UREDNIŠTVO ZARJE ie v Ljubljani, Frančiškanska utica St. 8 tiskarna 1. naiMi.). Uiadn: ure za »Iranke so od do 11 Jopo t*ne m od 5. do fi. dc! oldne vsak dan ra/en nedeh in Baznikov. Rokopisi »e ne vračajo. Neirank.rana pisma *e ne .	aprejeniaio	:	: :
»AROCNINA: celoletna no pofti ali e po&iljaniem na dom za Avslio-Oprsko in Bosno K 21-60, polletno K IU'80, četrtletna K 5-40, mesečna K 180; za Nemčijo celoletno K 2640; za : :	ostalo	inozemstvo	in An etiko celoletno K Se-—.
Posamezne številke po 8 vin.
£AIIJA izhaja vsak dan razen nedelje in prazniko / .* .*	ob	pol	11.	dopoldne.	•. •.
UPRAVNISTVO se nahaia v Selenbiireovi ulici 8tev. 6, 11., oraduje za stianke od 8. do 2. dopoldne in od S. do 7. zver., Inseiati: enostopnn pciitvistica SOvin., popojen prostor, poslal a:	in ickian e 40 vm. — Iiueiate »] rejen a u| lavniStvo.
Nelrnnkirana ali premalo (rankirann pisma se ne sprejema
■■■ ..........  Reklamacije	lista	so poštnine proste. .........
Stev. 791.
V Ljubljani, v ponedeljek dne 26. januarja 1914
Leto IV.
Bajka o enakosti.
»Socialni demokratje hočejo, da bi bili vsi ljudje enaki; to je neumnost. Narava sama je naredila ljudi neenake. Nikdar se to ne da izpre-meniti.«
Take govorice se lahko slišijo od ljudi, ki so sicer pametni. Človek jim na to odgovori, da se socialisti ne bore za enakost, ker imajo sami toliko razuma, da ne zahtevajo nemogočih reti, ampak da so enake pravice njih cilj. Pa je že zopet pripravljena modra opazka:
»Tako! Lenoba in pridnost naj imata torej enako življenje. Tepec naj uživa to kar modrijan! Če imajo socialisti take namene, naj le ostanejo daleč proč od nas!«
Tak mož bi imel popolnoma prav, če se le ne bi motil o namenih preklicanih socialistov. Ne bi se pa mogel tako kruto motiti, če bi se le nekoliko ozrl po sedanji družbi. Kakšne pravice imata lenoba in pridnost, kakšni užitki se ponujajo tepcu in modrijanu, to se lahko imenitno študira v današnjih razmerah, in kdor se s tem kaj bavi, ne bo mogel želeti, da bi ostalo tako kakor je.
Delavec v tovarni, v jami, na železnici, v plavžu mora biti priden, tudi če bi rajši včasi malo polenaril. Kajti zanj velja kazen s' Janja za zanemarjanje pridnosti. Nanj glec oči Paznikov, mojstrov, vsakovrstnih predpi..javljenih, da spoštuje pregovor: »Čas je denar!« Vsakovrstne bistroumne kontrole vpeljujejo Podjetniki, da preprečijo vsako potrato časa »svojih« delavcev. Če pa uganja proletarec lenobo, ne dela tega prostovoljno; kajti ključe tovaren imajo gospodarji, in če gospodarska kriza omeji naročila, ne ve fabrikant kaj početi s pridnostjo svojih delavcev. Kadar se zmanjša reka profitov, so delavci prvi, ki se morajo po koriti za grehe kapitalizma.
Lenoba in pridnost nimata v kapitalistični družbi enakega življenja; tej resnici se ne da ugovarjati. Ali razmerje vendar ni tako. kakor si navadno domišljajo nasprotniki socialistične enakosti, ampak ponajveč ravno narobe. Lenobi se bolje godi kakor pridnosti; kajti dobro življenje po kapitalističnih zakonih ni odvisno od tega, koliko človek dela, temveč od tega, koliko dela prevali na druga pleča, koliko drugih ljudi vpreže v svojo službo, skratka kako zna izkoriščati ljudi. Ugodno življenje daje posest. Bogastvo omogoča lenobo in užitke obenem; pridnost pa se večinoma tako poplačule, d,a ™ora ^hl človek, ki jo uganja, vesel, če zasluži zanjo vsakdanji kruh. Včasi pa še tega skromnega cilja ne doseže.
Idealisti, kj trepečejo pred socialističnim uniformiranjem, bi nemara vendar priznali, da ‘0 m najlepše razmerje. Morda bi bilo vendar nekoliko pravičneje, da bi užival dobrote živ-
ljenja v večji meri tisti, ki jih ustvarja; namesto da dobiva lenoba nagrade. Toda ta zahteva je lahko pravična, etična in moralna, pa se v kapitalistični družbi vendar ne more izpolniti. Kajti dbbrote življenja se ne morejo izdelovati z golimi rokami v zraku. Treba je za to orodja, strojev tovarn, zemlje, jam — poleg tega pa dela kot najvažnejši element. Zakaj ruda ne pride sama iz rudnika, jeklo ne raste na trati in sukno ne dežuje iz oblakov.
Delo pa ne pride do strojev, v plavže, v fabrike, na železnice, na parnike, na laboratorije, če mu tega ne dovoli bogastvo. To pa daje dovoljenje le pod enim pogojem:	»Delaš
lahko, ampak sad tvojega dela bo moj. Četudi zraste ob tvojem trudu in potu. zraste vendar na mojem, in če te ne pustim na svoje, lahko iščeš, kje te bodo pustili.«
Tako nabira bogastvo nove in nove sadove, raste in raste, omogoča sebi vse lepše in prijetnejše življenje, utrjuje svojo moč, monopolizira izkoriščanje in si zavaruje v vedno večji meri pravico do lenobe. Pridnost pa prihaja boljinbolj v njegovo odvisnost.
V tesni zvezi s tem je tudi argument o užitkih tepca in modrijana. Če ima neumnež polno mošnjo denarja in polno listnico vrednostnih papirjev, tedaj lahko uživa vse, kar daje svet. Pameten in moder človek si mora odrekati užitke, če je siromak. Nihče ne vprašuje, če je kapitalist v tem ali onem slučaju sposoben za pravo uživanje. S svojim denarjem si lahko kupuje knjige in slike; če jih razume, je postranska stvar. V njegovi knjižnici in po njegovih sobanih je prostora zanje in za baharijo so tudi take reči primerne. Drugim ljudem je dala priroda nemara več sposobnosti, da bi Jih uživali z dobičkom za svoje znanje in za svoj okus; priroda pa jim je pozabila dati tudi denarja, ki Je v tepčevi blagajni.
Le tepci in lenuhi morejo želeti, da bi ostale te razmere neizpremenjene. Socializem pa ne mara privilegij za tepce in lenuhe; bori se zato, da poda življenje ljudem enake pogoje, potem pa naj pride do boljših užitkov tisti, ki je več vreden, ne pa tisti, čigar očetje so znali bolj in intenzivno ropati in izkoriščati. Ljudje ne postanejo »enaki«, če mine kapitalizem; po naravi bodo eni veliki, drugi majhni, eni plavi, drugi črni, eni delavci, drugi zaspani, eni razumni, drugi zabiti. Ta prirodna različnost ostane, ker se ne da meni nič tebi nič odpraviti; ali odstraniti se da kapitalistični red, ki pači to različnost in visi nasilstvo nad prirodo. Odpraviti se da gospodstvo denarne mošnje, ki daje tepcu, kar gre modremu in lenuhu, kar gre pri dnemu. To je cilj socializma.
Bečarske reforme.
Budimpešta, 24. januarja.
Ogrski državni zbor — če se pravi tej družbi državni zbor, je pravzaprav treba pro-®jti za odpuščanje — takozvani ogrski državni zt)or torej je sprejel tiskovno reformo vlade v generalni in Specialni debati in v tretjem či-tanju. Sprejel jo je na bečarski način, kakor sprejema tolpa pustolovcev vse podlosti bla-zno-hudobnega Štefana Tisze: S pomočjo na-silstva, s pomočjo parlamentarne straže, s pomočjo rokovnjaške nesramnosti. Boj ni bil kratek; generalna debata se je pričela dne 11. novembra. Vladi je bijo mnogo na tem ležeče da bi spravila svojo hudobijo čimprej pod streho. Opoziciji pa se je vendar posrečilo, da je zadrževala debato doslej in preprečila rešitev. Naposled je opešala.
Če dobiva človek tukaj avstrijske meščanka ^?s°P'se v reko, se mora prijeti za glavo načina> kako poroča ta tisk o madjar-KIfi tolovajstvih. Največja dunajska glasila "• pr- govore o tiskovni reformi, ne da bi po-uali svojim čitateljem najmanjšo sliko o njeni osebint. Pač jo ta ali oni časopis hvali s praz-Y\n.e povedo nič- Tako slepe
S?n ”f aj Vtve- Vsakdo mis,i Rotovo, Če čita o reformi, da gre za napredek in zboljšanje. Povsod na svetu reformirajo zakone tako, da jih modernizirajo. Kakor se razvijajo razmere v napredni smeri, bi se morali razvijati tudi zakoni. Tiskovne določbe so po raznih deželah različne; če se kje predlaga tiskovna re-:0rnia, bi vsakdo mislil, da sc odstranjuje, kar ,e slabše in vpeljuje kar je boljše v državah ^naprednejšim zakonodajstvoin. Od vsake ti-K«vne reforme pričakuje normalen človek pokanje tiskovne svobode.
O madjarskih reformah se ne sme nikdar jako soditi, zlasti pa ne, če jih predlaga* in pri-Mroča Tisza. Kakor ostane pod pepelom včasi Preteklo3*-6113 *s*<ra» tak° so s® iz premagane Ce zanih reši,i P°samez,li ostanki v sedanjost, taka skrita isKk°rdaen veter’ nenadoma vzplamti
Iii*5ch!w	ostanek	iz	fevdalno	abso-
“ . j dobe. Mož, ki igra vpričo strmečega eta odrešenika Hrvatov in Rumunov, plete doma vrv za vrvjo, da Zadavj vse, kar je svobodnega na Ogrskem. Oorje onim, ki mu za-ttpaio! Ta hip jih potrebuje, zakaj njegova vloga
ščanske opozicijonalne stranke imajo bogatine med seboj. Kajti politika je doslej na Ogrskem sploh monopol bogatih ljudi, brez obzira na o, na kakšen način da so prišli do bogastva. Tudi zanje ne bo radost, če jim konfiscirajo tavcije; vendar zaradi tega njih listi še ne bodo uničeni. Tudi tisočaki se v teh krogih na-domeste.
Naravnost pogubna pa je ta določba za delavsko časopisje. To so svote, ki so za proletariat naravnost fantastično visoke; in če jih delavstvo že enkrat spravi skupaj, jih vendar ne more vnovič nabrati vsakokrat, kadar mu jih Tiszini beriči požro.
Podobno je tudi s kolportažo. To namreč oblasti lahko dovolijo. Pa jo tudi lahko prepovedo, če je dotični list »nevaren Javnemu redu,« zlasti pa »če budi sovraštvo do kakšne narodnosti, do kakšnega razreda ali pa do kakšne vere.« Kateri list počenja take grozne reči, to odločuje vlada sama. Zato se že najprej lahko ve, kakšen učinek bo teh določb. Nemadjar-ski listi hujskajo proti madjarskemu narodu, socialistični listi pa hujskajo proti posedajočim razredom. Najobjektivnejše razmotrivanje razrednih nasprotij bo hujskanje, zaradi katerega se ne more in ne sme dovoliti kolportaža. Med tem bodo pa ponujati vladne cunje po vseh ulicah, po gostilnah, kavarnah, tramvajskih vozovih, kolodvorih, z eno besedo povsod. Dasi bi se vsakemu teh listov dannadan lahko dokazovalo, kako hujska zdaj proti Slovakom, zdaj proti Srbom, zdaj proti delavskemu razredu, včasih pa proti vsem obenem.
Vse to se Tiszi ni zdelo dovolj radikalno, pa je ustanovil v zakonu še to, da so tudi tiskarne odgovorne, pa ne le moralno, ampak tudi materialno. Če se kazni in odškodnine ne pokrijejo s kavcijo in če se ne morejo iztirjati od obsojene osebe, tedaj se mora iztirjati od lastnika tiskarne. To je vnebovpijoča določba, zlasti, če se vpošteva, kaj se po tem tolovajskem zakonu vse lahko iztirja. List se lahko obsodi na globo, n. pr. če pravi sodnik, da je
»namenoma pisal neresnico in s tem prizadel komu škodo.« Poleg ječe do enega leta znaša globa dvesto do štiritisoč kron. Ampak kdor je »utrpel kakšno škodo«, lahko zahteva še posebej odškodnino. Tudi lahko zahteva denarno zadoščenje, če ni trpel škode na premoženju, in sicer tudi tedaj, če ni listu dokazano nič po zakonu kaznivega.
Z roko se lahko prijema, da je to golo piratstvo. Kajti te določbe se lahko raztegajo po mili volji, in tako se tudi lahko dvigajo globe in odškodnine za škodo in za tisto kar ni bila škoda, do take višine, da lahko en sam proces požre vso kavcijo in jo morda celo preseže. Kako naj se na ta način upa kakšna tiskarna prevzeti tisk kakšnega bojevnega glasila? Saj kažejo dosedanji procesi proti socialistom in nemadjarskim narodom, da se obtoženci iz teh taborov nikdar ne smejo zanašati na pravičnost zakonov in sodnikov.
Opozicija se je do včerajšnjega dne bojevala zoper to sramotno reformo z obstrukcijo* Lahko to ni bilo v tej bečarski zbornici, v kateri vlada rabeljska pravica. Včeraj pa je opozicija vrgla puško v koruzo.
Razun večjega števila drugih opozicional-cev sta se dala tudi grofa Andrassy in Zichy s parlamentarno stražo odpeljati iz zbornice in nato je odkorakala vsa opozicija. S človeškega stališča je to precej razumljivo, zakaj radost gotovo ni, pretepati se s takim predsedništvom in s tako večino ter neprenehoma stati do kolen v blatu. Kljub temu Je opozicija zgrešila. Tiszina večina je komaj čakala, da se opozicij! zgabi in da zapusti dvorano. Ko je zadnji opo-zicionalec prestopil prag, se Je pričela specialna debata in kakor bi trenil, Je bilo vseh šestdeset paragrafov »rešenih«.
Bečarstvo Je sedaj na vrhuncu. Toda obračun pride. Tisza vidi svoje mameluke, za to, kar se godi po deželi, pa je slep. In čas je blizu, ko se bo ljudstvo naveličalo komedije v tem karikaturnem parlamentu, pa bo samo govorilo drugače kakor tolovajska četa Tiszinih trabantov.
ne pride do veljave brez štafaže. Madjarski mameluki mu ne zadostujejo, ker se je svet že prepričal, kako si je dresiral svojo brezvestno večino in ker izodkopavajo vsakdanje pa namske afere njegov kredit. Pokazati mora, da se lahko opira še na druge. Pridobivati mora novo zaupanje. Na Ogrskem mu re verjame živ krst; razun njegove podkupljene garde, ki bi kričala »eljen« tudi hudiču, ako bi Ji prinesel cekinov in mandatov, ne zakliče Tiszi na Ogrskem nihče kaj druzega kakor »abzug« in »fej«. Zato se vozi v Zagreb, da ga tam časte z živio-klici. Kadar jih ne bo več potreboval za svoje namene, poplača to čaščenje z brco.
Tudi tiskovna reforma je vrv. Z malenkostmi se Tisza ne peča. Kadar hoče kaj zadaviti, zadavi korenito. Opoziciji v parlamentu je zadrgnil vrat z izsleparjenim poslovnikom in s parlamentarno stražo. Ostalo pa je še opo-zicionalno časopisje. In Tisza se je namenil, da ubije tudi to. Ali ta tiran opravi najrajši take reči zakonito. Če ne gre na tak način, se ne ustraši golega nasilstva. To Je pokazal, ko se je dal v parlamentu »voliti« za predsednika, ko je spravil branbno reformo lia suho in ko je izpremenil poslovnik. Rajši pa varuje zakonite oblike. Tudi časopisju hoče zakonito stisniti goltanec. Ta edini namen ima njegova tiskovna reforma.
Ves zakon je od začetka do konca ena sama infamija. Predvsem jemlje na piko delavsko časopisje. Nekoliko kratkih podatkov pojasni to resnico. Na Ogrskem imamo še kavcije za Časopisje. Celo Avstrija, na katero zre »svobodomiselni« Madjar vedno z zaničevalnim pomilovanjem, je odpravila to verigo že leta 1894. Kdo bi si mogel leta 1913. misliti na Ogrskem tiskovno reformo, ki ne bi predvsem odstranila tega predpotopnega bremena? Ali Tisza in njegov dični justični minister reformirata narobe, pa še zvišujeta kavcijo! Za vsak dnevnik zahteva bečar petdesettisoČ kron, za vsak strokovni list dvajsettisoč kron kavcije. Jasno ie kakor beli dan, da Je to najhuiši bič za delavsko časopisje. Vladni listi žive od dis-pozlcilskega sklada. Kavcijo, ki jo Tisza zahteva od njih, jim da Tisza sam. Petdeset tisoč ali sto tisoč kron — to je tem dvoživkam vseeno. Dotaknil se te kavcije itak nihče ne bo. Me-
Dnevne beležke.
— Proračunski odsek drž. zbora je sklican jutri ob 4. popoldne. To bo zopet kritična seja, ki bo odvisna od tega, če opuste češki agrarci in radikalci svojo obstrukcijo ali ne. Na zadnjih sejah so trdili, da ne obstruirajo s proti-parlanienfarnim namenom. V tem slučaja nima njih obstrukcija sploh nobenega pomena. Kajti tega, kar zahtevajo, jim parlament sploh ne more dati. Na češko-neirtška spravna pogajanja riima državni zbor nobenega vpliva, na razmere v češki deželi — pardon! v češkem kraljestvu — pa ga bo imel toliko manj, kolikor bolj bo oslabljen, kar se z obstrukcijo zanesljivo doseže. Če so torej češki gospodje količkaj pametni, opuste svojo obstrukcijo, da more parlament rešiti vsaj proračunski provizorij in tistih par drobtin, ki se dajo še rešiti pred zasedanjem deželnih zborov. Zakaj Stiirgkh drži § 14 še vedno v žepu, in če proračunski provizorij ne bo parlamentarno rešen, se bo izgovarjal ravno na češko obstrukcijo, ki ga je prisilila. da konča ex lex s § 14., to se pravi, da izžene satana z belcebubom.
— Državni zbor se snide najbrže v četrtek, 29. t. m., in ho zboroval, kakor pripovedujejo v oficioznih krogih, dva dni. Potem gre na dopust, da dobe deželni zbori Časa za svoje delo. Če pojde vse po programu, bo tedaj zopet sklican 10, marca, da zboruje do Velike noči. V tem zasedanju bo njegovo glavno delo zvišanje rekrutnega kontingenta, človek je že vajen v Avstriji, da sliši vedno take programe. Zlasti odkar nas je ljubezniva usoda blagoslovila z grofom Stiirgkhom, so neprenehoma kot glavne točke vojaška vprašanja na dnevnem redu in sicer vedno taka, ki obremenjujejo ljudstvo. Za silo pride včasi še kakšna druga »državna« potreba vmes, o ljudskih potrebah pa že molče skoraj vsi jeziki. S Stiirgkhovega stališča je to razumljivo. Zanj je parlament aparat, ki mu mora kakor stroj dodajati, kar zahteva od njega za utrditev svoje pozicije. Vendar pa ne bi bilo to mogoče brez sokrivde parlamenta, oziroma njegovih velikih in malih meščanskih strank. Ene kažejo napram vladi tako servilnost, da ni treba Stiirgkhu nič drugega kakor piskati, pa plešelo, druge pa obstruirajo. In kakor nalašč se pojavlja obstrukcija vedno tedaj, kadar more Stiirgkhu najmanj, parlamentu pa največ škodovati. Tako je doslei zapravljal državni zbor svoj dragoceni čas, deloma po volji ministrskega predsednika, deloma po volji svojih obstrnkcionistov, vedno pa s sodelovanjem vladnih strank. In tako pojde zopet na počitnice z lenim upanjem, da bo po počitnicah reševal vojaška vprašanja namesto ljudskih.
— Odsek za socialno zavarovanje ima 28. t. m. ob 10. dopoldne sejo. Kolikor je po zadnjih razpravah presoditi, mu ni treba nič druzega, kakor dobre volje, da reši na tej seji zakonski načrt o socialnem zavarovanju. To bi bilo velike važnosti, kaitl če se v odseku to vprašanje reši pred počitnicami, je mogoče, da pride po počitnicah ta zakon v zbornici na dnevni red. V sedanjem položaju ie sicer vsako ugibanje težko. Ob najboljši volji ne ve zdaj še nihče, kaj store češki obstrukcionisti v pro-
računskem odseku. Kakor se grof Stiirgkh dela zavzetega za parlamentarno rešitev proračunskega provizorija, je vendar gotovo, da bi se v srcu veliko bolj veselil, če bi obstrukcionisti to onemogočili. Zaradi proračuna bi bilo gospodu grofu sicer vseeno, zakaj pri provizoriju itak ne morejo biti velike debate in v dveh dnjjjh mora biti stvar opravljena. Ali tisto, kar pride po počitnicah, mu nič posebno ne diši. Večina za zvišanje rekrutnega kontingenta se bo že dobila. Tudi naši klerikalci, ki so bili sedaj tako možati »možje«, da so s krščanskimi so-cialci vred snedli svojo besedo in markirali nekakšno opozicijo, bodo dotlej že popolnoma lojalni in bodo kot dobri švarcgelberji čilo glasovali za rekrute. Ampak brez debate ne pojde ta reč in grof Stiirgkh bi veliko rajši ne poslušal. kar se bo govorilo. Ze zato ne bi bilo prav, če bi mu češki obstrukcionisti dali'povoda, da bi se poslužil § 14. če pa bo parlament 10. marca res sklican, bo le še od njega odvisno, da spravi socialno zavarovanje na dnevni red. Tedaj bi se vendar po šestih letih križevega pota rešil ta zakon, na katerega čaka delavstvo že nekoliko desetletij.
— »Slovenec« nima več mirne ure, odkar je sprejet finančni načrt. Prej je rohnel proti povišanju eksistenčnega ininima, zdaj se joka, ker se je povišala osebna dohodnina pri letnih dohodkih od 1600 K do 10.000 K od 20 vin. do 6 K. Prav tako piše o tem povišanju, kakor njegovi krščansko socialni bratci na Dunaju. Kmetom, obrtnikom in uradnikom, katere zadene to velikansko povišanje, že piorokuje pogin. Namen njegove pisarije je pa edinole ta, da bi rad prikril Šusteršičevo blamažo in fi-govstvo. Zakaj pa ne zapoje raje »Slovenec« jeremijado v povišanju davka na žganje, ki bo resnično občutno zadelo ljudstvo? Od tega davka bo dobivala dežela Kranjska 2,020.710 K na leto, zato piše v soboto, da je to »lepa svo-ta«. Le to naj bi bil še pristavil, da bodo to lepo svoto plačevali ljudje, ki dostikrat še za kruh nimajo. Zakaj niso glasovali klerikalci proti temu gabnemu obdavčenju, zakaj niso glasovali za predlog sodruga Rennerja, da bi se porabil del povišanega davka od žganja za zdravilišča onih, ki so zapadli alkoholni kugi? Seveda, da zakrpajo nekoliko svoje deželno gospodarstvo, bi naši klerikalci, ljudski prijatelji, ljudje napredka, glasovali za še huje obdavčenje žganja, pa bi to proglasili Za boj proti alkoholu. Le tako dalje, gospodje, ljudstvo bo že izpregledalo.
— Kurlozna karjeral Iz Budimpešte poročajo: Minister za notranje zadeve je imenoval reporterja pri ofizioznem »Budapesti Hirlapu« Imre Uatenyja za detektivskega inšpektorja pri krimnalni policiji. Za žurnalista je to pač ču-
. den okus. Razumljiv je le zato, ker je famozni gospod Hateny doslej pisal za Tiszo.
— Delegacije, ki bi bile morale biti sklicane na 2. marca t. 1., se bodo odgodile. Tudi to
je posledica krasne Stlirgkhove politike, ki ne daje državnemu zboru nikdar časa za njegovo delo. Če sploh ne bi bilo delegacij, sc ne bi bilo treba nikomur jokati. Zaljubljen ne more biti živ krst v ta prečudni parlament, ki se je mogel le v Avstriji izmisliti. AH če delegacije ne opravijo dela, ki Um Ka določa ustava, je
zadržano drugo delo. in. če se snidejo ddegacije prepozno, ker ie bdo. preveč obotavljanja z državnim zborpm. je zopet državni zbor zapre-čen zaradi zaprcčehih delegacij. Tako se Vleče veriga grehov brez konca m kraja in ves parlamentarizem postaja karikatura.
— Iz tiskarskega gibanja. Na Dunaju je bila konferenca, ki so se je udeležili zastopniki podjetnikov in pomočnikov. Konferenca se je sešiti po posredovanju načelnika socialno političnega oddelka v trgovinskem ministrstvu dr. pl. Ga-steigerja. Uspeh konference je bil ta, da so sedaj tudi zastopniki pomočnikov priznali nemški tarifni urad za posredovalni urad.
— »Katoliška tiskarna«, socialni demokrati
— pa nesramno obrekovanje. Ni menda tiskarne v državi, ki bi se tako trdovratno upirala svojemu delavstvu, ki bi tako nesramno blatila in obrekovala izprto svoje osobje, kot ^Katoliška tiskarna«, ki se hoče kazati prijateljico delavstva! Nima pa najmanjšega povoda hujskati javnost zoper svoje pošteno, trezno, mirno in pohlevno tehnično osobje! V njem vidi krivične, ničvredne iu nevarne hujskače iti vpije, da ne bodo v njeni tiskarni gospodarili socialni demokrati! Spominjamo se pa na primer natanko, da je priredilo lansko leto tehnično osobje »Katoliške tiskarne;, javen ples v korist stavkajočemu vevškemu delavstvu, ki pripada S. L. S.! lu to tehnično osobje je danes izprto na cesti! Gospodje »prijatelji* delavstva, zakaj pa tega ne poveste v javnosti ? — Je li nadalje pošteno, da hujskate zoper tako pravično in človekoljubno napravo, kot je ti< skarska organizacija, ki je skozinskoz strokovna in ima najplcmenitejše namene! Fejl tako pojema obrekovanju! Gospodje, le hujskajte in obrekujte še nadalje, iu prepričani, smo, da se bodo še marsikateremu gospodu pomočniku iz »Katoliške tikarne« odprte oči, ako se mu še niso do danesl
— Slovensko društvo »Triglav« v Bei-gfudtt. V Belgradu se je osnovalo slovensko društvo »Triglav«, ki ima namen, zbirati Slo-vfruee, ki so v Srbiji, pospeševati gospodarske in kulturue stike slovenskih dežela s kraljevino Srbijo in dajati informacije onim dobrim, delav-niiH in poštenim Slovencem, ki žele priti v Sfkjo. Na l. rednem občnem zboru, ki se je vršil v soboto 17. januarja, je bil izvoljen* sledeči odbor: Predsednik:	Dr. Niko Zupanič, kustos »Narodnega Muzeja«; podpresednik: V. Smrekar, inženir občine beigrajske; tajnik: Vladislav Fabjančič, stud. phil,.; blagajnik: Rtptfo Cugmus, uradnik železniške direkcije; gospodar: Josip Mihel j, mizarski mojster; knjižničar: Ante Gaber, pomoč. kust. »Etnograf. Muzeja«,; arhivar: Ivan Vidic, uradnik železniške direkcije, v namestništvo so bili izvoljeni: Vit. F. Jelenc, Janko Finžgar in Rado Rožaj. Revizorja: Vlad. Poljšak in Viktor Deisinger. Tem potom tiazHapja društvo vsem onim iz domovine, ki so se glede informacij o službah obrnili nanj, da bo odgovarjalo v tej zadevi še-lc, kadar se osnule informativni odsek, kar se-feo naznanilo potom slovenskega časopisja.
— Narodna čitalnica v Ljubljani ima svoj redni pbčni zbor v nedeljo, dne 1. svečana ob 11: dopoldne v društvenih prostorih z običajnim sporedom. Člane uljudno vabi na mnogobrojno udeležbo odbor.
— Umrli so v Ljubljani: Ana Resuik, žena mestnega delavca,, 72 let. — Anton Novak, gostilničar in hišni posestnik, 48 let.
— V mestni klavnici so zaklali od 11. do 18, januarja 67 volov, 3 bike. 7 krav, 339 prašičev, 120 telet, 10 koštrunov in 7 kozličev; vpeljali so 937 kg mesa, 1 zaklano govedo, 2 zaklana prašiča iu 32 zaklanih telet.
— Zaradi razžaljenja veličanstva je bil obsojen pred porotnim sodiščem v Novem mestu Janez Lopptič, doma iz Črešnjice pri Cerkljah, na dve leti težke ječe. Obravnava je bila tajna. Razžalitev je bil izrekel 11. decembra pred sodiščem v Krškem. Državno pravdništvo ga je ovadilo. Star je 55 let iu je presedel po ječah že 28 let svojega življenja. Zaradi razžaljenja veličanstva je bil obsojen enkrat že na štiri leta, drugič na tri iu sedaj na dve let«. Prej je bil delavec, po ječah pa se je naučil krojaštva. Loi)oitiČ najbrže ni normalen.
— Kmalu ie začel. 17letni vrtnarski vajenec Vinko Luštrik iz Št. Vida nad Ljubljano je že bjl dvakrat kaznovan zaradi tatvine. Bil je tudi že v prisilni delavnici, kjer so ga oddali 1. 1912 na kmetijsko šolo na Grmu. Tukal pa je pobegnil iu sprejel delo pri Janezu Šlibarju na
Za resnico.
Roman.
Spisa! Jožef Laichter.
(Me.)
(n ko si ji to rekel, se je globoko oddahnil iu jasneje ozrl. Naenkrat mu je bilo ložje in zračne je. Kakor da je vrgel s sebe nekaj ostudnega, nekaj, kar je še vedno vlačil za seboj
— in česar se je sedaj, šele v tem trepotku, iznebil popolnoma. > Naj tedaj uganjajo svojo politike, naj lezejo s hriba doli čim dalje globlje, jaz H.m ne bom sledil v blato. To že ui več nobena preteklo^, toda to — to je naibanalnejša stvar, kakršno si sploh moremo misliti! čini dalje torej od take mizerije, tem bolje!«
Hkratu se ga je pa polastila i bolest, »čemu neki? čemu prav v tako banalnost? Ali je to posledica vsega? Vseh teženj, vsega razburjenja, vsega ? In nobene iskre spoznanja ki razumevanja — —? Zakaj nisem vendar povedal, nisem mogel povedati tega drugače, zakni nisem strgal krinke in pokazal v vsi umazanosti, kakšna strašna praznota se skriva za njih besedami, če govore o dušku svojih sil? Kje pa so bile te sile?«
Srd se je loteva! Ivana, ko si je v dtthu vse to ponavljal. A precej nato zopet notranja zadovoljnost. »Če bi tudi ne bH povedal, obračunal sem vendar, vsaj označil sem. Izbrali so si formo in zunanji svet. laz pa si izberem notranji svet.«
iu spomnil se ie članka o reformi moških
Mesačah. Gospodarju je ukradel 68 K in par čevljev. V Tržiču je zapravljal ukradeni denar.
V Kranju so ga nato prijeli orožniki. Obsojen je bil na 1 leto težke ječe.
— Zgorel ie. Pri Mariji na Rojati so spravljali delavci les v dolino. Imeli so tudi ognjišče, kjer so se greli. Delavca Vincenca Gunčnika je zadel lilod v glavo in ga vrgel na ognjišče. Ko so prihiteli tovariši, je bil Gunčnik že ves v ognju. Umrl je čez nekaj ur.
— Deklica »e zgorela. Ernesta Ambrožiče-\a, posestnikova liči v Biljah, se ie grela preblizu ognju. Opekla se je tako močno, da je kmalu nato unirla. Stara je bila 8 let.
— Oče in hči. Šimen Levec, 571etni rudar iz St. Jurja pri Izlakih, je zlorabil večkrat svojo Hletno hčerko. Deželno sodišče v Ljubljani je obsodilo očeta na poldrugo leto težke ječe. nje-gvo hčer pa v trimesečno ječo, ker se ni izogibala nenravnim dejanjem.
— Pretepač. Delavec Matevž Mulej jc prišel 31. avgusla v družbi svojega brata Antona v Sekovanovo gostilno na Bledu, kjer je bila veselica. Vneta za prelep sta prišla izivaj k mizi, pri kateri jo sedelo več iantov. Ker izzi-vača kljub opominom le nista dala miru, je okolo polnoči, da bi napravil mir, pograbil Janez Slivnik Matevža Muleja iu ga nesel na prosto. Ta pa se je vrnil, silil k mizi, kjer jc sedel Pogačar in kričal, da se vsega obmizja ne boji. Pogačar je na to izzivanje prijel obtoženca, ter ga položil na tla, ne da bi mu bil kaj žalega storil. Mufej je pa prijel za nož in ga sunil v levo oko, v desno ramo in v leve nad-lehti. Na to se je lotil Kapusa iu Potočnika, ter oba dva z npžem poškodoval na prsih. Končno se je sprejel s Slivnikom, ki je hotel miriti, pri tem sta padla oba ua tla, posrečilo se mu je ga prijeti za roko, V kateri je držal nož, katerega so mu drugi odvze#. Vendar ie pri tem dregnil Slivnika v desne nadle^ti. Sodišče je ohsodilo uevarnega pretepača na 15 mesecev težke ječe.
— »Draga mati«, karakterna slika v šestih dejanjih, ki ima veliko- privlačnost, predvaja se le še danes v kinematografu »Ideal«. Jutri
V torek »Medicinska uganka«, zanimiva kriminalna aiera v treh dejanjih. Mojstersko delo uprizoritve. Predvaja se pri vseh predstavah. Pri večernih predstavah uprizori sc poleg tega še paivečja in najlepša učinkovita veseloigra sedanjosti »Rožnati čeveljček«, ki zbuja bučen smeh.
Idrija.
— S seje občinskega odbora Idrijskega. V
petek 23. t. m. je imel naš občinski odbor javno sejo oh 6. zvečer. Dnevni red: L sprejem v občinsko zvezo; 2. prošnje za koncesije; 3. slučajnosti. Navzočih je bilo 24 odbornikov. Župan s. Štraus otvori sejo, imenuje overova-teljem zapisnika odbornika dr. Stanislava Bevka in Josipa Vitouša. Nato prečita dve okrožnici deželnega odbora, ki se vzameta na znanje. Za sprejem v občinsko zvezo je 8 prosilcev in sicer: Bezeljak Alojzij z ženo in 2 otrokoma, Čar Ivan z ženo in 6 otroci, Kerševan Josip z ženo in 3 otroci, Likar Anton z ženo in 3 otroci, Kovačič Ivan z ženo in 4 otroci, Pavlovčič Josip z ženo in 3 otroci, Polak Barbara, vdova. Skupaj 7 strank s 34 osebami. Osmi prosilec je Horvath Edvard, privaten uradnik ua Dunaju, ki prosi za sprejem le zato, da dobi kot ogrski državljan v Avstriji državljanske pravice. Prvih 7 prosilcev se na predlog župana soglasno sprejme. Za Horvatha pa sta 2 glasova večine. Prošnje za koncesije. O tem poroča župan: »Občno konsumuo društvo« v Idriji prosi za koncesijo vinotoča čez ulico za obe filijalki kot za glavno prodajalno. Odbornik Šepetavec predlaga, naj se o tej prošnji razpravlja ua tajni seli. Sprejeto. Pri slučajnostih poroča župau. da je rudar in posestnik Josip Gostiša prišel po nesreči ob kravo in telico, zato je prosil podpore, da si kupi novo živino. Starešinstvo mu je z ozirom na to, da je bil prosilec lani celih 7 mesecev kot družinski oče pri vojakih dovolilo 100 K podpore, kar naj bi občinski odbor odobril ali pa morda še kaj povišal. Sklene se na predlog odbornikov Franca Aliča in Knapa, da dobi prosilec namesto 100. 150 K. Dalje prosi ravnateljstvo c. kr. drž. realke v Idriji za novo stiskalno desko v fizikalnem laboratoriju, ker je potom pogodbe občina to napraviti zavezana iu sedanja ni
svojega pendenta k članku neznanke, s katero sta si dopisovala. »Tam bodo izvedeli to obširneje in temeljiteje, kaj jn kako si mislim, ondi najdejo, česar nisem mogel tam pojasnjevati.« In hkratu s spominom so se v njegovi duši porodile besede, katere si je ta čas že večkrat ponavljal: »Človek živi v struji in se zaman brani njenemu vplivu. Z mrzličnim delom zida v sebi in izravnava, da bi imel zalogo orožja zoper napade. Ko pa je sam srečno gospodar situacije, gleda mirno na vrvenje zunanjega sveta okrog njega, odjenja morda tu pa tam kakemu napadu, ki ga pa ne rani več. Samo ta, ki se je na te način povzdignil, samo ta se potem tudi varno obdrži na višini «
Nekaj ga je pogrelo v duši, srce njegovo se je razveselilo. Ozrl se je. Navdajalo ga je čuv&tvo, kakor da se hoče dvigniti nad ulice, da hoče zagledati nad glavo jasni, neobsežni obok neba in pohiteti za nečem, hiteti z zamaknjenimi očrni. Čutil je v sebi navdušenje in prostost, kakršnega že davno ni poznal. Ves se Je zamisJil vase, tako da je vrišč pouličnega življenja prihajal k njemu kakor pridušen, iz daljave. V njegovi duši so govorili sladki glasovi. Bil je to blažen trenotek.
Našel je stari svoj raj dobrega in popolnega.
XXIX.
Sele koncem prosinca se je oglasila Ivanova neznanka zapet z novim pismom. Pisala Je:
»Oprostite, da Vam na poslednji list nisem Se odgovorila. Zgodi se to ustno. Veselilo me
več rabljiva. Razvije se o predmetu živahna de bata in končno se prošnja odstopi županstvu, da preštudira pogodbo ter vse potrebno ukrene Odbornik Jakob Kristan interpelira županstvo, da pozove mesarje, naj s klavno živino v klavnici lepše postopajo ne pa, da živino mučijo. Nato župan zaključi javno sejo. Po izpraznitvi galerije otvori župan takoj tajno sejo. Občinski odbor razpravlja o podelitvi koncesije vinotoča čez ulico »Občnemu kons. društvu« v fili-jalkah. OdborniR Jos. Sepetavcc izjavi, da se on kot gostilničar glasovanju odtegne. Odbornik notar Pegan ugovarja proti koncesiji, češ, da sc s tem. Če ima kons. društvo koncesijo, ubije gostilničarje. Temu mnenju se pridruži tudi obč. svetovalec Andrej Primožič ter se repenči nad konsumuiin društvom. Klerikalni odborniki zahtevajo pojasnila, ker niso razumeli za kaj gre. Župan pojasnjuje, da s tem, če toči društvo svojim članom vino čez ulico, je to ravno jsto za gostilničarje kot če oddaja društvo vino v zaprtih steklenicah. Društvo ipia le s tem olajšave, da ui treba steklenic lepiti. Odbornik Janez Kavčič zahteva izjave, da se v zapisnik postavi, da se tudi krščanskemu gospodarskemu društvu pri otvoritvi kake filijal-ke dovoli koncesijo, potem bo njegov klub glasoval za predlog. Župan izjavi, da take obveznosti vnaprej ni treba delati, ker je bil in ostane tudi v naprej občinskega odbora princip, da se občinski odbor izreče za vsako koncesijo kot doslej. Janez Kavčič kriči: »Bomo glasovali proti!« To je zahteval namenoma, da je liberalce še bolj razburil. Pri glasovanju se izreče za predlog 12 odbornikov, klerikalci glasujejo proti. Nekateri od liberalne strani se glasovanja vzdrži. Župan diremira v prilog predloga. Nato se seja zaključi.
— Članom občnega konsumnega društva v Idriji v pojasnilo. Pri seji občinskega odbora dne 23. t. m. je šlo za podelitev društvu koncesije v filijalkah na Brusovžu in pod Gorami in v glavni trgovini za vinotoč čez ulico. Proti teinu so glasovali vsi klerikalni odborniki, ki sq sami zadružniki v svoji gospodarski zadrugi. Istotako so se pokazali sovražnike našega društva in delavcev sploh tudi nekateri naprednjaki. Zato ni izključeno, da bi se ne našel tedo, ki bi skušal društvu tudi indirektno škodovati. Prosimo torej vse člane na Brusovžu in pod Gorami, da zahtevajo vino v svojih filijalkah samo v zaprtih steklenicah ter naj pazijo, da ne pride društvo po nepotrebnem v kazen, dokler ni potrebne koncesije. Te ljudski prijatelji reflektirajo na vas, da morate vino kot člani društva namesto v svojem društvu, kupovati dfugod. Kdor je proti nam, smo tudi mi proti njemu.
Umetnost in književnost.
Slovensko gledališče. Konec januarja —• to je od nekdaj predpusten čas. hi v takem času so bile burke vedno umestne, zlasti če hodi občinstvo itak vedno najrajše v gledališče, kadar vidi na lepaku opazko »Za snieli«. Snoči je bila nadomeščena z opombo »velezabavna vojaška burka«. Ker pa se glasi naslov: »Tretji eskadron«, je vask civilist razumel, da ne gre le za vojaško, ampak celo za kavalerijsko burko — kdo bi mislil, da imajo eskadrone tudi pri vozo-tajstvu -rr in zato je bilo skoraj odveč omenjati da bo stvar »velezabavna«. Saj so nazori o ka-valeriji in kavalerij^kih častnikih tako prepojeni z bajkami, da ne more biti burka iz njihovega življenja drugačna kakor zabavna. In res so se poslušalci zabavali — vsak pač na svoj način. Literarni rokodelec Buchbinder, kateremu se ima slovensko gledališče zahvaliti že za »Njega in njegovo sestro«, je napravil nalogo za dunajsko publiko. Toliko trezen je pač, da menda ne pričakuje neventiive literarne slave, ampak tantjepie ima rad. Slava za mrtve, tantieme pa za žive. In če sc Dunajčani smejo, so blagajniški raporti dobri. Pa se radi sinejo Dunajčani! Premočno se ni treba truditi, le malo rutine, par znanih komičnih figur, nekoliko bodisi tudi znanih komičnih situacij, pa je stvar opravi‘ena. Če je povrh še milje vojaški, je igra dobljena in Buchbinder ima tisti uspeh, ki si ga je želel. Včasi smo mislili, da mora tudi burka imeti kakšen zmisel. Ozdravljeni smo že, pa ne vprašujemo, kaj da je avtor pravzaprav hotel — razun tantjem. Sami ne uganemo, drugih pa ne maramo nadlegovati s tako sitnimi vprašanji. Tudi ljubljansko občinstvo se
»Ul '1	1.	IH»»"U	nny»i8 'II mrn* uiiumu"-' »»»-'.Ul
bo, kadar me obiščete. Kmalu vam to naznanim, Preje vas pa še nekaj prosim. V sredo je na Žoiinu ples Narodne Besede. Zelo Vas prosim, udeležite se tega plesa. Mene tam ne boste videli. Iz nekaterih razlogov bi pa rada videla, ako greste Vi ua ples.«
To pismo je v Ivanu vzbudilo mnogo misli in vprašanj, toda tudi zadrego, če se mu ne pripravlja tu nedostojna šala, nedostojna mi-stifikacija. Sklenil je pa,‘ da uboga vabilo.
Črez dva dni se je pripravljal za ples, Tega večera je stala pred hišo njegovih staršev kočija z dvema lučima na obeh straneh kozla. Na kozlu je pa sedel kočijaž v kožuhu in cilindru, pričakujoč gospode od zgorej.
Ivan se je nepotrpežljivo izprehajal po jedilnici. Čamaro je že imel, klobuk v roki. lakirane črevlje na nogah, samo še zinmik obleče, skoči v voz in popelje se na žareči otok.
Otilka je ponosna in krasna taš dovrševala v sosednji sobi upravo svoje toalete. Z obema rokama si kodraje lase nad senci je stala pred velikanskem zrcalom. Cela se je videla v njem, od pete do glave. Njena plesna obleka je bila vstrižena Iz belega svilenega brokata. Šaljiva, muhasta glava ji je stala na polnem vtatu, okrog katerega se je vil venec biserov. »Kako bi ne bila krasna 1« si je mislila.
»Gospodična, pustite že vendar srce na plesu,« je smeje še omenila hišhia.
»Torej na vsak način naj grem iz hiše?o je Otilka vzkliknila vesela. »Ali me ti tudi podiš, tatik?« se je obruMa na očeta, ki ie postopal i^oli.
jc smejalo in prepričani smo, da se bo še smejalo ritmojstrovemu bahaštvu, nemogočemu ra* portu, stari znanki tašči in dovtipom iz starih letnikov humorističnih listov. Kar se tiče uprizoritve je pa tako. da so mnenja lahko različna. Nekatere reči so nam bile všeč. druge pa ne. Pa o tem je morda bolje molčati. Če se v kritiki ne spoznava dobia volja in sodelovanje, tedaj Je nepotrebna. Recenzija jc svet in pripomoček. Če se ne smatra tako, pa nima nobenega pomena. In da je bil v gledališču smeh, smo itak že povedali.
— Glasbena Matica v Ljubljani javlja svojim članom in glasbenim krogom, da so za člane namenjene muzikalijc za_ društveno leto 1913/14. ravnokar dotiskane. Člani »Glasbene Matice«, ki plačujejo letno članarino 6 K, dobijo letos 3 zvezke muzikali! dragocene vsebine in sicer: 1. Dr. Anton Sclnvab: »Zlata kanglica«, za sopranski samospev, mešan zbor in veliki orkester. Izdaja s spremljevanjem klavirja in harmonija. 2. Anton Lajovic: Gozdna samota. Troglasen ženski zbor, s spromljevanjem orkestra. Izdaja s spremljevanjem klavirja. 3. 12 slovenskih iu hrvaških mešanih zborov. Uredil M. Hubad, ki obsega; I. Dr. A. Sclnvab: Koncertno kolo »Se ena«. 2. E. Adamič: Tri večerne pesmi: a) Solne e zašlo ie za gore, b) Splnce se je skrilo, c) Ze iz daljave mrak prihaja. 3. Dr. G. Ipavic: »Milada«. 4. Slov. nar. pesmi »Slovo«, harm. Jos. Pavčič. 5. 6 za koncertno izvajanje prirejenih hrv. narodnih pesmi, ki sta jih priredila Anton Andel in Iv. pl. Zajc: O, jesenske duge noči. — Igra kolo. — Češi me, češi! — Dragi je daleko. — Prevarani zet in Oj, Korano. — Te skladbe se dobivajo pri »Gl. Matici« v Ljubljani. Vsako uoumo-ževanie je po zakonu prepovedano.. Hrvaške narodne, za koncert prirejene pesmi Audelove se smejo javno izvajati le, če si je izvajajoče društvo kupilo pesmi pri skladatelju Antonu Andelu v Zagrebu, ki je te pesmi izdal pod naslovom »Narodne pjesme iz hrvatskih krajeva,
I.	svezak« ali pa prej omenjeni zvezek »Olas. Matice« v LjubU,ani- Tržna cena za nečlane znaša za vsak zvezek 3 K.
Štajersko.
— Ker Je napravil slabo kupčijo, s« Je obesil. V Lučah se je obesil 651etni posestnik Anton Prosek. Obesil se je na vratih sobe. Živel je v pray dobrih razmerah. Pred kratkim pa je prodal nekaj lesa, ker se mu Je pa zdelo, da Je napravil s prodajo siabo kupčijo se je obesil.
— Dva dni je bil mrtev. 70letni posestnik Janez Leitner pri sv. Volbenku je pred nekai dnevi zaspal iu se ni zbudil dva dni. Ker ga domači niso mogli zbuditi, so poslali po cerkovnika, ki je tudi mrliški oglednik, in ta Je kon-statiral, da je mož res mrtev. Ker pa ob določeni uri ni bilo pogreba, je šel cerkovnik v hišo, kjer je bil mrlič. Kako pa se je prestrašil, ko je videl Leitnerja živega. Leitner je imel po dva-dnevnem spanju velikanski tek. Cerkovnik se je seveda precej jezil, zlasti še za to, ker pri sv. Volbenku že dve leti ui nihče umrl.
Goriško.
— Goriški deželni zbor se snide 3. februarja na štiritedensko zasedanje. P* a v e de< želnetca zbora bodo obsegale le	"o vo;
litev in pa proračun za 4. 1914. Zt	14 bo
potrebovala Goriška 2 in pol miljouov kron Kljub temu, da dobi Goriška od davka na žganje precejšnjo svoto, ostane še nepokriti pol* drug iniljon kron. Da se pokrije ta deficit, bo treba zvišati doklade, ki pa znašajo že sedaj 18S odstotkov, (M) ali pa bo treba dobiti nove doltodke.
— Nabrežina. Nabrežinska »Vzajemnost« priredi v nedeljo 1. februarja plesni venček v kolodvorski restavraciji 1. razreda. Vabimo vse sodruge in sodružice iz Nabrežine in okolice na našo prvo predpustno prireditev. Vabila smo že razposlali. Če kdo pomotoma ni dobil vabila, naj nam to blagohotno oprosti, dobrodošel je kljub temu. Vabimo tudi sodruge iz Trsta, Tržiča, Gorice in Opčine, da prihite na našo zabavo. Vlaki imajo prav ugodno zvezo. Začetek točno ob 9. zvečer. Vstopnina za gospode z eno damo 2 kroni, vsaka nadaljna dama 50 vin. Igra godba na lok. Preplačila se hvaležno sprejemajo. — Odbor.
»No, čas bi že bilo!«
»Kaj praviš Ivan, ali naj res grem z doma?« Je vprašala Ivana v jedilnici.
Ivanu pa se ui ljubilo šaliti. Ko je premišljal o tem, mu je bilo vendar le čudno, čemu naj gre na ples zavoljo nje, katere ni poznal in ki ga je poživljala na to. Zakaj — s kakšnim namenom? Iti in ne se srečati z njo?
Cela dva dneva je iskal in si izmišljal razloge prečudnega vabila, in nikakor se ni mogel prijeti nobenega: najverjetnejše se mu je zdelo, da mora iti zaradi tega, da bi s praktične strani zrl v obraz ženskemu, respektive moškemu vprašanju. »Ali more imeti nje vabilo kak drugačen pomen?« Na misel so mu prihajali seveda še drugi razlogi, da često i bojazen, toda Jasni tekst pisma ga je odvrača! od nje. Mislil je na njo. Ni si Je mogel predstaviti, a nekaj nenavadno izmenljivega se je osredotočilo V njega mislih, ki jih ji je posvetil. V nji Je videl J čisto notranjost, na katero se le obrnil, tisti vir spoznanja samega sebe in vir duševne višine. po kateri je sedaj sam vzhreponel.
Po svojem povratu k idealizma sl je tu izsanjal in izčakal v neki meri Huzijo naprani nizkosti in blatu sveta, kateremu se je odpovedal. Često Je sedel tu z rokama v naročji* zroč v daljavo -— a tmn v daljavi je bila- ona» bitje, katero mu ie pravilo:	»Nisem	ženska,
kakor so uavadno — drugačna sem iu usoda naju je združila zato, ne da bi te Jaz potegnila v nižavo, ampak da bi te dvignila.
zato pa l)i Grška dobila nekoliko dodekaneškili otokov, ki nimajo za Turčijo nobene vrednosti, med njimi baje celo Rod.
Turški načrti in Bolgarska.
Soiija, 26. Tukajšnji politični krogi sc ba-vijo z vznemirljivimi vestmi, da se Turčija pripravlja na eventuelen pohod proti Solunu. Uva-žujejo se.komplikacije, ki bi iz tega lahko nastale. Splošno pa vlada prepričanje, da se Bolgarska ne poda v nobene pustolovščine. Tudi v diplomatičnih krogih Imajo zaradi bodočnosti velike skrbi, ker mislijo, da se od sedanje inla-doturške vlade lahko pričakujejo najnevarnejši koraki.
Tošev v Sofiji.
Soiija, 26. Vlada je pozvala carigrajskega poslanika Toševa v Sofijo, da se z njim pogovori o sedanjem položaju in kolikor mogoče informira o turških načrtih.
UMOR DIPLOMATA.
Tanger, 25. Tukajšnjega francoskega di-plomatičnega agenta Valdroma je ustrelit njegov kuhar. Valdromc je priredil pojedino. Njegov kuhar pa ni hotel streči pri pojedini, zato mu je zagrozil Valdromc, da ga odpusti. Nato je kuhar dvakrat usfrclil na svojega gospodarja, ki je takoj umrl. Morilca so aretirati
PO STAVKI V JUŽNI AFRIKI.
Pretoria, 25. Danes so bila razpuščena vojaška poveljstva v okiajih Pretoria in Frank-fort. Pred vojnim sodiščem bodo sojeni štiri moški. Dva sta obtožena, da sta povzročila eksplozijo, dva pa, da sta imela eksplozivne snovi. Določbe obsednega stanja določajo nato smrtno kazen.
IZKLJUČITEV HINDOV .
VVashington, 25. Predsednik Wilson je izrekel k svojim predlogom glede ureditve izseljevanja, da ne bo kršil pogodb z Japonsko. Njegovi predlogi gredo v prvi vrsti za tepi, da se prepreči naseljevanje Hindov. Angleška najbr-že ne bo ugovarjala temu predlogu, ker tudi oua omejuje naseljevanje Hindov po svojih kolonijah.
UPOR NA «A|TL
Novi Jork, 25. Po poročilih z rta Haitien je v mestu Gonaives izbruhnil splošen upor, ki ga vodi bivši vojni minister Zamora.
Novi Jork, 25. Združene države bodo nemudoma odredile vse. da zatro upor na Haiti. Križarka »Montana« je odplula ponoči na Haiti. Ako bo trajal upor še dalje, bodo Združene države prisilile Haiti, da ustavi obresti za železniške obligacije, ki potečejo 1. februarja. Združene države ne bodo priznale upornikov, čeprav bi ti hoteli odstraniti sedanjo vlada V tem slučaju bo prišla na Haiti ameriška komisija, ki bo uredila razmere.
— Tako živi ljudstvo! Delavec Andrej MiiUcr, oče mnogoštevilne družine, v risciiam-endu na Nižje Avstrijskem, ie bolan na pljučih iti je že dolgo časa brez zaslužka. V družini vlada grozna beda. Zena uc more zaradi obilico otrok za zaslužkom in le najstarejša, 121et-na Terezija, je pomagala v družini uradnika Kobingerja in prinašala nekaj vinarjev domov. Dekleta je silno bolelo, ker ni mogla pomagati očetu. Nekega dne je prinesla dimni porcija mesa za očeta in dejala, da jej ie podaril meso mesar. Dekle je pa kupovala za denar, ki ga jc dobila pri Kobiugcrju, meso za očeta, meso za Kobingerjeve je pa jemalo na upanje. \ soboto je poslal mesar Kobingerja račun za 16 K in tako jc prišla zadeva na dan. Dekle se je tako prestrašilo, da je skočilo v vodo. Nek delavec je potegnil dekleta iz vode. Ko se je dekle zopet zavedlo in jo jc hotel njen rešitelj spremiti v stanovanje njenih staršev, jc dekle z izgovorom izginilo. Od takrat ni nobenega sledu več o dekletu. Najbržc je izvršila iz. obupa samomor.
— Posledice skopuštva. Iz Moskve poročajo o strahotni rodbinski tragediji. Večkratni miljonar Pupišev ima vsled svolega skopuštva na vesti štiri samomore. Pred šestimi leti je izvršil njegov najstarejši sin. ki je bit sodnik V Moskvi, samomor. Nato sc je usmrtila miljo-narjeva hči, ker jej ni dal oče nikakršnih sredstev za življenje in ker jo jc silil, da naj prodaja svoje telo in od tega živi. O novem letu je izvršil samomor niegov najmlajši sin, ker mu ni oče dajal nobene podimre zato, ker se je poročil z revnim dekletom. Sinova Žena se je nato zastrupila.
— Iz življenja Gorkega. Svetovnozuani ruski pisatelj Maksim Gorki], čigar pravo ime je Aleksej Maksimovič Pješkov, ima kaj pestro življenje za seboj. Rojen je bil 14. junija 1862 v NiŠni Novgorodu in izvrševal je že naslednje poklice: Leta 1878. je bil raznašalec v trgo-i-ini s čevlji; 1879 učenec pri nekem risarju; 1880. kuharski učenec na parniku; 1883. delavec v tovarni za preste; 1884. težak; 1885. pekovski pomočnik; 1886. štatist v malem predmestnem gledališču; 1887. prodajalec sadja; 1888. se ie hotel usmrtiti; 1889. je bil železniški čuvaj; 1890. načelnik postaje in pozneje pisar l»i odvetniku; 1891. delavec v rudniku za sol in vagabund; 1892. ie spisal prvo novelo »Ma-kar Cudra«; 1903. je zaslovet po vsem svetu in Slovi se danes.
Slepi berač. Pred budimpeštanskim sodi-
*Ja.ja ze. ne,^ai dni prav zanimiva pravda, lozitelj je nek slepi berač, ki toži dva žurnali-sta. Zurnalista sta priobčila v časopisu notico, kako da živi ta »slepec« razkošno. Berač toži za odškodnino. Obravnava je dognala doslej tole: Ves dati stoji slepi berač na vogalu ulice, oblečen v raztrgane cunje, tako da sc vsakomur usmili. V roki ima tablico z napisom: »Popolnoma slep«. Skoraj nihče ne gre mimo njega, da bi mu ne podaril kaj. Ko pa se stemni, gre domu v svoje stanovanje, ki ima pet sob. Pa uc gre naravnost. Ima še mesečno sobo, kjer se preobleče v finega kavalirja. Doma ima soprogo, kateri dela obleke prvi krojač v Budimpešti. in dve slugi. Za stanovanje plačuje na leto 1800 K. Poletje preživi na letovišču. Ponoči se zabava po nočnih lokalih in povsod velja za bogatega kavalirja. Zjutraj pa čepi na vogalu ceste in s*hreščečim glasom prosi vbogajme.
S ANATOROJM • EMONA'
LNUBLNANA KOMENSKEGA- ULICA- A
oef-ZPRft/MK.ptaMAraj-DkFR. DERGANC
ki ga potrjujejo na t tisoče priznanj.
Želodčna = tinktura
lekarnarja Piccolija v Ljubljani
krepi želodec, pospešuje prebavo in je odvajalna. 1 stekleničica velja 20 vin.
Naročila sprejema lekarna
0. PiCCOli, Ljubljana
Pravi
Franck
dobra
kava
2 tesno
> ...x	"•'v’-	*	V’’’; *" ^
se skladajoča pojma!
Radi tega ravno se pravi:Francki najde v vsakem gospodin*tvu, kjer ae ceni okusna kava.
Kdor ga še ne posna, pogreša najboljše.
•I ein 1G4/25.G47
Edna posebnost
Odgovorni urednik Etbin Kristan.
Izdala in zalaga založba »Zarje«. H«ka »Učiteljska tiskarna« v Llubliani.
Ljubljana, Frančičkanska ul. 6
— reglstrovana zadruga z omejeno zavezo. —•
Tiskovine za šole, županstva in urade. Najmodernejše plakate in vabila za .*. shode in veselice, v
Letne zaključke
za društva.
Najmodernejša uredba za tiskanje listov, knjig, brošur, muzikalij itd.
Stereotipija. ® Litografija.
Zdravnik
Zadnfe vesti
■ je edina posebnost želodčnega likerja iz zdravilnih rastlin, kateri izborno vpliva proti slabosti v želodcu ter ga S radi tega v nobeni družini ne bi smelo manjkati.
S Dobi se tudi v vsfh prodajalnah konsum-nega društva za Ljubi :ano in okolico. OdHkoraa t Parizu z zlato kolajno in čas. krilečem.
Dunajska cesta štev. 17
priporoča svojo bogato zalogo
«-*■«■■■■ -	strojem	=*=
^	in	stroje	za	pletenje
-/V(Strickmaschinen) -/M&mk za rodbino in obrt.
Pisalni stroji Adler.pj
TToznsk Isoleaa^ Ceniki se dobe zastonj in franko. =■-■ -\IJM
Otvoril sem lastno prodajalno
LJUBLJANA •
1
na drobno	na	debelo
((toren? sko)
(najmodernejše podjetje monarhije)
Coizovi hiši.
Varstvena znamka,
Občno konsumno društvo v Idriji
naznanja t tem, da je v svoji seji dne 9. svečana 1913 sklenilo, da se hranilne vloge članom
obrestujejo od 1. januarja 1913 naprej po 5 odstotkov.
Kredit do 30 dni je obresti prost. Cez .30 dni do 6 mesecev se imajo računati obresti po 6 odstotkov n	Od kredita nad 6 mesecev pa po 7 odstotkov in sicer že od 30 dni naprej,	r:
" soline - *----------------’ J J —-*-*—* ------*	‘ -.........“ '	•*	■
2.	pop* najboljša, kajti
□				
				=:—iP
Hranilne vloge sprejema društvo vsak dan med uradnimi erami od 8. zjutraj do 12. dopoldne ter od 2. popoldne do 6. zvečer. - - Odpovedni roki so pri društvu najprimernejši in varnost vlog v&inost garantna premoženjska in blagovna vrednost. Vsak član najlaije zaupa svoje prihranke svojemu zavoda.
Načelstvo.
i Družinski kruh I
■
■
iz pekarne »Konsumnega društva za Ijub|jano in okolico"
je najboljši in najcenejši. Hlebi po 1*75 kg veljajo samo 56 vin.
Dobi se v vseh prodajalnah „Konsumnega društva za Ljubljano in okolico*. — Člani, segajte po njem!
■	S
■	E
■	s
■
Produktivna zadruga ljubljanskih mizarjev v Ljubljani
se priporoča cenjenemu občinstvu pri nabavi vsakovrstnega pohištva, ki ga izdeluje v lastni, najmoderneje opravljeni tovarni na Glincah pri Ljubljani.	::
Priporoča se tudi za vsa druga v mizarsko stroko spadajoča ::	dela.	::
Delo je vedno solidno, točno in prav poceni.
Proračune se na zahtevo do-pošlje brezplačno v najkrajšem času.
Konsumno društvo za Ljubljano
naznanja
hranilne vloge članov po 5
registrovana zadruga z omejeno zavezo
' \:
svojim članom, da glasom skupne seje nadzorstva in načelstva z dne 17. januarja 1913 obrestuje odslej
od dne vloge 0 do dne dviga.
Dosedanje stanje hranilnih vlog51000K. Dosedanje stanje deležev 32.000K. Rezervni zaklad 8000 K. Denarni promet leta 1912.: 1,487.639 K 18 vin.
Pisarna društva v Spodnji Šiški, Kolodvorska cesta.
Prodajalne: v Ljubljani: Sodna ulica, Bohoričeva ulica, Krakovski nasip; v Šiški: Kolodvorska cesta, Celovška cesta; na Viču, v Tržiču,
na Jesenicah, na Savi in na Koroški Beli.
Pekarna v Spod. Šiški, Celovška cesta.
Nadzorstvo.	Načelstvo.
s—Potnild =========
v severno In južno AMERIKO
•e v Mijo sedaj le po domafi avstrijski pragi
AVSTRO AMERIKANA
Trst-!\ewyork, Buenos Aires-Hi« de Juelro
Mjnovejituri knopircOd ■ Omii vrtstoni, «UtriČN ri^mfljavc, fcrezllčn!« kmfivoa, m katerih )t ta veakcg* p—atka pri irteiM. <te dobi d*v*lt domače fcraae s vinom, mi krati, pa at el] a. kopat] KdL
Odhod pvruikov:
v one. Amerike »jako soboto, v jažno Amerike vsakih 14 dai.
Trst-New-York, vsako soboto Trst-Južna Amerika, vsakih 14 dni. Trst-Kan a da, vsak mesec.
Vsakovrstna pojasnila daje drage volje brezplačno pri glavni agentarl za Kranjsko, Štajersko In Koroško:
s SIMON KMETETZ. Ljubljana,
------------Kolodvornka	ulica	štev.	26.