Požtnlna plačana v gotovini.
državno TOŽILSTVO v ljubl m
Došlo 11, VI. »31-
OBRTNI VESTNIK
Strohouni list za pouzdigo in napredek obrtništua Dravske banovine.
„OBRTNI VESTNIK" izhaja tedensko in sicer vsak petek ter stane: eeloletno	Din 40-— polletno	Din 20*— posamezna številka . . Din 1‘—	Glasilo „Zveze obrtnih zadrug v Ljubljani", »Splošne zveze obrtnih zadrug v Mariboru" in obrtnih društev Dravske banovine. Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Beethovnova ulica 10.	Nefrankirani dopisi se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. Ponatiski dovoljeni le z navedbo vira. Štev. pri poštni hranilnici, podružuici v Ljubljani 10.860.
XIV. letnik.	V LJUBLJANI, dne 12. junija 1931.	Štev. 24.
Zrezmm delegatom v pozdrav!
V	nedeljo, 14. t. m., se zberete v Ljubljani na poziv Zveze obrt* nih zadrug delegati naših obrtni* ških organizacij iz bivše ljdbljan* ske oblasti in kot gostje predstav* niki obrtniških organizacj iz osta* lih delov banovine.
Malokdaj je sledila naša obrtni* ška javnost Vašemu zboru s takim zanimanjem in (pozornostjo, kakor tokrat, ko imate na dnevnem re* du Vaših razprav kot glavno toč* ko vprašanje ureditve najvišjega našega gospodarskega predstavni* štva, naše zbornice. Ni čuda! Saj je to vprašanje ravno v zadnjem času dvignilo med našim obrtni* štvom toliko prahu, povzročilo to* ■Kko polemik in tudi razburjenja, kakor malokatero drugo< vpraša« nje. Značilno je, da se temu posve* ča na mnogih zborih tolika pozor* nost, da stopajo, žal, v ozadje mnoga druga velevažna vprašanja, kakor je vprašanje davkov, soci* jalnih bremen, obrtniškega zava* rovanja, obrtnega zakona itd.
Da se stvar po možnosti likvidi* ra m razčisti, je sprav, da jo ob ra v* nava končno tudi zveza, katere odločitev predstavlja gotovo mne* nje predstavnikov velike večine zadrug bivše ljubljanske oblasti in »koro polovico vseh zadrug v Dravski banovini. To je potrebno kljub termi, da je končna odloči* teV o zbornicah pravzaprav odi* visna bolj od odločbe Vlade iii zakonodajnega sveta, Osobito trgovinskega ministra, ki pa je do-sedaj zahteve bančnih in rudar* skih podjetij po ločenih zbornic ; h, kakor je znano, najodločnejše za* vrnil ter pri otvoritvi ankete o obrtnem zakonu izjavil, da tudi že*
lji po posebnih obrtniških zborni* cah ne bo ugodil.
Ko zadružni delegati pristopate k obravnavi vprašanja skupnih ali ločenih zbornic in se nameravate odločiti, ali smatrate za boljše do* sedanje skupne, kakor je ljubljan* ska zbornica, ali ločene, kakor je beograjska zanatska, pričakuje od vas obrtniška javnost, da se boste zavedali velike odgovornosti, ki jo nosite za besedo, ki jo boste izre* lcli. Za odločitev smejo biti mero* dajni seveda samo stvarni razlogi. Ne dajte se zapeljati od bleste* čih fraz, demagcških nastopov in neresničnih trditev, s katerimi se tako rado nastopa. Dobro in trez* no presodite in prevdarite, kje je korist in interes obrtnika. Zave* dajte se, da morajo osebnosti in osebni spori proč od tega vpraša* nja. Vpoštevajte dejstva, ki jih vU dite, vpoštevajte delo, kakršno je in vpoštevajte tudi, da sta napre* dek in iziprememba povsod po* trebna, da pa mora priti vedno kaj boljšega. Kaj je boljše, ako izbi* rate med dvojnim, presodite po tem, kar vidite in izkušate. Dajte si predložiti račun o delu ločene in o delu skupne zbornice. Po delu sodite, kar se je pokazalo za bolj* še, za to se odločite. Sodba in od* ločitev ne sme temeljiti na oblju* bah in pričakovanjih, temveč na tem, kar se da videti in prijeti.
Javnost pričakuje, da boste tako delali in Odločali. Težka je Vaša naloga in odgovornost, toda uver* jeni smo, da jo boste rešili pra* vilno.
Ko želimo Vašemu delu uspeh, Vam kličemo:
Pozdravljeni!
Spomenica obrtnega odseka Zbornice TOI vsem zadružnim funkcijonar jem
sledečo spomenico, na katero se Vas usojajo opozarjati s prošnjo, da izvolite notri navedene uradne ugotovitve in podatke sporočiti obrtnikom svojega okoliša, da bodo pravilno in stvarno poučeni o resničnem položaja obrtništva v skupnih zbornicah.
Plenarna seja z dne 6. junija 1931 je vzela stališče obrtnega odseka z odobravanjem na znanje in soglasno sklenila, da vztraja pri svojih ponovnih sklepih, da je za zaščito in zastopstvo naših gospodarskih interesov potreben in koristen edinole sistem skupnih zbornic.
P. n
Podpisani člani obrtnega odseka Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani, ki obstoji samo iz obrtnikov in ki sklepa o obrtniških stvareh popolnoma avtonomno in neodvisno od trgovskega in industrijskega odseka, so razpravljali, na odsekovi seji dne 5. junija 1931 o vprašanju skupnih ali ločenih zbornic. Po vsestranski temeljiti razpravi so'se soglasno in odločno izjavili za skupne zbornice proti ločenim zbornicami.
Obenem so soglasno sklenili, poslati Vam v obrazložitev svojega stališča
V Ljubljani, dne 6. junija 1931.
Načelnik obrtnega odseka: I. zbornični podpredsednik: Ivan Ogrin 1. r., stavbni mojster, Ljubljana. Podnačel-nik obrtnega odseka Miloš Hohnjec 1. r., kiparski mojster, Celje. Člani obrtnega odseka; Alojzij Češarek 1. r., ključavničarski mojster, Ribnica; Fran Flor 1. r., mizarski mojster, Slogonja gora; Jernej Golčar 1. r., sodarski mojster, Celje; Franc Hohnjec 1. r., mesarski mojster, Maribor; Franc Kavčič 1. r., gostilničar, Ljubljana; An-
drej Kralj 1. r., sodarski mojster, Št. Lenart pri Brežicah; Peter Kuder 1. r., čevljarski mojster, Griže pri Celju; Štefan Litrop 1. r., čevljarski mojster, Turnišče; Jernej Ložar 1. r., krojaški mojster, Ljubljana; Andrej Oset 1. r., gostilničar, Maribor; Josip Rebek 1. r., ključavničarski mojster, Ljubljana; Jakob Vovk 1. r., krojaški mojster, Šoštanj; Ivan Vrečar 1. r., mizarski mojster, Sp. Domžale; Franc Zavodnik L r., mizarski mojster, St. Vid pri Lj.
Kakšen je položaj našega obrtništva v skupnih zbornicah?
V predvojni Srbiji so bile z zakonom iz 1. 1910. ustanovljene v Beogradu tri zbornice, industrijska, trgovska in obrtniška, ki so se tekom leta 1911. konstituirale. Leta 1912. so vsled vojne ukinile svoje delovanje in ga obnovile šele leta 1919. V vseh ostalih delih države obstojajo že izza 1. 1851. skupne zbornice. Vlada sama je uvidela, da samo skupne zbornice lahko nudijo oblastvom ono strokovno delo, ki je za reševanje važnih in dalekosež-nih gospodarskih vprašanja potrebno. Zato so bile po vojni osnovane za Vojvodino skupne zbornice in tudi za Črno goro. Proti temu je Zanatska komora v Beogradu razvila vneto agitacijo, trdeč, da se obrtniški interesi v skupnih zbornicah ne upoštevajo dovolj in da je za pospeševanje obrtov potrebno ustanoviti posebne zbornice. Ta agitacija, ki se vrši najbolj pod okriljem uprave Državne zanatske banke, se je v zadnjem času razširila tudi na Dravsko banovino.
V zadnjih mesecih se je po navodilih Zanatske komore v Beogradu pričela med obrtniškimi krogi Dravske banovine delati propaganda, da naj bi se za obrtništvo v bodočem zborničnem zakonu predvidele posebne obrtniške zbornice in da naj bi se za Dravsko banovino osnovala tudi samostojna obrtniška zbornica. Pri tej agitaciji, ki jo vodi nekaj gospodov iz Ljubljane, se z netočnimi trditvami skuša doseči na posameznih sestankih sklepe v prilog ločenih zbornic. Na teh sestankih predocujejo agitatorji — kakor doznavamo —, ki sami notranjega ustrojstva in strokovnega delovanja zbornic podrobno ne poznajo, ločene zbornice kot velikansko pridobitev v strokovnem oziru s stališča zastopstva obrtniških interesov. Obenem pa se slika zborovalcem posebno obrtniško zbornico kot. veliko pridobitev tudi v materialnem oziru, češ, da se bo v neprimerno izdatnejšem obsegu lahko posvetila pospeševanju obrtništva. Pri tem se postavljajo trditve, da skupne zbornice te naloge ne vršijo in da interesov obrtništva ne morejo zastopati v zadostni meri, ne da bi za take trditve mogli navesti le en konkreten primer.
O delovanju zbornic, o njih nalogah in pomenu za zaščito in pospeševanje
interesov gospodarstva je bila lansko leto za zbornični kongres v Dubrovniku spisana na srbskohrvatskem jeziku
v	obliki knjige obsežna študija, ki nudi vsem interesentom, ki se za zbornično vprašanje zanimajo, izčrpen vpogled v delovanje in ustrojstvo gospodarskih zbornic v Jugoslaviji. Ta publikacija je bila sedaj, ko se je pričela agitacija za ločene zbornice, dostavljena vsem zadružnim načelstvom in gremijem, da se informirajo objektivno o celem vprašanju in ne nasedajo praz-. nim govoricam raznih demagogov. Ker širši krogi o pravem stanju vprašanja skupnih in ločenih zbornic niso dovolj informiram, smatramo za svojo dolžnost, da na podlagi najnovejših podatkov za leto 1930. pojasnimo položaj obrtništva v skupnih zbornicah in primerjamo delo naše skupne zbornice na polju pospeševanja obrti z delom obrtniške zbornice (Zanatske komore) v Beogradu.
Po uradnih ugotovitvah je koncem 1. 1930. spadalo pod Zbornico za TOI v Ljubljani 43.$77 obratov. Od tega skupnega števila odpade na obrtništvo 29.200 obratov ali okroglo 68 odstotkov. Med temi obrtniškimi obrati so všteti tudi gostilničarji, katerih število znaša 5502, kateri pa — kakor znano — stremijo za tem, da bi se izločili iz obrtnega odseka in se zanje osnovala na sličen način, kakor se je to že zgodilo pri Zbornici za TOI v Zagrebu, posebna gostilničarska sekcija v okviru skupne zbornice.
Vse tri v zbornici predstavljene panoge so plačale na zbornični dokladi za leto 1930., ko se je pobirala 13-od-stotna doklada, 4,455.907-69 Din. K temu so prispevali obrtniški obrati z vsoto 1,162.606.25 Din, kar predstavlja okroglo 26 odstotkov celokupnega donosa zbornične doklade za navedeno leto. Ako se odračuna gostilničarske obrate, znaša donos doklade vseh ostalih obrtnikov 736.822.58, kar znese okroglo 16 odstotkov vplačane doklade.
Ako porazdelimo skupne zbornične stroške enakomerno na vse tri obstoječe zbornične odseke, odpade na vsak odsek po 833.484,57 Din vrednih izdatkov. Poleg vse te vsote pa odpade po proračunu na obrtniški odsek za specialne obrtniške potrebe in namene še nadaljnjih 720.441.80 Din. Ta zadnja vsota se porazdeli na sledeče svrhe;
Na podpore obrtnim nadaljevalnim šolam..............................Din	170.800.—
na	prispevke	za	strokovne tečaje.......................... „	2.500.—
na	prispevke	za	razne učne namene .........	„	1.000.—
na	prispevke	za	razstave in druge gospodarske	naprave	.	„	50.330—
prispevek za zavetišče za obrtno mladino...................... „	5.000.—
pospeševanje tujskega prometa....................................... „	3.750—
dotacija Zavoda za pospeševanje obrti............................... ,,	450.000.—
ustanove za učence Srednje tehniške šole............................ .,	11.000—
drugi prispevki..................................................... „	7.400.80
razne podpore....................................................... »	2.203.—
ustanove za onemogle obrtnike......................................... 8.125.—
zbirke narodopisnega in umetno-obrtnnega značaja ■	.	.	„	8.333.—
Te številke zgovorno dokazujejo, da je že delež izdatkov za obrtniške svrhe pri naši zbornici znatno večji kakor je bil donos doklade obrtniških obratov za leto 1930. in da je samo za specialne obrtniške svrhe pospeševanja ii^ podpor namenjeno v gotovini skoro istotoliko, kolikor donaša dokla-
Skupno torej . . . Din 720.441.80
da, ki jo plača vse obrtništvo, izvzem* ši gostilničarje. Pripominjamo pri tem, da so gostilničarji prejeli od te vsote za svoje specialne svrhe le razmeroma malenkosten znesek kot podporo za gostilničarsko šolo in tečaje.
S tem je nepobitno ovržena vsa demagogija in agitacija glede položaja
obrtništva v skupnih zbornicah. Gornje številke jasno pričajo, da ima baš obrtništvo največ razloga in interesa ostati v skupnih zbornicah, ker je za svoje rastoče potrebe navezano na prispevke ostalih odsekov. Za vsakogar, kdor zna citati, je razumljivo, da samostojna obrtniška zbornica z enako doklado ne bi mogla razvijati tako uspešne aktivnosti v prospeh obrtništva kakor jo more razviti danes v okviru skupne zbornico.
Ni nam treba pač še posebej poudarjati, da je vsak odsei-: v Zbornici za TOI popolnoma avtonomen in da rešuje vse obrtniške zadeve obrtni odsek, katerega člani so sami obrtniki, v posebnih sejah. S tem odpade tudi vsak ugovor, da odločujejo pri sklepili vpli-
vi	in interesi industrije ali trgovstva ter da obrtniki ne bi mogli v skupnih zbornicah samostojno zavzeti stališča k posameznim vprašanjem. Strokovna mišljenja o obrtniških vprašanjih se
sestavljajo v smislu sklepov in navodil obrtnega odseka, ki ni pri tem v nobenem oziru vezan na odobritev takih mišljenj od strani trgovskega ali industrijskega odseka. Avtonomija je torej popolna in bi ločene zbornice v tem oziru vpričo sedanjega dejanskega položaja ne pomenile nobene nove pridobitve.
'Koristno in poučno pa je, da primerjamo delo naše zbornice na polju pospeševanja obrtniških interesov tudi z delom Zanatske komore v Beogradu, kot posebne ločene obrtniške zbornice, ker naši širši javnosti ti podatki niso doslej znani in so jih vsi agitatorji tudi vedno skrbno zamolčali. Navajamo zato avtentične številke. Na strani 175 njenega poslovnega poročila za leto 1930. je objavljen pregled zaključnih računov obrtniške zbornice za dobo od leta 1919. do leta 1930. Po tem pregledu so znašali:
reče postaja vprašanje cestnega prometa. Glede kuluka je imela akcija Zbornice TOI uspeh, da se bo vzelo za podlago samo osnovni davek in znižana izmera od 5 na 3 enote. Državni proračun je ostal na lanski višini. Zbornica je intenzivno delala za omi-ljenje davčnih bremen, zbirala gradivo za tarifo za prometni davek, nadaljevala delo na načrtu zakona za reforme socijalnega zavarovanja in se udeležila akcije za omiljenje krize v lesni stroki. Poročilo omenja trgovsko po-godjbo \s tCeškoslo vaško ter pripravte za trgovinska pogajanja z Avstrijo, Nemčijo in Italijo.
Glede vprašanja zbornic pripominja, da agitatorji za ločene zbornice ne vedo navesti nikjer nič stvarnega proti delovanju maše zbornice, marveč begajo obrtništvo le s pavšalnimi in neresničnimi navedbami in to v dobi gospodarske krize, ko mora zbornica koncentrirati do skrajnosti svoje moči v zaščito interesov našega gospodarstva. Obsoja razdor v obrtniških vrstah. Naša zbornica je ogromno žrtvovala za obrtništvo, tam, kjer so ločene zbornice, pa le malenkostne zneske.
Glede
železniške zveze z morjem in potrebe, da se pri dobavah vpošteva v prvi vrsti
domače obrtništvo
je govoril zbornični član g. Lenarčič.
Zbornični konzulent g. Fran Žagar je poročal
o davku na poslovni promet,
ki je pokazal v praksi dobre in slabe strani. Zbornice so dosegle sicer nekatere korekture, mnogo njihovih zahtev pa se žal ni upoštevalo. Važna je izjava min. pomočnika Letice zborničnim predstavnikom, da je pripravljen odstraniti trdote, katerih navzdržnost se bo konkretno dokazala.
O krošnjarstvu
in njegovem škodljivem vplivu je poročal zbornični tajnik g. dr. Ivan Ples.
Glede
trgovinskih pogodb
je podal poročilo zbornični tajnik g. Ivan Mohorič. Pogodba s Češkoslovaško republiko je dala nove ugodnosti za izvoz naših poljedelskih proizvodov in. nekaterih industrijskih produktov, mi pa smo morali pristati na konvenciji glede piva, bombažnih tkanin, platna, usnja, porcelana, stekla, galanterije in godal. CSR je pokazala mnogo uvidevnosti ter je tekom pogajanj ponovno revidirala stališče glede svojih zahtev, s čemer je bil omogočen sporazum, ki bo gotovo znatno olajšal našo trgovinsko bilanco. Od pogodbe pogodbe z raznimi državami prihajamo v vedno težji položaj. Zato je za nas edino pravilna gospodarska politika ona, ki stremi za okrepitev domačega tržišča in za čim večjo neodvisnost od inozemstva.
Obrtniške zadeve
Predsednik obrt. odseka g. Ogrin je podal kratko poročilo o sedanjih tež-kočah obrtništva, kakor tudi o potih k izboljšanju. Sušmarstvo zelo škoduje našemu obrtništvu. Treba bo misliti na to, da se obrtniški kredit organizira in poceni. V novem obrtnem zakonu nam preti, da bo obveljavljena določba, ki ne bo dovolj strogo pazila na usposobljenostni dokaz. Vprašanje zavarovanja samostojnih obrtnikov za starost in onemoglost je tudi zelo aktualno in splošno mnenje je, da se naj izvedba tega zavarovanja nasloni na zbornico. Končno poudarja, da je treba domače proizvode še bolj zaščititi in priboriti več uvaževanja. To pa se da doseči le z izboljšanjem izdelkov. Zalo Zavod za pospeševanje obrti toliko žrtvuje za obrtniško izobrazbo. K poročilu, ki ga je zbornica vzela z odobravanjem na znanje, je pripomnil zbornični svetnik Vrečar, da moramo sami gledati na to, da v pr\M vrsti kupujemo domače blago. Obračun Zavoda za pospeševanje obrti Zbornice za TOI za prvih pet mesecev izkazuje 254.863 Din izdatkov in 22.570 Din dohodkov. Največ izdatkov je bilo za tečaje (ca. 60.000 Din) in za nakup paviljona za pospeševanje obrta, v katerem se bodo vršili tečaji, predavanja in razstave in za opremo predavalnih prostorov (80.902 Din). Stanje vlog je znašalo 31. maja 325.614 Din. Ta znesek se bo porabil, da se sčasoma zbere fond za zgradbo poslopja, kjer bi bile delavnice za tečaje in dom za obrtne organizacije.
Zbornica proti šušmarsvtu
Zbornični tajnik g. dr. Josip Pretnar je podal obširno poročilo o šušmar-
(Nadaljavanje na 3. strani)
Hctj je novega'?
Borzno poročilo: V preteklem tednu •so veljale ituje valute v dinarjih in sicer: Berlin (nemška marka) 13.42, Budimpešta (madžarski pengo) 9.87, Cu-rfh ('švicarski frank) 10.96, Dunaj (avstrijski 'šiling) 7.94, London (angleški iunt) 2.75), Newyo,rk (dolar) 56.40, Pariz (francoski frank) 222, Praga {češkoslovaška krona) 1.68, Trst (italijanska lira) i2.96.
Jugoslovansko-rumunska lesna veletrgovina je ustanovila te dni pri pogajanjih ,na Dunaju poseben sindikat, katerega namen je, da ustanovi cene na lesnem trgu ter izpolni organizacijo lesne izvozne trgovine, ne da bi jemal svobodo poedinim včlanjenim podjetjem.
Letošnji kongres jugoslovanskih zbornic TOI, ki se bo vršil 14. in 15. L m. v 'Velikem Bečkereku, bo imel na programu te-le točke: 1. Hidrotehnična ■služba v kraljevini Jugoslaviji. 2. Potreba pospeševanja domače obrtnosti (Ljubljanska zbornica). 3. Propaganda za domače proizvode (Zagr. ‘zbornica).
Zakon o zgradbah, o katerem so podale ponovno svojo izjavo naše gospodarske korporacije, je stopil v veljavo ter urejuje gmotno za celo državo stavbne predpise, kakor jih imamo sedaj jako različne v raznih stavbnih redih; predvideva re-gulacije in možnost razlastitve .zemljišč in gradbenih objektov, kar bo posebno važno za večja ■mesta in letoviščne kraje.
Delo Zakonodajnega odbora na obrtnem zakonu hitro napreduje in izgloda, da bo kmalu končano; upamo, da bodemo imeli zakon že v nekaj mesecih, če ne že tednih, kar bo velike važnosti za našo obrt.
Trgovinska pogajanja z Avstrijo, ki so se pred meseci vršila v Beogradu, a so bila prekinjena, so se 8. junija zopet nadaljevala na podlagi novih instruk-cij, ki sta jih dobili o!be delegaciji.
Važna izprememba v vodstvu uradov Zbornice za TOI v Ljubljani
Na plenarni seji dne 6. junija 193*1.
je Zbornica za TOI na lastno prošnjo upokojila zborničnega generalnega tajnika g. dr. Frana Windischerja. Gosp. dr. Windischer je tekom svojega dolgoletnega službovanja globoko oral ledino slovenskega gospodarstva. Vestno in vneto je izpolnjeval svoje mesto celo dolgo dobo svojega 321et.nega službovanja od časov, ko so bile razmere v naši zbornici skromne, pa do dandanes, ko se je mogočno razširil zbornični delokrog in uživa zbornica odličen sloves. Udejstvoval se je v vseh panogah gospodarstva z redko inicijativo in dosegel po svojih odličnih zmožnostih izredne uspehe. V izpolnjevanju svojih dolžnosti je šel vedno daleč preko tega, kar mu je nalagal službeni delokrog. Njegovo intenzivno udejstvo-, vanje na vseh poljih slovenskega gospodarstva nam dokazuje že dejstvo, da je častni član Zveze obrtnih zadrug, da ga je veliko zaupanje, katero uživa v trgovskih krogih, postavilo na ugledno mesto predsednika slovenskega trgovskega društva »Merkur« in da kot predsednik Centrale industrijskih korporacij odlično sodeluje v organizaciji naše industrije. Njegove neoporečne zasluge za slovensko gospodarstvo je priznal plenum zbornice, in ob njegovem odhodu iz aktivnega .službovanja manifestiral željo, da ohrani tufa i nadalje svoje odlične sposobnosti in-. teresom slovenskega gospodarstva. V viden znak te želje ga je plenum zbornice kot prvega imenoval za zborničnega dopisujočega člana in obenem "sklenil, izreči mu pismeno zahvalo za njegovo zaslužno in požrtvovalno de-
lo	v zbornici.
Na njegovo mesto je imenovala zbornica za zborničnega generalnega tajnika g. Ivana Mohoriča. Generalni tajnik g. Mohorič je po svojem odličnem delu na gospodarskem polju že znan naši širši javnosti in uživa po pravici sloves priznanega strokovnjaka v gospodarskih vprašanjih. Njegovo dosedanje zaslužno delovanje v interesu našega gospodarstva nam daje garancijo, da je gosp. dr. Windiacher dobil v njem vrednega naslednika, ki bo po njegovih stopnjah stal na braniku za interes slovenskega gospodarstva. Ne dvomimo, da ga bodo stanovske organizacije, ki ga poznajo in cenijo, v njegovih prizadevanjih podpirale, da bo mogel uspešno izpolniti težko in odgovorno nalogo, katero prevzema po svojem odličnem službenem položaju.
Leta	Celokupni izdatki	Od tega		Za podporo obrtniškega naraščaja iz Južne Srbije
		za dobrodelne svrhe	za šolo zadružnih funkcionarjev	
1919.	33.462.40		_		
1920.	96.622.62	—	—		
1921.	193.629.. 12	14.744.97	—	—
1922.	215.619.66	—	—		
1923.	385.632.66	9.048—	2.200.—	—
1924.	517.994.13	12.000,—	5.438—		
1925.	542.200.16	18.000—	3.430—	—
1926.	626.585.58	43.210—	24.340.—,		
19-27-	794.685.86	52.420—	3.806—	23.670
1928.	903.676.60	54.000—	2.064—		
1929.	904.110.17	67-700—	18.070.—		
1930.	1,030.968.03	60.000—	17.035—		
	6,245.186.99	331.122.97	76.383.—	23.670
Iz prejšnjih suhih števrik sledi, da je Zanatska komora tekom svojega dvanajstletnega povojnega poslovanja, ki se hoče predstaviti našemu obrtništvu kot nekak ideal interesnega zastopstva obrtništva, potrošila za dobrodelne in pospeševalne svrhe za štiri in polkrat tako veliko področje kot je področje ljubljanske zbornice, dobro polovico onega zneska, ki ga je dala za te svrhe ljubljanska zbornica v preteklem letu 1930., torej v enem samem letu. Od celokupne vsote proračunskih stroškov se je porabilo za dobrodelne in strokovne interese srbijanskega obrtništva le okoli 8 odstotkov. Institucije za pospeševanje obrtov obrtniška zbornica v Beogradu sploh nima. Za strokovne tečaje, prireditev razstav, poučnih predavanj in druge slične namene nima v svojih proračunih predvidenih nikakih vsot. Te številke in ugotovitve dovolj jasno dokazujejo, kakšne so koristi, ki jih ima slovensko obrtništvo od skupne zbornice napram onim, ki jih ima obrtništvo na področju beograjske komore od svoje ločene zbornice.
Končno ugotavljamo še dejstvo, da je Državna obrtna banka, katere predsednik jc obenem predsednik Zanatske komore, kljub jasnemu sklepu občnega zbora delničarjev Zanatske banke z dne 20. februarja 1927, da se morajo takoj osnovati podružnice po vrstnem redu, kakor je predviden v zakonu o Državni zanatski banki, zavlačevala z ved-nimi izgovori izvršitev tega sklepa glede Ljubljane nad štiri leta in da je bilo potrebno nešteto intervencij pri ministrstvu trgovine, preden se je končno izsilila otvoritev te podružnice. Tudi se do danes ni uvaževala zahteva, da se upoštevajo posebne kreditne razmere v Dravski banovini in potreba, da se določi nižja obrestna mera za naše kraje. Posledica tega je, da je moglo 32.000 obrtnikov v Dravski banovini komaj z 0.18 odstotki izkoristiti
Plenarna seja Zbornice T01 v Ljubljani
Prošlo soboto popoldne se je vršila pod predsedstvom Ivana Jelačina ml. plenarna seja Zbornice TOI. Predsednik se je uvodoma spominjal smrti g. Ivana Kregarja, svoječasnega dolgoletnega zborničnega člana, nakar je podal obširno
predsedstveno poročilo,
ki nudi pregled zborničnega delovanja od 30. decembra dalje, obenem pa
kredite pri tej banki, to je z boro vsoto 187-828.50 Din od celokupne vsote 104 milijone dinarjev kreditov.
V naši skupni zbornici pa so se posebno v zadnjih letih z ozirom na vedno težji položaj obrtništva stalno po-večavali izdatki za strokovno pospeševanje obrtništva, četudi po starem zakonu o zbornicah to niti v ožji delokrog zbornic ne spada. Industrijski in trgovski odsek sta vedno pokazala polno razumevanje potreb za pospeševanje obrtniškega napredka in so v soglasju z obrtniškim odsekom odobrili v zborničnem proračunu sredstva, ki omogočujejo zbornici, da je razvila na tem polju zavidno aktivnost v korist strokovnega razvoja in napredka obrtništva.
V Ljubljani, dne 6. junija 1931.
Načelnik obrtnega odseka: I. zbornični podpredsednik: Ogrin Ivan 1. r., stavbni mojster, Ljubljana; podnačelnik obrtnega odseka; Hohnjec Miloš 1. r., kiparski mojster, Celje; člani obrtnega odseka: Češarek Alojzij 1. r., ključavničarski mojster, Ribnica; Flor Franc 1. r., mizarski mojteter, Sloganja gora; Golčar Jernej l. r., sodarski mojster, Celje; Hohnjec Franc 1. r., mesarski mojster, Maribor; Kavčič Franc 1. r., gostilničar, Ljubljana; Kralj Andrej l. r., sodarski mojster, Št. Lenart pri Brežicah; Kuder Peter 1. r., čevljarski mojster, Griže pri Celju; Litrop Štefan
1.	r., čevljaraki mojster, Turnišče; Ložar Jernej 1. r., krojaški mojster, Ljubljana; Oset Andrej 1. r., gostilničar, Maribor; Rebek Josip 1. r., ključavničarski mojster, Ljubljana; (s spomenico se strinjam, izvzemši drugi in predzadnji odstavek, ki govorita o Zanatski banki, ker ta nima zveze s propagando za ločene zbornice); Volk Jakob 1. r., krojaški mojster, Šoštanj; Vrečar Ivan 1. r.. mizarski mojster, Sp. Domžale; Zavodnik Franc 1. r., mizarski mojster, Št Vid pri Ljubljani.
tudi najvažnejši pregled potreb in zahtev našega gospodarstva. Omenjal je med drugim važen dogodek zakonske stabilizacije dinarja in stabilizacijskega posojila. V produkciji in trgovini je vladalo splošno mrtvilo. Javna dela, ki bi pomogla obrti in industriji, so bila le redka. Pri sestavi programa za obnovo, razširjenje in preureditev železnic se morejo vpoštevati naše nujne prometne potrebe. Vedno bolj po-
Štev. 24.	OBRTNI	VESTNIK	Stran	3.
—"	1 1 *        - "     " '       "  - 1 11    ——--------------------
■ski nadlegi. Ugotovil je, da se je kljub vsem intervencijam zbornice in obrtniških organizacij in kljub vsem predpisom obrtovanje brez obrtne pravice ali tako zvano šušmarstvo izredno razpaslo. To obrtovanje brez obrtnega lista se pojavlja v raznih prilikah na prikrit in neprikrit način. Najpogostejši so primeri neprikritega šušmar-stva poedincev, ki se bavijo z obrtnimi opravili brez obrtnega lista v svojem Času poleg svojega glavnega poklica, ali pa celo tako, da jim je ta nedovoljeni posel naravnost glavni vir dohodkov. Najhuje trpe zaradi nelegalne konkurence krojači, šivilje in čevljarji. številne so pritožbe mesarjev, gostilničarjev itd. Druga vrsta neupravičenega obratovanja, ki dela bolj na veliko, pa je ravno tako škodljiva. Ta se skriva za razne družbe z omejeno zavezo, gospodarske zadruge, fingira-ne filijalke in navidezno tovarniški obseg obratovanja. Oseba, ki zaradi nezadostne usposobljenosti ne more prijaviti obrta ali dobiti koncesije, ustanovi družbo z o. z. in prijavi slamnatega moža za namestnika, pa pride na ta način po družbi do obrtne pravice. Take primere srečavamo često v stavbenih obrtih. Zbornica ugotavlja, da je premilo kaznovanje mnogo krivo, da se nelegalno obrtovanje vrši v tolikem obsegu. Tudi oziri na socialni položaj ovadenca gredo velikokrat predaleč. Ce se ne bo hotelo nastopati proti šušmarjem, bodo morali na cesto mnogi mali obrtniki. Zelo preseneča tudi praksa nekaterih obrtnih obla-stev, ki smatrajo kot postranska domača opravila kratkomalo vsa rokodelska opravila, ki jih vrši kaka oseba brez pomožnega osobja, postransko v svojem prostem času. Preliberalna je tudi praksa pri razlagi določb, kaj je smatrati za poljedelska postranska obrtna opravila. Zbornica je na podlagi 'tega poročila soglasno sklenila, da se store potrebni koraki pri banski upravi, kakor tudi pri trgovinskem ministrstvu, da se zaščiti legalna obrt, osobito pa gospodarsko šibkejši obrtniški sloji pred neznosno konkurenco oseb, ki izvršujejo obrtna opravila brez obrtne pravice:
Sledili so
samostojni predlogi
poedinih članov glede davčnih, troša-rinskih in drugih perečih vprašanj. Važen je bil samostojni predlog gosp. Josipa Rebeka, da se izposluje:
1. da se rubež delavnih strojev obrtnikov za vselej odpravi, ker jim je sicer onemogočeno izvrševanje obrta,
2. da se malega obrtnika obdavči primerno z njegovo plačilno zmožnostjo in pri tem upoštevajo skrajno obupne razmere današnje gospodarske stagnacije, konkurence in brezposelnosti, ki jo najbolj občuti mali obrtnik, kateremu večkrat ncdostaje košček kruha zanj in za njegovo bedno rodbino. Tak obrtnik naj bi se, če že ne popolnoma oprostil pridobnine, vsaj obdavčil kar najmilejše in bi potem gotovo ne prišlo do prisilnega izterjevanja in velike materijalne škode.
tuje konkurence, ki mu čedalje bolj zožuje krog odjemalcev. Drugi in morda največji vzrok je pa to, ker se produktivnemu našemu zadružništvu ne more posvetiti noben strokovnjak. Oni, ki bi hotel delati za zadružništvo, bi se moral sam sebe popolnoma žrtvovati, ne oziraje se na svojo eksistenco, če noče doživeti, da se za njim na javnem shodu meče v hrbet koritarstvo. Kaj tekega si bo pa davno premislil človek, ki si je svest, da je po možnosti izpolnil svojo dolžnost. Takim ljudem, ki uganjajo demagogijo in toliko govore, pa malo dela opravijo, naj bi se enkrat dale v roke večje funkcije, da bi ljudje videli, kakšni kričači so in bi se pokazalo njihovo duševno — siromaštvo. Za take ljudi pa bi bile seveda najbolje ločene obrtne zbornice, v katerih bi se mnogo kričalo in intrigiralo, pa — malo pozitivnega napravilo, kakor nas uči izkušnja.
Obrtnik z dežele.
organizacij.
Obrtno društvo v Središču o. D., ki proslavlja desetletnico obstoja, priredi skupno s Sokolskim društvom dne 14. junija 1931 pred Sokolskim domom veliko javno tombolo s telovadnim nastopom ob sodelovanju domače Sokolske godbe s sledečim sporedom:	Predpoldan:	ob
9.	uri zbiranje obrtnikov pred Sokolskim domom, nato skupen odhod z godbo k slavnostni^ sv. maši. Po sv. maši slavnostno zborovanje v Sokolskem domu. Popoldan: ob 14.30 telovad. nastop vseh oddelkov domačega Sokolskega društva. Ob 16. začetek tombole, nato prosta zabava. Zvečer ob 20. ples v dvorani Sokolskega doma. Prijatelji obrtništva in sokolstva prisrčno vabljeni. — Odbor.
Zadruga krojačev in krojačic za srez Radovljica na Jesenicah sporoča, da se vrši prihodnja vajenska preizkušnja v nedeljo 21. junija ob 10. uri dopoldne v gostilni Zrimc na Bledu. Vse mojstre in mojstrice obveščamo in pozivamo, da takoj prijavijo za preizkušajo svoje vajence in vajenke najbližnjemu zaupniku ali načelstvu na Jesenicah. Isti dan popoldne ter istotam se vrši redna odboro-va seja. Načelstvo.
Ustanovni občni zbor Zveze čevljarskih zadrug
Prošlo nedeljo se je vršil v Celju ustanovni občni zbor Zveze čevljarskih zadrug za dravsko banovino, katerega se je udeležilo okrog 60 predstavnikov čevljarskih zadrug. Pripravljalni odbor, v katerem so bili poleg agilnega predsednika g. Antona Krajcerja iz Maribora tudi gg. Josip Prešeren in Jernej Perdan iz Ljubljane in Josip Plevčak in Ivan Bucej iz Celja, je v zadnjih treh letih izdelal podrobni načrt za delo vrhovne čevljarske organizacije v naši banovini. Iz poznejšega poročila je bilo razvidno, da trud pripravljalnega odbora kakor tudi s tem združene občutne materijalne žrtve posameznikov niso bile prav majhne.
Občni zbor je otvoril predsednik g. Krajcer, ki je pozdravil poleg ostalih navzočih zborovalcev posebej še 22 navzočih delegatov devetih čevljarskih zadrug, v katerih je včlanjenih nad 1600 čevljarjev, dalje zastopnika mestne občine celjske g. Josipa Pogačnika, zadružnega nadzornika irt zastopnika bansko uprave v Ljubljani g. Založnika, zastopnika banskega Urada za . pospeševanje obrti v Ljubljani gosp. Steinmana, zastopnika Zbornice za TOI v Ljubljani g. dr. Josipa Pretnarja, zastopnika Zveze obrtnih zadrug v Ljubljani g. Dolinška, zastopnika usnjarske industrije in šoštanjskega župana g. dr. Majerja, ostale zastopnike skupnih obrtnih zadrug v banovini in zastopnika Udruženja čevljarskih mojstrov v Beogradu g. Radomirja Rado-ševiča. Soglasno in z velikim navdušenjem je bilo nato sklenjeno, da se z zborovanja odpošljejo vdanostna brzojavka Nj. Vel. kralju in pozdravne brzojavke ministru g. Demetroviču in banu g. dr. Marušiču.
Pevski- odsek čevljarske zadruge iz Maribora je nato zapel pozdravno pe-
sem, nakar je predsednik prečital številne brzojavne in pismene pozdrave raznih zadrug. V imenu mestne občine je pozdravil navzoče g. Pogačnik, v imenu beograjskega Udruženja čevljarjev g. Radoševič in v imenu banske uprave g. Založnik.
V	'imenu Zbornice za TOI je pozdravil zbor g. dr. Pretnar, ki je nato še pregovoril o najvažnejših opraša-njili naših čevljarskih obrtnikov. Govornik se je kot prvovrsten strokovnjak lotil razlage obrtnega zakona, zakonite zaščite obrtništva, zlasti čevljarske stroke, borbe proti šušmarstvu in ubijajoči tovarniški konkurenci, davčnih olajšav- zlasti v pogledu prometnega in pridobninskega davka, socialnega zavarovanja obrtnikov, carinske zaščite obrtnikov pri sklepanju trgovinskih pogodb in drugega. Pri sklepu trgovinske pogodbe s Češkoslovaško je bila nevarnost, da bo hudi pritisk Čehov poslabšal zaščito naših čevljarjev. Energičnemu nastopu naših delegatov, med katerimi je bil zbornični tajnik g. Mohorič, se je zahvaliti, da je končno ostalo v glavnem pri dosedanji zaščiti. S posredovanjem Zbornice za TOI in delegatov čevljarskih zadrug se je posrečilo, da je dobil Bat’a prvo lekcijo v Mariboru in Ljubljani. Ne bomo mirovali , dokler ne prodrejo zahteve čevljarjev. Gledati bo treba v bodoče v prvi vrsti na to, da se bo preprečila ves naš čevljarski stan uničujoča huda inozemska konkurenca. Nihče ne more danes tajiti, da je med vsem našim obrtništvom nedvomno najbolj potrebna vsake podpore prav čevljarska stroka. Ob sklepu svojega govora je g. dr. Pretnar položil navzočim na srce zlati nauk, naj domači čevljarji čim bolj dvignejo kvaliteto svojih izdelkov, s čimer bo edino uspešno ubita in onemogočena industrijska konkurenca. Iskreno je pozdravil ustanovitev Zveze in je naglasil zgodovinsko dejstvo, da je v slogi in skupnem nastopu rešitev posameznika in celote in ustvaritev lepše, srečnejše bodočnosti.
Podrobno poročilo o dosedanjem delovanju pripravljalnega odbora je podal gospod Krajcer. Odbor je imel 12 sej in dve konferenci, ki so se vse vršile v Celju. Dela je bilo obilo, vendar ni bilo zaman in ga zdaj venča uresničitev velike, pomembne ideje v ustanovitvi Zveze. Da pa bo mogla Zveza, ki je prav za prav zaenkrat še nebogljeno, novorojeno dete brez prave moči in sredstev, pričeti z intenzivnim, doslednim in uspešnim delom za celotni čevljarski stan, je seveda nujno potrebno, da pristopijo k Zvezi brez izjeme prav vse čevljarske zadruge v dravski banovini in omogočijo s primernimi, ne prevelikimi prispevki življenje in delovanje Zveze. Po daljši debati je bila določena letna članahina za vsakega zadružnega člana na 15 Din, kar bo igraje zmogel gotovo sleherni naš čevljar, zlasti če bo pomislil na ogramne koristi, ki jih bo lahko izposlovala za ves stan novoustanovljena Zveza s svojo borbenostjo, ugledom in vplivom. Dr. Pretnar je ponovno poudaril potrebo in važnost obveznega članstva v Zvezi, ker v duhu solidarnosti in trdne stanovske zavesti ni mogoče trpeti, da bi se le posamezniki trudili in žrtvovali za dosego skupnega cilja, ostali pa bi stali ob strani in uživali sadove truda tovarišev.
Pri volitvah Zveznega odbora so bi-
li	izvoljeni za dobo treh let v načelstvo gg. Josip Prešeren, Josip Breskvar, Jernej Perdan in Martin Kralj iz Ljubljane, Anton Krajcer in Josip Beranič iz Maribora, Josip Plevčak iz Celja, Andrej IKralj iz Tržiča, Ivan Janša iz Radovljice, Franc, Arnejčič iz Ptuja, Franc Krenčič iz Zagorja in Franc Germovšek iz Brežic; za namestnike gg. Ivan Oblak, Ivan Mencej in Ivan Rozman iz Ljubljane, Franc Govedič iz Maribora, Anton Mohorič iz Radovljice in Ivan Čampa iz Ribnice. Za eno leto sta bila izvoljena za pregledovalca knjig in računov gg. Blaž Novak iz Ljubljane in Lampreht Koloman iz Celja. Prihodnji občni zbor se bo vršil v Ljubljani.
Pri slučajnostih je bilo sklenjeno, da so bo Zveza po svojih zastopnikih udeležila mednarodnega kongresa ev-
ropskih čevljarjev, ki se bo vršil od
10,	do 15. septembra letos na Dunaju. O številnih važnejših čevljarskih vprašanjih se je razvila nato daljša debata, katere se je udeležilo več delegatov čevljarskih zadrug v vsej banovini. Sklenjeno je bilo, naj Zveza tudi v dravski banovini izposluje na pristojnem mestu odklonitev prošnje tvrdke Bat’a za ustanovitev brzih poprav-ljalnic čevljev, v katerih se ne popravljajo samo Bafovi čevlji, temveč vsevprek tudi izdelki drugih tovarn in ročno delo čevljarskih mojstrov. Odločno je treba nastopiti tudi proti umazani konkurenci, ki so jo pričeli, sicer le v malem, izvrševati gotovi čevljarski mojstri na svojo in skupno škodo. Zborovanje, ki je trajalo nad 4 ure, je poteklo v najlepšem soglasju in v trdnem sklepu naših zavednih čevljarskih mojstrov, da bodo vedno nastopali v nerazrušni slogi za ohranitev kosa svojega trdega, s težavo prisluženega vsakdanjega kruha.
Ker še pri odborovi seji ni dosegel sporazum glede predsednika se je pridržala volitev prihodnji seji.
Prikrojevalni tečaj
Zadruga krojačev in krojačic za sod. okr. Ribnica in Vel. Lašče je priredila tečaj za moško in damsko krojenje v Ribnici. Tečaj je trajal tri tedne in ga je zelo spretno vodil gospod Teodor Kunc, lastnik strokovne šole za moško in damsko krojenje. Vršil se je v splošno zadovoljnost udeležencev ter se je ob koncu tečaja šele pokazalo, kako so taki tečaji po deželi potrebni. Gospodu voditelju tečaja izrekamo na tem mestu najlepšo zahvalo, ker je skrbel in se potrudil, da se je ta tečaj tako lepo končal. Takoj pa, ko se je končal tečaj v Ribnici, se je dne 27. maja pričel enak tečaj v Vel. Laščah. Tudi tukaj zelo spretno vodi tečaj g. Teodor Kunc. Ta tečaj bo trajal do 19. junija t. 1. Tečaj v Vel. Laščah redno obiskuje 18 udeleženčev in udeleženk, ki slede z vso vnemo.
Ob sklepu tečaja v Vel. Laščah bo zadruga priredila tudi razstavo, da bodo tudi tisti, kateri mislijo, da jim tečaj ni potreben, videli, kaj se vse v tečaju nauči.
Razstavo, bo zadruga priredila v prostorih kmetijskega društva v Vel. Laščah in bo odprta dva dni, t. j. od dne 19. junija od 9. ure dopoldne do dne 20. junija do 8. ure zvečer. Vstopnina prosta.
Vabimo vse bližnje in daljne obrtnike, da si to razstavo ogledajo, da bodo videli, kaj mora obrtnik danes znati, ako hoče, da bo obrtniški stan prišel tudi po deželi do svoje veljave.	t
Tem potom se najtopleje zahvaljujemo vodstvu obrtnonadaljevalne šole v Ribnici, katero najn je odstopilo risalno dvorano brezplačno, da se je tečaj v tej dvorani vršil. Isto se zahvaljujemo tudi vodstvu Kmetijskega društva v Vel. Laščah, katero nam je dalo na razpolago vse prostore brezplačno, da se tečaj nemoteno vrši in pa Zbornici za trgovino, obrt in industrijo, ki je prispevala za tečaj podporo v znesku Din 1000.
Načelstvo.
dDc&cnte«
Oddaja del pri adaptaciji vojašnice »Kralja Aleksandra I.« v Mariboru se bo
vršila potom ofertalne licitacije dne 23. junija t. 1. pri inženjerskem oddelku Komande Dravske divizijske oblasti v Ljubljani. (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani, pogoji pa pri istem oddelku.)
Razglas
Podpisani krajevni šolski odbor Blejska Dobrava objavlja tem potom, da se licitacija za oddajo del za zgradbo dvo-razredne osnovne šole na Blejski Dobravi radi nepredvidenih zaprek vrši dne 29. junija 1931 ob 9. uri dopoldne v učilnici osnovne šole. Ponudbe naj se vlože najkasneje do dne 28. junija 1931 do 12. ure opoldne.
Blejska Dobrava, dne 4. junija 1931.
Ivan E. Leharnar	Ambrožič Blaž
1.1. zapisnikar.	t. č. predsednik.
Resnico govori!
Enajsti mednarodni ljubljanski velesejem, ki je letos že izdatno razširjen, je pač jasna slika obrtniškega pojmovanja na polju narodnega gospodarstva z ozirom na obrtništvo. To je letos pokazalo tako malo zanimanja za to našo važno gospodarsko institucijo kakor poprej še nikoli. Izvzeti bi mogli kvečjemu mizarstvo, ki zasluži priznanje prvenstva med slovenskim obrtništvom. Tudi ta stroka našega rokodelstva je imela ogromno tujezemsko konkurenco. Toda po svoji energiji in po odločni volji v dosego najvišjega cilja se je tej stroki ta napor popolnoma posrečil. Zato pa mizarstvo tudi popolnoma obvlada domač trg in še kaj več. Ako pa pogledamo katerosibodi drugo stroko naše rokodelske proizvodnje, se isto kot domač izdelek naravnost izgubi na velesejmu. Res je, da posameznik težko napravi kaj imponujočega, ker bi potreboval za to po naših razmerah mnogo kapitala. Kaj takega more le industrija, ki razpolaga s kapitalom.
Da bi se pa naše obrtništvo kdaj dvignilo na višji nivo svojega skromnega stanja v obliki produktivnega zadružništva, je pa tudi za dolga desetletja ali pa niorda celo za zmeraj izključeno. To pa *ato, ker je med današnjim obrtništvom toliko sebičnosti, da se bo obrtništvo PD tem samo sebe požrlo. Noče videti
VI SIGURNO RABITE
RAČUNE, PISEMSKI PAPIR IN KUVERTE 2 VAŠO FIRMO TER DRUGE POSLOVNE TISKOVINE
I
TO VAM IZVRŠI SOLIDNO IN POČEN
TISKARNA GRAFIKA L3UBL3ANA Kongresni trs 4
AVGUST AGNOLA
Zaloga stekla, porcelana, kamenine, zr* cal in šip. Kompletne opreme za gostil* ne, restavracije, hotele, kavarne in bare Luksuzni predmeti Stavbno in umetno steklarstvo Ljubljana, Dunajska cesta št. 10 Telefon 2478
Kreditni zavod za trgovino in industrijo
Ljubljana
Prešernova ulica 50 (v lastnem poslopju)
Brzojavni naslov: KREDIT LJUBLJANA — Teleion številka 2040, 2457, 2458, 2805 in 2806
Obrestovanje vlog, nakup in prodaja vsakovrstnih vrednostnih papirjev, deviz in valut, borzna naročila, predujmi in krediti vsake vrste, eskompt in inkaso menic in kuponov, nakazila v tu- in inozemstvo, safe deposita itd. itd.
KREDITNO DRUŠTVO MESTNE HRANILNICE LJUBLJANSKE
dovoljuje posojila na menice in kredite v tekočem računu vsem kredita zmožnim osebam in tvrdkam
Ze v S4 urah
kemično snaži, plisira in barva obledele obleke, plašče, klobuke itd. — škrobi in svetlo-lika srajce, ovratnike in zapestnice. Pere, suši, monga in lika domače perilo
tovarna JOS. REICH.
3van •Mihelčič
elektr. konces. podjetje
LJUBLJANA, Borštnikov trg 1
ima na zalogi vsakovrstni električni ma-terijal, žarnice in svetila. Prevzema v izvršitev električne instalacije. Jamči za solidnost in zmerne cene.
Strojno podjetje
R. WHlmann
LJUBLJANA Slomškova ul. 3. TeleS. 2055
Beneški jaremniki, cirkularke, nihalne žage najnovejše konstrukcije, brusilni stroji.
Železni deli k pogonu mlinskih kamnov, za-tvornice,
Transmisijski deli kakor osovine, ležišča, spojke, jermenice vseh vrst in velikosti.
Rebraste cevi iz kov. železa z ugodnim grelnim učinkom.
Elektro-tovoma in jamska dvigala, vitli in dvigalne ter transportne naprave.
Projektiranje in oprema žag in mlinov ter drugih industrijskih naprav.
Vsakovrstna popravila strojev.
Ponudbe brezplačno, na željo strokovnjaški obisk.
Pridobivajte našemu listu vedno nove naročnike!
DNEVNO SVEŽE PRAŽENA :
KAVA
T "VAR Hrt
M» ftNIl 0 0
(imm®
REDILI!)
KAVA
TVORNICA
- - - /
/ ■■ X S7'
<. ’ , \'
. (:
O fc us ti a in zdrava
j®
ifCelinstea tetiva!
Tvornica ZA DUŠIK D. D.
in
AGA-RUŠE
ndru&ene jngoilov. tvornlc« acetilena In
oksigena d. d.
zadovoljujeta s svojimi prvovrstnimi
proizvodi t
KARBIDOM-DISSOUS PLINOM in KISIKOM
Hrom vse Jugoslavije na stotin«
avtogenskih varilcev
La nudita tisočerim mirno, lepo in soin$nobelo
acetilensko
luč
Iakoriiftajte tudi VI te njihov« proizvode v svojo korist!
OBRTNA BANKA V LJUBLJANI
CENTRALA t KONGRESNI TRG 4
IPOIDRUŽNIICA: ILJUTOMIEIB
Telefon St. 2508
Račun pri poStnt hranilnici v Ljubljani it. 12.051
Teleion št. 2508
Daje kredite v obrtne svrhe, pospešuje ustanavljanje obrtnih in industrijskih podjetij, izvršuje vse bančne transakcije naj-kulantneje. Vloge na knjižice in na tekoči račun se obrestujejo kar najugodneje, vezane vloge po dogovoru primerno više
Urednik Iran Lombar. - Z« fcoMoreij »Obrtnega Vestnika« Jv«	-	Ttoka	Neiodb.	tfckanuu	-	Predstavnik	Fran	Jezeršek.	-	VW	▼	Ljubljani.