TRST, petek 27. februarja 1959
te‘o XV. . št.
50 (4204)
PRIMORSKI DNEVNIK
Cena 30 lir
Tel.: Trst 94.638, 93-808, 37.338 . Gorica 33-82
Poštnina plačana v gotovini
1(1	Ul*	MONTECCHi	it.	§,	II.	nad.	— TELEFON »3-80* IN 84-63* — Poitni predal 559 — UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA It J* — NAROČNINA:	mesečna 480 lir — vnaprej: četrtletna 1300 lir, polletna 3500 lir, celoletna 4900 lir — Nedeljska številka mesečno 100 Ur, letno 1000 lir
Oglasov"® ~ Podružnica GORICA: Ulica S. Pellico l-II. — Tel. 33-82 — OGLASI; od 8. do 12.30 in od 15. do 18. — Tel. 37-338 — CENE	FLRJ: v tednu 10 dir. nedeljska 30 din, mesečno 250 din — Nedeljska: letno 1.440, polletno 720, četrtletno 360 din — Poštni tekoči račun: ^nozmstvo
^ v- Za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski 80, fmančno-upravni 120, osmrtnice 90 lir. — MALI OGLASI: 30 lir beseda.	tržaškega tiska Trst 11-5374 — Za FLRJ: ADIT, DZS, Ljubljana, Stritarjeva ul. 3-1.. tel. 21-928. tekoči račun pr! Komunalni banki v Ljubljani ouo-ru/j-jo
Danes bo glasovanje o zaupnici novi vladi
Nenni opozarja demokristjansko levico j^bo odgovorna za klerofašizem
^epublikanci bodo glasovali proti zaupnici - Saragat predlaga izgovore glede Južne Tirolske - Malagodi napada delovanje ENI
jjjj.	(Od	našega	dopisnika)
• ~~ Jutri bosta govorila še dva zadnja go
te bo“„,v razPravi o programu Segnijeve vlade, nato ' ;6s ?.^?VanJe o resoluciji za zaupnico, ki jo je so b r	demokristj	anski poslanec Gui. Danes
ialist t Slavni govorniki Nenni, komunistični sindi-Iflj v<». liberalni vodi-
i(.i —“i nueraini voai-Mtei D ij republikanski
'»Sat .t-ale in Pa — Sa‘
!°5chin- ■	monarhist
teinu, 1 111 voditelj nacio ‘er fAj^narhistov Covelli i%n0 marzio ser po-
, ?;asoVaii bili* da bodo
ti 'ftter za zaupnico, pri t »4 vi J® Foschini zahteval '■ eio> »» u- ^ odločno ak-* .Kerini yiso*co Poadižje«.
"i »hnii«,, naiPrej kritiziral
Vlada.'.. kl i° »e
»ega • wna3višji izraz ka-%v0 v?adoraliZma>>’ Za Se"
da
služi
pa je izrazil
te j. .ad štiristranske je	Poudaril je,
,-al s'afell*t kongres PSI 'ža	1 udarec formuli
^ Udarec I3' ?rav tak smrt'
Jenil , pa, isti kongres
?! bib a domnevo, da bi Nine	b.a.. razpolago za
, „°. lcne operacije, J? samn )e «PSI na razpo-ititev a3 ve'ike stvari: za a »uemokratične baze
kalnosti’ Za borbo proti P'-Ha t i '-2a spremembo dtužk? i sloni italijan-sociaia;.:Pe je Fanfani
i
st
.ti
9 (|0
i*
glasove? po-vedeti, da s0 so-:,ll>0 Dgnr0vi na razpola-ftrE* tesniz Pogojem, da se rf«!!'neea 3 Politika demo-PolitiEriZnania v držaja??3 reševanja veli-
^ 4tazred»kl Za,nimaj° de'
H, ^'larisVk govoril o demo-
o
„lanskih
»»dni
kKe*r
to£.B 2g0lJ d£'
i^Vv psmie dejal’ da bb, »dlo ,,	1	ne	more	me-
>'■ £bl,rnih . metrom parla-& ti?0* fa?.ul ri' ampak ga [ astva?^e 1 samo kot po-
%lilkne Pogojev šir-■b^el ;'e Platforme«.
Sv »tjanlt?0’ da »e danes oh_ n&ka ieVica ---»a
K
r . m 1922, ko je « -.iza uanii Ljudski tHoe 1Pica '	»e	Povzro-
X t»Bsk djoo ki„ ,ar Je imelo , K !ka dem*'erofasizem. «Kr-
ltoii‘atlla nakrac'ia »e s t0
b(s; s sltra- Prirodno so.de-
fe. Upoštev?tidelnif0,: -v0
Ko ke Pinož?!3!.1 katoliške
itfKr1*
lu*,.
a C--"'"'““‘o, Qa se na kaa,Polltika JUV‘
■ A S^8«ijev *lenh na» b*
i> di v *rogram, neza-
‘»tert».v trenutkih
darski del Se-
ir * p|atnu. m\]V01‘* 0 vladnem f'v ! n'anjkaJe Nenni očital,
■m\*S gos,)od-,<Javna p°bu*
govora
%i-KuejanoivPlasanje struk-^‘Ota »» .neugodna S1, gosr, j3’	*	ustvarja
Sn a sliv°	e nevšeč-
(ov9 {e unl-le todko bo>' ^ d ala v- evamo, da
l° JlV*'Rotira°ra dokazuje, da vPrj*šanje struk-
L. Vki^O |, „	,	—	ni ou
Se na Pofitlk1*' Za JuK S s Piozno-f ne nudl
Sa?V.'ga- Tri gospodarski koL° Potrjuje da
S<CePtromrvat,vni bl°k
ta
VOr^v V6likih
S‘\e°vo^liUiPem delu i* Potr^.*nni P0U‘
Potrebno rešiti
nima nobene
ke «Eleftheria» piše, da je grški zunanji minister Averof poslal voditelju EOKA polkovniku Grivasu pismo, s katerim ga poziva, naj odobri londonski sporazum o Cipru. Iz Aten je odpotovalo okoli 1000 grških študentov Ciprčanov, da se udeležijo manifestacij ob povratku nadškofa Makariosa.
 «»------
Dullesovo posvetovanje v zvezi z Berlinom
WASHINGTON, 26. — Ameriški državni tajnik Dulles se je danes popoldne razgovarjal v bolnišnici več ko eno uro s svojimi glavnimi sodelavci o Berlinu. Razgovorov so se udeležili podtajnik Herter, pomočnik državnega tajnika za politične zadeve Murphy, po-
močnik drž. tajnika za evropske zadeve Livingstone Merchant in posebni Dullesov pomočnik Joseph Green.
Do sedaj se je Dulles razgovarjal samo po telefonu s Herterjem, ki ga je obveščal o vseh vprašanjih. Današnji sestanek kaže, da si je Dulles precej opomogel.
Predstavnik državnega departmaja je izjavil, da bi vsak sklep o okrepitvi ameriških sil v Evropi zaradi berlinske krize ostal tajen in bi ga sprejel odbor ameriških glavnih štabov. Dodal je, da mu ni nič znanega o taki možnosti.
ŽENEVA, 26. — Ravnateljstvo švicarske državne banke je danes sklenilo znižati o-brestno mero od 2,50 ha 2 odstotka, uradno obrestno mero za posojila na kavcijo pa od 3,50 na 3 odstotke.
Številna posvetovanja zaradi premogovne krize
Francija noče znižati proizvodnje - Danes razgovori v Rimu
•IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIItllllllllllMIIIIIIItllllllllllllMtfllllllllUHIIIHIIinMIHIIIIHIIIMHHMtMllltmilllllllllllllHIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIflllMINIIIItllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll
Mac Millan odšel v Kijev brez Hrušieva čeprav	so napovedali
V ponedeljek bo še zadnji razgovor med obema državnikoma Izjave angleškega predstavnika o govoru Hruščeva - Včeraj so govorili o kulturnih in trgovinskih odnosih
*v
to l(.
»v
^ ^lVd”no\V celod'-
!»lj» to e Tirolsk P°K‘lJi,nj'-•	»arn	„ e h‘l le re~
>
|S»»l^ala «Ždra“v1-
4?? d«ele».
V^ rt a «ornil odkrit-
&151-J."“H".?'"'-
V 4
centrizem nemogoč ter ponovno hvalil vlado levega centra.
Kritiziral pa je Segnijev zunanjepolitični program, ki «n_e upošteva novih teženj za možno pomiritev v svetu«. Za .Južno Tirolsko je predložil pogajanja med Italijo in Avstrijo, kajti «če so nemirneži na drugi strani meje, potem so tudi na naši«; obojim pa je treba odvzeti argumente. Končno je gospodarski del vladnega programa označil kot «najšibkej-ši del, ker je nastal iz sporazuma z liberalci in s silami izza njih«.
Liberalni voditelj Malagodi se je izgovarjal, da se «libe-ralni glasovi ne mešajo z nobenimi drugimi«; napadel je delovanje ENI, o katerem parlament ni nikoli razpravljal.
Rekel je, da ENI obdrži zase tiste dobičke, ki bi jih moral izročiti državi ter da deluje pod nelojalnimi konkurenčnimi pogoji ne samo do privatnikov, temveč tudi do ustanov, ki so pod nadzorstvom države. Izrazil se je proti novim davkom, ki bi omogočili ureditev zahtev javnih nameščencev.
Republikanski voditelj Reale je napovedal, da bodo republikanski poslanci glasovali proti zaupnici. Za Segnije-vo vlado je rekel, da je slabša od prejšnje, ker jo podpirajo desničarske sile, «čeprav Segnijeva osebnost zasluži spoštovanje in upoštevanje«.
Poudaril je tudi, da v vladnem programu ni nič glede izvajanja ustih določb, ki jih predvideva ustava. Za vladno zunanjo politiko pa je dejal, da se z njo v splošnem strinja.	A.	P.
, ——«»------
Protestna stavka kmetijskih delavcev na področju Rovija
ROVIGO. 26. — Tri sindikalne organizacije CGIL, CISL in UIL so opolnoči razglasile splošno 24-urno stavko kmetijskih delavcev zaradi položaja, ki je nastal na tem področju v zvezi z nezadovoljivo rešitvijo obvezne zaposlitve delovne sile v kmetijstvu.
Prefektura pa je medtem začela korake, da bi rešila spor.
 « »----
Makarios odpotuje jutri na Ciper
LONDON, 26. — Javili so, da bo nadškof Makarios odpotoval z letalom v	soboto
zjutraj na Ciper, od	koder
je bil izgnan pred tremi leti.
Na otok bo prišel v nedeljo, ker bo prespal v Rimu.
Glasilo grške liberalne stran- ..........................................................................  m...
Od včeraj	obse
po vsem ozemlju Rodezije
Tudi cafriški	nacionalni	kongres» je	v	Južni	Rodeziji	postavljen
izven zakona	in njegovi	voditelji	so	bili	aretirani	-	Niasa	zahteva
odcepitev od Južne in Severne Rodezije
PARIZ, 26. —• Francija ne bo zmanjšala svoje proizvodnje premoga. To je jasno povedal predsednik vlade De-bre podpredsedniku premogovne in jeklarske skupnosti Spierenburgu in dvema članoma skupnosti na današnjem razgovoru V pristojnih krogih ugotavljajo v zvezi s tem, da bo zaradi francoskega sklepa nemogoče razglasiti »stanje očitne krize« in s tem ne bo mogoče izvajati ukrepov, ki jih je mislila izvajati premogovna skupnost, da premaga sedanjo premogovno krizo v Evropi. Omenjena skupnost ne more namreč izvajati predvidenih sklepov brez sporazuma prizadetih držav.
Predsednik francoske vlade je izrekel prepričanje, da se sedanje težave omejujejo na Belgijo in da jih morajo zaradi tega rešiti samo belgijske oblasti. Vendar pa je Francija pripravljena odrediti socialne ukrepe, ki jih predvideva premogovna skupnost v korist belgijskim in nemškim rudarjem in načrt za evropsko reorganizacijo uvoza premoga.
V finančnih in sindikalnih krogih odobravajo Debrejev sklep in pripominjajo, da i-ma Francija «zdravo» premogovno proizvodnjo in zato ne more dopustiti, da bi se ta proizvodnja znižala, ker bi se s tem povečala brezposelnost in nezadovoljstvo med deiav-stvomi' ki je že hudo prizadeto z znanimi gospodarskimi ukrepi in zaradi gospodarske krize.
Po razgovoru z Debrejem je Spierenburg očitno pokazal nezadovoljstvo in izjavil: »Težko je predvidevati, ali bo mogoč sporazum med Parizom in skupnostjo.«
Nocoj je Spierenburg odpotoval v Rim, kjer se bo jutri razgovarjal s člani italijanske vlade o premogovni krizi. Drugi podpredsednik Coppe pa je odpotoval v Bonn, kjer se je o zadevi posvetoval s člani bonnske vlade.
Na današnjih razgovorih pa se niso mogli o ničemer sporazumeti in zato bodo razgovore nadaljevali jutri na seji sveta ministrov premogovne skupnosti v Luksemburgu.
KIJEV, 26. — Mac Millan je prispel skupno z zunanjim ministrom Selwynom Lloydom v Kijev. Hruščev, ki ga je imel spremljati, pa ni odpotoval, ker ga bolijo zobje. Mac Millana spremljata pomočnik zunanjega ministra Kuznjecov in sovjetski poslanik v Londonu Malik.
V britanskih pooblaščenih krogih izjavljajo, da se lahko reče, da so razgovori med Mac Millanom in Hru-ščevom že končani. Na novem sestanku, ki bo v ponedeljek, bodo pripravili končno poročilo. Pred današnjim odhodom v Kijev se je Mac Millan ponovno sestal s Hruščevom.
Agencija TASS poroča, da so danes nadaljevali razgovore o zadevah, ki se tičejo obeh držav, in to «v prisrčnem in prijateljskem ozračju«.
Britanski predstavnik je izjavil, da sta Mac Millan in Hruščev dosegla danes sporazum o kulturnih odnosih med obema državama. Govorila sta tudi o trgovinskih odnosih med obema državama. Mac Millan je dalje govoril s Hruščevom o nekaterih vprašanjih, ki jih je Hruščev omenil v svojem zadnjem govoru. Britanski predstavnik je izjavil, da je Mac Millan o-pozoril Hruščeva na resnost položaja, ki bi nastal z morebitnim enostranskim sovjet, skim sklepom glede Berlina.
Iz istih virov se je zvedelo tudi, da včerajšnji raz-
govori med Mac Millanom in Hruščevom niso prinesli nič novega v zvezi z mednarodnimi vprašanji in z Berlinom. V britanskih pooblaščenih krogih pravijo, da bo končno poročilo o razgovorih o-menilo samo sporazum o kulturnih odnosih in razgovore o trgovinski izmenjavi. Toda tudi o teh dveh vprašanjih bodo morali šele razpravljati strokovnjaki.
Zahodni opazovalci v Moskvi menijo, da SZ zelo verjetno ne bo sprejela zahodnega predloga, naj se skliče konferenca štirih na ravni zunanjih ministrov. Kakor je znano, je Hruščev predlagal neposredni sestanek predsednikov vlad. Mac Millan pa je mnenja, da so pogajanja med štirimi sedaj nujno potrebna. Ko je prispel danes v Kijev, je izjavil:	»Zadovoljen sem,
ko slišim besede o miru s pogajanji. To so velike besede. Prav to iščem. Pogajajmo se in bomo imeli mir«.
Mac Millan, ki bo po svojem obisku v Parizu in Bonnu, nedvomno odšel še v Wa-shington, bo verjetno predlagal, naj bi se vendarle sklicala konferenca najvišjih spričo dejstva, da ni mogoča kon-
'V
ik
M
L' „4V>U1,	oper..
\ t3* ter ’ Clalist«' ne-, » tlsti poudaril, da » s •kršA^1’ k' so pito? ae !v°jo 3tlska demo-
$tiv^vV6da-^r®Cii°
:»V
y,
A f1 0>
/
fi.
(3j
k-m - s !V°ra i! Mjem delu S sVakoto venni Polt“
S > 6v°NarTl 1 Amen‘
i
K>'v
(jr^V
9
oH
f-
p
ii»:
4 ,
Sl
da
demona je odprla
S,	,SKe
rt^>Ktal*nain V držl’ S thj^R n alternat’*
fehS?1 v obHwVliena v
toh C »e Ven slterna-
enn1,* “ K,ShUtocst Lama je
 ........
aiuSC v pj ^ellama,
V*1. i ‘<><Wrenci' L d« *aPo8u SeRnij
%i! ti t, bto*??SVi!‘> -- . »Peščen
prccejš-Ohsodil H	v pd mea
tota? ^ pi Samare aUl ‘očnici. La->je-- ter
“i '»ai -so,,:- ,-^bteščenci v>i izidov°>J». s
1 i«Povn-J-°. vla-
r*tek v
SALYSBURY (Južna Rodezija), 26. — Ministrski predsednik Južne Rodezije Sir Edgar Whitehead je davi po ro-diu objavil obsedno stanje v Južni Rodeziji. Obenem je bilo gibanje «afriški nacionalni kongres« proglašeno za ilegalno. Ponoči so že aretirali velik del njegovih voditeljev. Obsedno stanje velja tudi za Severno Rodezijo in Niuso.
Do teh ukrepov je prišlo zaradi neredov v raznih delih Niase, ki je združena v federacijo z Južno in Severno Rodezijo. Iz Južne Rodezije so že pred dnevi poslali v Niaso okrepitev in vpoklicali so tu di prostovaljce teritorialne
V°i"ibanje »afriški nacionalni kongres«, ki ima svoje središče v Blantyru v Niasi, se bori za večje pravice Afričanov in za ločitev Niase od Rodezije. Predsednik gibanja je dr. Hasting Banda, ki >n»a sedaj 53 let in je 40 let živel v »prostovoljnem izgnanstvu«, kot on imenuje svoje bivanje v Londonu, kjer je bil več časa zdravnik. V domačo deželo se je vrnil lani julija. Bandn in drugi afriški predstavniki so zahtevali od velike Britanije, naj se razveze federacija, ki je bila pred šestimi leti sklenjena med Niaso in obema Rodezijama. Prt tem trdjjo, da daje aedanja politična struktura vso oblast belim predstavnikom, medtem ko so Afričani vedno podrejeni.
Kongres je bojkotiral ne-
davne zvezne volitve ter označil štiri Afričane, ki so bili izvoljeni v zvezno skupščino kot predstavniki Niase, za slamnate može belcev. Vlada Južne Rodezije pa je že pred časom povedala, da je dr. Banda »nezaželen priseljenec«. V Južni Rodeziji pa je bil ustanovljen kongres septembra 1957 in ga vodi Jušua Nkomo, zavarovalni in trgovski agent ter bivši sindikalni funkcionar. Pred kakim tednom je bil v Gani.
Medtem ko velja ukrep o obsednem stanju v vseh treh teritorijih, velja ukrep proti afriškemu kongresu za sedaj samo v južni Rodeziji. Dr Banda je predsednik kongresa v Niasi in zato se ga ukrep še ne tiče osebno.
Vlada namerava predložiti parlamentu spremembo sedanje zakonodaje, ki ji ne daje dovolj močne oblasti zq nadzorstvo nad tistimi, ki »se postavljajo po robu zakonu«. V Niasi obvladujejo demonstran. ti glavne ceste, ki povezujejo deželo z vzhodno Afriko. In ker imajo demonstranti od včeraj zasedeno carinarnico v Fort Hillu na cesti iz Mbeje v Daresalam, ne morejo pristajati letala, ki prinašajo o-krepitve sever v Fort Hil-
Jasno je, da se bodo morali tudi v teh pokrajinah kolonizatorji spoprijazniti z mislijo, da bo treba prepustiti vodstvo dežel domačinom samim, ki postajajo siti kolonialnih
oblastnikov. Stavka afriških delavcev pri delih jezu za hi-drocentralo pri Karibi ima gotovo tudi političen značaj. Italijanska družba, ki gradi jez, je sicer pristala na zvišanje mezd za 50 odstotkov. Toda dejstvo, da ta ponudba še daleč ne more zadovoljiti zahtev delavcev, ki postavljajo zahtevo po trikratni sedanji mezdi, priča, da se domačini sedaj že zavedajo, da so izkoriščani in njih zahteva pomeni tudi politično prebujenje Predstavniki kolonialistov hite zatrjevati, da vodijo stavko predstavniki kongresa iz Niase ki so prišli v Karibo in dajejo navodila iz nekega skrivališča v gozdovih. Italijansko podjetje Impresit zaposluje 6000 delavcev.
Jez sedaj stražijo policijski organi in pripadniki Royal Rhodesian Regimenta, ki je močno oborožen. Delo na jezu nadaljujejo le z italijanskimi delavci, toda v skrčenem obse, gu; le na enem od 42 velikanskih cementnih blokov, ki u-stavljajo vodo reke.
Danes so v Karibo prispeli vladni funkcionarji vseh treh teritorijev Rodezije. Zvezni minister za električno energijo Barrow je izjavil, da hoče vlada nadaljevati sindikalne razgovore in da bo vsak poskus, te razgovore ovirati, zatrt. Podobno je včeraj izjavil minister za delo.
Vesti, ki prihajajo iz raznih predelov Niase. potrjujejo, da je stanje povsod zelo napeto.
ferenca zunanjih ministrov. Taka konferenca pa ne bi bila mogoča, če bi SZ vztrajala pri predlaganem dnevnem re_ du.
S sovjetske strani pa so mnenja, da s0 Eisenhovverje-ve izjave o sklenitvi nenapadalne pogodbe med državami NATO in državami varšavskega pakta «precej spodbudne«.
Predstavnik britanske delegacije je izjavil, da so v zadnjih dveh dneh med političnimi razgovori govorili predvsem o nemškem vprašanju in o Berlinu. »Konec koncev,« je izjavil predstavnik, »govor Hruščeva ni bila grda stvar, ker omogoča Mac Millanu. da postavlja jasna vprašanja o jasnih točkah, ki iih je o-menil sovjetski ministrski predsednik.«
Predstavnik je dodal, da je namen potovanja britanske delegacije »poizvedovati« in ne »pogajati se«. Zaradi tega nudi govor Hruščeva priložnost, »temeljito spoznati sovjetsko stališče do evropskih vprašanj«.
Na koncu ugotavljajo da je dobro, da je Hruščev govoril kmalu po prihodu britanske delegacije v Sovjetsko zvezo, namesto da bi govoril po njenem odhodu.
Predstavnik ameriškega državnega departmaja je na vprašanje, ali bo Mac Millan prišel v VVashington po obisku v SZ, samo potrdil izjavo predsednika Eisenhowerja, da sedaj ni o tem nobenega končnega načrta. Dodal je, da sedaj ne more najmanj komentirati razgovorov Mac Millana s sovjetskimi voditelji.
V Londonu ni hotel predstavnik Foreign Officea na svoji tiskovni konferenci komentirati sedanjih razgovorov Mac Millana v Moskvi. Tisk, ki je blizu konservativne stranke, je govor Hruščeva ko. mentiral danes na enak način kakor predstavnik angleške delegacije v Moskvi.
Po prvotni napetosti so v ponudbi Hruščeva, da spremlja Mac Millana v Kijev, videli opazovalci znak razjasnitve ozračja. Toda popoldne so javili, da Hruščeva bolijo zobje in da ne more odpotovati; vendar pa mu to ni preprečilo da bi sprejel iraško delegacijo. Zaradi tega se je v zahodnih krogih znova pojavil pesimizem.
V Londonu z zagrenjenostjo gledajo na reakcijo iz zahodnih prestolnic, zlasti pa na Eisenhovverjevo zavrnitev predloga za konferenco najvišjih, za katero se Angleži tako zavzemajo. Poleg tega so v Londonu neugodno sprejeli nenadno napoved sestanka med Adenauerjem in De Gaul-lom, še preden bo Mac Millan lahko poročal o svojih razgovorih.
 «>-------
mokristjanov
Predstavniki Volkspartei (e-najst), MSI (2), PLI (1) in še eden pa so se glasovanja vzdržali.
Avstrijski podtajnik za zunanje zadeve, socialist Krei-sky, je imel govor, v katerem je obravnaval tudi južnotirol sko vprašanje. Njegove bese-se bi se lahko zdele zelo prepričljive, vendar bi jih moral nasloviti tudi — nase. Ce ne drugače, bo mogoče na kaj takega pomislil, ko ho preči-tal članek v londonskem »Timesu« o južnotirolskem vpra šanju. List pamreč pravi, da bi se avstrijska vlada morala odreči vsakemu vmešavanju ter se spomniti, da pritožbe slovenske manjšine na Koroškem niso mnogo drugačne od pritožb Južnih Tirolcev.
Mcnderes v Turčiji
ISTANBUL, 26. — Predsednik turške vlade Adnan Men-deres je prispel nocoj iz Londona v Istanbul. Spremljajo ga trije drugi člani turške delegacije, ki so se rešili pri znani letalski nesreči ter zunanji minister Zorlu in nekateri drugi visoki funkcionarji zunanjega ministrstva.
Nauk «Timeaa> avstrijski vladi
RIM, 26. — Tudi danes je nekaj tisoč študentov v Rimu demonstriralo v zvezi z vpra šanjem Južne Tirolske. V bližini avstrijskega konzulata je policija začela demonstrante razganjati. Proti policiji, ki j« kakih 20 demonstrantov aretirala, je priletelo nekaj kame-nja. Baje je šest policajev ra njenih.
V Bocnu je danes na tretj dan zasedanja deželnega sveta predstavnik socialistov predlagal nezaupnico deželnemu odboru. Za predlog je bilo oddanih 8 glasov levice, proti pa je glasovalo 21 de-
Hruščev o koristnosti sestanka z Eisenhowerjem in De Gaullom
0 razgovorih z Mac Millanom - SZ ne misli reševati berlinskega vprašanja s silo ■ Na Poljskem je zelo malo sovjetskih čet, v CSR pa jih sploh ni več
MOSKVA, 26. — Med razgovorom, ki ga je imel v torek s člani izvršnega odbora svetovnega sveta za mir, je Hruščev izjavil, da tudi «če ne bi sedanji razgovori z Mac Millanom pripeljali do sporazuma, bi rezultat bil kljub temu pozitiven«. Hruščev je tudi izjar vil, da bi bil sestanek z gen. De Gaullom «zaželen in koristen«.
Član tajništva omenjene-
ga sveta DtAstier de la Vi-gerie je Hruščeva vprašal, ah se mu zdi, da je zaželen sestanek z gen. De Gaullom, kakršnega je imel predsednik francoske vlade s sovjetskimi voditelji leta 1944. Hruščev je odgovoril: «Vsak sestanek z državnimi poglavarji, zlasti pa z Eisenho-v-erjem in gen. De Gaullom lahko ugodno vpliva na položaj v Srednji Evropi. Naklonjen sem sestanku z državnimi poglavarji in sem to povedal predsedniku Ei-senhovverju. Sestanek z gen. De Gaullom bi bil koristen in zaželen.«
O sovjetsko-francoskih odnosih je Hruščev izjavil, da je Sovjetska zveza odpovedala obrambno pogodbo med obema državama, in je dodal, da ta pogodba ni imela več nobenega pomena, ko je Zahodna Nemčija vstopila v NATO. Ponovil pa je, da je pripravljen podpisati z drugimi državami in tudi s Francijo pogodbe o prijateljstvu in nenapadanju.
Na istem razgovoru je Hruščev izjavil, da je «zelo zadovoljen s potekom sedanjih razgovorov z Mac Millanom« in je dodal, da se razgovori «nadaljujejo bolj ugodno kakor je on predvideval«.
Nato je Hruščev izjavil, da Sovjetska zveza nima nobenega namena rešiti s silo vprašanje Berlina. Poudaril je, da vzhodnonemške oblasti že zdavnaj nadzorujejo civilni promet z zahodnim delom Berlina in da gre sedaj za vojaški promet. Izjavil je tudi, da je izključena blokada proti zahodnemu Berlinu.
Zatem je izrekel ..presenečenje nad tem, da rta Zahodu očitajo SZ, da misli na morebitni podpis mirovne pogodbe samo z Vzhodno Nemčijo. Pri tem je vprašal, ali niso zahodne države ravnale na enak način glede Japonske, ko so podpisale z njo ločeno mirovno pogodbo.
Dalje je Hruščev izjavil, da ni mogoče sprejeti zahodnih zahtev, naj bi napravili iz Berlina eno samo mesto z združitvijo vzhodnih in zahodnih sektorjev. Dodal je. da bi to pomenilo spremeniti meje v škodo Vzhodne Nemčije. Prav tako je poudaril, da je izključena možnost, da bi iz vzhodnega Berlina napravili kapitalističen Berlin, kakor tudi da bi iz zahodnega Berlina napravili socialističen Berlin. Hruščev je tudi izrekel presenečenje nad dejstvom, da, čeprav na Zahodu omenjajo številne ideje za rešitev berlinskega in nemškega vprašanja, ne omenijo no-
bene od teh v uradnih notah, ki so jih poslali v Moskvo.
Predsednik sovjetske vlade je govoril tudi o umiku tujih čet iz Evrope. Izjavil je, da ne razume, čemu se zahodne vlade bojijo nekaj takega. Ce bi se Američani vrnili domov, je dodal Hruščev, bi se »glavnina« -zahodnih in vzhodnih čet na ta način oddaljila od Srednje Evrope. Kajti sovjetskim četam, ki so v Sibiriji, bi bilo potrebno za prihod v Nemčijo prav toliko časa, kakor ameriškim četam, da pridejo iz ZDA. Hruščev je tudi izjavil, da bi na Zahodu bili zelo presenečeni, če bi zvedeli o zelo majhnem številu sovjetskih čet na Poljskem. Poudaril je tudi, da ni niti enega samega sovjetskega vojaka v CSR. Dodal je, da vsekakor ne bi bilo prav, da bi SZ umaknila vse svoje čete iz držav Vzhodne Evrope, če ne bi zahodne države umaknile svojih iz Zahodne Nemčije.
Člani omenjenega sveta, ki so o vsem tem poročali na današnji tiskovni konferenci, so izjavili, da bi bil Hruščev zadovoljen, če bi Eisenhower povedal svoje mnenje, kar se I tiče morebitnega potovanja Hruščeva v ZDA. Hruščev je tudi poudaril, da, če bi hotel Eisenhower priti v SZ, bi bil dobrodošel. V primeru, da bi bil truden, bi imel vso možnost počivati ob obali Črnega morja.
Na koncu je Hruščev kritiziral »diskriminacijo«, na podlagi katere so dovolili Miko-janu obisk v ZDA, ne pa Hru-ščevu. Vse to je Hruščev govoril, prede.: je imel svoj zadnji govor.
Poškodovani podmorski kabii
WASHINGTON, 26. — Ameriška vojna mornarica je poslala danes na področje okoli Nove Škotske vojno ladjo «Roy H. Hale«, ker so ugotovili, da je bilo več podmorskih kablov poškodovanih, ali pa pretrganih. Kabli so bili poškodovani približno 150 milj od New Fundlanda, kjer vedno križari mnogo tujih ribiških ladij. Poleg vojne ladje so na področje poslali tudi nekaj izvidniških letal.
Omenjena ameriška vojna ladja je ustavila sovjetsko ribiško ladjo «Novosibirsk», ki so jo nato mornarji preiskali.
Ameriški državni, departma je javil, da so Operacijo izvršili na podlagi pogodbe o zaščiti mednarodnih podmorskih kablov iz leta 1884, zato da ugotovijo, ali so bili kabli poškodovani namenoma ali pa iz nemarnosti.
Sovjetska ribiška ladja je
•iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiii
Jugoslovanski tisk o procesu v Florenci
Potek procesa je dokazal vso nesmiselnost obtožnice
nato odplula proti severu. Predstavnik Bele hiše Hager* ty je izjavil, da je predsednik vedel, da so na področje poslali vojno ladjo, ni pa dal ukaza, naj pošljejo vojake na sovjetsko ladjo.
Močna eksplozija v atomskem centru
READING, 26. — Danes dopoldne je prišlo v britanskem poskusnem centru atomskega orožja v Aldermastonu blizu Readinga do hude eksplozije. V tem centru izdelujejo angleške vodikove bombe.
Uradno poročilo je javilo, da sta bili pri eksploziji dve osebi ubiti ena pa ranjena. Ni pa nikake nevarnosti pred radioaktivnostjo. V poskusnem centru poudarjajo, da gre le za »konvencionalno« eksplozijo, ki se je pripetila, ko so z nekega avtomobila razkladali neko eksplozivno snov.
Poskusni center v Aldermastonu se nahaja okrog 55 km od Londona.
Lani je prišlo v Aldermastonu do protestnih demonstracij proti jedrski oborožitvi.  «»-----------------
Jutri podpis sporazuma med Anglijo in ZAR
KAIRO. 26. — Agencija za Srednji vzhod javlja da bodo angleško - egiptovski finančni sporazum, ki je bil parafiran 16. januarja, podpisali v soboto. To so uradno sporočili tudi v Londonu. V ta namen bo tajnik za gospodarstvo v angleškem zakladnem ministrstvu Frederick Erni odpotoval jutri iz Londona v Kairo, da podpiše sporazum.
Dokončno so se sporazumeli po današnjem dčlgem govoru predsednika Mednarodne ban. ke Blacka z ministrom za gospodarstvo ZAR.
Albanska vlada ne spoštuje osnovnih načel mednarodnega pomorskega prava in ogroža življenje jugoslovanskih mornarjev
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, 26. — Današnje beograjsko časopisje objavlja obširna poročila o včerajšnjem zaslišanju u-glednih italijanskih osebnosti na procesu proti bivšim partizanom v Florenci. Dosedanji potek procesa in izjave prič so pokazale, ugotavlja jugoslovansko časopisje, ne le vso nesmiselnost obtožnice, temveč je hkrati postalo jasno, da so se na sodišču kot obremenilne priče pojavili pretežno sodelavci okupatorja, medtem ko je večina prič obrambe sodelovala na ta alt oni način s partizanskim gibanjem. Opazovalec na tem čudnem procesu se ne more otresti vtisa, da se danes, ko med obema državama obstajajo dobri odnosi, žele maščevati tistim, ki so se borili za skupno stvar, to je za izgon nemških okupatorjev z italijanskega in jugoslovanskega ozemlja. Vsaka, pa četudi blaga obsodba bivših udeležencev partizanskega gibanja v Be neški Sloveniji bi bila zato zelo krivična.
Jugoslovanska vlada je obtožila danes albanske pomorske oblasti, da ne spoštujejo osnovnih načel mednarodnega pomorskega prava, da ograža-jo življenje jugoslovanskih mornarjev, da onemogočajo normalno oskrbo in poslovanje jugoslovanski!! ladij v albanskih pristaniščih, in je o-pozorila albansko vlado na po-
sledice in na odgovornost ta- jem odhoda v mesto, ne dovo-
kega ravnanja.
V noti, ki je bila izročena odpravniku albanskega poslaništva v Beogradu Rakunacu, se ugotavlja, da je albanska vlada iz nerazumljivih razlogov zavrnila večkratni predlog jugoslovanske vlade, da se sklene sporazum o recipročnem ravnanju s trgovinskimi ladjami v skladu z načeli pomorske prakse in mednarodne konvencije, ki bi odstranil težave, ki jih ustvarjajo albanske oblasti jugoslovanskim ladjam v albanskih pristaniščih. Zadnje čase pa so albanske pomorske oblasti še povečale svoje diskriminacijsko ravnanje in uvedle režim, ki krši najosnovnejša načela mednarodnega pomorskega prava, ki jamči vsem ladjam svoboden prehod skozi teritorialne vode v primeru, ko gre za nenapadalni prehod.
Jugoslovanska vlada ugotav. lja, da so albanske pomorske oblasti z grožnjami, da bodo uporabile orožje, prisilile jugoslovanske trgovske ladje »Pelješac« in «Lastovo», da spremenita smer vožnje, ravno tako so albanske pomorske oblasti prisilile jugoslovanske ladje »Drina«, »Volosko« in »Slap« ki so zaradi slabega vremena v skladu z mednarodnimi predpisi poiskale zavetje v albanskih pristaniščih, da nadaljujejo vožnjo in »o s tem prekršile ne le mednarodne predpise, temveč osnovne predpise človečnosti. V albanskih pristaniščih albanske pomorske oblasti namenoma zavlačujejo vkrcavanje in izkrcavanje tovora jugoslovanskih ladij, ne dovoljujejo mornac
Ijujejo jugoslovanskim ladjam da se oskrbijo z neobhodno potrebno hrano in vodo tudi v primerih, če so prisiljene ostati po več tednov v albanskih pristaniščih, ne dovoljujejo celo, da se hrana in voda prenese z ene jugoslovanske ladje na drugo. Poleg tega pa niso redki primeri, da albanski organi žalijo jugoslovanske mornarje. Vlada Jugoslavije zahteva od albanske vlade da stori korake, da se preneha tako ravnanje, ki ogroža normalne pomorske zveze med obema državama in otežkoča vzdrževanje rednega pomor, skega prometa v tem delu Jadranskega morja »Ce se bo to ravnanje nadaljevalo,« zaključuje jugoslo. vanska nota, «bo odgovornost za posledice, ki lahko nastanejo, padla izključno na vla do Albanije.#
Zvezni izvršni svet Jugosla vije je na današnji seji ugotovil, da so bile do sedaj u-spešno rešene vse naloge perspektivnega načrta in da so bili doseženi zadovoljivi rezultati za povečanje življenjske ravni prebivalstva, posebno delavcev in nameščencev. Zvezni izvršni svet je nadalje sprejel vrsto sklepov s področja gospodarstva, med njimi sklep o ustanovitvi skupnih rezervnih skladov gospodarskih podjetij, sklep o nadaljnjem razvoju tekstilne in papirne industrije, določil je sredstva, ki bodo uporabljena v tekočem letu za gradnjo hi-droeentral za gospodarski raz. voj Makedonije, Crne gore, Kosmeta, prometa in turizma.
B. B.
Veliko belo brodovje»
NEW YORK, 26. — Demokratični senator Humphrey je po televiziji predlagal, naj ZDA ustanovijo «veliko belo brodovje« bolniških ladij in trgovskih ladij primernih za prevažanje živil. To brodovje bi lahko deloma sestavljale vojne ladje, ki so izven rabe. Humphrey je pripomnil, da bi to »povsod prikazalo ZDA z njih prave strani, to je s strani pravega činitelja miru«. Brodovje naj bi posredovalo kjer koli v primeru nesreč, epidemij ali pomanjkanja.
 «# -----
^Das Tagcbueh* kritizira
Wcdenigov odlok
CELOVEC, 26. — Napredni avstrijski časopis «Das Tage-buch« objavlja članek, v katerem poudarja, da razpis Koroškega deželnega glavarja od septembra lani resno ogroža pravice slovenske manjšine. V članku, ki ga je napisal profesor celovške učiteljske šole Hellmut Scharf, se poudarja, da ukinitev slovenskega pouka na Koroškem niso zahtevali vzgojni razlogi, temveč duh narodne nestrpnosti in nadutosti, pred katero so popustili koroški politiki, od katerih so nekateri bili sami žrtve nacionalsocialistov. List opozarja na položaj Slovencev po prvi svetovni vojni, na preganjanje za časa Hitlerja in opozarja na nevarne posledice ponovne povojne aktivnosti šovinističnih in nacionalističnih krogov.
Tito in Naser
na
DAMASK, 26. — Na poti po Siriji je predsednik Tito s soprogo v spremstvu predsednika Naserja in jemenskega prestolonaslednika princa El Ba-dra in drugih osebnosti prispel sinoči v mesto Hama. Na vsej poti od Homsa do Hame je prebivalstvo navdušeno pozdravljalo visokega gosta. Kolona avtomobilov se je le s težavo piebila skozi množico do magistrata, kjer se je sprejem Titu spremenil v zborovanje, na katerem so govorili Naser, Tito in jemenski prestolonaslednik El Badr.
Iraška delegacija
v
MOSKVA, 26. — Iraška vlad-na delegacija, ki je na obisku v Sovjetski zvezi, in ki jo vodi minister za gospodarstvo Ibrahim Kubah, se je danes razgovarjala s predsednikom državne komisije za načrtovanje Kuzminom Razgovora so se udeležili tudi številni sovjetski gospodarstveniki.
Druga iraška delegacija p« je odpotovala danes iz Bagdada v Vzhodno Nemčijo kjer bo obiskala semenj v Leipzigu.
PRIMORSKI DNEVNIK
— 2 —
27. februarja®
Vreme včeraj: NajviSja temperatura 10,6, najnižja 4,3, zračni tlak 1028,3, veter zahod nik 2 km, vlaga 68 odst., nebo jasno, morje mirno, temperatura morja 9,2.
Tržaški dnevnik
Danes, PETEK, 27. febru«J»
Gabrijel	a,
S ono e vzide ob 6,48 in 17.47. Dolžina dneva 10.48. ■v» vzide ob 22.59 In zatone ®	'
Jutri, SOBOTA, 28. (ebr»«J* Koman
Po razpravi v tržaškem občinskem svetu
Zakulisna dejavnost vprašanja ureditve Ul.
okoli
Giulia
Zakaj ni prišlo do koordinacije dela med občinsko upravo in Acegat? 0 vprašanju tramvajskih prog naj občinski svet čimprej razpravlja
Med razpravo o popravilu Ulice Giulia in o tramvajskih progah, ki vozijo po tej ulici, je odbornik za občinska industrijska podjetja povedal v svojem poročilu, da so bila 'dela začeta, ne da bi pravočasno obvestili podjetje Acegat o teh delih, da bi lahko sestavili točen načrt za koordinacijo del in zlasti, da bi se pred začetkom del dogovorili, kako bo rešeno vprašanje pre. voza prebivalstva s tramvaji ali kakimi drugimi prevoznimi sredstvi. Zaradi tega, je dejal odbornik, se je podjetje Acegat znašlo pred izvršenim dejstvom in je moralo z veliko zamudo začeti misliti, kako rešiti to vprašanje.
Pomisliti je treba, da običajno vozijo po tej ulici štiri tramvajske proge, in sicer proge št. 2, 3, 6 in 9. Te proge povezujejo velik del mesta in predmestja z mestnim središčem s pristaniščem pri Sv. Andreju in z ladjedelnicami. Zato je bilo treba še pred začetkom del rešiti vprašanje, kako začasno urediti prevoz potnikov, ki ne morejo ostati odrezani od središča mesta in predvsem od svojih delovnih mest. V resnici pa se je zgodilo prav nasprotno. Občina je začela z razkopavanjem U-lice Giulia, ne da bi prej rešila to osnovno vprašanje z Ace-gatom. Odbornik za javna dela Geppi je v tej zvezi pojasnil, da je morala občina čimprej začeti z deli, ker je morala v najkrajšem času izkoristiti del vsote od 2 milijard lir, ki jih je dobila od vlade za nujna javna dela, ker bi v nasprotnem primeru občina ta denar zgubila. Zato je pre-iektumi komisar, ki je do pre. teklega oktobra začasno upravljal občino, določil 150 milijonov lir za preureditev Ulice Giulia.
Prefekturni komisar je pravilno ravnal, da je določil ta denar za popravilo Ulice Giulia. Toda ni bilo treba tako hitro začeti z glavnimi deli, oziroma so morali vsaj toliko počakati da bi se prej sporazumeli z Acegatom, kako rešiti vprašanje prevoza potnikov.
Kljub temu pa se nam še vedno vsiljuje vprašanje, zakaj podjetje Acegat in občinski odbor nista takoj ob za-
tramvajskih prog. Zdi se nam, da tukaj nekaj ni v redu. Ne moremo verjeti, da jih je šele resolucija svetovalcev dr. De kleve, dr. Pincherla, Muslina in Borghesa spomnila na to važno vprašanje. Nasprotno Resolucija je bila predložena prav zaradi govoric ki so se vztrajno širile po mestu in zlasti med tramvajskimi u-službenci. da namerava vodstvo Acegata takoj ukiniti vse omenjene tramvajske proge, začasno izročiti zasebnikom prevoz potnikov z avtobusi in po končanih delih spremeniti vse tramvajske proge v trolej-busne ali avtobusne, kar bi povzročilo da bi ostalo okrog 200 tramvajskih uslužbencev brez dela.
Zdi se, da je vodstvo Acegata ponudilo nekaterim zasebnim prevoznim podjetjem, naj prevzamejo začasni prevoz potnikov z avtobusi za približno dve leti. Zdi se tudi, da ni nihče hotel sprejeti te ponudbe, ker se zasebnikom ni izplačalo kupiti večjega števila avtobusov za tako kratko dobo. Zato naj bi ti načrti vodstva Acegata propadli. Poleg tega se je tudi izvedelo, da se je vodstvo Acegata pogajalo z nekaterimi mestnimi prevoznimi podjetji v Italiji za prodajo vseh tramvajskih vozov. To je potrdil v občinskem svetu tudi inž. Visintin, ki pa je pripomnil, da je bila ta ponudba samo orientacijskega značaja, da bi zvedeli, koliko je sedaj vreden tramvajski park.
Vse to nas vodi do logičnega sklepa, da je podjetje A-cegat sedaj prisiljeno čimprej najti začasno rešitev prevoza potnikov po Ulici Giulia, ker so mu za sedaj splahneli načrti za takojšnjo odpravo tramvajskih prog. Zato sedaj Acegat predlaga postavitev začasnega enosmernega tramvajskega tira ob levi strani U-lice Giulia da omogoči zasilno vožnjo tramvajev, dokler bodo trajala podzemeljska in cestna dela. Glede te rešitve pa je odbornik za javna dela izjavil, da bodo začasno postavljene tračnice ovirale delo za ureditev struge potoka in obnovitev cestišča. Zaradi tega, je dejal, se bodo dela zavlekla. Podjetje Acegat pa bo moralo plačati odškodnino
četku del začela proučevati j gradbenemu podjetju, ki ne vprašanje prevoza potnikov, bo moralo pravočasno končati ki se poslužujejo kar štirih I del. Kot torej vidimo, bo ob-
			
Uspešno zaključena policijska akcija
Dva nevarna vlomilca končno za rešetkami
Policija ju je izsledila zaradi krvavega robca, ki ga je eden od vlomilcev pustil na kraju vloma
VJojni v stanovanja so povzročali agentom letečega oddelka precejšnje skrbi. Vodje si niso dali miru in so jesta-vili ekipo, ki je imela nalogo proučiti posamezne vlome, da bi na podlagi «tehnike» prišli do tatov ki so na policiji registrirani tudi po načinu njihovega dela. Sicer je policijskim organom prišla sreča na
Umberto Stupar
pomoč. Septembra lani so neznanci vlomili v stanovanje A-delme Marchesan por. Vascot-to v Vicolo Castagneto. Tu so neznanci razbili šipe na oknu in pri tem se je nekdo tudi ranil. Dokaz temu sta bila dva precej krvava robca na kraju tatvine.
Agenti so se oprijeli te sledi in začeli poizvedovati, če je bil kdo od njim znanih elementov v tistih dneh ranjen. Vrhu tega so se zanimali, če je kdo skušal prodajati zlatnino, Vi je izginila Vascottovi. Najprej so ugotovili, da je res 48-letni Umberto Stupar iz Ul. Fondares ssušal razpečati zlatnino. Izvedeli so tudi, da je imel mož v septembru obvezano roko. Ni bilo torej nobenega dvoma, da je imel Stupar prste pri tej tatvini. Po šestih dneh iskanja so ga iztaknili in mu začeli izpraševati vest. Toda mož je trdovratno tajil vse tatvine, katerih so ga obtoževali. Priznal je le ono v škodo Marchesanove. Pri tem pa je izjavil, da mu je pomagal 43 let stan Ger-mano Anich iz Ul. Aldraga. Anich je tudi že znan in je šele pred poldrugim letom prišel iz Portolongona, kjer je presedel 18 let ječe. Anich je bil bolj «mehak». Povedal je, Vomu sta prodala ukradeno zlatnino, in s tem dal možnost policijskim organom da so •-
retirali 50-letnega brivca Giordana Englara iz Ul. Zorutti. V njegovem in materinem stanovanju so agenti zbrali skoraj vse ukradene stvari, kot n. pr. zlatnino, fotografski in brivski aparat itd. v skupni vrednosti milijon lir. TaVo sta tata morala pod težo dokazov v obliki ukradenega blaga priznati kar 9 vlomov, od katerih 8 v stanovanja. Pri tem svojem «delu» sta si nabrala za približno 2,500.000 lir blaga in denarja.
Zanimivo je, (la je /Aniclg med vlomom v stanovanje Giueeppine Nardin por. Fran-ceschini iz Ul. Dazzaretto Vec-chio 5 spravil v žep okoli 900.000 lir v gotovini. Pajdašu pa je rekel, da je našel le 55 tisočakov in od teh mu je »pošteno* izročil polovico »dobička*. Kakor se vidi, sta se tudi varala med seboj. Bila pa sta tudi prevarana. Linu Punisu iz Ul. panebianco sta namreč izročila s prošnjo, da jima proda, zlat novec iz časov Umberta I. Punis je novec prodal goriškemu urarju Vir-giliju Russianu iz Ul. Manzo-ni a denar si je pridržal. Stuparju in Anichu se je zlagal, da so ga zasledovali policaji, zaradi česar je novec vrgel v stranišče. Pripomniti je tudi treba, da nista venomer skupaj kradla. Včasih se je Stupar tudi sam spravil na krajo
4
Germano Anich
in je pobral vse, kar mu je prišlo pod roko, seveda tudi dinarje in dolarje. Isto velja tudi za Anicha. Sedaj pa sta oba končala za rešetkami, medtem ko so Englara, Punisa in Goričana Russiana, ki so jih obtožili zatajevanja ukradenega blaga, izpustiLi na začaano svobod«.
činsko podjetje Acegat ponovno oškodovano.
Sedaj pa se že postavlja vprašanje, kako namerava A-cegat dokončno urediti vprašanje tramvajskih prog po U-lici Giulia. O tem bo moral občinski svet čimprej razpravljati, da se ne bo zgodilo, da bodo morali po končanih delih ponovno razkopavati cesto za namestitev stalnih tramvajskih tračnic, ali pa da bodo postavili občinske svetovalce pred izvršeno dejstvo, da bi namreč odpravili vse tramvaj, ske proge, ne da bi o tem razpravljal in sklepal občinski svet.
PRISPEVAJTE ZA DIJAŠKO MATICO!
TUDI VČERAJ MANIFESTACIJE DIJAKOV
Sovražni letaki proti slovenski šoli
Tudi včeraj je skupina dijakov realne gimnazije »Gugliel-mo Oberdan«, trgovske šole »Gian Rinaldo Carli* ter navtične šole zapustila šolski pouk in manifestirala po mestnih ulicah za Poadižje. Povorka, ki se je razvila zlasti v središču mesta, se je ustavljala pred šolami, katerih dijaki niso hoteli zapustiti pouka in demonstrirati.
Policija je 'ojačila službo pred avstrijskim konzulatom, da bi preprečila sovražne manifestacije.
Zvedeli smo, da so neznanci pred nekaterimi slovenskimi šolami raztrosili grozilne letake proti slovenskim šolam, zlasti pred poslopjem v Rojanu, kjer sta slovenska osnovna šola in slovenska industrijska strokovna šola. Organi javne varnosti so poizvedovali glede tega pri šolskem slugi v Rojanu in ga zaprosili, naj jih nemudoma obvesti, če bi kaj zapazil.
Pričakujemo, da bo policija končno vendarle izsledila in prijavila sodišču za primerno | kazen nestrpneže, ki ogrožajo mir in so pripravljeni tudi na I zločinska dejanja.
Včeraj kar dva samomora
Fiksna ideja in huda bolezen sta ga pripravili do samomora
Nesrečnež se je na podstrešju domače hiše obesil - Samota in živčna razrvanost sta žensko napotili, da si je s plinom vzela življenje
Fiksna ideja, da ga nekdo stalno zasieduje, in pa zahrbtna bolezen sta popolnoma izčrpala 49 let starega Franca Rebulo iz Slivnega št. 2. Njegovi živci so včeraj odpovedali in čeprav je njegova 80-letna mati Marija 2užek pazila na sina kot na svoje oko, ni mogla preprečiti tragedije, katero je verjetno pričakovala in se je je bala.
Rebula je včeraj zjutraj o-koli 9,30 izrabil zaposlenost matere in se odpravil na podstrešje. Tu je na srednji tram privezal vrv in si jo zavil o-koli vratu.
Mati ga je iskala po hiši in okolici: toda o njenem Francu ni bilo nobenega sledu. Sele kasneje se je domislila na podstrešje in je šla tudi tja pogledat. Ob pogledu na obešenega sina je priletna žen-
IIIIHIIIII.......... mul,1111,1 M  ..............................................................................111	HUM	l|	IIIIIIIHMIIIIII Ulili lllllll 11111111111III
Zavrnjen že sprejet okvirni sporazum
Zaradi nerazumevanja komisarske spet zaostren spor v Delavskih zadrugah
Seja izvršnega odbora pokrajinske zveze prehrambene stroke CGIL - Neuspešna pogajanja zaradi odpustov v podjetju SALDA
Spor v Delavskih zadrugah se je nenadoma zaostril zaradi nerazumevanja in trmastega stališča komisarske u-prave, ki je odbila okvirni sporazum, ki je bil dosežen 17. t. m. na Uradu za delo in sta ga podpisali obe sindikalni organizaciji. S tem sporazumom bi rešili vrsto vpra. šanj, preprečili množično predajo prodajaln v družinsko u-pravo in uredili zadevo o neposredni upravi mesnic Odklonilno stališče dosedanje u-prave zadrug pa je spravilo vso zadevo na stari tir
Izvršni odbor pokrajinske zveze prehrambene stroke FI IdEA - CGIL je na svoji seji razpravljal o novem položa. ju in ostro obsodil ravnanje komisarske uprave zadrug. Pri tem je pooblastil pokrajinsko tajništvo Delavske zveze CGIL, naj, se dogovori s sindikalno organizacijo CISL za energično sindikalno akcijo, da bi prišlo do rešitve spornih vprašanj, predvsem pa do demokratizacije Delavskih zadrug z izvolitvijo novega u-pravnega odbora, kakor ga predvideva pravilnik DZ, ki so ga člani odobrili leta 1922. Omenjeni odbor obenem poziva vse člane in kliente Delavskih zadrug, naj podprejo borbo nameščencev DZ in
■	j:i__i_u_ —:________::
tega zakon predvideva za kamione največ 50 km na uro po vseh cestah, za avtobuse pa največ 60 km na uro. Predstavniki levice pa so glede kamionov in avtobusov predlagali mejo 60 oziroma 70 km na uro.	,
Danes zborovanje
delavcev «Felszcj>y>
sindikalnih organizacij da bosta ministrstvo za delo ter vladni generalni komisar čimprej poskrbela za demokratično upravo zadrug, ki je nujno potrebna, da se reši ta važna ustanova.
Omenimo naj, da je sporazum, do katerega je prišlo 17. t. m., med drugim določal, da bodo ponovno sprejeli za stalno na delo blagajničarke, ki so bile zaposlene v mesnicah, dokler so bile te v neposredni upravi podjetja; da bo uprava proučila prevzem v neposredno upravo mesnic; da se bo podjetje obvezalo, da zagotovi stalno zaposlitev tudi onim uslužbencem, ki bi morali biti odpuščeni pri morebitni oddaji mesnic v osebno upravo; da bodo proučili in uredili nekatera vprašanja glede novega urnika v raznih oddelkih in da bodo priznali ugodnosti o-sebju, ki so ga odpustili v avgustu in nato ponovno sprejeli v službo, in sicer glede počitnic, pokojnine itd..
Zdaj vse to po krivdi komisarske uprave spet nič ne velja in ni izključeno, da bo prišlo tudi do stavke, če pristojne oblasti, kakor zahtevajo sindikati in člani zadrug, ne bodo rešile zadevo z odlokom o. demokratičnih volitvah novega upravnega odbora, namesto dosedanje komisarske uprave.
* * *
Včeraj popoldne je bil na Zvezi industrijcev spet sestanek glede napovedanih 25 odpustov v podjetju SALDA, a niso dosegli sporazuma. Zaradi tega se bodo predstavniki podjetja in sindikatov ponovno sestali prihodnjo sredo.
Predstavniki podjetja so tudi na včerajšnjem sestanku vztrajali na svojem stališču in utemeljevali odpuste češ da podjetje nikakor ne more imeti več takega števila delavcev zaradi pomanjkanja dela in novih naročil.
 <(» -----
Vprašanje sprememb cestnega zakonika
Včeraj se je v prostorih poslanske zbornice sestal parlamentarni ožji odbor za proučevanje amandmajev zakona o cestnem prometu. Odbor je sklenil, da za sedaj ne bo razpravljal o amandmajih členov 80 in 91, ki se nanašata obveznost šoferskih knjižic
za motorna kolesa ter na pooblastilo prefektom, da lahko začasno ali za stalno odvzamejo vozačem šofersko knjižico. Odbor je nato proučil člen 103 zakona, ki določa mejo hitrosti vozil skozi naseljene kraje V tem primeru zakon predvideva največ 50 km na uro za vsa motorna vozila. Nčkateri predlagajo, da bi se ta meja v nočnih urah zvišala na 70 km na uro. Poleg
Danes ob 16. uri bo na sindikalnem sedežu v Ul. Ponda-res zborovanje delavcev ladjedelnice Felszegy, ki so bili suspendirani in stanujejo v Trstu ter bližnji okolici; ob 17 uri pa bo tako zborovanje v Miljah za delavce iz Milj ter Miljskih hribov.
IZPRED PRIZIVNEGA SOD1SCA
Na prizivni razpravi oproščena železničarja
22. januarja 1955. leta se je na železniški postaji v Pon-tebi pripetila huda nezgoda: lokomotiva je treščila v dva funkcionarja finančne uprave, od katerih je 54-letni dr. Mar rio Polonio iz Vidma podlegel poškodbam, Carmelu La Cia-ceri pa so kolesa stroja odrezala nogo.
Odgovornost za nesrečo so naprtili železniškim uslužbencem, in sicer 47-letnemu Mariu Pravisanu ter 60-letnemu Pie-tru Pravisanu iz Vidma in 36-letnemu Guglielmu Buzziju iz Pontebe. Bili so obtoženi nenamernega umora in povzročitve telesnih poškodb, vendar pa sta se prva dva rešila obtožbe zaradi pomanjkanja dokazov, tretji pa ker ni izvršil dejanja.
Oba Pravisana sta vložila priziv s katerim sta dosegla, da so tudi njiju popolnoma o-prostili vsake krivde.
Preds. Fulco, tož. De Franco, zapisn. Zanetti, obramba odv. Pacia.
» • •
Za zaprtimi vrati pa so razpravljali o prizivu, ki ga j« vložil 28-letni Lorenzp Gatta Iz Serra Capriola ki je bil novembra 1957. leta obsojen pred videmskim sodiščem zaradi pohujševanja mladoletnice in spolzkih dejanj na javnem prostoru na 11 mesecev zapora. Tedaj so Gatto oprostili, vendar le zaradi pomanjkanja dokazov, večkratnega posilstva 14-letne Romane C. in poskusnega posilstva njene 21-letne sestre.
Tržaški prizivni sodniki so bili mnenja, da razprave zaradi posilstva in poskusnega posilstva sploh ne bi smeli začeti zaradi pomanjkanja pismene tožbe. Namesto posilstva mladoletne Romane pa so Gatto obsodili zaradi pohujšanja na isto kazen, ki so mu jo že določili videmski sodniki.
30 dneh na ortopedskem oddelku
Žrtev nezgode na delu, med katerim mu je priletela težka
deska na obraz, je postal tudi Rodolfo Križman lz Ul. Donatello. Njemu so zdravniki samo nudili potrebno pomoč iu ga s priporočilom tedna drii počitka odslovili.
——«»——
Prometna nesreča
Kmetovalec Pietro RoVovich iz Fossalona pri Gradežu se je včeraj dopoldne peljal s svojim skuterjem po Trbi-ški cesti. Hotel je priti v Trst, a na križišču s stransko ulico, ki veže avtomobilsko cesto z Montebellom, je prišlo do trčenja med njim in fiatom 600 last Ferruccia Zanina iz Ul. Biasoletto, ki je bil namenjen v Bazovico.
Rovovich je padel na tla in ker se je potolkel, so ga morali z rešilnim avtomobilom odpeljati v bolnišnico, kjer so ga sprejeli s prognozo okrevanja v 7 ali 9 dneh na II. kirurškem oddelku.
ska tako močno zakričala, da jo je slišal 33-letni Ciril Terčon, ki je nedaleč od hiše obdeloval zemljo. Terčon je stekel na podstrešje :in je v u-panju, ' da Rebuli reši življenje, prerezal vrv ter ga položil na tla. 2al je nesrečnež že izdihnil.
Kasneje so prišli na kraj a-genti znanstvene policije zaradi preiskave. Truplo pokojni, ka so pustili v hiši, kjer so ga položili na mrtvaški oder.
Samomor so zabeležili tudi v Trstu, in sicer v Ul. Pic-cardi 14, kjer se je Aleksandra Andolšek vd. Carboni, rojena pred 57 leti, naveličala samotnega življenja in je odprla plin.
Na ta tragični korak se je ženska skrbno pripravila. Na mizi je pustila troje pisem: v enem je omenila vzroke to je živčno razrvanost in samotno življenje, v drugem je pustila denar za ureditev pogreba, tretje pa je vsebovalo oporoko. Po teh pripravah se je vlegla na tla v kopalnici in si dala v usta gumijasto cev, skozi katero je prihajal plin, ki jo je najprej omamil in nato zadušil.
Njeno truplo je odkrila Mafija Crivellaro iz Ul. S. Ni-col6, ki je ob četrtkih prihajala h Xarbonijevi zaradi čiščenja in pospravljanja stanovanja 2enska je o odkritju obvestila* karabinerje, ki so ugotovili, da je smrt nastopila že 12 ur pred njihovim pri-hodjBm. Truplo pokojnice so prenesli v mrtvašnico splošne bolnišnice.
 »»-------
Usoden padec
60 alf morda celo 70 dni bo morgl 72-letni, Mario Tomasi iz Ul. Giulia ostati pod nadzorstvom zdravnikov ortopedskega oddelka, kjer so mu u-gotovili zlom kolčnega sklepa stegnenice leve noge.
Njegova hči Lidija por. Stefani. ki ga je spremila z rešilnim avtomobilom, je izjavila, da je oče že pred 15 dnevi zdrsnil na stopnišču stanovanja, a da ni hotel zdravniške nege in pomoči.
O V Trst je prispela včeraj princesa Dorotea, nečakinja Savojske princese Mafal-de in angleške kraljice Elizabete. Princesa Dorotea se bo 1. aprila poročila s Friderikom Windisch - Graetzom in je prišla v Trst na obisk k bodočemu tastu.
IIIIIIIIIIUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIItllHIIIIIIIIIIIIIIIIIIliUIIIIIIIIIIIIIMIIlllllllllllllllllllllllllllllllllltIMI
Nezgode na delu
Brunu Foligres.eju iz Ul. Commerciale se je včeraj precej mudilo in ker je hotel pridobiti na času, je preskakoval železne stopnice na krovu ladje »Esso Coventry» ki jo gradijo v ladjedelnici Sv. Marka. Pri zadnji stopnici pa je padel in si verjetno zlomil nogo. Pridržali so ga na ortopedskem oddelku, kjer so mnenja, da se bo moral zdraviti mesec ali celo mesec in pol.
Navsezgodaj zjutraj se je ponesrečil med delom pri gradnji nove hiše na Rotondi tudi Pietro Gregorio iz Ul. del Friuli Toda poškodba na roki ni nevarna, zaradi česar ga niso pridržali v bolnišnici.
Karlo Gregorič od Sv. M. M. Sp. pa je padel z ogrodja 6 metrov visokih barak, ki jih gradijo v lesnem pn •mišču pod skednjem. Po nezgoui je moral v bolnišnico, kjer so ga zaradi udarcev po raznih delih telesa in verjetnih kostnih poškodb na levi nogi sprejeli s prognozo okrevanja v 10 ali
Izpred kazenskega sodišča
Obsojen šofer avtobusa
zaradi nenamernega umora
Ker je do smrti povozil nekega pešca, je dobil 4 mesece zapora pogojno, poleg tega pa bo moral plačati še odškodnino
Plinio Leprini od Sv. M. M. Sp, se je na vse mogoče načine skušal otresti odgovornosti, katero mu je policija naprtila na ramena. Mož je po poklicu šofer in je zaposlen pri Acegatu. 21. novembra 1956. leta zvečer je bil za volanom avtobusa proge št. 29 in je vozil po Ul. Baiamonti pri i-stoimenskem trgu, odkoder bi zavil na levo in nadaljeval vožnjo proti mestnemu središču. Tistega večera je burja divje pihala. Iz teme je stopil v suknjo oblečen moški in hotel prekoračiti cesto od leve proti desni. Kot vsi se je tudi on držal nekoliko sključeno in z dvignjenim ovratnikom. Takega je namreč opazil šofer, ko je bil le pol metra pred vozilom. Šofer je vsaj on tako trdi, pa čeprav ni bilo na cestnem tlaku nobenega sledu, takoj pritisnil na zavore, a je pešca vseeno podrl na tla.
Pešca, ki so ga identificirali za Franca Flega iz Ul. Soncini 104, so nemudoma odpeljali v bolnišnico, kjer je nekaj dni kasneje zaradi hudih zunanjih in notranjih poškodb podlegel.
Pred dnevi »e je pričela razprava, na kateri je bil Leprini obtožen nenamernega umora, medtem ko se je pokojnikova vdova skupno s hčerko Ano Manjo in sinom Stanislavom prijavila kot za-etmo stranka. Po dveh dneh razprave je sodišče ugotovilo, da dve tretjini krivde za nesrečo pade na Acegatovega šoferja, medtem ko bi eno tretjino lahko naprtili Flegu zaradi nepazljivosti. Seveda je bila s tem dokazana utemeljenost obtožbe, zaradi česar so Leprinija obsQdjli pogojno na 4 mesece zupijine kawii< Dokončno vsoto odškodnine, ki jo bo moral Leprini poravnali, bo dolečHo civilno ao-dišče, zaenkrat pa t50 moral plačati Flegovi vdovi Stanislavi Kržišnik 1,500.000 , Ur predujma. Do iste vsote imata pravico tudi pokojnikova sinova.
Preds. Fabrio, tož. Brenči, zapisn. Rachelli, obramba odv. P. P. Poillucci, odv. zasebne stranke Berton in P- Sardos.
* * *
Norma Fikonova iz Loga št. 51 je zelo rada jemala denar gospodarju dr. Gualtietu Hornu, pri katerem je služila. Toda nekega dne se .ie dr. Horn naveličal in si je zaznamoval serijske številke bankovcev,
ki jih je imel v listnici. 18. novembra 1957. leta je zopet spoznal, da mu je Fikonova ukradla tisočak, zaradi česar je poklical policijske organe domov.
Seveda so najprej zaslišali družinsko pomočnico in ta je morala pod težo dokazov priznati številne tatvine denarja in tudi zlate zaponke last Horno*e žene. Izjavila je, da je f denarjem, kupovala perilo zase in zg stkr!^. ki niso vedeli, od. kod denar. Toda ona se je izgovarjala, da kupuje na obroke, in tako^jih je tudi pomirila
tTčbraj že^ka ,ni prišle na
\ ki se je
razpravo, ki se je zaključila z njenp obgpdbq 09 niesec dni zapora in na 3000 lir globe. Kazen je pogojna in brez vpisa v kazenski list.
IZ KOPRA
Tov. Vida Tomšič na konferenei SZDL
Včeraj dopoldne so na konferenci SZDL prebrali poročila vseh treh komisij, v katerih so včeraj razpravljali delegati. Najvažnejše ugotovitve so naslednje:	Osnovni odbori
SDZL bodo morali intenzivneje reševati vsakodnevne probleme prebivalstva. Delavski sveti in tehnična vodstva podjetij naj pogosteje seznanjajo kolektive s stanjem v podjetjih ter storijo vse za uveljavitev nagrajevanja po učinku, Y kmetijstvu pa bo treba še naprej delati za poglobitev proizvodnega sodelovanja med kmeti in zadrugami ter za združevanje manjših parcel v večje komplekse, v katerih bodo uvedli najsodobnejše metode obdelovanja zemlje.
V razpravi je govorila tudi tov. Vida Tomšičeva; poudarila je, da je koprski okraj dosegel precej uspehov na vseh področjih, konferenca pa je pokazala tudi odločnost socialistične zveze, da pomaga odstranjevati posamezne pomanjkljivosti. Ko je govorila o gospodarski politiki podjetij. je predlagala, da bi začeli sistematično reševati vprašanje odvečne delovne sile. V podjetjih je ponekod preveč ljudi, medtem ko jih v obrti, gradbeni stroki in nekaterih drugih panogah primanjkuje. Zavzela se je zlasti za to, da bi mlada dekleta ki se žele zaposliti, usmerjali delno v gostinstvo, kjer zlasti v glavni sezoni primanjkuje kadrov in v pomoč raznim servisom v stanovanjski skupnosti.
Ob koncu je govorila tudi o nekaterih zunanjepolitičnih vprašanjih ter naglasila miroljubno jugoslovansko politiko mednarodnega sodelovanja. Ta politika dobiva te dni spet polho priznanje v svetu ob obiskih predsednika Tita azijskim in afriškim državam. Ob koncu je poudarila tudi dober razvoj odnosov med Italijo in Jugoslavijo, grajala pa je nekatere dogodke, zlasti razpravo v Florenci, ki takemu razvoju samo škodujejo.
—om
SNG
v TRSTU
DANES 27. t. m. ob 20.30 v prosvetni dvorani na OPČINAH
Dino Dardi
ZLOČIN IN KAZEN
Prosta interpretacija po romanu Dostojevskega
V nedeljo 1. marca 1959 ob 16.30 v prosvetni dvorani na Opčinah
Marija Holkova
PEPELKA
PROSVETNEGA DRUŠTVA »IVAN CANKAR«
vabijo na
ki bo v nedeljo, dne 1. marca 1959 ob 16. uri v dvorani na stadionu »Prvi maj«
Dvodnevna stavka pekovskih delavcev
Kakor poročajo iz Rima, so sindikalne organizacije pekovskih delavcev sklenile napovedati vsedržavno dvodnevno stavko, ki se bo začela danes opolnoči in bo torej trajala vso soboto in nedeljo.
Do stavke je prišlo, ker delodajalci niso pristali na obnovitev vsedržavne delovne pogodbe, ki je zapadla že lanskega julija. Poleg tega so bila brezuspešna pogajanja glede premične lestvice, oziroma draginjske doklade.
Nezadovoljstvo šoferjev
Med šoferji in drugim oseb. jem avtomobilskega parka vladnega generalnega komisariata so povzročili veliko nezadovoljstvo novi predpisi u-prave glede določitve urnika, kp lahko osebje gre v notranji bar ustanove. Omenjeni urnik namreč določa strogo ločitev med težaki in pomož-nim osebjem ter uradniki in ni ugoden zlasti za čuvaje in težake. Novi predpisi vsekakor spadajo v okvir stroge discipline, ki so jo uvedli v avtomobilskem parku, kot v kakšni vojašnici.
 «»------
Nesreča ne počiva
Na ortopedskem oddelku se bo 59-letna Ivanka Sancin iz Botača št. 2 morala zdraviti od 40 do 50 dni, seveda če ne bodo nastopile komplikacije, ker-si je včeraj zlomila gle-ž«nj desne nog«. Žensko so
z rešilnim avtom pripeljali v
bolni!" '	■	-
šnico približno ob 21. uri Povedala je. da je ob 18. uri hotela vzoti iz potoka Glinščico, ki ja’ prav . blizu njene hiše, nekaj vre«v polnih mleka, ki jih je tja postavila da bi mleko postalo hladno. Ko pa je hotela dvigniti vrč, se ji je spedrgnilo na mokrem' kam. nu.
iiiiiiiiiiiiimDmiitiittitiMrfiHitfiitiliftMifntiiiitiiiiitttiiiimiiiiniiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiMiMiiiiiniii
OD VČERAJ DO DANES
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE | Josipa Kosovela 300 lir za Dijaško Matico.
Dne 26. februarja 1959 se Je v Trstu rodilo 10 otrok (2 mrtvo-
rojena), umrlo je 12 oseb, poro-
ke pa so bile
POROČILI SO SE: težak Do. menico Zerbo In gospodinja Ma-
ria Furlankch, mizar Giorgio Fer-Iigoi in delavka Angela Ivančič,
radiotelegrafist Mario Apigalli in frizerka Aoton'a Zaccarori, pomorski kapitan Nevio Mastroclani in gospodinja Addulorata Vare-
sano
UMRLI SO: 72-letnl Norberto Nussbaum, 68-letni Giuseppe Hro-vat in, 74-letni Guido Posarin; 69. letni Giusto Pisor., 71-letni Matico Crevatln, 75-lettia Lulgla Measso vd. Dazzara, 69-letna An-na Bassl por. Marasihietlo, 70-letnl Giovanni Valussi, 78-letni Giuseppe Spangher, 88-letni Atti-llo Calzina, 47-letnl Oreste Ratz-ky, Paola Mlnlussl, stara 2 dni.
Valute
I-- - 			M i la n	Rim
I Zlati funt	5950,—	«200 —
j Marengo . j .	4500 —	4650.—
Dolar . , . .	620,—	622.—
Frank franc	123 —	125.—
Frank švic. .'	143.30	145.—
I Sterlibg	1725 —	1750.—
DiOar !	74 —	77,—
Sillrvg . .	23.75	24 25
Zlato . . ' .	704 —	708 —
Zah. n. marka	1 148.75	149.75
l IN PltlftMtiVKl]		
V počastitev spomina pok. Justine Colja daruje družina prof.
VČERAJŠNJE CENE NA TRGU NA ČEBELO
(V prvem stolpcu so naj-nlžje cene, v drugem naj-višje, v 3. prevladujoče)
pomaranče; «tarocchi* , , , ■ »rdeče* ......
»more* , , , ,
»svetle*........
limone ......
mandarini I. . , munaurini II. . .
jabolka; «abbondanza» I. «nbbondanza» U. »delizia* 1.	.	.
«dellzia» II. . . »imperator!« I . »morgenduft* . . hruške ......
hruškice . . . artičoke (1) . . .
zelje ............
cvetača z listi ohrovt .	.	.	.	,
cikorija............
repni vriički . . . čebula ....», koromač .... razna solata . . .
krompir ..........
zeleni radič . . rdeči radič . • •
špinača ..........
motovilec ....
88 188 153 59 141 118 118 165 141 41	77	68
83 112 88 118 165 141 77 106 83
32 41 36 20 29 24 88 118 106 41	71' 53
29 59 41 29 94 71 94 129 118 71	83	71
25 40 30 59 65 65 47 88 77 36 85	56
41	59	53
71	83	77
29 41	36
29 94 71 83 563 138 27	56	37
250 1100 275 276 475 400 88 180 125 325 500 450
SPORED:
« PISANI PRIZORČKI » (režirala Ema Starčeva), PEVSKI ZBOR (pod vodstvom Fride Valeti-čeve) in BALET — naštudiral baletni mojster Adrijan Viles.
PROSVETNO DRUŠTVO • VALENTIN VODNIK« iz Doline
vabi člane na
[ *'t n,'rlr ie n
ki bo 28. februarja 1959 v društvenih prostorih ob 20.30
PROSVETNO DRUŠTVO • PROSEK - KONTOVEL«
priredi v nedeljo 1, marca t. 1. ob 17. uri v dvorani na Kontovelu
PVeSrtftofo fjitohlcieo
Na sporedu je petie moškega zbora «Prosek-Kontovel*, samospevi, recitacije, nastop tamburašev iz Doline in gojencev Glasbene šole prosvetnega društva »Prosek - Kontovel«.
Vljudno vabi odbor.
Javno zborovanj« KPI
Deželni komite KPI za Fur lanijo in Julijsko krajino priredi v nedeljo ob 9 30 v Ljudskem domu v Ulici Ma-donnina javno zborovanje o temi «Uyeljavitev skupnega evropskega tržišča in njegove gospodarsko - socialne posledice v deželi Furlanija • Julijska krajina«. Na zborovanju bo govoril tajnik tržaške federacije KPI prof. Sema. Na konferenco so povabili tudi drug« stranke, sindikalne in gospodarski organizacije, predstavnike gospodarskih ustanov, občinske upravitelje ter občin, ske in pokrajinske svbtoval-ce.
d«
A D I O
PETEK, 27. februarja 1959
HADIO TRST A
7.00 Jutranja glasba: 11.30 Brez obvezno, drobiž od vsepovsod in predavanje «Burmanska žena«, 12.10 Za vsakogar nekaj; 12.45 V svetu kulture; 12.55 Parada lahkih orkestrov; 17.30 Plesna glasba; 18,00 Radijska univerza — Ivan Artač: Življenje starih Egipčanov — »Verstvo«; 18,10 Simfonični koncert orkestra beneškega gledališča La B'enice, ki ga vodi Arturo Basile — Casella: Serenada; 18.40 Samospevi slovenskih skladateljev; 19.00 Sirimo obzorja — Vzgoja v zgodovini; Margheri ta Cattaneo, priredba Slavko Rebec: «V deželi clclsbejev*; 19.30 Pestra glasba; 20.00 Šport; 20.30
Pianisti George Fe.ver, Čharlie
lanetz; 15.40-17.00 Pren« Piesne melodije:ul)*
17.30 Melodije za vse’iwi, lijejo Ničla Di Bruno,j fflKS lara, VVanda RomaneHi. . ,jj. Jcrio in Fausto Cigl™V 22.15	Prenos RL;	u 1
Goodman izvaja ara™®* diea Sauterja.
SLOVENIJA	,
327.1 m. 202.1 m. "*G |( Poročila: 5.00, 6.00	• -|iJ
10.00,	13.00,	15.00. 17W'
22 00,22.55	. *«*i- 8«
5.00-8.00 Dobro je odlomki iz Wolf-F opere «Stirje grobljah” p<) Milica Polajnar,
Elza Karlovac, Ma. vL Ladkt) Korošec, FrideriK. 2Mravko Kovač, Jan.“ Uefi? Drago Čuden, Dann® tjd 8 40 Od melodije d°
9.40 Pet minut za no'" „ t — Slavko Mihelčič: «”elji ba; 10.10 Z našimi sk'jSMvilJ rigenti in orkestri . iz—|*r ¥ gar: Rondo rustico (°r . ^ S venske filharmonije o * mo Hubad); 11.00 Za	jj»
ne; 11.10 Narodne P*3" irW rodov; 11.30 Pol drep„ie lA skem taktu; 12.00. 1p Jjuda* vokalni kvartet:	lojj
eigonja: Vu kleti,K skih pesmi; 12.45 Havž^j
13.30 Znani pevci — P ra«# popevke; 14.35 Pol«
Renata Tebaldi: 15.4®etlc0vo^ književnosti: 16.00 P’ j Šf beno popoldne -
bert: Rozamunda, uve^on£e", ir.ille Saint-Saens:	n ^ -g
klavir in orkester «	0 ft
(Emil Gilels) — Giac^afl
•ii ia"
n,: Srena ~iž prvega deja^
re' La Boheme T.AjjIi! turjan: Trije P1®!«** za yane»; 17.10 K«*1*? vite«.
ljubitelje glssb« , ^7 25 daje z dne 25.11.L j_ki utrinki; 18.00 Rad,^r Cj 18.10 Poje moški Prešeren iz Kranja, f> zabavni orkester 20.30 Mojstrska terature - 18-
.-rature — 10- “7 7; v«"«!
Čajkovski: Koncert » ,jst ® orkester v B-duru J j^t t Ojstrah); 21.05 oDe^easoi'y
kestrom Jacki e ^ K Franz Schubert: Goa,nl<fiA. St. 11 v E-duru - A" v « rak:	Godalni kvartet u
op 96: 23.10 Moderna k teT ba. 23.35 Popevke
traku- ™lev,z,;'7aoo$
14.00 Šolska ura. ; l6d , oddaja; 18.30 Por<*J,1?’ (n t in drugi; 19.30 Lu ■ ,0.30 ^ 19.45 Podvodni vpadh^t čila: 21.00
komedija v treh cu poročila
VERD1 jerJ f
Nocoj ob 20.30 P^zia^j nerjeve opere «6^,°; ^ rigent Georges Sebaj*^; CK nih vlogah nastopat"^
nin viogan	p
Neidlinger, R°derjt,
E u gen e Tobin, Fr'tz Pernerstorfer, Ku«
Otto von Rohr, Ha Hanna Ludvvig,. P^gdfoJ Schmidt, Res pi, Katja Fiscer D0^ Susanne Will.
K I
Excelsior. 15.30: "^pr, ^ B. Lancaster, D. n j vvortih.	-ritanle-
Fenice. 15.30:	A1**«
čii-innn W MCft) .. *«iiM
širina«, K. Merc- Iietnlc* cs" Nazionale 16.00: «DJy p< , danu«, V.
Arcobaleno. 16.00-, zemlje«, A. Ladu, technicolor.
Supercinema 15- Vech11«#
ry v 3. krogu*.
F,r,rnaomvomatm°aščivah^J Grattacielo. ,6.00:/^
či» Technicolor.	^
Cr^m.n°15.30:.;^ dvakrat živela*- cte"W Kirn Novak in .-i^a , |F Capitol. 16.00: «y mi«), (Sissi - tretji	,
eolor.	-jo;	«?'*	j
Astra Roiano. '".j-oiof uit? Granger, Technico m .
Alabarda. 16.00. VJit J Rosemarie«. P?1 Aldebaran 16.00: be», A. Sordi. ='	*
Mastroianni. ,-noO -T AHstcn. 16.00: »^ t A Mariin. Alber«h£	d
 ...... 1 * čn
Aurora '16.00, ^VI„,erJ> mazov«, Y. Pu’.«no" in C. Bloom. prc^ Jt
nV'
doletnim. -M®1' Garibaldi. 16.00:	z
krat živel«,	.	F
Snovvden. -.-mat)1,« J Ideale 16,00: «Cwarti^ii' (J J. iierek, E.
Im pero. 16.00: »V p ni«. R, VVagner. uMaA»J ItaMa 16.00: «D"v»n *''A.
alia. 16.00:
semairie«, P? -oefdfll ^ Modern® 16.00: * Coin®'
M. Arena, »•
Fierro.	»AO*	f(
S. Marco. 16.0d-	'j
Holden. _ «C3n}jiFj7
Savona. 16.00:	3	i1
G. Montgoth^U’Mflje , Vlale. 15.30:
H, Bochalz. j6.0O.3i) V) Vlttorio veneto-
Kejša». J.	j
Belvedere	^
vojaka	* /(Nc	Ji
Marconi,	jrofrt?.
assini”.	C<>^	f
Robertson, M-	^
col<>r. ,«n0: *	#
Novo dne.	-	r A
ka«. trchnRol^poV* if
Odeon. 16.00. jjjyth- 4-.
Lancaster,	&
Radio.
ger, A St<*!-_ jjA",
Furopa:
Večina blaga se prodala po prevlad, cem (3. stolpec).
Kunz in Ar' Talum; 21.00 Umetnost In prireditve v Trstu, urednik Franc Jeza; 21.20 Operna glasba; 22.00 Poslednji dnevi slovenskih književnikov: »Anton A-škerc*; 22 20 Koncert tria Vattl-mo - Devetti - Ferrari — Brahms: Trlo v B-duru, opur 40 za violi, no, klavir in rog; 22.55 Kvartet Dave Brubeek; 23,30 Glasba za lahko noč.
TRST
12.10 Tretja stran; 17.30 Carl Orffs:	»Afroditin	triumf*; 18 30
Franco Vallisnerl In njegov orkester; 18 45 »Pesmi brez besed«; 19.05 Zgodovina in legenda cest in ulic.
II. PROGRAM
13.00 Plng-pong; 14.00 Gledališče ob dveh; 16.00 Tretja stran:
17.00 Revija s štirimi obrazi;
21.00 Oran gala
IIAUIO KOPER poročila v Italijanščini; 12.30 17.15, 19.15 22 30. k-oročlla v slov.: 7 30.	13.30,
15.00
500-6.15 In 7.00-7.15 Prenos RL; 7,15 Glasba za dobro Jutro; 8 00-
12.00 Prenos RL; 12 00 Glasba po željah; 13.40 Kmetijski nasveti; 13.45 Od melodije do melodije; 14.40 Pesmi slovenskih skladateljev poje Slovenski oktet; 15 10 Zabavna glasba, vmes reklame; 15.20 Igra orkester Andre Kosit-
Rema: »Sissi, n	9
Schneider.	jne5-
Verdi: »Bene™*,)0.
Sordl, M.
Tržaški	1-	ft<y
Košir* V n«?* v U‘jJ. 9
prostorih klu*7- d® sestanek nd „^1*^ lile se bodo
r-
kv. m —■
Gambml 3-	.
  7j
Vsem, k'	i*t
vali ob brl nepozabne!!®
ANTONA Pf
se toplo
n n zahval8_ jd .jO »om ter ve pO^.pft j terikoli m ga ' .iC
pokojnika i” K zadnjo P	^
Trst.
ERSKINE	C
Bilo
?°Wir/a t0- d6Set mili 0d
Ca niv-™-0geechee’	toda
Je to ko-■ ' 20 ^er korak. Bil je
ten 'ŠL?£a P^efco teh jar-*Kn Ve Georgije.
tiš’ Candy-Man?> joči m ~-ie moiim topota-
nogam, dečko, kajti
w ?e7n’ da bi obiskal
»a »riSfS- Zda? že si°7*
hktf;*iČkih Pr!>t°v in me
u
i° božali v votla Mike bi iih njegove
<Ne l°9e ne ujele.
(«n n,S.no noge be'-
Secet- ,dy~Man,* je dejal
Cand^M*' belci so Prvi> V Man je vrgel nogo
da bi >nf 1fne °Qrale> kot te treJr. t, rnotkin ročaj. joč n„ ie za-stal, jaha-na ograji. in
S*
ko (’mrif.^rabdo se ie ze Pre'
gledal
ral nrfh^' on Pa te mo-
»io,> 'j!71 ?e^ci se ne meša-
ti akn 7i ,de?aJ Candy-Man, «ioJ°lgo iokler me pulte mP?„Tru; Jaz iim gu'
Vtt &rv„ ' vlačim cipreso-i'an ^.°^a k:o se iconAa
kjer
sem
Jaz že davno tam,
711 belih ljudi.*
■ fn^e7c u dvorišču za mez-
li in L Popraskal po gla-7<lhja °?0va}> kako sonce ,ref)a ' ^ bi mn ne bilo *iezg0v anraniti vseh teh
telarja ?n ,^e bi imel dva
r<i(! nriJi Zepu, bi se prav ■®°bota , Candy-Manu.
*» ZdlVeCer je in v me-»laefc noc°j spražili sod tkih JJZs}o rib v
■■»»a rpbr.i. 7 'kL/ u amen-■h dišečih ^Zaželel Si jC
«Se
Offo
»ib.
i»noo- ?re(ie71
,	bo	minilo
1sa-* je dejal denarno Sm, našel dekle.*
Pndv-Man^ i prej’ če ni
1,1 rnd' dečko, pa ti hBedp0rna^l-> r rešetki Je drugo nogo i ? in ,0 zelezno ogra-H beri? 71’1. Proti vzpe-^i? do ,lunilt je °d moč-”e Pon L briba in nje-rau , ° konec. Grmov-y, nof.L °Pletalo okrog
^ nS Lk/er °° njego-
*°Sel čni- l mimo. Ni Pfiiiot>i„ . a^1- rfa bi se to
P5
J
%
'Jf
/
!.4>
% A
ty,
O*
n
i
Vj
%
/
roovje - — p Ponnt, eTn°čvirne zem-e*fi. ^J10 dvignilo. Po
®'ca j^° kateri so vlačili
I
Prestopal tri vr-niy-Man m’ je hitel
ftn0®6 rnojim topota-,clikai 9T’ dečki.* *• ‘ «Pravkar
^ kitiš
Jočii
je priha-
k^ekdo'intS’ Candy-Man?* drn nte ?e
vprašal,
h
dekle',JtIrnam Plav°-
ob^ tn 9rern k njej
troS}° bi
dobro
če bi za-
hn- l,	ce	bt	sa-
nl^Qn' Preder!
:osa
ViJena vrata. Pia-
4i* »M 0 »»»o-«. '«
4«Ianono	?°bori.s,	Can-
!fana ,,	čafca
Can-
hZantjeVm° bri «raiib.» >« ^° bifpf- s°bote zvečer Ao »tteti. Dobro se mo-
,."U ^ZTmPalT0aVOti' preden i ^ iti« n7 žon»p v Ponedeljek
y >,» 2°Pe« ?ad„e /fflfl
se °rila(lstati, zaustav-
da bi
'»op s°bo/n Ul se oddahni ' So«e , zvečer ni bilo
'etn ^tra m \ koraka z n un im odiral-Ve!^ na njegovi poti.
'»nypannta bila za
ie> a®ita. n. preveč kriva
pot
% nJ}ravn0Jlitel kot gre-k0 •-RTo Sp	P»oti pečeni
k,,y°, mil Vrnil na veli-'V zonep k° je cesta CAnd,,,/acna, #c Prt' 4|, fcj	v	mesto.
ki ga niso mogli sprejeti, kadar je bil v takšni naglici. Krožnik pražene ribe še — in zopet bo hiteJ dalje. Plavolaso dekle čaka in ne sme izgubljati časa. Osem milj je že prehodil in čakata ga še dve.
Duh po ribi ga je pripeljal naravnost do vrat ribje restavracije. Morda so to samo trglje, toda tudi te diši j j. Nima časa, da bi si naročil specialno porcijo plavuti.
Položil je roko na vrata. Takoj ko bo povečerjal, bo odhitel dalje. Videl je, kako ga plavolaso dekle čaka vsega dve milji od tod.
Vsi j ant j e so sedeli in jedli. Soba je bila polna mož, lačnih tako kot on. Pečica je bila polna pražene ribe, sod pa je bil izpraznjen koma' do polovice. Bilo je jedi dovolj za sto takšnih ljudi.
Se vedno je držal roko no. vratih ribje restavracije, njegov nos pa je vdihaval njen vonj. če bo le zmogel, »i bo kakšen dan kupil poln rod rib in jih bo vse do poslednje pojedel. *Kam hitiš, Candy-Man?* «Nimaim časa, beli gospodar. Pusti me.*
Nočni policaj je odprl lisice in segel po njegovih rokah. Candg-Man se je u-maknil.
«Zdi se mi, da bo bolje, če te zaprem. To nam bo prihranilo mnogo nerodnosti. Sit sem že tega, do. vsako soboto zvečer preganjam po mestu črnce, ki se pretepajo*.
«V vsem svojem življenju nisem nikogar poškodoval, beli gospodar, in prav zares ne iščem pretepa. Na napačnega črnca si se nameril, beli gosjjodar! Prav zagotovo si se nameril na napačnega. Jaz sem samo na poti k svojemu dekletu.*
*Raje se bom zavaroval in te vseeno zaprl do ponedeljka zjutraj. Vtakni roke v lisice, črnec!*
Candy-Man se je umaknil. V mislih mu je njegovo plavolaso dekle. Ne bo je zapustil, za noben zapor z železnimi rešetkami ne. Umaknil se je.
*Ustrelil te bom, črnec. Se en korak — in sprožim/* *Beli gospodar, prosim te, pusti me. Ne bom se ustavljal niti toliko, da bi povečerjal, in bom takoj odhitel ir mesta. Kajti jaz moram videti svoje dekle, preden sonce vzide v ponedeljek zjutraj.*
Candy-Man se je umaknil. Nočni policaj je vrgel lisice na tla in potegnil samokres. Potegnil je, sprožil petelina in Candy-Man st je zrušil.
*Za to nisi imel razloga beli gospodar! Jaz sem samo veliki črni črnec, katerega srbijo noge. Jaz M mnogo raje potoval kot mirno stal.*
Pritekli so ljudje, nekateri so se obrnili in odšli po drugi poti. Nekateri so stali in gleddli Candy-Mana medtem ko si je otijMVal noge, da bi videl, če bi ga še lahko vzdržale. Prehoditi bi moral še dve milji do vrha hriba .
.■'•V/ .■'-.-'■j
DOTT.	CARLO
Itinerari del Car so Triestino
v.
V zvezi z Rossellinijem in Indijko Sonali Das Gupta se zadnje čase zelo veliko *ovori. Eni pravijo, da se nameravata poročiti, drugi spet da ne. Dejstvo pa je, da je Indijka ves čas, odkar je prišla z Rossellinijem iz Indije, živela v Parizu (skrito življenje*, sedaj pa se pogosto pojavlja z njim tudi v javnosti
Dr. Chersi je z znanstveno vestnostjo podal celo zgodovino nastajanja in propadanja i-talijanskih imen bolj . znanih vrhov, ki so jih imeli, vendar z navedbo enega samega slovenskega imena, v opravičilo mu lahko navedemo okolnosl', da je edino to ime, Monte Cal, na avstr.' specialki, in da so se druga le redko pojavljala v slovenskem tisku ali celo nič.
Za Banovski hrib (451 m) tik nad Frlugi proti Banom dosledno prinaša brezbarvni Monte Belvedere (str. B2), kjer zraven pripiše v oklepaju tudi «valico di Banne», kar pač pomern, da je to istovetno. Ne verujem, da je dr. Chersi to hotel trditi, ker on povsod drugod točno razlikuje vrhove od sedel, prehodov, celo tam, kjer italijanska i-mena tega ne poznajo, oz. ne ločijo. Banovski hrib, ki ga pri Banih in Frlugih imenujejo tudi enostavno Vrh (in včasih celo Grad, pač potem, k0 je bilo na vrhu zgrajeno razgledišče, <cbelvedere», ki so jih drugod, posebno pozneje, imenovali «vedette», ki so dale vrhom tudi ime), medtem ko domačini prehod od Frlu-gov do Banov imenujejo Na. Hribu ali enostavno Hrib. Ta Monte Belvedere so pozneje razširili z imenom Bidischini (bil je to vodja pogozdovalne-
ga urada za nasajanje borov-I ju, ki so ga po starem običa-cev po teh grebenih) v «Bel- I ju postavljali za prvi maj na
cev po teh grebenih) vedere Bidischini, kar pa je šlo kmalu še med Italijani v pozabo.
Da nas ne bosta motila izraza vrh in hrib za ti dve mali kraški sedli, je treba pojasnili, da to delajo le Kraševci iz bližnjih naselij tik za obrobnim grebenom. Zanje, kot na pr. za Banovce, Nabrežin-ce, Opence, Trebence so res nekaki vrhovi, ker se' morajo nanje vzpenjati in se jim od tod odpirajo obširni razgledi na morje in čez v Istro ali čez Furlansko nižino v' Alpe.
Valico di Trebiciano, ki so ga tržaški Italijani imenovali nekdaj tudi Sella Marchesetti (str. 64), Trebenci imenujejo enostavno Vrh, ker je zanje najbližji in najvažnejši. K temu imenu je pač treba dodati za razlikovanje od drugih, Trebenski Vrh, enako kakor to velja za Openski Vrh.
Takoj nad sedlom ali prehodom se dviga vrh, ki so ga poimenovali Vedetta Aliče (str. 64) po razgledišču z i-menom menda lepe soproge nekdanjega predsednika CAI v Trstu pred 60 leti, ko je bilo razgledišče postavljeno. Domačini pa vrh imenujejo Nad Krasi po ledini, ki se vleče po vsem severnem kraškem, le z redkim grmičjem obra-ščenem pobočju, ali tudi enostavno Maj, Na Maju, po mla-
mniiiiiillimiiiiiMiiimmiiiiiiiiMiniimitnumimiiiiiiiiiiiiMiHUlltuaiiiMlltuiulMtiniiiimiiiiiiiiiiimiiiillliMlitliinnuilHiliiiiillniliiiiiiuiiiililMiiiiiiiiluil iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiitiuiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimimiiiiiiiiiu
OB ODKRITJU SLONOVE LOBANJE IN OKEL PRI RIMU
1 «
Velik pomen najdbe okamenin
Znanstveniki menijo, da so živeli ljudje v okolici Rima že v paleolitski dobi - Najdbe kamenega orodja pri Torre di Pietra
Paleontologija (nauk o oka-meninah) se je obogatila za novo poglavje, V rimski okolici so namreč odkrili lobanjo ogromne živali, katere vrsta je izumrla po mnenju znan stvenikov že pred 200.000 leti. Takoj po odkritju so prihiteli na kraj številni paleontologi in prirodoslovci, ki so za čeli proučevati okamenine, da bi ugotovili, ali gre za mamu ta ali za »južnega slona« ali za «antičnegc slona«. Ostanke teh slonov so doslej našli v raznih krajih Italije, toda šlo je le za drobce, medtem ko so sedaj odkrili celo lobanjo r okli.
Odkritje je bilo čisto slučajno, kot se često dogaja, in nihče ni pričakoval, da bodo r.ašli lobanjo mamuta ali starega slona tik pred Rimom. Ob cesti Aurelia pri naselju Forte Boccea gradijo novo ce sto in pripravljajo zemljišče za nove zgradbe. Kopalni stroj je krčil zemljo in med prstjo in kamenjem so prišli na dan ostanki kosti, čemur pa ni nihče pripisal kake važ-
nosti. Izkopana zemlja, ki jo je železni koš kopalnega stroja postavljal ob stran, se je že močno nakopičila in na kraju je nastal nekak griček, na katerem so se dečki igrali, potem ko so delavci zapustili delo. Prav ti otroci so opazili nekaj velikih ostankov, ki so se zdeli kamni v obliki dolgih kosti. Mimo so šli karabinjerji, ki so se približali dečkom, da bi videli, kaj delajo Takoj so videli, da gre za velike okamenele kosti. Obvestili so zato Starinoslovski inštitut južne Etrurije, ki je u-kazal, naj področje zastražijo in poslal na kraj prve znanstvenike.
Za Rimljane je bila to seveda prava senzacija in na desettisoče jih je izkoristilo nedeljski izlet, da so si ogledali starinske ostanke slona, žled njimi je bilo seveda največ otrok, ki so se navdušeya-I nad slonovimi okli, katerih Konice pa je presekal kopalni stroj. Popoldne je bilo na
vzdrževati red, ker so bile bližnje ceste prenatrpane z avtomobili.
Začelo se je tudi raziskovanje vsega okoliškega zemljišča, za kar skrbijo strokovnjaki Italijanskega inštituta za paleontologijo pod vodstvom prof. Carlg Alberta Blanca.
Radovednost občinstva ob vsakem slučajnem odkritju o-kamenelih kosti debelokožcev ni nič čudnega. Večina ljudi se namreč ne zaveda ogromnih bioloških sprememb, katerim so bili priča naši daljni predniki. Tako so na pr. v Rimu dolgo mislili, da so okamenine slonov, ki so jih našli v raznih gramoznih jamah o-krng Tibere in Aniena, ostan-Ki Hanibalovih slonov. Sele polagoma so se v teh zadnjih 50 letih znanstveniki prepričali, da so v zelo starih časih na ozemlju, kjer je kasneje r.astal Rim, paleolitski lovci lovili slone, povodne konje in nosoroge, kakor tudi neštete
kraju toliko obiskovalcev, da I konje in jelene, ki so jih bili so morali prometni policaji | polni močvirnati gozdovi o-
kit. .«0 if, tekali, in mla-
Ljudje so se pričeli zbirati naokrog, toda policaj je držal pripravljen samokres. Candy-Man je poskušal vstati v namenu, da bi odšel dalje po cesti. Njegovo plavolaso dekle ga čaka med vrati in se steguje na vršičkih prstov.
"»ut so in	m	mta-
tem j Vsi 30 se
Afuja topotajočim
'$ke*ovt%nvp:ežene v 'S k'ki so \?Jn°JPr!?
teko hitlš Candy_
|2H0(j tujte 8e .
W,	'nojii.	• da vas prah
N/T„ no& ne zašle-
S n 1)011 se"»-»
andy-Man?*
% JPrQti teka točno
Oa-rf in 81 korak tu*. 0-1 a i . "-du-M kajti
1° se p,8.0 striU sredi ce-*.U7,Hkale, da bi > e mimo
V!« 11”!4/*", kajti 'V7° ram63}0 belcev. Ti
*•- »a 'ur t tim črnci
P~$te
%
V« 6t
»io» f
sem na
Rm se ustav-e'
i(	Pričele	teči.
O
tnili z jezir
ni
bi C!lki medved.
. telo
N
5
So
/
te bi rnt -e - Ž0,1 Candg-%0 'Hag Pl°sili mladi <5V Wsče bl si ugrabil 'S ' krm. kurnika * j„°r sem name-C r	Petelin. zn-
li^J*utniTooe v vsa'
tSi te’* * 0' Potrpl
trtg, ultei navzdol
C fiat. n,__
sBeli gospodar, resnično mi je žal, da si me moral ustreliti. Nikoli nisem vznemirjal belih ljudi in oni bi resnično ne smeli vznemir-iati mene. Toda ni vredno živeti, če bo res tako. Zdi se ml, da bom moral ugasiti luč in crkniti. Dajte mi odejo, da pokrijem svoje kosti in kožo.* •
»Drži gobec,* je dejal beli gospodar, »če boš še dalje čvekal s temi tvojimi usti, bom moral še enkrat potegniti samokres in te %-okončatl.* Ljudje so se umaknili, da bi ne bili pre več blizu. Nočni policaj je voložil roko na ročaj samokresa, da bi ga imel za vsak primer pri roki.
»če bo tako, potem se u-maknite s poti Candy-Ma-vu, kajti pravkar prihajam.*
Cipikovc novele v italijanščini
Ce*te. ?locni-
Mednarodni založniški center v Rimu je v prevodu izdal zbirko nonel ju0O.ilo-nunskega romanopisca Iva Cipika. Novele je prevedel t> italijanščino Fratijo Tro-liranlic. Ivo Cipik je umrl leta 1923. Njegovo literarno (lelotji zelo ttbselnot V zbirki nonel, ki »o bile sedaj objaoljette v italijatiščini, so novele »Prekinjeno življenje«, s Aleluja«, »St arina«, «Ob morju« m drupe.
Ameriški bogataši so iz SZ prinesli zelo lepe vtise
»Iz naših številnih srečanj z ruskim ljudstvom v pristaniščih Soči, Jalta in Odesa smo prišli do zaključka, da ni več daleč dan, ko bo tudi na političnem področju moglo priti do nekega razumevanja med ZDA in ZSSR.# Tako so zjavljali številni ameriški bogataši, ko so se pred dnevi u-stavili v Atenah, kamor so z ladjo #01ympia« pripluli iz O-dese.
Velika skupina ameriških fcogatašfcV..	katerimi	so
Thomas Watson, član vodstva »International Business Machi-re Corporation«, sloviti odvetnik John Riker, žena predsednika družbe «Crysler Motors«, gospa H. Herrenshoff, znani wallstreetski bančnik Homer Orvis, predsednik ameriške družbe «Laundry Machine« John Garvey, predsednik chi-kaške «Gray Line Transportation Co.» H. Dooley, v Ameriki zelo popularna napovedovalka in pevka ameriške televizije Peggy Richard, kanadska televizijska zvezda Joan HayeS, znana ameriška plesalka Linda Wang, Hemingwayev sorodnik, bančnik Robert He-mingway, in še številna druga znana imena iz ameriških bogataških krogov, je na potovanju okoli svata in se trenutno nahaja v Italiji. Ta sku: pina bogatašev je od pomor ske družbe Greek Line najela ladjo «01ympia» in kot prva večja ameriška skupina turistov obiskala črnomorska mest* Sovjetske zveze. Po njihovi vrnitvi iz Sovjetske zveze so posamezni ameriški turisti izjavljali, da so bili močno presenečeni nad sprejemom, ki ga je sovjetsko ljudstvo v prialaniščih Ornega morja kazalo ameriškim turistom. In ne le ljudstvo, tudi sovjetske oblasti so priredile ameriškim turistom zelo lepe sprejeme, tako da ameriški
hogataši-turisti takih sprejemov niso pričakovali in jih ne bodo mogli nikoli pozabiti.
Skoraj povsod v mestih, ki •vo jih ameriški turisti obiskali, so bili razpeti veliki transparenti z napisom »Dobrodošli« v angleščini in ruščini. Poleg tega so krajevne folklorne skupine prirejale gostom posebne prireditve, v vsakem pristanišču pa je ladjo «01ympia» sprejela godba, ki Je igrala najprej ameriško, nato sovjejsko himno. Na po-
slopjih državnih in mestnih u-stanov v glavnih mestih ob Črnem morju so v pozdrav a-meriškim turistom plapolale ameriške in sovjetske zastave ter tudi zastave pomorske družbe »Greek Line«. V Odesi so sovjetske oblasti organizirale v državnem gledališču za ameriške goste veliko prireditev. Da bi se ameriški gostje oddolžili tolikšnemu sovjetske mu gostoljubju, so na svoji ladji priredili velik banket za sovjetske oblasti in gogte.
Ameriške bogataše so v obalnih mestih ob Črnem morju sprejeli napisi »Dobrodošli* v angleščini in ruščini in tudi zastave
krog Tibere.
Leta 1954 je odkritje starinskega naselja v kraju Torre in Pietra pokazalo, da se je resnična, čeprav ne pisana, zgodovina Rima pričela pred okrog 200 tisoč leti. V Torre in Pietra so z odstranitvijo celega griča odkrili človeško naselje, katerega starost so lahko točno določili na podlagi topografije in skladov ležišča. Samo na nekaj kradrat-nih metrih prostora je ležalo mnogo kamnatih izdelkov v obliki mandeljna.
Take izdelke so našli v številnih krajih v Evropi, Aziji m Afriki Značilno zanje ie, da je njihova oblika Večino e-naka, prav tako tudi tehnika izdelovanja ter da so jih našli v plasteh, starih nad 150 tisoč let. Zdelo bi se. da je človek, ko si je osvojil to tehniko, za dolgo dobo vedno na sti način obdeloval kamen, ne da Li odkril kaj novega. Morda so tega krive tajne čarovništva in magični predpisi, ki niso dopuščali nobenih sprememb.
Poleg ostankov kamnitega orodja so našli v Torre in Pietra tudi številne polomljene kosti debelokožcev, jelenov, konjev, volov in tudi slonove okle. Iz tega se vidi, da so i-meli prebivalci Torre di Pietra na razpolago mnogo vrst divjadi.
Od leta 1954 po odkritju le-žišč v Ternifine v Alžiru in v Casablanci v Maroku vemo, da so izdelovalci takšnega kamnatega orodja spadali v skupine pitekantropov. Prej niso namreč nikoli našli skupaj ostankov okamenelih kosti pitekantropov in kamnite pa orodja v obliki mandeljnov.
V Torre dl Pietra bodo v kratkem nadaljevali izkopavanje, da bi odkrili kako oka-menino najstarejših prebivalcev na področju Rima. Tudi odkritje amikdalnib ležišč je lilo slučajno, kakor tokrat v zvezi s slonom. Leta 1951, ko so širili cesto Aurelia, je prof. Carle Bilanc odkril med rumenim peskom nekaj kosti debelokožcev in tako ugotovil, da je šlo za kosti povodnega konja. S pomočjo superinten-danta starinoslovske ustanove v Rimu prof. Bertoccinija je prof, Blane ugotovil, da je na malem močvirnatem in ilovnatem prostoru poginilo vsaj pet povodnih kon.iev, ki jih je pokrila več metrov debela plast peska. Ti povodni konji so poginili, ker se. je zaradi suše osušilo močvirje, kamor so radi zahajali povodni konji, ki so se naveličali borbe r deročo staro Tibero in neko drugo reko, ki je tekla tam, kjer je nastal kasneje vulkan Bracciano.
Profesor je prišel do teh zaključkov na podlagi slike iz leta 1950, ki kaže posušeno močvirje v bližini jezera Tan-ganika v Afriki, do česar je prišlo zaradi izredne suše. Slika kaže 16 povodnih konj; ki so iskali rešitve v zadnji mlaki, kjer »o čakali na smrt. Do takih morij debelokožcev je prišlo v vseh geoloških dobah, Toda v Evropi so za časa zadnje ledene dobe pred okrog 50.000 leti izumrli vsi povodni konji. Takrat je hud suh mraz uničil tudi smrekove gozdove in na naših obmorskih ravninah je začelo rasti ruševje, ki ga sedaj težko srečamo izpod 1500 metrov višine, V liste čase spadajo ognji-
šča zadnjih neandertalcev in
ognjišča v zadetku zgodnjega paleolitika^ ko nahajamo številne ostanke kozorogov, lenivcev in druge takratne favne.
Znanstveniki se vprašujejo, ali so se naši predniki zavedali spremembe biološkega o-kolja. Gotovo so morali neandertalski lovci, ki so postali strokovnjaki v lovu na de-belokožce, biti zelo zaskrbljeni, k« so Jpazili, da ^izginjajo. Zato so se morali pošvetiti^lo-vu na drugo divjad, to je na kozoroge in ng/leiiivce. , ♦
Prof. BlaBcr pravi, da pripada okamenela lobanja z okli, ki so jo štdaj našli pri Rimu, starejšemu slonu in da je težko vedeti, ali je poginil naravne smrti ali P» je bil žrtev pitekantropskega lovca.
V Bergamu festival filmov o umetnosti
BERGAMO, 26. — Tudi letos bo v Bergamu festival filma o umetnosti. Prikazani filmi, ki se obenem potegujejo za znatne denarne nagrade, bodo razdeljeni v razne kategorije. Prva nagrada znaša 3 milijone, potem je pa še več nagrad po 1 milijon ter sedem posebnih diplom. Možno pa je, da se pridružijo še druge nagrade javnih in zasebnih ustanov.
postavljali vrhu. .	*	a*
Za Monte Cal (456 m) z avstr specialke so na it. vojaški karti enostavno podaljšali -v Monte- Calvo (str. 651. Dr. Chersj razlaga izvor imena Kal, zanikujoč, da bi moglo’ izhajati iz kraškega kala, iz debla kla-, kar naj bi se nanašalo na bližnji «Razk)ani hrib«, diaklazo, prelom v grebenu. Mislim, da je tako tolmačenje za lase privlečeno, r.e morda z zafrkavanjem z ono nemško »metodo«, ki išče zapleteno, kjer je enostavno na dlani, kar sicer v neki meri tu velja. Ime Kal je namreč zelo razširjeno in je tudi mnogokje na kraškem vrhu ležal v' ilnatem svetu kak kal za pasočo se živino. Predvsem pa je treba takoj zavreči vsako nanašanje na bližnji Monte Spaccato ali «Razklani hrib« (tržaška «slovenska» pačenka, prevedena iz italijanske skovanke, str. 65). Vaščani iz Padrič, ki imajo tod prastaro najbližjo pot v Trst po nekdanji rimski cesti, to razmeroma ne globoko sotesko imenujejo Drašco, to je malo drago.
Draga pomeni v tržaškem kraškem narečju nekak dol, veliko krasno dolino, le da ta ni zaprta kot vrtača, kot lijak, marveč je odprta posebno navzdol skoro v prepadu, kot jo imamo tu^i Pri vas» Draga, kjer se dol «zlije» v dolino Glinščice. V pristnem domačem, kraškem izrazu torej ni sledu o razklanem, o prglomu, kot' je to v italijanski skovanki in slovenskem prevodu. In ker je Kal domače, kraško ime, je nesmiselno iskati v njem kako prvino ali le namig na razklano, ki ga ni niti v samem imenu Draš-ce. Poleg tega pa je ta vrh ne le precej oddaljen od Draš-ce, pač pa je vmes še en nič nižji, nič manj izrazit vrh, Globajnar (453 m), ki je kot bližji, za Padričane pomembnejši kot Kal sam. Kajti samo ime Kal se je v domači rabi skoro izgubilo in je zanj prevladalo po ledinskem imenu pobočja Zupanci, ki sega do vrha, da ga imenujejo po njem Nadžupenco (literarna oblika bi torej bila Nadžupni-ca) ali pa v prvem vršičku proti Drašei celo ime Polen-tarska ograda.
Italijansko ime Monte Spaccato (str. 65) je tudi sicer nesmiselno, ker označuje z «monte»-hribom to. kar je po svojem geografskem značaju sedlo, prehod. To pomanjkljivost je skušal Chersi popravi-ti s lem, da Drašco poimenuje z «valico del Monte Spaccato«. Tržaški «slovenski» prevod ima seveda isto napako, le da se še ni našel potomec onega prevajalca, da bi jo po svoji nesrečni domislici popravil z dostavkom m napisal kot Italijani cel stavek, namesto kratke pristne slovenske besede, Drašca.
Po tem doslednem Chersije-vem izvajanju bi se Monte Spaccato imenoval pravzaprav vrh nad sedlom Drašco (kota 405 m), ki ga Padričani imenujejo Gabrov hrib. In to je po slovenski slovnici edino pravo ime za vrh. Ali pa bi moral smatrati za oznako ce-io za oba vrha, na obeh straneh sedla, ki ju s prelomom deli, to je za Gabrov hrib in za Globajnarja skupaj
Nesrečo treh Trebencev. ki so se ponesrečili pri iskanju vode za tržaško občino v jami, ki jo Lonjerci, lastniki o-ne Griže, imenujejo jamo v Griži ali kratko Jamo, Pri Jami, so tržaški toponomasti izkoristili, da so jo prekrstili po svojih namenih v Grotta dei morti.
Monte Valerio (str. 67). stožčast vršiček nad Sv. Ivanom proti Frlugom. ki mu tam domačini pravijo Vrdelski hrib (215 m), izgovarjajo Vrdeuski hr., ima svoje ime od magnat-ske družine, lastnice gradiča na pobočju.
Dolinski Breg so fašisti v svojem genocidnem besu posejali s celimi litanijami svetniških imen v italijanski obliki, ki naj bi prikrila slovensko lice (od str. 6.9 dalje). Za naš
Bonšt, v prejšnji ital. obliki
Boršt, sb tivedli najprej Sant’ Antonio in Selva, nato Sant’ Antonio in Bosco; za naše Ri*> manje, v prejšnji it. obliki Rizmagne ali Rizmanie v Sa« Giuseppe della Chiusa; za naše Jezero, prej Jesero, v San
Lorenzo; za Drago, v Sant’_E-
nir.
lia-Draga; za Dolino, prej Dolina, v San Dorligo della Val-
le; za Mater božjo na Pečeh imajo že dolgo v rabi, zaradi starega samostana, ki je bil poleg cerkvice, Santa Maria in Siaris (str. 69 in dalje). Kakšna kolonizacijska samovolja je vrh Svetega Mihaele spremenila v San Danieie (na it. vojaški karti, ne vem. Do* mačini pa pripovedujejo, da je dolinska občina za ta faS* stični praznik prekrstitve zapravila 30.000 takratnih lir občinskega denarja. Tudi Cheroi omenja to bedastočo (str. 71) brez tolmačenja. Kako bi sodil tako toponomastično »resnost« tujec, ki bi si hotel o-gledati ostanke zanimivega i-lirskega gradišča, prepletenega z ruševinami stare cerkvice na tem vrhu, ko bi zaman ljudi spraševal za vrh nekega «Sen Daniela«?
Z. JELINČIČ
(Nadaljevanje sledi)
lojz Kraigher
IIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIM
HOROSKOP
 ZA DANES____________
OVEN (od 21. 3. do 20. 4.)
Ponudili, vam bodo sodelovanje v donosni zadevi. Prepričajte se prej, če gre za nekaj resnega.
BIK (od 21. 4. do *0 5.) Uspeh vgs bo navdušil, toda ne idite v skrajnosti. ' Nekaj časa posvetite tudi svijjcefi.
DVOJČKA (od 21. 5. do 22. 6.) Včasih tudi neznanec pomaga k uspehu. Zato n« bodite tako skeptični, previdnost pa ni nikoli odveč.
RAK	(od 23,	6. do	22.	7.)
Ze predolgo ste vztrajali po poti, ki ne bo privedla nikamor. Ce se ne zganete, ne bo nič.
LEV	(od 23.	7. do	22.	B.)
Dan bo zelo ploden, toda tudi zrelo jabolko ne pade vedno kar samo z drevesa.
DEVICA (od	23. 6.	do	22.
S.) V	družini	zelo prijetno
vzdušje, tudi na delu kaže tako, toda ni vse zlato, kar se sveti.
TEHTNICA (od 23. 9. do 23. 10.) Nepričakovana pomoč in možno tudi potovanje. Izr berite pravo mero in čas.
ŠKORPIJON (od 24. 10. do 22. U.) Današnji dan bo zelo ploden, le da ga je treba pravočasno- in pravilno izkoristiti.
STRELEC <od 23. 11. do 20. 32) Cernu izgubljate čas z ljudmi, ki le veliko govore in obetajo, ki Pa so za konkretne naloge nesposobni?
KOZOROG (od 23. 12. do 20. 1.) Ne razmetavajte s svo-
jimi silami, pač pa pazite na zdravje. Neke stvari si preveč ženete k srcu. Ne zaslužilo tega.
VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) Vsega ne boste dosegli, ker je nemogoče. Vendar bo tispeh ffilikšen, da se" Je napor izplačal.
RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) Ce se boste držali neprizadeto boste svoje nasprotnike razorožili in s tem dqsegli po-poln uspeh.
i
II llllllllllllltll lllll 11 t|ll ItlllllltIHIIItll IIIII KIH •
Brez besed
«Moje življenje je življenje telegrafskega droga ob hrupni cesti. Brni... brni... sedaj glasneje, sedaj tiše, in veter mu ureja čustva, vesela in sentimentalna, mimo njega pa vrvi življenje, šum-no in bučno in ne briga se zanj, ki venomer poje le svojo dolgočasno, monotono pesem.« Tako je predvčerajšnjim umrli slovenski književnik Lojz Kraigher zapisal v svoji noveli elrma«, ki je prvič Ušla v «Ljubljanskem zvonu«. To bi vsekakor ne veljalo za njega samega, za tega slovenskega pisatelja, ki se je kot literat pojavil že tam daleč v dobi slovenske «moderne», ki pa je v pisanju šel svojo pot, kot mu je to narekoval njegov umetniški čut in kot mu jo narekoval njegov svojstven pogled na življenjsko m 'družbeno dogajanje njegove dobe.
Lojz Kraigher sicer ni zapustil kdo ve kolikšne literarne zapuščine, kljub temu pa je njegovo ime v slovenskem slovstvu pomembno, saj se je od vsega začetka lotil tega svojega poslanstva z njemu' lastno energijo.
Včeraj smo na kratko zabeležili njegovo življenje in delo. Danes bi hoteli posebej poudariti. njegovo literarno sliko in njegovo delo zadnjih let.
Rekli smo, da je Kraigher izšel iz generacije slovenske «moderne» in se po njej u-smeril v naturalistično oblikovno smer. Pozneje se je Kraigher snovno in oblikovno razvijal v smoterni naturalizem in z njim Opisoval slovensko družbo, njene moral ne, etične in narodne svoj-stvenosti. Njegova motivna svobodnost in predmetna neposrednost sta dajali njegovim večjim delom znak sen-zaaioualnosti. Vendar je J-van Cankar, ki je bil pokojniku prijatelj, ob izidu novele «Sko'fka» zapisal: »Najdragocenejši dar resničnega umetnika je predrznost in odkritosrčnost«. {Ljubljanski zvon 19lj),	%
Lojz Kraigher ja dal slo-tinski (fvarhi In rorrtanu sproščenost in postal lahkoten in spreten slikar notranje fiztčlogije' Človeka, njegovega okolja in pokrajine. Ideja njegovih del jb kritika človeka v smislu odkritosrčnosti, iskrenosti in neposrednosti V svojih delih je orisal predvsem moralo izobra-ženstva in naturalistično verno upodobii narodno družbo ob slovenski meji.
Poleg svojih izključno literarnih del se je pokojni Lojz Kraigher v zadnjih letih lotil široko zasnovane študije o Ivanu Cankarju, s katerim ga. je vezalo prijateljstvo, Prvi del študije jo izšel leta 1954, drugi del pa lansko leto. To sta dve obsežni deli in predstavljata neprecenljiv vir za spoznavanje Cankarjevega življenja tn dela.
Lojz Kraigher torej ni svojih let, ki jih ni bilo malo, zapravljal in še smrt ga ja zalotila tako rekoč pri delu. Zato bo njegovo ime v slovenskem slovstvu in literarni zgodovini ostalo.
PRIMORSKI DNEVNIK
— 4 —
Goriško-beneški dnevnik
Na Korzu Italia št. 66
Ortopedska telovadnica
edina te vrste na Goriškem
Lani je bilo v nižjih srednjih šolah 117 otrok, ki so imeli odpravljive telesne hibe
V poslopju št. 66 na Korzu Italia v Gorici so pred kratkim ustanovili telovadnico za ortopedsko telovadbo, s katero je mogoče odpraviti pri doraščajoči mladini ukrivljene hrbtenice, izbočene lopatice, slabo raščo koša, pomanjkanje mišic itd. Vadita profesor Franco Fantuzzi in ortoped dr. Mario Gašperini. Statistike so pokazale, da je lansko leto obiskovalo nižje srednje šole v Gorici 117 otrok, ki bi bili potrebni ortopedske telovadbe Na koncu naj še povemo, da je to edini tovrstni zavod v goriški pokrajini in da lahko popravi marsikatero hibo mladoletnikov, ki bi v zrelejših letih kazila njihov izgled.
 «»--------
Mazilo mazil proste cone
pro-
Na podlagi zakona o sti coni znaša nakazilo mazil za vozove in stroje v Gorici 10 stotov. Ker je nizek, se opozarjajo vsi lastniki industrijskih podjetij in obrtniki, ki imajo pravico do nakazil, da napravijo prošnjo do 5. marca t. 1. na trgovinsko zbornico s sledečimi podatki: sedei podjetja, zaradi katerega delovanja je vpisano v seznam podjetij na trgovinski zbornici v Gorici, točen opis, zakaj bo podjetje rabilo nakazilo, navesti potrebno količino za leto 1959.
1---z»——
ligi Krainer predsednik ECA
Novi odbor občinske podporne ustanove (ECA) v Gorici je imel prvo sejo na sedežu v Ul. Baimonti 22 in izvolil za predsednika Luigija Krainerja.
do na shodih vespistov v Bel-lunu, Vicenzi ter priredili skupinske izlete v Avstrijo in Jugoslavijo (Postojnska jama, Ljubljana in Bled).
Požar zaradi kratkega stika
Zaradi kratkega stika je nastal včeraj ob 11. uri požar v stanovanju Ippolita Salvalora v Ulici Vicenza 11. Ogenj je poškodoval nekaj lesenega pohištva. Skoda znaša 25.000 lir. Lastnik stavbe je poklical go-riške gasilce.
 «»--------
Goriški gasilci so včeraj o* poldne pogasili požar, ki je nastal v podstrešju stavbe na Placuti št. 6, last g. Lodovica Mauriča. Gasilci so odprli del strehe, da bi omejili požar. Skoda znaša dvajset tisoč lir.
Razpis natečaja na slovenski srednji šoli
Ravnateljstvo državne nižje srednje šole s slovenskim učnim jezikom v Gorici razpisuje natečaj za mesto telovadnega postrežnika. Pogoji so navedeni v razpisu, ki je na ogled na razglasni deski šole v Ul. Randaccio 22. Rok za vlaganje prošenj je do 12. marca 1959.
Vpisovanje otrok v vrtec v Rupi
Starše otrok, ki so za vpis v otroški vrtec v Rupi opozarjamo, da se vpisovanje zaključi jutri 28. februarja. Uradne ure so od 8. do 14. u-re. Pouk se bo pričel v ponedeljek 2. marca.
 «» —
Sodna kronika
Na goriški sodnji je včeraj sodnik dr. Fabiani obsodil na dvajset dni zapora 25-letno Ado Gallino iz Venzona (Videm), ki so jo agenti javne varnosti našli v Gorici preteklega 20. februarja in istočasno aretirali, ker ni ubogala ukaau videmske policije, da se mora vrniti na dom.
^0
Zadnji trening «kadetov.» pred odhodom v Madrid
Mlada repr. - Empoli 4:0 po dokaj zadovoljivi igri
Samo dve negotovosti: za A repr. Bernasconi ali Janich, za mlado repr. Gasperi ali Castano
MtlttllltllllMtlltltltlllf IHIttttlllfllllltMtIIIMtttM*
Izpred goritkega sodišča
Detomorilka Gabrijelčič
v vlogi to
Tožila je Bovellija, ki jo je pred poroto najbolj obremenjeval
Alojzija Gabrijelčič vd. Sau-1 ko se je potolkel samo po roki rin, ki je bila skupno s hčer-1 in po ustnicah. Odpeljali so
Snežne razmere
V Mrzli dragi (30 minut od Lokev) je 20 cm, na Ojstrici (45 minut od Lokev) pa 60 cm snega.
BLIŽA SE* 8. MAREC
Zabava s plesom v Prosvetni dvorani
Goriške žene bodo tudi letos proslavljale mednarodni praznik žena 8. marec. Ob tej grjliki bodo imele v Prosvet ni dvorani v Gorici prireditev s plesom in zabavo. Pri četek ob 16. uri. Pripomni mo naj, da prireditev ne bo samo za žene in dekleta, ampak bodo slavljenke pripelja* le s seboj tudi može in fante.
 «»--------
VESPA KLUB
Pripravljajo izlete v Jugoslavijo
Vespa klub iz Gorice je i-mel pred dnevi svoj letni občni zbor v prostorih bara Ferigo v palači Esso na Trav. niku. Predsednik Elviro Ferigo je najprej pozdravil vse navzoče, potem pa je prikazal udeležencem ugodnosti, ki jih imajo kot člani kluba. Med drugimi olajšavami je znižanje zavarovalnine pri družbi »Tirrenia* za 3.500 lir, olajšave pri nabavi karneta, brezplačni zemljevid italijanskih cest itd..
Nagradili so nekatere vespi-«te ter napravili načrt bodočega dela, ki sestoji v glavnem iz izletov. Sodelovali bo-
ko Klementino obsojena v lanskem oktobru na štiri leta zapora pred goriškim porotnim sodiščem, ker je umorila o-troka Klementine, je včeraj zopet prišla v hram Pravice, tokrat v obliki tožiteljice.
Ze lanskega januarja ie Ga-brijelčičeva obtožila sostanovalca Bruna Borellija, da ji je ukradel ploščo štedilnika in da ji je venomer nagajal. Orožniki so takrat prisilili B. Borellija, da je ploščo vrnil, nekaj tednov pozneje pa je prav Borelli naznanil policiji zločin, ki je dvignil toliko hrupa.
Dve družini, ki sta stanovali na Plgcuti 19, sta si hiii že precej časa navzkriž, ker sta uporabljali isto kuhinjo, kopalnico in stranišče. V zadnjih mesecih leta 1957 je Ga-brijelčičeva odkupila od Borellija del stanovanja, ta pa je zahteval nazaj postelji in drugo pohištvo, ki ga je posodil Gabrijelčičevi. Ta je dejala, da je kupila pohištvo skupno s stanovanjem, v pogodbi pa ni bilo o pohištvu nič napisanega Ker mu ni hotela vrniti pohištva ji je Borelli odnesel ploščo štedilnika. Odtod o-vadba in še hujše sovraštvo med družinama.
Na oktobrskem procesu je Gabrijelčičeva celo zatrjevala, da ji je Borelli naprtil detomor zaradi tega nasprotovanja, a sodniki ji takrat niso verjeli.
Včeraj je sodnik dr. Fabiani cbsodil Borellija na šest tisoč lir kazni pogojno in brez vpisa v kazenski list. Gabrijelčičeva pa se je v spremstvu o-rožnikov spet vrnila v zapor.
Namesto v avtomobil v jarek
Na poti v Mažerole v Beneški Sloveniji se je ponesrečil motociklist, 36-letni Ansel-mo Borgnolo iz Fojde. Ko se je pripeljal na oster ovinek, se mu je pripeljal nasproti avtomobil. Srečanje je bilo tako naglo, da je motociklist zapeljal v jarek, če se je hotel izogniti trčenju, ki bi mu prineslo resne posledice. Ta-
ga v bolnišnico v Čedad, kjer so ga obvezali in poslali domov. Ozdravel bo v 10 dneh.
Slabost mladeniča v SAFOG
Slabost je obšla včeraj opoldne v livarni SAFOG 23-let-nega Romana Peteana iz Štan-dreža, Ul. Trivigiana 10. Z rešilnim avtomobilom Zelenega križa so ga peljali v bolnišnico Brigata Pavia.
FLORENCA, 26. — Mlada italijanska nogometna reprezentanca je v današnji zadnji trening tekmi pred odhodom v Madrid, premagala enajsto-rico Isor Empoli z rezultatom 4:0 (2:0). Tekma je bila na glavnem igrišču zveznega tehničnega centra. Reprezentanca je nastopila v naslednji postavi:
Anzolin; Capra, Guarnieri; Gasperi, Janich, Castano; Stac-chini, Di Giacomo, Rozzoni, Corso, Petris.
Albertosi je branil v vratih Empolija. Trening je vodil zvezni trener Galuzzi.
Gole so dosegli: v prvem polčasu v 23’ Rozzoni v 29’ Stacchini; v drugem polčasu
v 13’ Petris, v 29’ Di Giaco mo. Polčasa sta trajala 35’ pr
vi in 30’ drugi.
Takoj po otvoritvenem žvižgu sta Gasperi in Castano v krilski vrsti zamenjala mesti Prvi napad sta izvedla Petris in Di Giacomo, zaključil pa ga je s strelom mimo vrat Rozzoni. V protinapadu je Empoli izsilil kot, ki je ostal neizkoriščen. Kadeti so nato spet prevzeli pobudo po zaslugi prizadevnega Di Giacoma, ki je v 12’ lepo zaposlil Rozzonija, katerega strel je Anzolin blokiral. V 15’ je Stacchini močno streljal v prečko, v 25’ pa so »mladi* po številnih napa dih dosegli gol po Rozzoniju, ki je v voleju prestregel strel iz kota. V 22’ je po izmenjavi Rozzoni - Di Giacomo povišal rezultat Stacchini. Polčas se je zaključil v 35’ strelom Rozzonija, ki ga je Albertosi prestregel.
V drugem polčasu sta vratarja zamenjala mesti, Taglia-vini je zamenjal Janicha, Da-nova pa Stacchinija. Prvi na pad so izvedli reprezentanti z akcijo Rozzoni - Di Giacomo z visokim strelom poslednjega V ofenzivnih akcijah je bil najuspešnejši Di Giacomo, če prav njegovi streli niso bili vedno dovolj precizni. V 16’ je Petris po akciji iz kota dosegel tretji gol. Nato je Anzolin zaustavil dva močna stre-
Izbral, si je drugo in žbežal čez mejo
Včeraj zvečer to jugoslovanski obmejni organi izročili italijanskim mladeniča iz Ronk z dekletom Toda poročiti bi te bil moral z drugo v Rimu
Po kratkotrajni pustolovščini so včeraj jugoslovanski obmejni organi pri Rdeči hiši izročili italijanskim obmejnim oblastem 20-letnega Maria Vi-sintina in njegovo prijateljico Giulio Verzegnassi. Mladenič, ki je doma iz Ronk in je šolski sluga v Tržiču, bi se moral v sredo poročiti v Rimu s 17-letno hčerko nekega državnega uradnika. V torek bi bil moral odpotovati. Toda kdo ve, kaj je med tem časom Mariu šinilo v glavo: namesto na kolodvor je odšel k omenjeni prijateljici, ki se je takoj' navdušila ob Mario-vem predlogu, da bi zbežala
v Jugoslavijo in se tamkaj
takoj poročila. Se isto noč sta skrivaj prekoračila mejo pri Opatjem selu Toda komaj sta napravila nekaj korakov onstran meje, ju je že zasačila patrulja. »Greva v Solkan, da se poročiva. Glejte najina poročna prstana*, je povedal Mario poveljniku patrulje. »Tudi mi gremo v Solkan, prisedita*, ju prijazno povabi poveljnik patrulje na džip. Toda vožnja se ni končala na matičnem uradu, temveč v zaporu.
Tu sta «ženin in nevesta* počakala 48 ur, kolikor je bi-io potrebno za dobavo potrebnih informacij od italijanskih oblasti. Včeraj so ju vrnili in sedaj se bosta morala zagovarjati zarad! nedovoljenega prekoračenja meje; sicer pa sta na svobodi.
Kino v Gorici
CORSO. 17.15: »Mačka na strehi, ki peče*, E. Taylor in P. Newman, barvni film.
VERDI. 16.30: »Rakete v hišnem dvorišču*, P. Newman, cinemascope v barvah.
VITTORIA. 17.00: »Tuppe, tup-pe mariscia*, barvni film. Igrajo Peppino de Filippo in R. Risso.
CENTRALE. 17.00:	»Vampu
Dracula*, P. Cussing, barvni film.
MODERNO. 17.00: «Gasilci v Viggiu*.
TEMPERATURA VČERAJ
Včeraj so na goriškem leta lišču zabeležili najvišjo temperaturo 16,8 stopinje ob 16. uri, najnižjo pa —3,2 stopinje ob 7. uri.
la Di Giacoma, v 20’ pa je bil Napolitanec le uspešen, čeprav je Albertosi žogo skoraj odbil s pestjo
Pred koncem je Rozzoni na predložek s kota z glavo poslal žogo v prečko od katere se je odbila v polje. Prestregel jo je Di Giacomo katerega ponovni strel pa je Anzolin prestregel s krasno parado. Galuzzi je dal znak za konec treninga v 30’.
V celoti se je mlada reprezentanca kretala še dokaj dobro, čeprav na sredini igrišča ni povsem zadovoljila. V zaključnih fazah je bil najnevarnejši Di Giacomo, dobra sta bila tudi Corsi in Stacchini, Rozzon je bil manj precizen kot običajno, Petris pa ni bil vedno enako zanesljiv in koristen.
Izvrstno formo je pokazal vratar Anzolin, ki je posebno v drugem polčasu ubranil vrsto nevarnih strelov. Dobra sta bila oba branilca Capra in Guarnieri. Najslabši del je
predstavljala krilska vrsta, ki nikakor ni mogla koordinirati igre bodisi v defenzivnih kpt v ofenzivnih fazah. Na vsak način se tehnična komisija prav zaradi tega še ni določila med Gasperijem in Ca-stanom.
Po treningu je dr. Biancone sporočil, da obstaja za A in mlado formacijo samo po ena negotovost in sicer med Ber-nasconijem in Janichem zp A in med Gasperijem ali Cpsta-nom za mlado reprezentanco. V ostalem bosta formaciji skoraj povsem gotovo naslednji:
A REPREZENTANCA: Buffon; Robotti, Castelletti; David. Bernasconi (Janich), Za-glio; Ghiggia, Lojacono, Nico-le, Montuori (kapetan), Bari-son. Rezerve Panetti, Sarti, Colom bo, Tagnin.
MLADA REPREZENTANCA: Anzolin; Capra, Guarnieri; Gasepri (Castano), Tagliavini, Bolchi; Stacchini, Di Giacomo, Rozzoni, Corso, Petris. Rezervi: Albertosi, Danova.
Državno smučarsko prvenstvo 1959
Bellone in Chenal Minuzzo prvi na 10 km in v slalofflji
Uspeh Chenal-Minuzzo ve predstavlja veliko presenečenje
SPORTINJA, 26. — Na programu drugega dne državnega smučarskega prvenstva so bila samo tekmovanja žensk in sicer seniork v teku na 10 km. juniork v teku na 5 km seniork v slalomu. Prva mesta in z njimi naslova državnih prvakov za 1. 1959 so osvojile: Elisabetta Bellone na 10 km, Annamaria Samassa na 5 km in Giuliana Chenal Minuzzo v slalomu.
Tekmovanje se je začelo s tekom juniork na 5 km. Star-talo je 18 tekmovalk, zmagala pa je Samassa z 11’ prednosti pred Gualo.
Sledile so seniorke, ki so tekmovale na isti progi, le da so jo morale preteči dvakrat. Vodstvo je takoj prevzela Bellone in prevozila prvih 5 km v času 21'45”. Reboulaz je for-sirala ritem in je bila s časom 22’15” druga pred Aste-giano 22'17”, Plattnerjevo 22’ 30,’, Romaninovo 22’38”5, Ste-fanijevo 22’53”8 itd.
V drugi polovici je Bellone še pojačala tempo in bila za-
HiMiiHiiiMiHtniiifiitimtiiiimiiiimiiiiiiiiiiinniitiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiMiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiimitmiitiimiiHiiiHiiMiiMMHmi
Kolesarska dirka po Sardiniji
Favero zmagovalec 5. etape Defilippisa zamenjal Moser
Van Looy še vedno vodi, toda njegova prednost je sedaj manjša
NUORO, 26. — V 5. etapi kolesarske dirke po Sardiniji, Cagliari-Nuoro, dolgi 205 km, je zmagal Vito Favero, ki je v sprintu prehitel Bahamonte-sa in Moserja.
Današnja etapa je bila zelo važna za končni izid dirke. Vsi glavni dirkači so dali vse iz sebe za čimboljši plasma in Van Looy, ki je vozil zelo preračunano, je povsem zasluženo ohranil položaj na vrhu splošne lestvice.
Defilippis ni imel mnogo izbire. Ce je hotel prehiteti Loo-ya je moral tvegati skrajni napad. »Cit* je to tudi poskušal a ni uspel. Zaustavil ga je prah, ki ga je moral požirati na 40 km dolgem peščenem cestišču. Več sreče sta i-mela Nencini in posebno Moser, ki je dal ponoven dokaz svojih velikih sposobnosti e-tapnega vozača. Med tistimi, ki so povzročili največ skrbi v današnji etapi Looyu pa je bil Aru. Toda Belgijec je s skrajnimi napori vzdržal Vse napade in dosegel cilj z minimalnim zaostankom.
Takoj po startu je izvedel prvi napad Catalano, ki je prisilil Van Looya k utrudljivemu zasledovanju skupno z vso glavnino. Mnogo bolj nevaren pa je bil drugi napad, ki ga
je sprožil po 60 km vožnje Defi'
efilippisov asistent Keteleer. Belgijcu se je takoj prilepil član Van Looyevega moštva Schils.
Keteleerjev pobeg 'je trajal
točno 60 km in njegov edini cilj je bil v utrujevanju Van Looya do točno določenega kraja Sorgono, kjer naj bi Defilippis sprožil svof napad. Do tega trenutka so kolesarji prevozili 120 km od 205, toda preostali del, ki se je začel z vzponom na Sorgono, je bil najtežji. Glavnina je bila kompaktna ko so se začeli prvi sunki in kakih 15 kolesarjev je takoj izgubilo stik. Kmalu nato so zaostali tudi Fabbri, Sabbadin, Benedetti, Couvreur in Sorgeloos, ki je preluknjal. Za njim so zaostali Keteleer, Pintarelli in Van Breenen. dokončno pe so izgubili stik Vannitsen, Gui, Schils, Grae-ser, Brenioli in Kazianka. Vodstvo je prevzelo kakih 20 kolesarjev, med katerimi vsi najboljši.
Pod transparentom na cifju
za gorsko nagrado si je Fer-lenghi pridobil kakih 15 m naskoka pred Catalanom, ki je kmalu nato preluknjal in pred Pauom, ki je skupno s svojim rojakom Arujem vozil danes rez izredno.
Onkraj vrha je cesta postala še slabša in kolesarji so vozili zaviti v gost prah. V bližini griča Pietro je Defilippis končno sprožil svoj napad. Pomagal mu je Nencini in po nekaj kilometrih je samo še Moser vztrajal za njima. Looy se jim je skušal pridružiti, toda Bahamontes in Fantini mu nista mogla učinkovito pomagati tako, da je prva trojica imela prosto pot.
Toda Defilippis ni vzdržal napora zaradi zavžitega prahu in v vodstvu sta ostala samo Moser in Nencini. Cim pa se je prašna cesta končaia, se je za njima pojavil Bahamontes z Arujem. Nencini ni vzdržal in Španec je povlekel za seboj samo Moserja In Aruja, medtem ko je Looy vodil o-gorčeno zasledovanje ob podpori Bobeta ter v družbi s Fa-verom, Nencinijem, Desmetom in Fantinijem. Malo pozneje je popustil tudi Aru, Moser pa se je odtrgal od Bahamonte-sa in naglo napredoval. Do cilja je manjkalo samo še 30 km in razdalja med Moserjem in zasledovalci je nihala med minuti in minuto in pol. 9 km pred ciljem je imel Moser 1’15" naskoka pred zasledovalci, 6 km pred ciljem pa še vedno 1’. Tedaj sta iz skupine zasledovalcev ušla Favero in Bahamontes, ki je bil med tem ujet. Njun napad je bil nezadržen. 3 km pred ciljem je bil Moser ujet, tik pred ciljem pa sta ga bolj sveža nasprotnika tudi premagala.
Van Looy je prišel kmalu pozneje in je ohranil prvo mesto v splošni klasifikaciji za 8". Defilippis je izgubil 7’30” in za njega se je dirka praktično končala.
Jutri je na vrsti zadnja etapa od Nuora do Sassarija, dolga 153 km Presenečenja so možna in Looyeva prednost je vsekakor majhna. Borba za prvo mesto je še odprta, toda Van Looy je dokazal, da se zna braniti in je prav zaradi tega še vedno največji favorit za končno zmago.
Vrstni red v 3. etapi Caglia-
ri - Nuoro (203 km):
1. Favero 6.8U36”, odbitek 30", čas za klasifikacijo t.l'C”, p. h. 34,013 km.
2. Bahamontes — odbitek 13”, čas za klasifikacijo 6.1’21".
3. Moser 6.1’36”, 4. Aru t.2’ in 28", 5. Louison Bobet. 6. Fantini, 7. Nencini.	t.	Van
Looy, *. Borra 6.4’SO", 10. Con-ti 6.5’9", 11. Desmet i.5’42”, 12. Pau S.7’14”,	13. Rolland, 14.
Fornara, 13. Kazianka t.8’0”, 16. Defilippis 6.9’6”,	17.	Fer-
lenghi 6.10 38". 18. Benedetti 6.12’53”,	19. Pellegrini, 20.
Graeser itd. Odstopili so HiJ-zelendoorn, Zielman, Fagni, Gimmi in Graf.
Splošni vrstni red po 5. etapi:
1. Van Looy 21.58’43”, 2. Moser z zaostankom 8”, 3. Favero 31", 4. L. Bobet 1’, 5. Nencini 1’38”, 6. Borra 37”, 7. Bahamontes 3'34”, 8. Desmet 6’ in 21”, 9. Defilippis	7’8”,	10.
Fantini 10’39”,	11.	Fornara
22.9’36”, 12. Schils 22.10’37”, 13. Aru 22.1171”, 14. Rolland 22.11’ in 30”, 15. Conti 22.12’S”, 16. Catalano 22.14’44”, 17. Kazian ka 22.14'St",	18.	Ferlenghi
22.15 02”, 19. Keteleer 22.13’IS", 20. Pellegrini 22.17’44”.
nesljivo prva z več kot enominutnim naskokom. Reboulaz je popolnoma popustila in prišla na cilj šele šesta. Na drugo mesto se je uvrstila A-stegiano, na tretje pa Fides Romanin, ki se je popravila v finalu.
Vrstni red na 10 km:
1. Elisabetta Bellone 44’27”,
2. Elisabetta Astegiano 45' in	41”9,	3.	Fides Romanin	45’
in	47”4,	4.	Cristina Platter	46’
in 33”5,	5. Caterina Tosello
48’03”2. 6. Alina Reboulaz 48' in	17’7,	7.	Lugina Stefani	48'
in	18”,	8.	Franca Bottero	49’
in 24”8.
Juniorke 5 km: 1. Annamaria Samassa 22'22’’5, 2. Loren-zina Guala 22'33”8, 3. Ennia Mennis 22’33”3 itd.
Medtem ko so zadnje tekačice še prihajale na cilj, se je na strmi progi «Canalino». ki se od Črnega jezera spušča k Sportiniji v dolžini 400 m s 120 m višinske razlike, začelo tekmovanje v slalomu. V prvi seriji je bilo na progi 46 vratc. Veliko presenečenje je pripravila Giuliana Chenal Minuzzo, ki je bila skoraj že med pozabljenimi veterankami. Dosegla je že v prvi vožnji najboljši čas 48”6, sledile pa so ji po vrsti Jerta Schir 49”, Vera Schenone 50”2, Pia Ri-va 50”5, .Tole Poloni 52", Lisa Zecchini 53", Jolanda Schir 53”1, Lidia Pedroncelli 53”5.
Tudi v drugem spustu z 48 vratci, je bila Chenal Minuzzo najhitrejša. Z zanesljivo, elastično in lahkotno vožnjo je dosegla čas 49”4. Točno sekundo slabši čas je imela Jerta Schir. Vera Schenone je bila žrtev predpredzadnjih vratc in se je morala v končnem vrstnem redu zadovoljiti z 8. mestom. Na tretje mesto se je tako uvrstila Pia Riva, na četrto pa Jole Poloni.
Naslov juniorske prvakinje je osvojila Jolanda Schir sedmim absolutnim mestom.
Minuzzo je stara 27 let in je bila pred nekaj meseci o-perirana na črevesnem čiru. Trenirala je zelo malo in zaradi tega predstavlja njena zmaga pred vsem favoritkami veliko presenečenje.
Vrstni red: 1. Chenal Minuzzo 98”0	2. Jerta Schir 99"5.
3. Pia Riva 101’’1, 4. Jole Poloni 103”5, 3. Zecchini 10fi”3. 6 Pedroncelli 197"2, 7. Jolanda Schir 108”4 (juniorska prvaki nja), 8. Vera Schenone 109’’8 9. Bertolaia 1I2”2,	10. Sacco
113”1 itd.
Pia Riva je bila naknadno diskvalificirana ker je preskočila vratca. Zaradi tega se vse tekmovalke za njo pomaknejo za eno mesto naprej.
nadska reprezentanca ■	^
ju na ledu premagala #
zentanco Italije z reza 8:2 (2:1, 3:0, 3:1). Tek*«
bila na olimpjiskem st v Cortini pred velik1® • lom gledalcev. Italija® ^ grali zelo dobro ves e ^ me, posebno pa v PrV! jj ’-
ni, vendar pa niso prečiti zmage individu .,
■•■k
kolektivno daleko bolJsl sprotnikov.
SVETOVNO V UMETNEM DR
Dvojice: Wagner Posameznice: Heiss^
COLORADO
SPfUNGS^
_ W A ,VV IV . .	„	,p,	-
Kanadska dvojica . $
Wagner in Robert
-jvojn* ■
tretjič zapovrstjo osV tovno prvenstvo^ vj^ jeto?
V 11U	V etio i * w	-	.	Jgiv*
drsanju -dvojic. Lestvi
njega prvenstva je n 1. Wagner-Paul ( točk, 2. Kilius-Baumler^jn,
 	/N	60»
Kilius-Baumler t
19, 3. Nancy in DonaJlaria
Donald ^
ton (ZDA)" 35,5, 4.
Otto Jelinex (Kan.), • g»-tJ
Lingel (Nem.) 40,5, Richards (ZDA) 52,	■
in Karl Freed (ZpAi Hinko-Dopsl (Avst.) . ' ^ pl Med posameznicarm^jjiii)1
obveznih likih
Carol' Heiss. Lestvica:
1. Heiss (ZDA) 771,9.	^
ter (Avst.) 698,4,^
HOKEJ NA LEDU
Kanada - Italija 8:2
CORTINA D’AMPEZZO, 26 — V drugem srečanju je ka-
IIIIMIIIIIIHIIIIIIIItlllllllltlltllllllllllOtHIIIOlinOOllllllllllllIMlIiiiiinilliiiiiiiitiotlllllllHlIMIIIiii
Španski nogometaši že od v&eraj v Rimu
Dopotovalo je 16 nogometašev . Previdne izjave brez prognoz
RIM, 26. — španska nogometna reprezentanca je prispela danes ob 15,55 na letališče Ciampino. V spremstvu trenerja Meane, podpredsednika zveze Mnrtineza in glavnega tajnika Ramireza je dopotovalo 16 igralcev in sicer Alon-zo, Quincoces, Sagarra, Santi-steban, Gensana, Santamaria Tejada, Kubala, Di Stefano, Guarez, Gento, Carmello, Mi-guel, Tercero, Gracia in Zar-raga.
Španske nogometaše so pričakali podtajnik FIGC Minil predstavniki španskega poslaništva in novinarji. Vsi igralci so bili v dobri fizični kondiciji in Meana je na vpra-
ANDREJ BUDAL
Zupan Žagar
£ 11.
tudi
Druga žrtev je bil krivonogi Ferjan, ki je tu»to popoldne v svoji brajdi nekaj oral. Ob prvih strelih Je popustil plug in brano in odhitel z voličema proti vasi, da si poišče zavetja med hišami. Slab streljal pred njimi, kjer senčijo trije orehi vaško lužo, ga je izstrelek, podoben podolgasti steklenici, skozi prsi pribil k drugemu orehu in se do polovice zaril v drevo, ne da bi se bil razletel. Voliča sta prišla brez gospodarja domov in še dolgo mukala pred zaprtim hlevom. Gospodarja so našli k orehu pribitega, izkrvavelega, z bičem na tleh in z desnico visečo nad njim, kakor da ga pobira Isto popoldne je ranilo v koleno Uršičevega hlapca, ki se je med treskanjem tiščal v kolnici. Zvečer so ga naložili na voz poleg ranjenih vojakov, ki so jih bili r°brah po zako-pih nad reko, in ga z njimi odpeljali.
župan je poskrbel za slovesen pogreb prvih žrtev. V občinski hiši so deli oba mrliča na oder in drugi dan ju Je vojaški duhovnik pokopal. Vse, kar se je še skrivalo po hišah, se je zbralo in šlo za krstama.
Pogrebci so bili tihi in solzni. Potrti so strmeli v široko jamo, kjer je stara Košenička počivala ob gTivonogem Ferjanu.
»Tako je zdaj z nami*, je dejal župan In vrgel pest prsti v odprti grob.
Nato je zbral pogrebce pred pokopališčem in rekel:
»Dragi moji, zdaj ste videli. Kdor si more kako pomagati, naj si pomaga. Končalo se ne bo tako kmalu. Sami veste, da kaj podobnega vsak dan lahko vsakega izmed vas zadene. Kdor mora ostati, ostani. Za druge poskrbi država, če sami no vedo, kam bi šli. V barakah menda ni preslabo. Vsaj gr*
nate tam ne padajo. Zdaj pa podvizajmo se, da nas danes ne presenetijo*.
Rekšl je krenil po stezi za pokopališčem proti domu.
Z onstran potoka mu je udaril smeh na uho. Pospešil je korake proti brvi in šel na drugi strani za glasom. Spet se je usulo zvonko hihitanje, kakor bi bil kdc kraguljčke potresel.
Gosta trava je dušila županove stopinje. Nekaj lučajev pred seboj je zagledal žagar na travnatem robu, visečem proti oglobljenemu kolovozu, v sonci visokega leščevja in skrivljenega drenovja dve ženski in tri vojake. Ženski sta bili gologlavi in sta sedeli druga poleg druge s hrbtoma proti žagarju. En vojak je klečal pred njima na travi in krilil z rokami k levi sosedi, ki ga je smehoma odrivala. Druga dva sta stala na uglobljeni cesti, trgala zelene liste nad seboj in jih metala ženskama v lase, na ramena in v naročje.
žagar je nehote obstal.
»Ne verjamete, gospodična?* je vprašal klečeči vojak.
»Prav gotovo ste poročeni*, je rekla njegova soseda, žagar Je spoznal v njej Krpljevo Matildo.
»Nisem — poglejte*, je molil vojak obe roki z iztegnjenimi prsti proti njej.
»Ni, ni,» sta odkimavala na cesti stoječa vojaka.
»Prstan imate v žepu,* je dejala druga ženska, Mica.
»Če mi ga najdete,	bo vaš,* se je ponujal vojak, usločivii
se	s telesom proti ženski, kakor bi ponujal	žepe v preiskavo.
»No, poglejmo,* se	je Matilda obrnila	k njemu. »Ti ga
pa	kreni po nosu,* Je	naročala tovarišici,	»če bi me hotel
objeti.*
In spet so se usuli srebrni kraguljčki.
Žagar je močno zakašljal in stopil naprej.
Družba v senci se Je ozrla. Matilda je odmaknila roko od vojakovega žepa.
»Tako, tako. Tudi ti, Matilda?* je rekel žagar pomilovalno
»Da bi se še smejati ne smeli?* se Je odzvala Mica.
»Pa res,* je pritrdila Matilda nekoliko v zadregi.
»Le smejta se. Prav vesele dneve smo dočakali, človek bi dejal, da tam ne merijo prav,* je pomigal proti zapadu.
»Naj merijo, kakor hočejo,* je Mica nevoljno stresla glavo.
«Sčm, sčm naj bi pomerili,* je dejal župan strogo. »Te sramote ne bomo trpeli, če se ne spravita zlepa, vaju zgrda pahnemo v barake.*
»Glejte si, no! Ta je lepa še smejati bi se človek ne smel,* se je hudovala Mica za odhajajočim županom.
Rezgetajoče hihitanje je odmevalo za njim.
Spotoma Je žagar razmišljal, kaj bi ukrenil glede Mice, Matilde in nekaj drugih deklet, ki so ostale v vasi, da ji delajo sramoto. Vedel je, da jih vojaštvo ščiti. Ze prejšnji polkovnik je malomarno zamahnil z roko, ko mu je nekoč to svojo skrb omenil. O sedanjem pa je občinski sluga nekaj zinil, da takih divjih rožic niti sam ne zameta. Težko bo izgnati to zalego v barake. Skoro kesal se je, da je svojo grožnjo tako Jasno izrekel, če se poveljstvo potegne zanje, zmagajo povaljanice nad županom in se mu bodo posmehovale!
Na domačem pragu Je zadel ob Tinkatonko. Hromeč se je zvijal na svoji bergli; prekratka, bosa desna noga se je zadevala ob podboj, desnica Je visela mrtvo navzdol, glava je silila v odprtino.	.
»Kaj iščeš?* se je župan sočutno približal po dvorišču.
Tinkatonka je odskočil z berglo in bi se bil skoro spotaknil ob klopco pred hišo.
«U-a! U-a!» so javknila zvita usta.
žagar mu je prinesel kos kruha.
„	*A'a’ a'a>> “ Je zahvaljeval hromeč in z neokretno roko
tla^ ,ko® v natrgan hlačni žep. Kos je bil prevelik in se Je zatikal, žagar mu ga je razrezal na dvoje in mu porinil eno polovico v desni žep, drugo v levi.
»Pravzaprav,* se je domislil, »bi bilo tudi zate bolje v barakah. Kaj bos tukaj, ubožec, v večni nevarnosti, nam in sebi v nadlego?*
r,««vit*wav ^kl™aval,(Tinkatonka, kakor da mu županov dvorišča	se	iurn<>	odgugal	na	bergli	z
«Tudi ta se ne more odtrgati od doma,* je skomizgal žagar za njim.	*
t Nadaljevanje sledi)
šanja novinarjev odgovoril: »Sobotna tekma bo težka kot vse kar smo jih igrali proti Italiji. Tudi latinski temperament obeh moštev onemogoča vsako prognozo.*
Glede italijanske reprezentance je Meana dejal, da je po tradiciji močnejša v obram bi kot v napadu.
Nejasen v svojih izjavah je bil tudi Kubala, ki je pred petimi leti zapustil Italijo potem, ko je v njej prebil dve leti. Kubala je samo dejal, da je špansko moštvo zelo močno.
Bolj zgovoren je bil Marti-nez, ki je izjavil: »Naše moštvo je močnejše v napadu kot v obrambi, čeprav Di Stefano ip Kubala nista v najboljši formi. Mogoče je trenutno Suarez v boljši kondiciji kot Di Stefano.* Na vprašanje glede prognoze za sobotno tekmo je Martinez odgovoril: «V Italiji nikoli nismo imeli sreče. Celo proti Turčiji smo izgubili v izločilni tekmi za svetovno prvenstvo. Upajmo, da bo tokrat šlo dobro.*
Ob 17.30 so se španski nogometaši podali na Foro Itnlico na krniši trening. Ker ni bilo na razpolago žoge, so izvajali samo atletske in telovadne vaje. Trenirali so vsi igralci razen Santistebana, ki je izjavil da ie utrujen in da bo raje počival.
Meana je izjavil, da je igrišče iregularno in da se žoga na njem ne odbija pravilno. Jutri Španci ne bodo trenirali, pač pa si bodo ogledovali rimske zanimivosti.
NOGOMET
Trening tekma vojaške repr.
CISTERNA, 26. - Italijanska vojaška nogometna reprezentanca je v trening tekmi premagala enajstorico Nuova Cisterna z 2:0 (1:0). Gola sta dosegla Bean ip Uzzecchini.
Trening Triestine
Tnestina je včeraj nadaljevala s treningi na občinskem stadionu. Prisotni »0 bili vsi titularci razen Rimbaldu, ki se je šele pozno zvečer vrnil s krajšega dopusta.
(Niz.) 667,2,	4.	Rde*	Ulj
680,9,	5. Haanapp® jSS,J
633.6. 6. Bauer (N«®-{ gjlš
ojj.o. o. Bauer 1 *' V, a i
7. Nancy Heiss (ZD g P
8. Heitzer (Avst.) 6 ,'n’GaKi' negan (ZDA) 628,9,^1^,^ ^
rini (It.) 592,3, 15 (It.) 556,7.
 #»—
IZ svetovnih
Webb
'risg°v
d
s tehničnim KO v 1- ^
CHICAGO, 26. -Jt » boksar srednje kateg	!
der Webb, tretji na ^jc« lestvici, je sinoči v ..suf
Stadiumu* premag
P
nim knock prve runde
outom ' „tfl r---	  rojaka
Boyda, ki je sedm1 ? bji f! ni lestvici. Dvoboj J je dramatičen. V zace, i \Wt Boyd silovito napad® d, r in ko se je že zde 0ic.ilV;. dvoboj v "Jegov.h^^
« toda '
Boj-d sicer dvignil, j % Webb ga je spet ujii. ( darci in ponovno i,vj2Hllw se ie Rn-d drugič. <?, hoPJ
je Webb nepr
S
vito zadel z desnico je * na tla. V 9. sekundi
se je Bo,-d drugič . 9” je sodnik pT®kl,„0
je sortni*
To je bil prvi dv itf ga je organizir®? jgC-NBA, ki je zamenjal-* * *
BARCELONA, ,2fi-,'je t zijec Rezgui Ool« rf
magal po točkah ,g la dah španskega Pr kategorije BobbyJa
* * * Hu®e* r’|*';
PARIZ, 26. — . kO(„t? 11 v kratkem debutir g (rat(f
koborec. pogodbo anilJ. »-čir i m 01
skim rokobrskirn 0dpl5y
jem Durandom do P nai marca, aprila Pa v Parizu.
***„ or«
CHICAGO, 26. je i«Jy
tor Bill Rosensoho ' vjiy
da bo dvoboj za - ed t venstvo težke kat, „0ni . .r sonom in Johans-verjetno 25 junI,„4no * ga dvoboja bo ura j,j Pjr 4. marca, kandidati 2VJ, New York, Chicag 'e)e5 polis in Los VziaV1*' sensohn je tudi J ,jj,, možno, da bo 10. 1 „ sv
možno, na oo *”• •	5’"ki'
Angelesu dvoboj -prvenstvo srednj®^ 1%.
gorije med PrVp^binS0'''
jem in Rayom
SYRACU.SE* 2felter svetovni prvak tv je jjd[
bVCIUVIll	r	m’
rije Carmen Ras Arcl>i. P čil, da je izzval Ar^peJ
.	„	svet® v*
reja k borbi za „jne Vil
venstvo srednjet tn V
rije. »Ce Je fhke° t>i p Robinson, zakaj jaz?* — je dejal
Ra"ye
včeraj za
SESTRIERE, 2«^ o JA •■dno hitrostno avta,V danes zaključil	|
rallye Sestriere-,	fr*,«rjf*(i
posadka Castellin rjh (I-z avtom Fiat A?0 c®c kategorije 4 do kazenske točke.
SLAVKO
Prosvetno
SKj* j|. V priredi v	d1*
in v nedelj®
Strelsko tti* j
nske
za moške in	j
prograJv f
v soboto. J*- 1 i> uri stoje v nedeljo. »•	.
9. uri k'eie4*d9nt\t
Vpisovanje *lst0fd! društvenih V .
20.30 do	J
Vpisnina! „„ td
400 lir za VI'
ak°
-k" fX'y
N • i. »»-j?
Prva ekipa u~
Prve trt ek!p* g«:
i. zens* ,
dob*
Prva ekipa
Tiska tiskarski **