le n«UJ* t<= dni petletna Marija Korenčan iz Goričic. Na otrokov krik so prihiteji domači, ki so dekletce z veliko težavo spravili iz vodnjaka. Starši, pazite na otroke! Opekla se Je po celem životu. G31etna prevžitkarica Helena Kurnik iz Treblič je šla te dni k svoji sestri Jožefi Ahčin v Dole. Tam je sedla na peč, ki skraja ni bila zakurjena, vendar topla. Kurnikova je zaspala na peči. Zvečer istega dne je domača dekla zakurila peč, ki se je sčasoma tako razgrela, da je zadobila Kurnikova opekline po vsem životu. Starka se ni mogla hitro rešiti, ker je pohabljena na nogah. Truplo so našli. Preteklo nedeljo okrog sedme ure zjutraj, so našli ljudje na okraju neke njive blizc vasi Vrata mrtvo moško truplo neznanega človeka, ki je bil ves razcapan. Doslej se še ni moglo dognati, kdo je neznanec. Kakor se sodi, je mrtvec najbrže kak berač. Neznanec m imel pri sebi nikakih listin, po katerih bi se moglo pojasniti njegovo dosedanje bivališče in domovinsko občino. Vlom in tatvina, Te dni so vlomih neznani storilci v hišo pekovskega mojstra Jerneja Možine iz Ponikve in so ukradli par novih moških čevljev, več ženskih robcev, nekaj posteljnega perila in pet hlebcev kruha^ Vkljub pridnemu zasledovanju se še ni posrečilo tatove prijeti. Razne zanimivosti. * Obupana mati utopila otroka in skočila v vodo. Iz Uzerche se poroča: Neka šestindvajsetletna žena, pri Borddeju Condatu v Uzercheškem kantonu je izvršila v navalu ljubosumnosti obupen čin. V ribniku je utopila svoja dva otroka, sedem mesecev staro punčko in dveletnega fantička, tretji otrok, ki je bil šest let star, se je k sreči rešil s tem. da je pobegnil. Mati je nato sama skočila v vodo. Na krik rešenega otroka so prihiteli k ribniku vaščani in so potegnili iz vode trpla utopljencev. Soprog nesrečne žene je hotel zadaviti v jezi neko svojo sosedo, ki je Prisilila s svojim obnašanjem njegovo ženo k tako groznemu dejanju. * Profesionalna tajnost. Iz Milana se poroča: Advokat Bonavita je naznanil kraljevemu prokuratorju. da mu je nem moz zaupal, aa je ukradel vrednostne papirje v ceni 50.000 lir in da je pripravljen vrniti jih, če se mu plača 10.000 lir in če se mu zagotovi, da ostane brez kazni. Prokurator je advokatu odgovoril. da ne sme izvršiti te transakcije, in da ne sme izdati imena svojega »klijenta«. Mora baje ohraniti profesionalno tajnost. * Požar barja. V okolici mesta Doline na Gališketn gori že od 18. t. m. barje, ki obsega 1500 juter. Škodo cenijo na več kot dva milijona. * Bal se ie smrti. Milijonar, ki potuje s krsto. Gospod de Baros, Amerikanec in večkratni milijonar je na vsak način zelo previden mož. Pred kratkim se ie zdravil v nekem švicarskem sanatoriju in njegov položaj je bil precej resen. Nenadoma se ga je polastil strah, da lahko umre v tujini. Da se ne bi to zgodilo, si je najel do Pariza salonski voz. kamor je vstopil s svojim zdravnikom in s štirimi strežniki. Prišlo pa mu je na misel, da bo preteklo še par prav lepih dni, predno bo prišel v Ameriko in da bi vendarle lahko umrl med potjo. Zato si je dal napraviti krasno krsto, ki jo je vzel s seboj v salonski voz. Naročil je zdravniku, naj ga v slučaju smrti takoj balzamira in položi v krsto. Gospod de Baros se je s svojo temno prtljago (zakaj krsta igra pri tem ulogo prtljage) peljal skozi Pariz in je prišel v Bobnijo. kjer je stopil na ladijo ham-burško-ameriške linije, ki pluje V Novi Jork. Sedaj je tu vprašanje: ali pride domov s krsto ali v krsti. * Železniški nesreči. Pri postaji Raba-Odenburg je dne 22. t. m. skočil s tira neki osebni vlak. Tri železniški uslužbenci in neki potniki so bili znatno poškodovani. — Dne 22. t. m. popoludne sta se prevrnila ne daleč od predora Kandersteg pri Bernu dva vozova nekega osebnega vlaka. En potnik iz Luzerna je bil na mestu mrtev, dva druga pa sta zadobila težke telesne poškodbe. * Grozen čin idijota. V noči na preteklo nedeljo je pobegnil iz zavoda za idijote v Modlingu pri Dunaju petnajstletni Jožef Schuster. Vlomil je v bolnišno kapelico, kjer je izvršil na truplu žene ključavničarskega pomočnika Maierja grozen zločin. Schuster je truplo popolnoma slekel in ga je sedemdesetkrat z nožem zabodel. Nato je zbežal, ne da bi ga kdo Opazil, v svojo spalnico v bolnici nazaj, se je najprej mislilo na nekro-filičen napad, pozneje pa se je dognalo, da gre tu za maščevanje idijota. Schuster se je z nekim drugim gojencem, ki je pred par dnevi umrl. večkrat prepiral in je hotel rato 'njegovo truplo razmesariti. Ponoči pa je naletel mesto na truplo svojega tovariša, na truplo Maier-jeve. * Umor ali samomor? Preteklo soboto so našli na tiru iaroslavske železnice truplo nioskviškega milijonarja Jurasova. V žepu je imel listek, na katerem je bilo napisano: »Prosim, da se nikogar ne obdolži moje smrti. Januarja 1914.« Vkljub temu sodi policija, da ne gre tu za samomor, ampak za umor. Jurasova je nekdo zastrupil in ga potem položil na tir. Dne 22. t. m. bi morala biti Jurasova poroka z neko vdovo, ki je prebivala v njegovi hiši. Sinovi in bratje Jurasovi, ki so solastniki tovarne, so bili proti temu zakonu. * Roparske tolpe napadle poštne vozpve. Kakor se iz Petrograda poroča, so napadle te dni roparske tolpe med Lodzom in Čenstohovom štirideset poštnih vozov in so oropale čez sto oseb. Več Pasažirjev se je uprlo s samokresom v roki, pri tem je bilo pet težko ranjenih. Orožni-štvo je začelo takoj zasledovati zločince. vendar se mu ie doslej posrečilo prijeti le dva moža izmed mnogoštevilne roparske tolpe. Ljubljana, — Nemški neklerlkalni liberalci in slovenski klerikalci v objemu. Oktobra 1910 je prosiuli neklerikalni liberalec dr. Steinwender v koroškem deželnem zboru podal več predlogov, ko jih bistvo je sledeče: Skrajšanje obveznega šolskega obiska na šest let. poldnevno poučevanje na ljudskih šolah, naj bi bil pouk primeren krajevnim razmeram in naj bi tudi preparandije prišle na deželo. Namesto 7. in 8. leta šolskega obiska naj se uvede ponavljalni pouk. Sedaj pa poslušajmo, kaj dobiva »Slovenec« z »dežele«. ■— »Reforma šole. Somišljenik z dežele nam piše: Ker ima priti v kratkem na dnevni red ureditev učiteljskih plač na Kranjskem, bo sedaj primeren čas. da se o tej priliki skuša urediti še kaka druga šolska zadeva. Zdi se nam, da bi bilo pravično, da se učiteljskim močem, ki delujejo na šolah s poldnevnim poukom, priznajo večje plače, oziroma nagrade, ker na takih šolali je večje in težje delo. ker imajo učitelji opraviti z učenci iz več od- uostito.:!; Anton Ivančič TRST. Andemo de Toni, via Nuova 5. TRST Tržaškemu občinstvu in v Trst prihajajočim Slovencem jamčim za pristna istrska, vipavska in dalmatinska vina, kakor tudi vedno sveže Sivo “J -------------- izborno mrzlo in gorko kuhinjo. -------------- delkov. morda celo istočasno kakor na razdeljenih enorazrednicah. Sploh smo mnenja, da bi se poldnevnemu pouku ne stavile ovire: celodnevni pouk je pač primeren za trge in mesta. kjer otroci doma nimajo nobenega dela in imajo v šolo blizu. Na deželi, kjer ima velik del otrok včasih po celo uro daleč v šolo. ie celodnevni pouk navadno neprimeren ali celo nemogoč. Tudi uredba tretjega razreda, da so učenci dopoldne po 4 ali še več ur v šoli, je s pedagogi-škega in gospodarskega stališča nespametna. To se pravi otroka čez mero mučiti. Še pri treh urah otroci zadnjo uro malo poslušajo, nikar pri štirih. Ne glede na to, da mora mnogo otrok pozimi še po temi v šolo. Tudi se z enim takim razredom, ki šteje komaj 30 učencev, ostali razredi jako malo razbremenijo in morda večkrat niti en cel letnik ne pride v 3. razred in tudi ti samo za eno leto. mnogo drugih nikdar 3. razreda ne vidi. Dvomimo, če je res potrebno, da se tako razredi množijo, kakor so se zadnji čas. Pri pametnem pouku se tudi v poldnevni šoli dosežejo zadostni uspehi.« — Kaj imajo takšne reforme za namen? Steinwender je sam povedal: pravi, da se s tem zniža število šolsko obveznih otrok saj za 10 procentov. S tem bi se prihranilo pri šolstvu in na učiteljih, katerih število bi se zmanjšalo. Sedaj pa vemo. kaj hočejo »Slovenčevi« somišljeniki z dežele. Ljudstvo naj ostane neumno, kaj ne: večji bo vaš profit. — Deželni finančni načrt je bit predvčerajšnjem sprejet v finančnem odseku. — Slovenci — od vseh strani obkoljeni! En sam resen pogled okrog sebe s politične naše perspektive nam pokaže, da nas Slovence Nemci od vseh strani obkotiuiejo! In ne samo Nemci, — tudi Italijani! Zdaj se Nemci organi/ujejo celo — na Hrvatskem! Torej: od vseh štirih vetrov se krog nas kuje nemški in laški obroč in nas od dne do dne stiska! In vse to se vrši sistematično, po gotovem načrtu! Po suhem, po železnici, po morji, tiho pa vztrajno se vrši. zatiranje, stiskanje, oslabitev. slovenskega naroda, tako da ne bomo. Če bo šlo to tako rapidno naprej. v petdesetih letih kot n a rod politično nič več pomenili! Nemci se naseljujejo po naših prodanih ix>se-stvih v vseh pokrajinah, v šoli in uradu se našo mladino ponemčuje, urade se preplavlja z nemškimi na-, cijonalci, državne službe Slovenec že skoraj komaj dobi. itd.: zdaj pa izračunajmo, kaj bo nasledek tega, če se bo to godilo petdeset let. —• Mi pa gledamo doma brezbrižno okrog sebe in ne mislimo nič! Naši klerikalci. ki imajo v parlamentu kos vplivne delegacije, sicer sem pa tje proti vladi malo pobevskajo, ali ko jim vlada pokaže košček klobasice, pa utihnejo! Saj klerikalec sploh ne sme biti slovenski narodnjak, marveč le toliko Slovenec, kolikor to rimski klerikalizem dovoli! S tem ie dokazano, da ima vlada, ki je sama klerikalno pobarvana in od Nemcev odvisna, tudi v slovenskih klerikalcih trdo oporo. Tako smo tedaj narisali politično prognozo, ki nam bo prinesla — politično slano! S-n. — Od vseh strani prihajajo poročila o tnrazu. Včeraj popoldne je tudi v Ljubljani po par krasnih pomladanskih dneh zavladalo precej mrzlo vrehie. — Včeraj zjutraj se ie vračalo z raznih veselic, pojedin in zabav vse polno ljudi, katerim se je čitalo veselje na obrazu, da ie že vendar konec predpusta. Pusta in s tem zapravljanja. Precejšen »tuš« na pustno veselje je bilo oznanilo novih davkov, o katerih se je ravno pustni torek dopoldne v deželnem zboru govorilo. Ce bi tega ne bilo. bi seifil letošnji pust zabavno končal, tako je pa precej mačkasto. — Protestno zborovanje gostil-nlčarstva se vrši v nedeljo (ne danes) v Mestnem domu v Ljubljani ob 10. dopoldne. — Javna predavanja o trpljenju Kristusovem priredi v tem postnem času gosp. A. Chraska v šolski dvorani pri evangeljski cerkvi na Marije Terezije cesti. Vsak četrtek ob osmih zvečer. Vstop vsakomur prost. — Po Turjaškem trgu je prepeval včeraj ponoči nek vročekrven zaljubljenec. Ko Je prišel neki »detektiv« na lice mesta, sta se začela ogorčeno kepati, tako. da so bili mimoidoči pasanti v resni nevarnosti. Nato sta odšla pod pazduho v bržon. — Življenja ali alkohola sit? Predvčerajšnjem ponoči ie skočil visokošolec F. Š. v Ljubljanico. Prepeljali so ga v bolnico, kjer je tako naglo okreval, da je šel že domov. Zdi se nam. da ne bo več skakal v prazno strugo, četudi za pusten špas! — »Sin jetnice«, Nordiskdrama v 3 delih se predvaja v petek 27. v kinematograf »Ideal«. Slika nam kaže v lahko razumljivem dejanju pretresajoče momente in kakor po navadi lepe posnetke in prizore. Igralci gospodična Frohlich, Dienesen in gospod Valdemar Psilander jamčijo za velikost umetniške učinkovitosti. Tudi dejanje ni vsakdanje. Danes zadnji dan krasne džungeldrame »V divjine najgloblji grozi.« — Loterijske številke: Trst:' 17. 60, 89. 3, 65. Trst. Iz Nabrežine. Dne 15. t. m. priredilo je tukajšnjo »Kat. izobraževalno društvo« svojo predpustno veselico. Mislil bi si čitatelj še pred kratkim časom, da v nekdaj napredni Nabrežini, kaj tacega ni mogoče prirediti. Kaj še! Iz nekdaj narodno napredne Nabrežine postala je interna-* cijonalna in klerikalna, toraj z eno besedo brezdomovinska, ker je obe-j raa strankama narod postranska reč. Gre se jim namreč samo za trc-< buh. Kritike ni treba pisati, ker jcJ bila prireditev res pod vso kritiko; Hočem o udeležbi iste nekaj pisati: da širša javnost izve, kaj o našilt možakarjih. Udeležba veselice je bila velika, ker so jo s svojo prisotnostjo počastili še bivši narodno napredni zaupniki, sedaj nabrežinsld starešine, z županom na čelu. Ali po-sečajo klerikalci narodno napredne veselice? Ne! Toraj doslednost, kje si? No saj se ni čuditi nekaterim starešinom, ker ne znajo toliko misliti, pač pa žujianu, kot inteligentu kateri vendar pozna svet. V Šempo-laju jo je pokidal (kakor se še spominjajo čitatelji lista), zdaj pa nadaljuje še v naši vasi. Nabrežina ima župana, ki mu je narod postranska reč in kateremu je županovanje le reklama. Tacemu brezbrižnemu delovanju, upamo, da bode enkrat konec, ker se bližajo obč. volitve, katere bi se morale že v pretekli jeseni vršiti. Zakaj pa tako zavlačevanje? Ali se vam tako dopade županski stolec, kateri, kakor ste se sami javno izrazili, ni za vas, ker vam čas ne dopušča. To je bilo menda pred šestimi leti. C. kr. politična oblast, katera vedno tako rada gleda na red, ali je pozabila, da se vo htve vrše vsaka tri leta. Vprašati jc še tudi, kaj je z električno razsvetljavo, katera se ima napraviti, ter bi že lahko funkcijenirala? Ali bodemo morebiti še celo leto čakali na njo? Lahko se to zgodi. Ali ni tako zavlačevanje občini sami velika škoda, kakor tudi Občinarjem, kateri si žele napeljati električno razsvetljavo v hiš,o. To v premišljevanje davkoplačevalcem. 34kratna vlomilca in mednarodna tatova. (Izpred ljubljanskega porotnega sodišča.) Ko sta se vrnila iz Srbije, je Pavlič takorekoč mimogrede izvršil tatvino v zagrebškem gledališču. Nato je Pavlič zopet izvršil več tatvin na škodo Ruperta Pleterskega in dr. Leona Fttnhla v Opatiji, na kar sta obdolženca prišla v Ljubljano ter tudi tu kradla. Vlom v trafiko, Marije Franzot, v Spodnji Šiški, dne 27. septembra p. 1., kjer je bilo ukradeno za 200 kron smodk in tobaka, več gotovega denarja, 6 mesenih klobas in več znamk, je delo Janeza Pavliča in Leopolda Jereba. Ivan Pavlič je ukradel tudi Antonu Kovačiču v Ljubljani en klobuk, eno palico s srebrnim držajem in tri prstane. Iz Ljubljane sta prišla v Kamnik, kjer sta izvršila vlom v urade tamošnjega okrajnega glavarstva in odnesla več štampilij in barve. Baronu Lazariniju sta odnesla tabatje-ro vredno 20 K in vladnemu koncipi-stu Otonu Ketteju uro, vredno 10 K. Iz Kamnika sta se zopet vrnila v Ljubljano, nato sta odpotovala vnovič v Opatijo, od tam pa na Koroško, najprej v Beljak, potem na Vrbo in slednjič v Celovec. V Celovcu si Je Jereb — najbrže pri kaki tatvini — poškodoval roko, radi katere je moral za nekaj dni v bolnišnico. Ker pa je imel slabo vest, iri ga je neki bolnik, ki bi ga lahko izdal, spoznal, le Jereb že dne 13. oktobra se picono je okreval, zapustil bolnišnico. Pavlič je prišel ponj. Ko sta zapustila bolnišnico, je prišel mimo čisto slučajno stražnik Fascliing, kateremu sla se obdolženca dozdevala sumljiva, posebno, ker se je v zadnjem času in poleti izvršila v Celovcu cela vrsta tatvin in je bila pozornost stražnikov tem večja. Ko je stražnik stopil proti obdolžencema, je skušal Pavlič pobegniti. Ko ga je stražnik doliiteL se je Paviič z vso silo uprl aretaciji. Brcal je in suval z nogo proti stražniku, opraskal ga je po roki in je skušal vzeti iz žepa samokres — vsled česar sc je stražniku šele s pomočjo vratarja bolnišnice posrečilo Pavliča premagati in mu vzeti samokres. Med tem časom se je pa tudi ljubljanski, policiji takorekoč slučajno posrečilo, zaslediti kraj, kjer sta obdolženca skrila del ukradenih stvari. Med temi predmeti so se našle stvari, ki so bile ukradene deloma v Opatiji, deloma v Celovcu, Ljubljani in v Zagrebu. To je bilo v Lipi blizu Ilirske Bistrice. Janez Pavlič vse tatvine v celem obsegu priznava. Leopold Jereb priznava le tatvino v glavarstvu v Kamniku, vse druge tatvine pa taji, češ da je sicer potoval s Pavličem okoli po svetu, da pa se ni udeležil nobene druge tatvine. Jereb le priznava, da je od tega kar je Pavlič pridobil, tudi on, Jereb, živel. Glede tatvine v Kamniku pri glavarstvu pa Jereb trdi — v nasprotju s Pavlovičevim priznanjem — da je to tatvino sam izvršil, brez vednosti Pavliča. Pavlič pa priznava, da sta to tatvino izvršila oba skupno. Namen, zakaj Jereb trdi, da je to tatvino sam izvršil, je precej prozoren. Jereb je že večkrat stal pred sodiščem in mu je znano, da zakon tatvino s tovariši hujše kaznuje, nego navadno tatvino. Kakor omenjeno, Jereb taji vsako udeležbo glede vseh drugih tatvin. Njegov zagovor pa je jalov. 2c faktum, da sta Pavlič in Jereb cel čas skupaj potovala, da sta oba nevarna, velikokrat predkaznovana tatova, brez dvoma dokazuje, da sta tudi sedaj skupno kradla. Niti misliti ni, da je hodil Pavlič — kar se je skoro vsak dan zgodilo — sam krasti ter da ni Jereb o tem ničesar vedel. Zaradi tega tudi ni prav nobenega povoda smatrati Pavličevo izpovedbo za resnično, zakaj Pavlič nima prav nobenega povoda zvestega tovariša po nedolžnem tlačiti v nesrečo. Jasno je tudi,' da sta morala biti pri nekaterih tat vinah najmanj dva storilca, ker eden ne bi mogel vsega odnesti. Za dejstvo, da sta oba obdolženca izvršila tatvino v trafiki v Spodnji Šiški, pa so tu razun že navedenih dokazov, še nadaljni, nepobitni dokazi. Paznika zavoda za zaklepanje Adalbert Fonlik in Ivan Razberger sta v dotični noči opazila oba obdolženca, ko sta po storjeni tatvini stikala po tovorni cesti ter se tam zelo sumljivo obnašala. Imela sta nek zveženj, ki sta ga skušala skriti, ko sta čutila, da ju nekdo opazuje. Oba stražnika sta spoznala obdolženca po postavi in obleki. Izpovedbi paznikov se popolnoma vjemata s tem. kar Je pripoznal Pavlič, tako da je podan popolen. dokaz za Jerebov zločin. Nedvomno je tedaj, da se je Jereb, kakor pripoveduje Pavlič, udeležil posameznih tatvin ali naravnost neposredno, ali pa je igral vlogo straže-opazovalca, ki je stal v bližini, pripravljen dati znamenje, če bi pretila nevarnost. Le v nekaterih slučajih ic izvršil Pavlič tatvine sam, ker je bil Jereb sploh odsoten. Samokres, ki so ga vzeli Pavliču pri aretaciji, sta nosila zločinca pri tatvinah s seboj in sicer enkrat eden, drugikrat drugi. Nosila sta ga s seboj vedoma ii\ v očitnem namenu, da se ga poslužita, kadar bi prišla sila. Obdolženca sta tudi priznala, da sta se v zglasilne liste vpisovala pod napačnim imenom in sicer Pavlič pod imenom Franc Ahčin iz Domžal, Jereb pa z napačnim imenom Anton Guschnigg. nekoč pa oba pod imenom Ivan in Janez Pavlič. Janez Pavlič napravi vtis zvitega, toda odkritega človeka, dočim se na Jerebu zrcali zakrknjenost. Porotnikom se je stavilo 13 vprašanj in to glede tatvine, glede nositve orožia pri izvrševanju tatvine, glede tatvine z navade, glede vlačuganja, glede nositve orožja brez oblastvenega dovoljenja, glede napačne prijave in za Pavliča samega še glede zločina javnega nasil-stva. Porotniki so stavljena vprašanja potrdili, na kar je sodišče obsodilo Janeza Pavliča in Leopolda Jereba na osem let težke ieče. Po prestani kazni ostaneta oba v prisilni delavnici. Obsojenca sta sprejela kazen mirno. Senatu le predsedoval deželno-sodni nadsvetnik Vedernjak, votanta sta bila deželnosodn« jve/nika Mil- činski in Papež. Državni pravdnik dr. Neuperger. Zagovornika dr. Ži-ravnik in dr. Lipold. Najnovejša telefonska in brzojavna poročila. PARLAMENT Dunai, 25. februarja. Uradno se poroča, da bo državni zbor sklican dne 5. marca. Prihodnja seja bo torej 5. marca ob 11. uri dopoldne. Na dnevnem redu poročila davčnega odseka. RUSKI GENERALNI KONZULAT V ALBANIJI. Petrogard, 25. februarja. Duma je sprejela zakon o ustanovitvi generalnega konzulata v Albaniji. ŠE PRINC WIED. Berolin, 25. februarja. Knez albanski princ Wied ie dospel v Berlin. Zvečer se odpelje v Petrograd. Pred odhodom ie govoril z ruskim in italijanskim poslanikom ter z državnim tajnikom Jagovvom. ODHOD. Berlin, 25. februarja. Uradno se poroča, da se je odhod princa Wieda določil na dne 5. marca. DEMISIJA MINISTRA JOVANOVIČA. Belgrad, 25. februarja. »Balkan« poroča, da se smatra v vladnih krogih za gotovo, da minister javnih del Jovanovič poda demisijo. Minister Jovanovič namreč stoji na stališču, da mora orientalna železnica priti v srbske roke. Vodstvo ministrstva javnih del prevzame začasno ministrski predsednik Pašič. (Pašič je po poklicu inžener.) SRBSKO - TURŠKI MIR. Belgrad, 25. februarja. »Politika« poroča, da se poda prejšnji generalni tajnik Stefanovič v Carigrad, da podpiše srbsko - turško pogodbo. NA MANDAT JE RESIGN1RAL. Sarajevo, 25. februarja. Srbski zastopnik Brčke Gradačaca Babič, je odložil mandat. NESREČA AVSTRIJSKEGA PARNIKA. Tanger, 25. 'februarja. »A. H.« poroča, da je pri Kasablanki nasedel en avstrijski In en italijanski parnik vsled velikih viharjev. Mali oglasi; Beseda 6 vinarjev. Najmanjši znesek 50 vinarjev. Pismenim vprašanjem Je priložiti znamko 20 vinarjev/— Pri uiallb oglasili ni nič popusta In se plačujejo vnaprej; zunanji tnserenll v znamkah. Zaključek malih oglasov ob 6. url zvečer. Dobro ohranjen preigran glaso- vir se ceno proda. Popravila in vgla-ševanje se ceno in točno izvršuje. Ivan D r i, izdelovatelj glasovirjev, Radeckega cesta št. 2. 1641—1 Proda se postelja, nekaj stolov, kljuka za obleko in dve nočni omarici. Polianska cesta 19. 2. nadstr. 1639—1 Dve gospodični se na hrano in stanovanje, cesta 19. 2. nadstr. sprejmeta Poljanska 1638-1 Za saHMa iii fiestah dela se slavnemu občinstvu priporoča Fran Keber, Trst, ul. Chiozza 59. Jestvine, kolonijalno blago, FR. MILLONIG - TRST Piazza Caserma 5., blizu Narodnega doma. Kazpo&iljaaJe po pošli. Dobro vpeljano, veliko let obstoječa, prvovrstna krojaško obrt z obširnim krogom najboljših stalnih naročnikov, na najbolj prometnem kraju v Ljubljani, se vsled bolezni za fakturno vrednost takoj proda. — Pismene ponudbe na »Prvo anončno pisarno". Kadilna garnitura! Eleganten, izborno vporaben vžigalnik s 6 rezervnimi kamni, ki zadoščajo za 1 leto in 1 imit. jantarjeva cevka za smodke ali svalčice, kakor tudi moderna šarnir verižica, vse skupaj za reklamno ceno le K 150, kateri znesek se vpošlje v znamkah. Pošilja se franko. Export ERNOLD WEISS, Wien VI., Gumpendorferstvasse 139/25. Trgovski - -- - pomočnik usnjarske stroke, vojaščine prost se sprejme pri tvrdki Josip Seunig ■v I-onJoIoa.ni- Vecje tovarniško podjetje išče za svoje izdelke, kateri so pri privatnih strankah dobro upeljani, spretne kateri so tudi z inkasso poverjeni. — Ponudbe pod »Mala kavcija" na upravo tega lista. Hiša z dobro upeljano gostilno 1)lizo železniške postaje Kranj se Gotovine je potreba le 2000 kron. Pogoji so razvidni v »Pisarni za urejevanje splošnih gospodarskih zadev“ J. Hozinan, Kranf. p ceni!! 710 kosov za samo K 8*75. Krasna pozlačena, 36 ur idočc pfecizij-ska Anker-ura z lepo verižico, gre na-tančno s 31ctno garancijo, 1 kos svilena kravata za gospode, 1 kravatna igla iz ccvka0zPa°dsmodke,‘"imit.1antar, 1 krasno žepno toaletno zrcalo, momentm fotograf, 1 fini zobotrebec iz 4 delov 1 damska broSa .novost;, 1 par gumbov za manšete double-zlyt° »ideal s patentno zaklopko, 1 krasen album za slike, obstoječ iz raznih najlepsih slik sveta, ki se za nje vsak zanima, 1 krasni damski vratni kolje iz orientalsk. biserov, belo, ncrazlomljlvo, 20 finih korespondenčnih predmetov In se 610 raznih predmetov, ki so v hiši zelo potrebni, vse skupaj z uro, ki je sama vredna tega denarja, velja le K 3 75. Pošilja po povzetju cksportna trgovina »I.onorc F. Windisch, Krahau štev. M/22. NB. Zamenjava dovoljena ali denar nazaj. Tovarna pianinov Anton Pečar, Trst ulica Farneto štev. 42. Izdeluje po naročilu pianine, ki so po svoji konstrukciji, dobrem materjalu in najnovejšem lastnoizumljenem modelu dosegli vsepovsod najboljši sloves. Priporočam se slav. učiteljstvu, preč. duhovščini i. dr. veleuglcdnim krogom za naročila, kakor tudi vsako uglaSevanje in popravljanje glasbenih inštrumentov. Edina primorska tovarna dvokoles »Tribuna" Gorica, Tržaška ulica št. 26, prej pivovar. Gorjup. Velika eksportna zaloga dvokoles, šivalnih in kmetijskih strojev, gramofonov, orkestri jonov itd. itd. 3T. Batjel Gori c st, Siolnu ulic« štev. 2-1. Prodaja na obroke. Ceniki flanko J JVovo vod&tto X staroznane trgovine jestvin in kolonijalnega blaga Anton Mihelič Trst, Stojan št. § (tik rojanske cerkve) se priporoča vsem starim in novim odjemalcem. Voditelj: Jakob MršJč. Krasne moderne hlače za samo K 6-50 iz najboljšega jesenskega ali spomladanskega ševi-jota, najnovejši kroj, elegantne ih zajamčeno trpežne, v pristnih angleško pisanih vzorcih, oddam za slepo ceno, da vpeljem mojo firmo povsod in v vseh krogih priporočim. Hlačo so prikladne, zdelane od prvega krojača hlač. Naročite si takoj ene take hlače za poskušnjo za samo K 6‘50 in 30 h zavojnina. Pri naročilu zadostuje mera trebušnega obsega in notranja dolžina noge. Pošilja proti naprej vplačilu ali po povzetju. Delo po meri! Export ARNOLD WEISS, Wien VI., Gumpemlorferstrasse 139/25. MMMMMA&M Oklic. Člani deželne zveze gostilničarskih zadrug na Kranjskem sklicujejo protestni shod proti nameravanim sklepom deželnega zbora za zvišanje doklad na užitnino, na nedeljo, dne 1. marca 1914 ob 4. uri popo-Iudne v veliko dvorano »Mestnega doma ' v Ljubljani. Gostilničarji, vsi na shod, da glasno protestiramo proti takemu napadu na našo obrt. — Konsu-mentje pridite istotako, da protestirate proti ropu na žepe revnih slojev. Za nakup oljnatih in suhih barv, lakov, firne-žev in vse v to stroko spadajočih predmetov se priporoča tvornica barv Premeri & Jančar Dunajska cesta št< v. 20. IlllljilllSI Kolodvorska ulica štev Pristne emajlne Toarve, IfcTa, čtrotsrL- iaa. <3.e"toels. Isiarlcolinej, mavec itd.. ItTa. čLz®To:n.o in. delael® >Ha za kako damo, ki bi imela dijake na stanovanju in hrani» za km* lahko porabila celo hišo kot nekak dijaški dom, česar je slovenskemu dijaštvu v Celju nujno treba. Bili bi krasni dohodki. Vsa vprašanja se naj pošljejo pod: „I>obra pi*IUfca‘% poste restante Celje, na kar bo stopil lastnik reflektanti direktno v stik. Konfekcija za moške, ženske in otroke : veliki izbiri po zanesljivih in stalnih cenah v podružni trgovini ---------------- tvrdke R. MIKLAUC ------------------ „Pri Škofu" 4S Ljubljana — Pred Škofijo štev. 3. — Medena ulica. • reseben cddeiek -v pivein n s c strepjuu : Cenik na zahtevo brezplačno in poštnine i i