f Glasilo Slovenske Ženske Zveze v Ameriki sT m DAWN Official Publication of Slovenian Women’s Union of America niiiiiiiiiiiii 1 Ivan Zupan: VAZEN DAN MATERE Skrbna mati hčerko kliče: Jo prekriža in obleče “Vstani, draga, bod’ vesela, in zatem ž njo v cerkev gre, danes v prvi razred šole da bi Bog jo blagoslovil boš zahajati začela.” dal ji um, darove vse. Želja matere iskrena Skrbna mati ta dogodek se spolnila zopet bo, večkrat bo omenila: zadnja izmed njenih malih ker že prvič jih je v šolo v šolo šla je s tablico. osem svojih spremila. .iiriTiTiviiiiiiiiTini wiuniiiimHiiunHiiiiiliiiinnuiLiLiLiilniiiiiiiiiiii iiiiHiLiiiuiimiiiiii.Miiiiiii^l OCTOBER Volume 9 A umber 10 | SLOVENSKA ŽENSKA ZVEZA Ustanovljena 10. dec. 1926 v ChicagI, III. Inkorporirana 14. dec. 1027 v državi Illinois , J Duhovni svetovalec—Spiritual Advisor •« Rev. Milan Slaje, 4, 1709 E. 81st St., Lorain, Ohio. Glavni Odbor — Supreme Committee Predsednica—President Mrs. Marie Prisland, 1034 Dillingham Ave., Sheboygan, Wis. I. podpredsednica—First Vice President Mrs. Frances Rupert, 19803 Shawnee Ave., Cleveland, Ohio. IT. podpredsednica—Second Vice President Mrs. Mary Goghe, 4517 Coleridge St., Pittsburgh, Pa. III. podpredsednica—Third Vice President Mrs. Mary Smoltz, 227 West Poplar St., Chisholm, Minn. IV. podpredsednica—Fourth VicePresident Mrs. Agnes Mahovlich, 9525 Ewing Ave., So. Chicago, 111. V. podpredsednica—Fifth Vice President Mrs. Mary Golik, 3016 N. Gantenbein Ave., Portland, Ora. Tajnica—Secretary Mrs. Josephine Racic, 2054 W. Coulter St., Chicago, 111. Blagajničarka—Treasurer Mrs. Mary Tomazin, 1903 W. Cermak Rd., Chicago, 111. Nadzornice—Auditors Mrs. Josephine Erjavec, 101» No. Chicago St., Joliet, 111. Mrs. Mary Otoničar, 1110 E. 66th St., Cleveland, Ohio. Mrs. Josephine Schlossar, 5801 W. National Ave., W. Allis, Wis. ZARJA THE DAWN URADNO GLASILO SLOVENSKE ZENSKE ZVEZE V AMERIKI OFFICIAL ORGAN OF THE SLOVENIAN WOMEN'S UNION OF AMERICA Izhaja vsak mesec—Published monthly Naročnina ...............$2.00 na leto Za Canice S2Z........... 1 20 na leto Subscription price.....$2.00 per year Members of the SWU.... 1.20 per year Office of Publication: “ZARJA” 1135 East 71st St Editorial Office: ALBINA NOVAK, Editor 1135 East 71st St. Tel. HEnderson 1572 Entered as Second - Class Matter June 28, 1929, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of August 24, 1912. SLOVENIAN WOMEN’S UNION OF AMERICA Organized Dec. 19th, 192f in Chicago, III. Incorporated Dec. 14th, 1927 in the State of Illinois Member of National Council of Catholic Women Member of National League of Women Voters Glavni Odbor — Supreme Committee Prosvetni odsek—Educational Committee Mrs. Albina Novak urednica in upravnica “Zarje," 1135 E. 71st St., Cleveland, Ohio. Mrs. Frances Suiel, 726 E. 160th St., Cleveland, Ohio. Mrs. Frances Brešak, 1769 E. 31st St., Lorain, Ohio. Mrs. Anna Petrich, 2178 Burton St., Warren, Ohio. Mrs. Emma Shimkus, 1105 Fifth St.. La Salle, 111. Mrs. Mary Kurre, 423 Sheridan St., Ely, Minn. Svetovalni in porotni odsek—Advisory Board Mrs. Barbara Kramer, predsednica, 476 Kansas St., San Francisco, Cal. Mrs. Mary Kopach, 1464 So. 89th St., Milwaukee, Wis. Mrs. Anna Kameen, P. O. Box 767, Forest City, Pa. Mrs. Mary Srebernak. 511—Fifth St., Calumet, Mich. Mrs. Mary Kolbezen, 1048 S. Santa Fe Ave., Pueblo, Colo. Direktorica Športnih klubov in veibalnih J \ krožkov (drill teams): Mrs. Antonia Tanko, 1161 E. 60th St., Cleveland, O. 1LUU.2 1! i W 41 * W41 * W4!i I III11RJJI IKJM KONTE ST PODALJŠAN DO 10. OKTOBRA, 1937 Na tem prostoru ste zadnji mesec brale o razpisanem kontestu za slovenske članke, ki naj bi ne presegali 200 besed in bi vsebovali kako novo idejo za napredek SŽZ in kako bi postala SŽZ bolj privlačna za novo in staro članstvo. Nagrade so sledeče: $5.00—$3.00—$2.00 in deset nagrad po en dolar. Ker želimo imeti več odzivov od strani članstva, zato smo dobo za kontest podaljšali do 10. oktobra. Članki bodo priobčeni v prihodnji izdaji brez imen, pač pa bodo zaznamovani s številkami. Čas je kratek in prav nič več ne odlašajte, ampak takoj se poslužite peresa in napišite svoje misli ter pošljite takoj na uredništvo. MODNI VZORCI IN VZORCI ROČNIH DEL Kakor ste videle v zadnjih par izdajah, priobčujemo sedaj modne vzorce kakor tudi vzorce za ročna dela. Pri naročilih teh vzorcev lahko rabite listek v okvirju, v katerem je omenjeno ime lista, ker drugače ne vedo komu izdati kredit za naročilo. Da bi predstavljali razlago vzorcev tudi v slovenščini skoraj ni potrebno, ker večina naših članic bere tudi angleščino in ako ne, pa ilustracija pomaga, da razumete kakovost vzorca. Vsa naročila so točno izpolnjena ter tudi odposlana na naročnico. LETO IX. — ŠTEV. 10 OCTOBER, 1937 VOL. IX. — NO. 10 Rev. Milan Slaje: KJE JE REŠITEV? K AKOR sem že omenil v eni -prejšnjih številk, je organizacija ameriških zdravni-kov, na svojem zadnjem zborovanju, priporočila in odobrila porodno kontrolo. Gospodje zdravniki so pozabili vsa izkustva, pozabili so žalostna in obenem svarilna zgodovinska dejstva, kako so narodi, ki so prevzeli porodno kontrolo, izginili čez noč. Res je, da je umrljivost danes manjša, kakor je bila pred stoletji, na hvalo zdravniški vedi. Toda vsa zdravniška veda ne bo mogla rešiti naroda, ki ne mara otrok in ki število rojstev omenjuje in vse to zaradi strašne sebičnosti, lagodja in uživanja željnosti. Ti nerojeni otroci kličejo prokletstvo na moderno družbo. In uradna statistika nam pove, da to prokletstvo že rodi svoje sadove: v Zedinjenih državah je letos v ljudskih šolah dva milijona otrok manj, kakor lansko leto. Leto za letom zapirajo šole, ker pač ni nikogar, ki bi jih pohajal. Prav je imel profesor Dickinson, ki je zapisal, da bo okoli leta 1970 ali 1980 nenaravno veliko število starih in nenaravno malo mladih. Kaj pa bo ko ti mladi postanejo stari in ne bo nikakih mladih več . . . Mi vemo, da ta lepa dežela, katero je Bog itstvaril v veselje človeškim otrokom, ne bo ostala prazna in pusta. Ako se belo pleme ne bo zavedalo svojih dolžnosti do Stvarnika in njegovih zapovedi ter se bo hotelo na vsak način uničiti — bodo prišli pač drugi narodi ter jo posedli, narodi, ki se ne sramujejo otrok ter jim isti niso v breme in nadlego. In vse to po zaslugi učenih, toda s slepoto udarjenih gospodov zdravnikov. Ali so ti gospodje mislili na vse to? Ako bi bili, potem bi ne prišli do omenjenega sklepa. Ali so pomislili, da nam številke nezmotljivo govorijo, da bi morale ameriške družine imeti povprečno vsaj po tri otroke, da bi se prebivalstvo ohranilo na tej| višini; ako jih je manj, začne par dati? Vidimo pa, da ima ogromna večina modernih družin samo po enega, ali kvečjemu dva in družine s tremi ali več otroki sa bele vrane. Da, (la, številke ne lažejo in te številke nam kažejo strahotno pot — navzdol. Proslula Mrs. Saenger, ki s toliko vnemo širi pogubne nauke porodne kontrole, je menda od veselja poskakovala, ko je začula salomonski sklep zdravniške konvencije. Sedaj bi bilo treba storiti še zadnji korak: porodno kontrolo postavno odobriti in narod bo —- rešen. Res je, narod bo rešen, s porodno kontrolo ga bodo rešili vsega pozemelj-skega. Med tem pa čujemo na vseh vogalih: I pledge allegiance to the flag . . . prisegam zvestobo zastavi in narodu . .. Pa to prisego prelorru-Ijajo ker tirajo narod v brezpogojno propast. In “Mother's Day” proslavljajo vsako leto, na drugi strani pa uče, da biti mati, je nekaj nečastnega in sramotnega . . . Kdo naj vse to razume ? Kakor da bi se modernemu človeku zbledlo! Lasniki te umazane kontrole govorijo in učijo, da hočejo z omejitvijo rojstev izboljšati človeško pleme, ustvariti nekake nadljudi, velikane po duhu in telesu, kakršnih svet dosedaj še ni videl. Resnica pa je, da je to samo hinavska krinka, za katero se skriva ostudna pošast sebičnosti in uživanja željnosti. Kaj je tem učenikom laži in prevare — narod, usoda in bodočnost domovine, sreča in prospeh družine! Dasi se jim usta cedijo patrijotizma, je njih patrijotizem le fraza in hinavščina. Kako naj pričakujemo od moža in žene, ki niti svojemu lastnemu otroku nista privoščila par drobtinic s svoje mize in je vsled tega moral ostati nerojen, kako naj pričakujemo od tar Jcega moža. in žene, da bosta pripravljena doprinesti kako žrtev za svojega bližnjega, ali celo za domovino, ako bi bila ta v sti&ki in sili. En vzrok propada rimskega cesarstva je bil tudi, ker pomehkuženi Rimljani, ki so bili prežeti z istimi nauki, da je človek na svetu samo za uživanje, ne pa tudi za trpljenje in žrtve, niso več hoteli služiti domovini ter jo braniti v sili in tako so imeli drugi krepostnejši narodi prosto pot v rimsko državo. Vzgojiti hočejo nekake nadljudi, vzgojili pa bodo iz človeka samo sebično in prekanjeno zver, ki vidi in pozna samo sebe in nikogar drugega, zver brez najmanjšega socijalnega čuta in umevanja za potrebe svojega bližnjega. Toliko se piše dandanes o socijalnem delovanju, o izboljšanju socijalnih razmer itd. Toda vsako socijalno delovanje zahteva žrtev in dom in družina sta visoki šoli v tem pogledu. Mož in žena pa, ki se branita doprinašati žrtve svojim otrokom, ki bi bili vendar njuno meso in njuna kri, bosta tem manj pripravljena se žrtvovati za druge. čim bolj se proti-krščanski nauki uveljavljajo v življenju, tem manj je izgleda na socijalni preporod. Ker so se ti pogubni nauki zajedli že tudi v naše družine, naj bodo te besede opomin in svari- lo ob enajsti uri. Pred vsem našim ženam in materam! Biti mati je velika čast in biti mati številnih in dobro zgojenih otrok je čast, katere ne doseže nobena druga. Gotovo, da ta čast zahteva mnogo žrtev, da s,e je treba odreči marsikalcerrm veselju, zato pa vestna krščanska mati živi v zavesti, da vrši velikansko delo za Boga in človeško družbo. Marie Prisland: V CLEVELANDU IN OKOLICI A KORAVNO je težko dom za delj časa pustiti, se vendar vedno rada v Cleveland StSsI odpravim, kjer biva skoro tretjina vsega zvezinega članstva. Saj se tam počutim čisto domača in vsakikrat si k starim prijateljem in znancem dodam nove. Tiste clevelandske članice imajo posebno lastnost, da se človeku takoj v srce vsedejo s svojo ljubeznjivostjo in pri-kupljivostjo. V soboto sem dospela s hčerko in sinom, katerima sem želela pokazati slovenski živelj v Clevelandu in pa, da vidita nastop zvezinih vež-balnih krožkov in spoznata, kako se mladina udejstvuje drugod. Oba sta odnesla najlepše vtise in spomine. V nedeljo je podružnica št. 32 v Euclidu, ki je predmestje Clevelanda, praznovala osem-letnico obstoja. Slavnost se je vršila v cerkveni dvorani sv. Kristine. Imele so prav prisrčen in ljubko-domač program, katerega je spretno vodila predsednica, Mrs. Theresa Potokar. Po končanem programu se je razvila domača zabava, katere vročina ni prav nič ovirala. — V torek je bil dan podružnic, spadajočih k fari sv. Lovrenca v Newburgu. Zbrale so se odbornice in članice vseh pet podružnih ter napolnile obširni narodni dom, da prisostvujejo odlikovanju podružnice št. 15, kateri je bila izročena druga nagrada pretečene kampanje, za pridobitev 105 novih članic. Istočasno je tretja zmagovalka, Mrs. Mary Hrovat, tajnica podružnice št. 15, prejela svojo nagrado, zlat prstan z zvezinim znakom. Ob tej priliki se je izvajal raznovrsten in prav prijeten program, h kateremu so poleg podružnice št. 15 prispevale z nekaterimi točkami tudi ostale podružnice. Program je spretno vodila Mrs. Filipčič in pa Mrs. Tomažič. Odbornice vseh navzočih podružnic so prijateljsko čestitale št. 15 in obljubile so se prihodnje leto v kampanji še bolj potruditi. V sredo je bil Zvezin dan v Euclid Beach parku. Vse clevelandske in tudi nekatere zunanje podružnice so bile zastopane, čeprav se je toplomer ves teden poigraval s številko 100, se je vendar ta dan zbralo okrog 5,000 ljudi, kakor so poročali časopisi. Ljudje so prišli, da vidijo prvi skupen nastop naših vežbalnih krožkov. Nagradeni so bili. Pogled na to mlado, cvetočo in gibčno uniformirano skupino je vsakega prevzel. Vsak krožek je imel svojo zastavo, ki je bila iste barve kot uniforme. Vsi krožki pa imajo enak kroj. Nekateri krožki imajo nad vse ljubke, male varovanke, ki so ves čas vneto korakale z odraslimi. V pol ure trajajočem nastopu so dekleta pokazala svojo spretnost v splošno zadovoljnost in radost vseh navzočih. Pozneje so isti krožki v večernih oblekah še enkrat nastopili v prav ljubkem izvajanju, v obliki srca, in obenem je bil od deklet poklonjen šopek rdečih vrtnic vsaki navzoči glavni odbornici. — Ko sem zrla na te krožke, ki so se po zvoku godbe zibali zdaj sem, zdaj tja in valovili kot žito v klasju, s katerim se poigrava hladen veter-ček, sem si želela, da bi sleherna članica Zveze videla ta prizor, da bi se ob pogledu nanj navdušila in prepričala, da nam je mladina vendarle ostala naš. Seveda ji moramo dati pobudo in jo navdušiti za nadaljno delo, da jo obdržimo v organizaciji, in če so vežbalni krožki ena taka privlačnost, potem agitirajmo za nje pri vsaki podružnici, če ti krožki, ob največji vročini in celo med tednom zamorejo privabiti tisoče ljudi, je to že sila, s katero moramo računati. Vemo sicer, da je Cleveland slovenski center, ki lahko mnogo več zmore kot naše male naselbine, a če bi podružnice imele na roki navodila za vežba-nje, sem prepričana, da bi nastal marsikak krožek. Mrs. Albina Novak, začetnica drill teamov, katere ogromna zasluga je, da se je ta Zvezin dan veličastno završil, in pa Mrs. Antonija Tanko, naša glavna sport direktorica, sta mi obljubili spraviti potrebna navodila na papir in jih doposlati podružnicam, ki se za krožke intere-sirajo. To bo gotovo dvignilo zanimanje. Ti krožki bodo napravili Zvezi mnogo reklame in privabili mladino v organizacijo. Moje priporočilo bi bilo, da bi se takile Zvezini dnevi vršili vsako leto po krajih, kjer je več podružnic skupaj. članice bi se ob takih prilikah seznanile in zanimanje za Zvezo bi se povečalo. Nastopili bi vežbalni krožki; tudi kontest za eno in isto vajo bi se lahko vršil. Mnogo več živahnosti bi na ta način bilo, kar bi dvignilo navdušenje za vežba-nje. — Vsem krožkom, ki so na prvem Zvezinem dnevu nastopili, njih kapitankam in voditeljicam, zlasti pa Mrs. Novak, ki je bila duša vse prireditve, moj poklon! V nedeljo se je vršila slavnost naše največje postojanke, podružnice št. 25, kateri je bila v tretje izročena Spominska knjiga. Tajnica podružnice, Mrs. Mary Otoničar, prva zmagovalka ravnokar zaključene kampanje, je tudi prejela svojo nagrado in z njeno poznano skromnostjo pristavila, da ni mislila na nagrado ko je članice nabirala, ampak ji je pred očmi bilo le to, da bi podružnica dosegla tisoč članic. Nekatere so mi pravile, da ima Mrs. Otoničar nekako magično moč, kadar gre na pohod za novimi članicami in nobena se ji ne more odreči. Upamo, da se ji bo drugo leto posrečilo dobiti še 131 članic, da jih bo potem imela 500 v svoj kredit. Pri programu, katerega je spretno vodila predsednica Mrs. Frances Ponikvar, je nastopilo več glavnih odbornic in prijateljev podružnice, ki so čestitali k napredku in krasnemu razvoju, ki ga ta podružnica zaznamuje neprenehoma, odkar se je organizirala. Nastopil-je tudi vežbalni krožek podružnice in sicer v lepih večernih oblekah in proizvajal nekaj prav ljubkih vaj v splošno veselje navzočih. Ker smo vse članice Zveze ponosne na podružnico št. 25, sem v imenu glavnega odbora, kakor tudi v imenu vsega zve-zinega. članstva v poklon in priznanje za zasluge, pripela šopek gardenij predsednici Mrs. Ponikvar, tajnici Mrs. Otoničar, blagajničarki Mrs. Strnisha, urednici Mrs. Novak in kapitanki vež-balnega krožka Mrs. Perpar. S tem ste bile vse članice zastopane. — Podružnici št. 25 pa želimo, da se ne bi pri enem tisoču ustavila, ampak da bi zbirala članstvo še naprej, dokler ne bi sleherna dobra Slovenka v njih okrožju spadala pod okrilje podružnice in Zveze. Med tednom sem bila gost glavnih in podružničnih odbornic, kakor: v pondeljek vseh glavnih uradnic, živečih v Clevelandu; v torek Podružnic 41, 18 in 15; v sredo pri št. 25; v četrtek pri št. 10 in Marie Prisland Cadets. V nedeljo smo se podale v Lorain k podružnici št. 40, v pondeljek smo pa odrinili proti domu. Spomin na ta moj obisk mi bo ostal svež dolgo časa. človek se kar nekako prerodi ob navdušenju, ki vlada povsod za našo Zvezo in to ne le pri ženskah, ampak skoro v isti meri med moškim svetom, čudila sem se, kako pazno zasledujejo naše gibanje in kako živo se zanimajo za naš naraščaj. Ob takih prilikah se človek šele v resnici prav zave, kako ogromno narodno delo Zveza vrši. Kdo nas je poznal poprej v celoti? Kdo je slišal o kakih edino ženskih slovenskih javnih nastopih? Vse to se godi danes in je zasluga Ženske Zveze. Z predstavami, petjem, literaturo, govori in javnimi nastopi narodnih noš in vežbalnih krožkov, Zveza dela ogromno zapreko času, ki preti naj prej ali slej potisniti v morje vsemogočnega ameri-kanizma. če Zveza more vsaj za nekaj let ta čas zadržati, si bo pridobila nevenljive zasluge. V mladini je naša bodočnost in moč, in na nji je ležeče, kako dolgo bo živela slovenska govorica in slovenska narodnost v Ameriki. Naša pa je dolžnost, ohraniti sebi in narodu to mladino. Pridobiti jo moramo, ako hočemo zagotoviti bodočnost Zvezi, in podaljšati naše narodno življenje. O tem naj bi razmišljala vsaka zavedna članica in narodnjakinja! * * * ZAHVALA! — V svojem, kot v imenu hčerke in sina, se iz srca zahvalim vsem, ki so nam obisk v Clevelandu napravili tako prijeten. Vsem podružnicam kakor posameznikom, katerih gost smo bili, izrekamo najtoplejšo zahvalo. Posebno zahvalo smo dolžni Mr. in Mrs. Novak, ki so se ves čas trudili, da bi nam bilo bivanje v njih naselbini prijetno in zanimivo. Posebej se moram še jaz zahvaliti podružnici št. 25 in 32, vsem skupnim vežbalnim krožkom in še posebej Marie Prisland Cadets in St. Vitua Cadets ter glavni podpredsednici Mrs. Franecd Rupert za izročene mi lepe spominke. Vaša ljubeznivost me je v srce ganila. Vse skupaj pa vabim, da pridete v Sheboygan, da bom tudi jaz imela priliko kaj za vas storiti, da se vsaj nekoliko oddolžim. — Iskrene pozdrave glavnim odbornicam, odbornicam od podružnic, vsem vežbalnim krožkom, članicam, prijateljem in znancem po Clevelandu in okolici: Bog vas živi! ------------------------o--------- — Clevelandski vežbalni krožki in podružnice se tem potom naj srčneje zahvaljujejo glavni predsednici, sinu in hčerki za prijazen obisk! Da bi se v kratkem zopet snideli! živeli! V JUGOSLOVANSKEM KULTURNEM VRTU, CLEVELAND, OHIO, DNE 25. JULIJA 1937 Ena najlepših slik je bila vzeta ob času odkritja Cankarjeve in Gregorčičeve sohe v Jugoslovanskem kulturnem vrtu dne 25. julija t. 1. Naši vežbalni krožki so stali v lepem krogu skozi ves čas slavnosti. Bilo je tudi veliko število naših žena in deklet v narodni noši, ki so se pa tik pred slikanjem podale po stopnicah k Gregorčičevi sohi in tako niso vidne na tej sliki. Prav škoda. Upamo, da dobimo enkrat popolno sliko prav vseh naših članic, ki nastopajo v narodni noši. MOJ IZLET V Piše Josephine Schlosar, West Allis, Wis. Eč članic naše zveze me je nagovorilo, da nekoliko opišem svoje letošnje potovanje v stari kraj ter tako čitateljice “Zarje” seznanim z doživljaji na tem potovanju. Sicer gre meni šivanka bolje od rok in tudi s kuhavnico sva si boljši prijateljici kakor s peresom, pa tudi na tipke “cash-registra” se dosti bolje spoznam kakor na tipke pisalnega stroja, toda vseeno hočem nekoliko popisati ta svoj izlet, zlasti še zato, ker vidim, da mi je ta izlet v marsičem koristil in ker mi ni žal za denar, ki sem ga potrošila. Več let sem že pripravljala, da grem pogledat stari kraj, katerega že nisem videla od 1913., toda vsako leto sem iz enega ali drugega razloga odložila. Letos sem pa čutila, da rabim res pravih počitnic in sicer takih, da bom pozabila za nekaj tednov na biznes in vse druge vsakdanje skrbi in opravila. Take počitnice so pa mogoče le tedaj, ako gre človek dovolj daleč od doma, da ga ne doseže navaden telefon. In ko sem čitala v časopisih, da tvrdka Leo Zakrajšek priredi skupno potovanje na 2. junija na parniku Normandie, je bila moja odločitev tem lažja, kajti sem vedela, da tako dobim dovolj primerne družbe za potovanje. Rezervirala sem si prostor na parniku in pričela s pripravami. What a beautiful panorama view of the celebration on the occasion of the unveiling of Cankar’s and Gregorcic’s busts at the Jugoslav Cultural Garden, Cleveland, Ohio, on July 25, 1937! Our Drill Teams certainly assisted in making the beautiful setting almost perfect. Our hats off to these girls who turn out to do the organization honor at every public celebration and parade. STARI KRAJ Pripomnim naj, da je pri takem potovanju najtežja odločitev. Človek misli: ali bi šel ali bi ne šel? Poleg tega sorodniki in znanci svetujejo: Ne hodi, ti bo žal; a drugi pa zopet pravi: le pojdi, le! Tako človek nekako visi v zraku, dokler se ne odloči. Ko pa je enkrat odločitev storjena, se človek oddahne in vsei gre z lahkoto naprej. Nekoliko težko je tudi slovo od domačih in skoro bi se bila skesala, ako bi ne bilo vse pripravljeno za pot. Toda kakor hitro je potegnil vlak iz postaje, je bilo zopet vse dobro in uvidela sem, da je najbolje, da se držim načrta. Ko sem dospela na postajo v New York, me je že čakal zastopnik omenjene firme, ker sem svoj prihod vnaprej naznanila ter me odvedel v hotel, kjer so zbirali moji sopotniki, rojaki iz drugih naselbin; tudi Trškanovi iz West Allisa, ki so potovali s svojim avtomobilom so bili že tam. Tako sem bila zopet v domači družbi. Na 2. junija zjutraj okrog osmih smo se odpeljali k parniku, kjer smo se po čekiranju velikih kufrov in pregledu potnih listkov in kart vkrcali na Normandie, ki je točno od dvanajstih odplula, potem ko je parniška piščal naznanila odhod s trikratnim tako močnim piskom, da se je stresel parnik! in ozračje. Na pieru je ostalo veS tisoč oseb, ki so prišle spremit svoje sorodnike in prijatelje. Ta množica je vikala in mahala v slovo in mi na parniku smo delali isto. Prizor je bil res ganljiv in nepozabljiv. Kako uro pozneje so bili že na mani new-yorški nebotičniki, rdečkasto poslopje na Ellis Islandu in tudi boginje svobode je že zrla za našim parnikom, ki se je vedno hitrejše premikal. Kako pol-drugo uro pozneje je suha zemlja izginila izpred naših oči. Tu spozna potnik, da to pot ni več vrnitve in se vda v svojo usodo in se tudi oddahne. Od sedaj naprej je življenje na parniku kakor v kakem velikanskem hotelu. Vse je pripravljeno, vse organizirano in vsak vslužbenec na parniku opravlja svoje določe posle. Obednica posluje, bare poslujejo in vse drugo posluje kakor da bi bili že na vodi več dni. Vsak potnik ima določeno svojo kabino in svojo postelj in v nekaj urah smo se seznanili s poslovnim redom na parniku in počutili smo se kakor doma. V teku popoldneva in večera si vsak potnik, ako že nima svoje družbe seboj, dobi primerno družbo, v kateri se potem giblje ves čas bivanja na parniku. Razume se, da je življenje strogo ločeno po razredih. Jaz sem bila edina potnica od slovenske skupine v drugem ali turistovskem razredu, ker sem si predstavljala, da je sedaj tretji razred še vedno približno tak kakor je bil pred vojno. Ko pa sem videla tretji razred na tem parniku, mi je bilo pa skoro žal, da nisem vzela tudi jaz tretji razred kakor so to storili vsi ostali slovenski sopotniki. Imela sem priliko videti tudi prvi razred na tem parniku. Tu je luksus brez primere, kakršnega mi nismo vajeni in zato nam je tuj in zopern. Drugi ali turistični razred je fin, udoben deloma nekoliko razkošen, toda potniki v tem razredu so bolj formalni in rezervirani. Ko pa sem prišla v tretji razred, sem sprevidela, da je ta razred najbolj demokratičen in vsak potnik se giblje in zabava po svoje in med potniki vlada duh enakosti in zato se potniki v tem razredu najbolje zabavajo. Zato je naravno, da, sem se tudi jaz največ mudila med svojimi rojaki v tretjem razredu. Naš spremljevalec in voditelj naše skupine Mr. Leo Zakrajšek iz New Yorka je v obednici tretjega razreda aranžiral, da so imeli slovenski potniki svoje posebne mize. Menda jih je bilo pet po osem sedežev. Tako so vsi potniki skupine skupaj obedovali. Večkrat so tudi mene povabili k svoji južni ali večerji. Kaj takega je sicer proti poslovnemu redu parnika, toda ker je chief Steward (ravnatelj) tretjega razreda tudi Slovenec, g. Ivan Vrhovšek, se je lahko dovoljenje dobilo za kaj takega. Mrs. Josephine Schlossar Hrana je bila tudi v tretjem razredu naravnost sijajna in potniki so bili več kakor zadovoljni znjo. Pa kako bi tudi ne bili, vsaj so dobili od zakuske (apetizer) in juhe do sladoleda, sira in sadja popolen obed z rdečim in belim vinom, kolikor ga je kdo hotel. In to opoldne in zvečer. Vsi smo bili edini v mnenja, da take hrane nismo pričakovali. Poleg tega so te skupne obede sladile in belile še neprestane šale in norčevanja in zato se jih bomo vsi še dolgo spominjali, zlasti kadar nam bo kaj slabega prišlo na krožnik. Za razvedrilo potnikov tretjega razreda so bile dnevno na programu tudi razne igre na krovu, dalje igranje kart, brezplačne premikajoče se slike, koncerti, plesi, konjske dirke (z lesenimi konji), srečelovi itd. Naša skupina pa si je često dala še posebej duška s slovenskim petjem in pripovedovanjem zanimivih in smešnih dogodkov in dovtipov, katerih so nekateri potniki in potnice seboj prinesle cele koše in jih zato celo pot ni zmanjkalo. V takih razmerah je naravno, da smo prehitro prišli najprej v Southampton, kjer so se izkrcali potniki za Anglijo, in potem v Havre, kamor smo dospeli nekako ravno v 5 dneh; na odprtem morju pa smo bili manj kakor 4 dni. Iz Havre smo se v posebnem vlakom odpelja- li v Pariz. Vožnja je trajala kake dve in pol uri. Tam so nas na postaji pričakovali zastopniki linije ter nas in našo ročno prtljago prepeljali v hotel, kjer nam je Francoska linija dala dobro večerjo in prenočišče. Naslednje jutro pa smo odrinili iz Pariza z brzovlakom, ki je imel direktne vozove za Ljubljano in Beograd in tako nam ni bilo treba nikjer prestopati do Ljubljane. Ome- nim naj še to, da nam je dala linija v Parizu popotnico v obliki škatlje, v kateri so bila razna jedila in steklenica vina. Iz Pariza nas je pot peljala skozi Bazel, Buchs, Innsbruck, Celovec, Jesenice v Ljubljano, torej skozi Švico, Avstrijo v Jugoslavijo. Na obmejni postaji vsake te države so nas prišli pogledat financarji in nasprotni pregledniki, a ker smo bili samo na prehodnji vožnji, nam niso delali sitnosti, temveč so samo štamplirali naše potne liste in nas pustili v miru. V Avstriji pa so nas na podlagi državnih denarnih odredeb tudi vprašali koliko denarja imamo seboj, ker kolikor ga potnik prinese v Avstrijo, ga toliko lahko tudi nese iz države. Nekateri naših potnikov niso naznanili svojega denarja pri vhodu v Avstrijo, a so ga potem naznanili pri izhodu iz Avstrije, so imeli zato nekaj sitnosti. Na zadnji meji v Avstriji, to je v Rosenbach-u, so morali na carinarno kjer so podpisali gotove izjave in note so lahko naprej potovali z nami in sicer brez škode. V Innsbruck-u smo dobili za kondukterja koroškega Slovenca, ki je v prostem času prijazno kramljal z nami, in nekaterim potnikom je preskrbel tudi udobna leziča. Postregli smo mu s francoskim vinom in jestvinami, kar je bilo zanj, kakor je rekel, nenavaden praznik, kajti življen-ske razmere v Avstriji so po njegovih izjavah skrajno slabe. Kmalu po šestih zjutraj smo dospeli na Jesenice. Ko smo prišli iz železniškega predora, ki vodi iz Avstrije v Jugoslavijo, smo se nekako oddahnili, kajti začutili smo zavest, da smo na domači zemlji. Občutki, ki navdajajo v takih momentih človeka, ki po dolgih letih prvič prihaja v novo državo — Jugoslavijo, se ne dajo popisati. Najrajše bi vriskali, a sami nismo vedeli zakaj. Ko je naš vlak pripeljal na postajo na Jesenicah, so nas s perona pozdravili klici: “Kranske klobase . . . Slivovka . . . Hrenovke . . . šunkarice . . . Cigarete” Ti klici so nas uverili, da smo res na slovenski zemlji. Razume se, da smo si privoščili oklicanih dobrot vsak po svoji potrebi in okusu. Na tej postaji smo dobili na vlak jugoslovanske kondukterje in lokomotivo in, seveda, tudi jugoslovanske carinike in pasportne preglednike. Pregledali so nako ročno prtljago, naše potne liste in tudi po našem denarju so nas vprašali, ker Jugoslavija ima približno take denarne določbe kakor Avstrija. Ako ima potnik nekoliko več denarja, mu dajo pisan izkaz, na podlagi katerega potem potnik brez skrbi odnese iz države toliko denarja, kakor ga je prinesel seboj. Jaz nisem slišala, da bi se kateri potnikov pritoževal proti carini- kom in drugim preglednikom: eni so bili nekoliko bolj natančni kakor drugi, a v splošnem so bili še dosti “fejst fantje.” Po poldrugo-urni vožnji mimo Bleda in skozi Kranj .smo dospeli v Ljubljano, ker je skoro vsakdo izmed nas pričakoval svoje stariše ali druge sorodnike. Bili smo vsi pri oknjih, vsi nekam zamišljeni, in zrli na lepo slovensko zemljo, prijazne griče, na katerih so se v jutranjem solncu blestele bele cerkvice, in na gorske velikane. Ob prihodu na postajo v Ljubljani nam je v pozdrav igrala godba in pričakovala nas je velika množica l judi. Po izstopu so vsakega potnika obsuli njegovi sorodniki in znanci in se z njim naj-prisrčneje pozdravljali. Pričakovali so nas tudi zastopniki bana in župana ter raznih organizacij, da nas pozdravijo v imenu svojih ustanov. Vsi so v svojih govorih izrazili željo, da bi se v domovini dobro imeli ter se na rodnih tleh dušno in telesno okrepili. Na te pozdrave je v imenu naše skupine odgovorila 14-letna Miss Mary Balkovec iz Anaconde, Montana, katero je Mr. Zakrajšek med potjo pripravil za ta govor. Miss Balkovec se je v imenu skupinei zahvalila za prisrčen sprejem in pozdrave ter bo enem povedala, da je bila rojena v Ameriki ter da to pot njena noga prvič stopa na slovenska tla, ter da ni imela v Ameriki prilike hoditi v slovensko šolo, temveč da se je materinega jezika naučila od svojih starišev. To, da v Ameriki rojena Slovenka pozdravlja rojake v lepi slovenščini, je vzbudilo veliko zanimanje med navzočimi in marsikatero oko je zasolzelo ob njenih besedah. Tudi vsi ljubljanski dnevniki so laskavo omenjali govor gospodične Balkovec v svojih poročilih o našem prihodu. Nato smo z godbo na čelu odšli v restavracijo Miklič na zajtrk, katerega nam je priredila Francoska linija in nato smo se počasi razšli v zavesti, da gotovo nikoli več ne pridemo zopet vsi skupaj. Večina mojih sopotnikov je še isti dan odpotovala naprej v svoj rojstni kraj, ali k svojim naj-bližnjim sorodnikom, kar je naravno, ker vsi smo prišli z namenom, da vidimo svoje najbližnje, da se z njimi pogovorimo in eden drugemu izpraznimo svoje srce, ki se je v letih odsotnosti napolnilo. Jaz sicer nimam več starišev, pač pa imam svoji sestri in brate v bližini Novega mesta in sorodnike mojega pok. moža v Dravljah in šiški pri Ljubljani. Najprej sem se napotila iz Ljubljane v Dravlje k svojemu svaku, ki me je že na postaji pričakoval, ter si tam pri njem ustanovila svoj glavni stan za čas tamkajšnjega bivanja. Od tu sem potem obiskava druge sorodnike in delala izlete, kakor so pač prilike nanesle. Ko sem obiskala brata na Malem Slatniku pri Novem mestu, se razume, da je bilo vse po koncu. Za tak mali kraj je velika senzacija, če pride “Amerikanec” na obisk. Pri domačih je želja po snidenju, pri otrocih je pričakovanje na to, kaj je teta prinesla, in pri drugih je pa vsakega nekaj, a največ pa “firbec.” Razume se, da smo si imeli z domačimi marsikaj povedati, toda ko človek le pripoveduje in pripoveduje, in posluša in posluša, pa končno le zmanjka na obeh straneh. Poleg tega je na kmetih v poletnem času veliko dela, katero mora biti storjeno. Zato domači ne morejo posvetiti “Amerikancu” toliko časa, kakor bi radi. Ker so pri bratu seno sušili tedaj, sem šla tudi jaz pomagat, da vidim, če še znam tako, kakor sem znala pred osemindvajset leti. Tudi ječmen sem šla žet. Seveda, nekaj časa je šlo “orajt,” ampak “ubogi moj hrbet.” Ta se je pričel kmalu upirati. Ako bi me ne bilo sram, da sem “za nič,” bi jo bila kmalu popihala v senco. Toda vstrajala sem kljub upornemu hrbtu in kljub pekočemu solncu vsaj toliko časa, da sem “častno” dokazala, da še znam delati, kakor nekdaj in da sem dokazala, da Amerikanci nazadnje nismo tako pomehkuženi, kakor se tam splošno misli. Pokoro za rešeno “amerikansko čast” pa sem potem delala na sveži posušeni mrvi, ki lepše in prijetnejše diši kakor vsak francoski perfum. V par dneh se je hrbet potolažil in od solnca opečene roke so se pričele lupiti in tako je bila pokora pre-stana. Kadar se sedaj spomnim na vse to, se mi tako fletno zdi, da bi šla precej še enkrat mrvo sušit in ječmen žet. Nekaj čisto drugega pa sem doživela, ko sem šla na obisk k svojim sestram na Rako pri Bučki pod Trško goro, ki je znana po svojih vinskih goricah, iz katerih izvira dolenjski čviček, in katerega zlasti naši Dolenjci zelo “obrajtajo.” Kdor se hoče kakemu čvičkarskemu viničarju zameriti, in sicer do smrti zameriti, naj samo reče, da njegovega vina ne bo pil, ali celo, da je prekisel. Nasprotno pa ti ga iz srca rad da, kolikor ga moreš piti, magari cel sod. On se drži svoje pesmi: “Sladko je vince iz trške gorice.” Vest, da je prišla domov na obisk na Mali Slatnik udova, ki ima nekaj pod palcem, se je raznesla tudi na ono stran Krk e. In tam je v neki vasi gostilničar, ki je udovec. Ta možakar si je mislil: Glej šmenta, tukaj bi bilo kakor nalašč zame. Ona ima dol-arje, jaz pa posestvo in gostilno — in majhne otroke. Kaj pa, ko bi se dalo nazadnje je kaj “zongaviti?” Razume se, da jaz o vseh teh načrtih nisem ničesar vedela, vedeli pa so mo- ji sorodniki. Ti so vse tako komandirali, da smo prišli “po naključju” k temu gostilničarju, ki nat> je seveda sprejel z največjim veseljem in nam p stregel ter bil takoj pripravljen napreči konje ter nas potegniti do mojih sester. Da sem morala sedeti poleg njega na vozičku, menda ni treba še posebej povdariti. V vsem svojem govorjenju je napeljeval vodo na svoj mlin. Jaz sem sprva mislila, da se šali, a pozneje sem spoznala, da je stvar resna in da “cika” name. Ker ga nisem hotela spraviti v slabo voljo in s tem pokvariti dobre zabave celi družbi, sem ga morala držati v nejasnosti v svojih odgovorih. Pa to še ni vse. Nazaj-grede nas je doletela ■tako huda ploha, da smo bili premočeni do kože in v takem stanju smo dospeli na dom mojega snubača. Kazalo nam ni drugega, kakor da se tu posušimo. Snubaču je bilo to popolnoma prav, še dobro se mu je zdelo, da moramo ostati pri njem, toda prav pa ni bilo za njegovo gospodinjo, ki živi v upanju, da jo gospodar poroči. Sedaj sem prišla med dva ognja. Tudi gospodinja ni bila na jasnem, a bala se je. Zato je tudi ona napeljevala pogovor tako, da bi se jaz določeno izrazila. Nekoliko časa sem imela to “za špas,” a ker sem videla, da je ženska vsa iz sebe, sem ji odločno odgovorila, da grem nazaj v Ameriko in da nimam namena še enkrat možiti se. O, da ste vi videli tisto spremembo v tej ženski. Bila je v malih nebesih. Menda bi me bila najrajše poljubila. Sama ni vedela, s čim bi mi postregla. Gostilničar pa je, ves potrt izrazil upanje, da se še kaj premislim. Po teh dogodkih sem zakl j učila za enkrat svoje obiske pri svojih ljudeh na Dolenjskem ter sem odšla nazaj v Ljubljano in Dravlje, kajti imeli smo domenjeno, da priredimo Amerikanci skupni izlet na Gorenjsko, in tudi v druge dele Slovenije, ako se nas priglasi zadostno število. G. Zakrajšek je namreč že na parniku obljubil, da aranžira skupne izlete po domovini, ako se priglasi dovolj sopotnikov. Razposlal je naznanila vsem Amerikan-cem, da naj pridejo v Ljubljano določen dan, ko se je imel vršit prvi izlet, to je na Gorenjsko. Prišlo nas je samo sedem in zato smo namesto avtobusa vzeli prostoren avtomobil in se odpeljali na Brezje, in Bled v Bohinj. Tu smo prenočevali in drugo jutro obiskali “kraljestvo Zlatorogovo’’ z izvirom in slapom Savice. Nato smo se odpeljali nazaj na Bled, kjer smo obiskali tudi “Otok bleski,” in tudi romantični Vintgar. Po izvrstnem kosilu v restavraciji Vintgar nas je avto odpeljal preko Jesenic v Kranjsko goro in od tam naprej v gore proti Vršiču. Do kakih 800 metrov nad-morske višine smo se peljali z avtomobilom in potem peš do prve planinske koče, kjer smo pre- nočevali. Tu smo bili že dovolj visoko, da smo se na 2. julija kepali s snegom. Naslednje jutro, še pred solnčnim vzhodom smo šli prav do vrha, kjer gre že italijanska meja. Tu smo dosegli višino 1515 m. nad morjem. To jutro nas je zeblo, smo se tresli od mraza kakor v januarju. Toda užitek ki ga nam je nudila lepota poletnega jutra med temi bleščečimi gorskimi vrhovi je nepopisen in vreden vsakega denarja in ga ve ceniti samo oni, ki ga je sam doživel. Naravno je, da smo neradi zapustili ta “planinski raj.” Od tu smo se odpeljali nazaj v Kranjsko goro, Jesenice, Begunje, Tržič, Preddvor in potem ob Kokri prav gori na Jezersko, do avstrijske meje, kjer smo zopet dosegli nad 1200 m. nadmorske višine. Pot je lepa prav do vrha in zato smo se lahko peljali ves čas z avtom. Ko smo se razgledali in okrepčali, smo jo obrnili nazaj skozi Kokrsko zaseko v Kranj in Ljubljano. Tako smo v treh dneh videli vse glavne naravne lepote slikovite Gorenjske in naravne krasote, ki smo jih v tem kratkem času videli, nam ostanejo za vedno v neizbrisnem spominu. Človek šele potem ve kako lepa je Slovenija, ko enkrat sam z lastnimi oči vidi vse te bisere naravne lepote, ki so raztreseni po raznih delih naše rodne dežele. K temu pa naj še pripomnim, da nas je avtomobil stal vsakega samo okrog $5 za vse tri dni vožnje. To kaže, da človek lahko veliko vidi za mal denar, ako je potovanje organizirano in dobro vodeno. Med izleti, ki smo jih napravili Amerikanci, naj omenim tudi onega v županovo jamo pri Grosupljem. Ker je slavna Postonjska jama sedaj pod Italijo, so si Slovenci želeli nekaj podobnega, kar bi jim nadomestilo tu izgubo. Zato sedaj Slovenci v znatnem številu obiskujejo to jamo, ki jo je odkril in organiziral župan občine Št. Jurij pri Grosupljem. Zato se tudi imenuje županova jama. Ta jama se sicer ne da primerjati s postonjsko, toda ima veliko jako lepih kapnikov, od katerih so nekateri beli kakor sneg, kakršnih je malo celo v po-stonjski jami. Vsekakor je ta jama vredna, da si jo človek ogleda. Ne daleč od te jame stoji na precej visokem hribu mala cerkvica imenovana Tabor, okrog katere je precej visok in debel zid, kar dokazuje, da je bila svoj čas trdnjava proti Turkom. župan, ki si je štel v čast, da smo celo Amerikanci prišli pogledat njegovo jamo, nam je pravil vsakovrstne zanimive zgodbe, ki so jih baje ljudje v turških časih doživeli v teh krajih. Pod cerkvijo v gozdu je precejšnja votlina s kipom sv. Antona Puščavnika. Zraven je tudi mal zvonik z zvonom. Tu sem hodijo dekleta in udove prosit in molit za moža. Tudi me, kar nas je takega stanu, se nismo pozabile priporočiti sv. Antonu. Po ogledu vseh teh zanimivosti smo se ustavili pri g. županu, ki ima tudi čedno gostilno z prijaznim vrtom. Nas Amerikancev je bilo 6 in drugih, ki so se nam pridružili, je bilo tudi kakih šest. Dalje se je kmalu v naši družbi pojavil godec s harmoniko, kakor da bi bil iz tal zrastel, in za njim pa še izvrsten tenorist, ki bi s svojim krasnim glasom delal čast operi. Tako so bili dani vsi pogoji za popolno kmečko zabavo. Priznati moram, da smo res imeli tako lepo in neprisiljeno zabavo, kakršnih se še malo spominjam; pa kako tudi ne: godec ni bil samo harmonikar, temveč godec in pevec po božji volji in zraven tudi šaljivec prve vrste. Take nam je česal, da smo se držali za trebuhe. Po svojem glasu bi se lahko primerjal -z našimi amerikanskimi “croonerji,” samo s to razliko, da naši croonerji glas večinoma potvarjajo in izsiljujejo, njegov glas pa je bil naraven in zelo simpatičen. Zaigral in zapel Vam je, da bi človek poslušal brez konca. Najboljša pa je bila ta, da je znašal županov račun za vse, kar nas je 15 ljudi v kakih 3 urah pojedlo in popilo, samo borih 130 dinarjev. Pričakovali smo najmanj trikrat toliko. Napravili smo tudi izlet v Mokronog, da obiščemo nekaj Amerikancev, a jaz pa sem v tamkajšnji okolici imela razdeliti nekaj ameriških darov. Tisto nedeljo so imeli tudi ognjegasci v ne ki vasi ne daleč od Mokronoga svojo veselico, katere smo se tudi mi udeležili. Značilno pri tej veselici je bilo to, da nas je načelnik ognjegascev pozdravil v primerni angleščini: “How do you do, ladies and gentlemen!” Bil je seveda v Ameriki in še vedno precej dobro tolče angleščino. Končno moram omeniti si svoj izlet v Zagreb Plitvičja jezera, Split, Sušak, Reko in nazaj v Ljubljano, ki je trajal 8 dni. Zagreb je krasno, čisto in moderno mesto, ki strašno hitro raste. Najlepši in popolnejši pogled na celo mesto nudi razgled s stolpa zagrebške katedrale. Plitvičja jezera so brez dvoma ena najlepših naravnih pojavov na celem svetu. Tam se 13 jezer zliva drugo v drugo v stoterih in tisočerih višnjih in nižjih vodopadih. Slikar z najbujnejšo domišljivo bi ne mogel naslikati lepšega umotvora. Poleg tega ima voda neko posebno temno modro barvo, kar ji dajo neko skrivnostno privlačno silo. Amerikancem, ki gredo v Jugoslavijo na obisk, priporočam, da naj za nobeno ceno ne izpuste iz svojega programa Plitvičkih jezer. Ne bo jim žal. Ta jezera se nahajajo na železniški progi Zagreb-Split in so oddaljena kakih 30 kilometrov od postaje Vrhovine v Liki. Pri vsakem vlaku čaka avtobus za jezera. Split je sedaj največje jugoslovansko prista- nišče, pa tudi naj živahnejše. Parniki, veliki in majhni, domači in tuji, barke in barčice, čolni in čolnički, neprestano prihajajo in odhajajo iz tega pristanišča. Tu slišite govoriti vse mogoče jezike, življenje kar ore po mestu. Poleg tega je mesto tudi zgodovinsko važno radi svoje Deoklecijano-ve palače iz rimske dobe. Lega mesta je idealna in okolica je naravnost krasna. Splitsko morsko kopališče je sijajno in Slovencem zelo priljubljeno. Voda je topla in čista, a tla v vodi so mehka, da se človeku zdi da hodi po karpetu. Mi smo se mudili v Splitu tri dni in nam je bilo žal, ker nismo mogli ostati vsaj teden dni, toda čas za povrnitev se je bližal in treba se je bilo pripraviti za odhod. Iz Splita smo vzeli jugoslovanski parnik za Sušak. Parnik sicer ni bil velik, toda nudil je vse glavne udobnosti tako da nismo ničesar pogrešali. Med vožnjo smo se ustavili še tudi v Šibeniku in še v par drugih pristaniščih, a ker smo se vozili po noči, ne vem ravno kje smo se ustavili. Po 12-urni vožnji smo dospeli na Sušak, poleg Reke. Sušak je tudi jako živahno jugoslovansko pristanišče, ker se tu vkrcavajo potniki za celo Dalmacijo. Poleg tega se iz tega pristanišča izvozi jako veliko našega lega v tuje dežele. Takoj nad Sušakom je na vrhu, hriba slavna božja pot Trsat, kamor vodi široka vozna pot in pa tudi bližnica po znanih trsaških stopnicah, katerih noče biti konec, zlasti ako ima človek težko sapo. Razume se, da smo obiskali tudi to Marijino svetišče. S tega hriba se nudi krasen razgled na morje in kvarnerski zaliv z Reko in Abacijo. Iz Sušaka smo šli čez most na Reko, ki spada sedaj k Italiji. Razlika med življenjem v Sušaku in na Reki je velikanska. Na Sušaku je življenje živahno in vsepovsod je polno ljudi in ljudje so veseli, se smejo in zabavajo, a na Reki izgleda kakor da bi ljudje izmrli. Le tu in tam smo srečali kakega človeka, čeravno je bila nedelja. Le na glavnih ulicah in trgih je bilo nekoliko več prometa. Tudi po kavarnah je bilo malo ljudi. In od vseh ljudi, kar smo jih videli, nismo videli niti enega, da bi se smejal, ali da bi bil na videz dobre volje. Vse je resno in žalostno in zdelo se nam je, da drug na drugega pazijo kaj dela in kaj govori, da drug drugega sumniči in drug drugemu ne zaupa. Atmosfera se nam je zdela neznosna. Celo mesto se nam je zdelo ena sama velika ječa. Vojaštva v vsakovrstnih uniformah, policajev in dru-8'ega takega šmenta, pa nič koliko. Skoro toliko smo jih videli kakor civilistov. Odločili smo se, da vzamemo prvi vlak za Ljubljano preko št. Petra in Postojne. Ko smo dospeli na Rakek, smo se oddahnili in pričeli zopet svobodno dihati. Po povrnitvi iz tega izleta nazaj v Ljubljano, je nekaterim izmed nas ostalo samo še pet dni do odhoda nazaj v Ameriko. Radi bi še ostali tam, toda zaradi pomanjkanja prostora na poznejših parnikih smo morali obdržati svoje rezervacije in se zato držati prvotnega načrta. Radi bi še naredili ta in oni izlet, obiskali tega in onega sorodnika in prijatelja, a ni bilo časa. Opravili smo glavno in se na 24. julija zvečer odpeljali proti Parizu. Drugi moji sopotniki, kar se jih ni vdeležilo zgoraj opisanih izletov, to je takih, s katerimi sem se sešla med počitnicami v Ljubljani od časa do časa, so se doma po svoje zabavali, delali daljše in krajše izlete v družbi svojih sorodnikov; v Zagreb, na Brezje, na Bled, v Postonjsko jamo, na Štajersko in v Logarjevo dolino v Dolenjske toplice itd. To pa jim je bilo tem lažje, ker jim je voditelj našega potovanja g. Leo Zakrajšek izposloval od vlade polovično vožnjo po železnici. Vseeno pa je bilo na koncu mnogim žal, ker se niso prijavili za skupne izlete, toda kar je zamujeno, je zamujeno. Jaz za svojo osebo vem, da se nisem niti en dan dolgočasila, temveč, da mi je vsak dan nekaj zalegel in da mi ni žal zanj. O razmerah v starem kraju ne morem drugega reči kakor, da ima kmet še vedno jako trdo življenje, ker pridejo nazadnje vsa državna bremena na kmeta, ki tvori 90% vsega prebivalstva države. Kmetovo stanje je pa še toliko težje, ker ne more dobiti svojega denarja iz denarnih zavodov, razven v nekaterih izjemnih slučajih. Povedali so mi pa, da se zadnje čase pošilja nekoliko več lesa in živine iz države, zlasti v Italijo, in da so se zato cene lesa in živine pričele dvigati in ravno tako tudi, da se je denarno stanje mnogih de-narih zavodov precej izboljšalo in je zato upanje, da se bo tudi denar iz hranilnic lažje dobil. Upajmo, da se njihove želje uresničijo. Tudi sem večkrat slišala in čitala, da nekateri uradniki in predstavniki oblasti z Amerikanci netaktno ali celo surovo postopajo* ali da skušajo Amerikance odirati, toda to se meni ni pripetilo. Napram meni so bili v vsakem slučaju uljudni in postrežljivi in tako nimam vzroka za pritoževanje. Kako manjšo nerodnost pa je treba pripisati na račun tamkajšnjih razmer in jo prezreti. Jaz za svojo osebno sem odnesla naj lepše spomine iz starega kraja. Na poti iz Ljubljane v Pariz se nam ni drugega nenavadnega pripetilo kakor da so bili na Tirolskem taki nalivi, da je kamenje in pesek na več krajih zasulo železniško progo ter da so zato naš vlak hoteli poslati v Pariz preko Salzburga in Nemčijo. Prišli smo že do Salzburga, a med tem časom so progo očistili in zato so potem naš vlak poslali nazaj v Schwartzach in potem naprej preko Innsbrucka in Bazela v Pariz, kamor smo dospeli po deset urni zamudi, a k sreči — brez nesreče, ki bi sem bila prav lahko dogodila vsled zasute proge. V Pariz smo prišli dva dni prej z namenom, da si ogledamo mednarodno pariško razstavo. To smo si tudi ogledali. To se pravi, v kolikor je bila ista gotova. Gotovo pa je bilo tedaj nekaj nad polovico. Zaradi večnih delavskih stavk se je vse delo zakasnilo. Ta razstava je organizirana na drugačen način kakor je bila razstava “Napredek enega stoletja” v Chicagu, katero je marsikatera čitateljica videla. Na pariški razstavi ima namreč vsaka država svojo večjo ali manjšo zgradbo, v kateri skuša dotična država z vzorci svojih produktov, z mapami, tabelami ali na kak drug primeren način obiskovalcem pokazati kaj dotična država svetu nudi in kaj ima. Isto velja tudi za kulturne doprinose. Tudi Jugoslavija ima svoj paviljon, kakor imenujejo te zgradbe. Isti ni ne velik in tudi razkošen ni, je prej skromen zlasti v primeru z drugimi, toda, kakor smo mi Amerikanci soglašali, zadostno odgovarja svojemu namenu. Najzanimivejša v tem paviljonu je velikanska lesena mapa Jugoslavije. Ta mapa ali zemljevid je napravljena iz lesa mnogih različnih barv. Kjer so gozdovi v Jugoslaviji, tam je na mapi les iste barve, kjer so polja, je les druge barve, kjer je v zemlji železo, zopet druga barva lesa, kjer je zlato, zopet druga barva itd. Nam se niti sanljalo ni, da je v Jugoslaviji toliko in tako različnih in dragocenih rud. Po pregledu te mape človek spozna kako veliko naravnega bogatstva ima Jugoslavija. Le škoda, da ga narod še ne uživa. Ta razstava nudi toliko zanimivih in poučnih stvari, da bi jo človek moral obiskovat vsak dan skozi cel mesec, da bi si vsaj za silo vse ogledal. Poleg tega je pa toliko obiskovalcev, da po nekaterih paviljonih stojijo v vrstah, da pridejo na vrsto za ogled. Vsaj tedaj jih je bilo toliko, ko smo bili mi tam. Skupno je gotovo bilo tam istočasno okrog miljon ljudi. Sicer pa prihajajo posebni vlaki iz skoro vseh delov Evrope z obiskovalci. Celo Slovencev je bilo tisti čas okrog 700 samo iz enega posebnega vlaka. Pariz je sedaj pravi Babilon. Razstava bo, kakor pričakujejo, popolnoma gotova šele do prihodnje leto in naši rojaki, ki bodo šli v stari kraj prihodnje leto, bodo imeli priliko videti celo razstavo. Na 28. julija zjutraj smo se odpeljali iz Pariza s posebnim vlakom v Havre, kjer smo se vkrcale na starega znanca — parnik Normandie, ki nas je najprej zopet peljal v Southampton po potnike iz Anglije in jo potem mahnil proti New Yorku, kamor smo dospeli z novo rekordno brzino. Nazaj grede je štela naša skupina samo 13 Slovencev in eno Dalmatinko, ki je šla prvič v Ameriko in sicer k svojemu bratu v New York. Tudi to pot je g. Zakrajšek aranžiral, da je imela skupina svoje posebne mize in zato je bilo tudi to pot potovanje zabavno in prijetno. Vendar pa sedaj ni bilo tistega veselega razpoloženja med našimi sopotniki, a med drugimi pa ga je bilo pa še manj. Slovenci smo se namreč še vedno najbolje držali. Pa kaj se hoče, vsake stvari je enkrat konec, in čim prijetnejša je, tem hitreje mine. Imeli smo pač zavest, da je počitnic konec in da se vračamo nazaj na delo, v skrbi in vsakdanja opravila. * V imenu vseh bralk iskrena hvala, Mrs. Schlosar, tako popolnega in zanimivega poročila o potovanju v Evropi, oziroma stari domovini nismo še brali. Stokrat hvala lepa! Uredništvo. Dr. F. J. Kern : OBOLENJE SRCA RCE je središče žilovja in krvnega obtoka. Kadar srce oslabi, zastaja kri v raznih delih telesa, sokrvica prenapolni tkanine, da prično otekati noge, pozneje trebuh in se voda lahko nabere celo v prsih. Preprosti ljudje imenujejo tako bolezen vodenica, ki je pa le posledica oslabelega srca. Razume se, da je bilo srce slabo že več mesecev ali več let, preden pride vodenica, saj veliko ljudi trpi na lažjih napakah srca, katerih se komaj zavedajo. Sapo imajo bolj težko, srce jim prehitro utripa, sicer pa ne čutijo nobenih bolečin. Pri mlajših ljudeh je najbolj pogost vzrok srčnih napak akutni vneti revmatizem, ki prehaja iz sklepa v sklep. Včasih oseba komaj ve, da ima revmatizem: členek malo zateče ali prsti na roki so trdi zjutraj, preden se omajejo, in vendar napade revmatizem srčne zaklopke, ki prično puščati. Priporočamo, da ljudje prično zdraviti revmatizem pri prvih znakih. Vzrok obolenj na srcu pri starejših ljudeh je debelost, okamenelost žil (arteriosclerosis) in visok pritisk krvi. Huda golša (krof), ki povzroča hudo nervoznost in tresljaje prstov dostikrat poškoduje srce, če ni o pravem času ozdravljena s pomočjo operacije ali z x-žarki. Znaki srčne napake se poleg nerednega bitja žile in utripanja srca pokažejo pred vsem v težkem dihanju, če s močno upehate pri hoji navkreber ali po stopnicah, namreč bolj ko poprečni ljudje pri isti starosti, smete sumiti, da je nekaj narobe s srcem. Ni pa vsako neredno utripanje srca in pomanjkanje sape pri hitrejši hoji že znak srčne napake. Močno preplašenje ali vznemirjenje razburi srce. Prekomerno zavživanje kave ali strastno kajenje povzroči neredno utripanje srca, ki pa prestane, če jih opustimo. Vsak bolnik s srčno napako bi moral biti pod nadzorstvom zdravnika. Preiskan bi moral biti vsaj vsake tri mesece, čeprav srce ne dela dosti nadlege. Za ojačenje srčnih mišic imamo zanesljiva, dobro učinkujoča zdravila, s katerimi mnogokrat še vodenico odpravimo. Poleg tega naj tak bolnik uredi svoje razmere, da živi bolj mirno in oprezno, da si najde lažje delo in se izogiba vseh priložnosti za močna razburjenja. Poznam bolnike, ki žive s srčno napako preko dvajset let in ki opravljajo vsakdanja dela. ŽENSKI SVET “Grand Jury” porotnica Naša vrla glavna predsednica Mrs. Prisland je ravno prejela obvestilo, da je zopet to sezono imenovana za porotnico pri veliki poroti. Prvič je prejela to visoko odliko lansko sezono in gotovo je bilo njeno razumno in sposobno postopanje v splošno zadovoljnost, drugače je ne bi zopet povabili. Ta je edini in prvi slučaj v Ameriki, da je bil kdo izmed Slovencev pozvan za člana velike porote, članstvo SŽZ iskreno čestita svoji spretni in nadarjeni glavni predsednici,! Nova senatorica Jako nenavaden slučaj se je zgodil, ko je governer Graves iz Alabame imenoval svojo boljšo polovico na izpraznjeno senatorsko mesto. Prejšnji senator Black je bil pomaknjen v vrhovno sodišče in na njegovo mesto je prišla Mrs. Dixie Graves. Ljudje, ki jo poznajo, ji pravijo, da je ona mož, ki ščiti governerjeve interese. Za politiko se je zanimala že mnogo let in * se je tudi borila za žensko pravico. Sploh pa ne bo dolgo uživala te časti, ker bodo volitve razpisane v začetku prihodnjega leta in ona ne misli kandidirati. Ako je tako zmožna žena, bi želeli, da bi bila izvoljena in bi pokazala, da je bila vredna takega priznanja. Dekoraterka ameriških poslaništev Naša država ima dve sto vladnih poslopij po raznih drugih deželah in državah. Vsa ta poslopja urejuje poseben odbor. V arhitekturo spadajoča dela nadzoruje Mr. Larkin, za notranjo opremo bo pa od sedaj naprej skrbela Mrs. Irene Robbins. Njen soprog je bil poslanik v Kanadi in po njegovi smrti se je žena vrnila v Washington, kjer so ji ponudili to zanimivo in gotovo dobro plačano službo. Ona je doma iz Južne Amerike, a kot soproga diplomata, je mnogo potovala in njeno gospodinjstvo se je vršilo v različnih delih sveta pod vsemi mogočimi okoliščinami. S temi gostimi selitvami si Je pridobila praktičnih skušenj, zato je pa ta služba za njo kot nalašč. Ona pozna razmere, v katerih žive razni diplomati in ve kaj se rabi v enem ali drugem kraju in kaj se posebno potrebuje v različnih klimah. Poleg vsega tega je pa tudi dobro izšolana dekoraterka in bo gotovo vse prostore tako opremila kakor se spodobi za Ameriko. Nevesta egiptovskega kralja Dosedaj so se kralji ozirali samo po plemkinjah, kadar so si morali iskati nevesto. V Egiptu pa so postali moderni in sedanji mladi kralj Farouk se je zaročil z ljubljenko svojega srca, z prijateljico iz svojih otroških let, gospodično Sasi Naaz, hčerko sodnika Yousef Bey Zulfikar. Jako priljubljeno dekle, katero imenujejo “čista vrtnica.” Ko je njena mati hodila v šolo, je postala iskrena prijateljica sedanje kraljice-vdove. To prijateljstvo ni ponehalo, čeprav je ena deklica postala kraljica, a druga le žena navadnega sodnika. Njuno prijateljstvo je sedaj združilo tudi otroka od obeh. Hčerka turškega poglavarja Predsednik Kemal Ataturk je osvobodil turške žene in povečini so tako modernizirane kakor pri nas. Lotile so se vseh poklicev in tudi pri avijatiki jih je nekaj. Med najhrabrejše in najspretnejše štejejo Sabiha Guekchen, katero zovejo “leteča Amazonka.” Njen oče se je bojeval zoper Grke leta 1921 in po njegovi smrti se je zavzel za osirotelo dekletce sam turški poglavar. Vzel jo je za svojo in ko je odrasla, si je izbrala letalstvo za svoj poklic. V šoli se je zanimala za fiziko in prirodoslovje, v letalstvu se je pa vežbala na ruskih šolah. Tragičen konec poleta okrog sveta po Amerikanki Ameliji Earhart jo je zelo potrl. Imela jo je za svoj vzor. Prve ženske porotnice v državi New York S prvim septembrom je stopil v veljavo zakon, ki dovoljuje ženskam, da služijo pri sod-nijskih obravnavah kot porotnice v državi New York. Zanimanje je zelo veliko in marsikatera se hoče poslužiti te prilike in se za to tudi dobro pripraviti. Odprti so razni tečaji in predavanja, katerih se ženske udeležujejo v velikem številu. Prvi ženski porotnici sta bili neka Mrs. Blanche Best in Mrs. Carrie Harris. Na zatožni klopi je sedela ženska, katera gotovo ni pričakovala posebne milosti od svojih sosester. Obdolžena je bila, da je prehitro in riskantno vozila. Zelo je bila iznenadena, ko so ji povedali, da je oproščena. Elegantna ženska je večno mlada Ideal današnje mode je mladost, tako je povedal pariški modni mojster Lelong. Včasih je bilo treba krojiti obleke za ženske srednjih let. Dandanes ni srednjih let. Še ženska osemdeset let stara se šteje med mlade. Ne samo, da se šteje, ampak se tudi ta mladostno oblači. Moda se je izednačila tako, da se vidi eleganco ne samo v Parizu ampak vsepovsod. Včasih so krojili obleke za pariško klientelo drugače kakor pa za New York. Sedaj ni nobene razlike več. Elegantno oblečena ženska nima ničesar na sebi, kar bi vzbujalo pozornost. Vse je v harmoniji. Mnogo idej poberejo modni artisti iz preteklosti. Moda atenskih žen pred več kot dva tisoč leti je marsikateri kreaciji za podlago. Materina ljubezen do otrok ni zamrla Tista vroča ljubezen, ki je plamtela na poročni dan, je začela polagoma ugašati in vsakdanje prepire sta končala z razporoko. Otroci so ostali na farmi pri očetu, mati si je pa poiskala delo drugod. Kot vselej, so tudi ti revčki čutili izgubo matere, katera pa je bila k sreči še živa. Trije otroci so pobegnili z doma, kjer ni bilo matere. Tepeni in zanemarjeni so bili, tako da je prišel slučaj pred sodnijo. Sodnik, pameten človek, je poklical mater in ko je razumela ves položaj, je stavila predlog, da se vrne nazaj kot gospodinja ampak ne kot žena. Pogodili so se za plačo $5 na teden in za olajšanje dela si je izgovorila pralni stroj. “Nerada se vračam,” je rekla, “ampak radi otrok storim ta korak.” Tukaj je pa slika, ki je bila vzeta ob času Slovenskega ta dan je bila naša urednica Albina Novak, dne na Veliki jezerski razstavi v Clevelandu. Na eni strani Slovenian Day program on the stage of "Streets of vidite naše vežbalne krožke in na drugi pa naše žene in the World,” Great Lakes Exposition, Cleveland, Ohio. Hon. dekleta v narodni noši. Na sredi odra je pa naš odlični Judge Frank J. Lausche is shown delivering the address, sodnik Prank J. Lausche, ki ravno pozdravlja vse navzoče Editor A. Novak was master of ceremonies. S2Z drill teams v imenu Slovencev. Ravnateljica celotnega programa za and ladies in national costume took part on the program. Na tej sliki pa vidite naše žene v narodnih nošah, ki burno ploskalo. Bil je v vseh ozirih pravi Slovenski dan so se zavrtele na odru “Ceste sveta,” ob zvoku slovenskih na Veliki jezerski razstavi v Clevelandu, Ohio. melodij. Pentlje in trakovi so vihrali in občinstvo jim je Folk dancing by our ladies in national costume. MARY KURRE: KEGLJAČICE S. Ž. Z., POZOR! V začetku oktobra se prične redna sezona za kegljanje pri SŽZ. V zadnji izdaji med angleškim. branjem so bila priobčena pravila kegljaške lige. Dobro bi bilo za vsako, ki ima veselje do kegljanja, da ista skrbno prečita, da se bo znala ravnati tekom sezone. Pravila je prenovila naša glavna predsednica in sicer po skušnjah in potrebah lanskega leta, ki je bilo prvo leto za nas v tem športu. Za letos se pa pričakuje vse več zanimanja za kegljanje kakor je bilo v prvem letu. Naša sport direktorica ima v tej izdaji spodbujevalni članek za kegljačice. V njem izraža željo, da bi se pri vsaki podružnici ustanovil vsaj en kegljaški klub in pri podružnicah, kjer je več članic naj bi pa imele po dva in tri klube ali še mogoče več. V nekaterih naselbinah nimate kegljišč na razpolago in radi tega Je skoraj nemogoče pričakovati, da bi začele s klubom. Toda tako ni povsod. Po večini naših mest, to je v majhnih in velikih, imajo iz- vrstno opremljena kegljišča, kjer prav radi nudijo svoje prostore ženskam kegljačicam. Seveda, kar je potrebno je, korajže in pa dobre volje, pa se da vse, kar je za hip še tako težavno videti, povoljno izpeljati. Torej vse, ki se zanimate za kegljanje, tudi tiste, ki niste še nikdar v življenju kegljale, nikar ne odlašajte tudi za en teden, temveč takoj pojdite do uradnic podružnice, ki bodo z veseljem sklicale skupaj posebno sejo, da se razpravlja o kegljanju. Ko imate skupaj zbranih vsaj pet žen ali deklet, ki hočejo začeti, takoj pričnite s kegljanjem. Vse podrobnosti vam bo rade volje podala naša sport direktorica, sestra Antonija Tanko. V zadnji izdaji je podala več važnih odgovorov na vprašanja, katera so ji stavile nekatere članice in mnogim bodo ti odgovori pomagali pri organiziranju kegljaških skupin. V pravilih beremo, da so razpisane lepe nagrade za vse skupine, ki se bodo priglasile k rednemu kegljanju, kakor tudi prav mične nagrade za turneje, oziroma “tournament,” ki se vrše ob zaključku sezone in to bo enkrat v aprilu ali maju prihodnjega leta. Vabljene ste vse članice, da se organizirate v svoje skupine za kegljanje in upati je, da bomo v prihodnji izdaji brale o splošnem zanimanju naših podružnic v tem zdravem in zabavnem športu, kegljanju! Ne morem pustiti te prilike, da ne bi prav iskreno čestitala vsem clevelandskim vežbalnim krožkom nad idejo prirediti letno skupni nastop takozvani “Field Day.” Gotovo ste imele naj lepši odziv od strani članstva in obenem vam želim naj lepši uspeh pri vsakem javnem nastopu. Organizacija je ponosna na vas in uver-jene smo, da vaše vrlo zanimanje je začetek pravega skupnega delovanja za povzdigo organizacije. Bog živi vse, ki se trudite za čast in ponos SŽZ in boljše medsebojno razumevanje v tej širni deželi, Ameriki! FINANČNO POROČILO S. Ž. ZVEZE ZA MESEC AVGUST 1937 DOHODKI: Št. Podružnica Mesečnina Pristopnina ' 1 Sheboygan, Wis.........................................S 12.10 2 Chicago, 111............................................ 12.80 3 Pueblo, Colo............................................ 27.10 4 Oregon City, Ore......................................... 3.90 5 Indianapolis, Ind....................................... 11.60 6 Barberton, 0............................................ 17.20 7 Forest City, Pa......................................... 12.60 8 Steelton, Pa............................................. 7.20 9 Detroit, Mich............................................ 7.30 10 Collinwood, 0........................................... 53.20 12 Milwaukee, Wis........................................... 26.20 $ .75 13 San Francisco, Cal...................................... 15.10 14 Nottingham, 0........................................... 39.20 15 Newburg, 0.............................................. 29.30 16 South Chicago, 111..................................... 24.30 17 West Allis, Wis......................................... 17.80 18 Cleveland, 0............................................ 10.10 19 Eveleth, Minn........................................... 9-10 20 Joliet, ..II........................................... 35.50 21 Cleveland, 0............................................. 9-60 22 Bradley, 111............................................ 2.90 23 Ely, Minn.............................................. 24.00 24 La Salle, 111.......................................... 15.80 25 Cleveland, 0.......................................... 101.10 1.50 26 Pittsburgh, Pa......................................... 15.50 27 North Braddock, Pa...................................... 9.80 .75 28 Calumet, Mich.......................................... 11.10 29 Broundale, Pa........................................ —•— 30 Aurora, III............................................. 2.80 31 Gilbert, Minn............................................ 7.80 32 Euclid, 0.............................................. 19.20 33 New Duluth, Minn........................................ 5.30 34 Soudan, Minn............................................ 3.20 35 Aurora, Minn............................................ 8-30 36 McKinley, Minn.......................................... 3.10 37 Greaney, Minn........................................... 3.40 38 Chisholm, Minn......................................... 23.80 39 Biwabik, Minn........................................... 4.40 40 Lorain, 0.............................................. 12.60 41 Collinwood, 0........................................... 33.70 1.50 42 Maple Heights, 0........................................ 4.00 43 Milwaukee, Wis.......................................... 9.80 45 Portland, Ore........................................... 7.30 .75 46 St. Louis, Mo........................................... 3.80 47 Garfield Heights, 0.................................... 15.20 48 Buhl, Minn.............................................. 1-90 49 Noble, 0............................................. 11-50 50 Cleveland, 0........................................... 13.80 51 Kenmore, 0............................................... 2.70 52 Kitzville, Minn......................................... 6.60 53 Brooklyn, 0............................................. 3.70 54 Warren, 0............................................... 5.20 55 Girard, 0............................................... 5.00 56 Hibbing, Minn.......................................... 15.30 57 Niles, 0................................................ 5.40 59 Burgettstown, Pa..............................-........... 2.70 60 Milwaukee, Wis.......................................... 2.60 61 Braddock, Pa............................................. 9.30 62 Conneaut, 0............................................. 2.30 zno Glasilo in uprava Zveze Skupaj Št. članic 50 $ 18.15 $ 30.75 121 19.20 32.00 129 45 40.65 68.20 267 25 5.95 10.10 40 17.40 29.00 116 25.80 43.00 172 10 19.00 31.70 127 — 10.80 18.00 70 11.05 18.35 74 80.10 133.30 523 50 39.50 66.95 264 — 22.75 37.85 152 — 58.90 98.10 393 45 43.95 73.70 285 36.45 60.75 247 26.70 44.50 177 — 15.15 25.25 95 13.85 22.95 96 53.75 89.25 354 25 14.50 24.35 97 75 4.35 8.00 29 — 36.00 6.00 240 — 24.00 39.80 161 152.35 254.95 1,015 23.25 38.75 155 — 14.80 25.35 99 — 16.65 27.75 111 — —.— . 15 4.30 7.10 29 10 11.70 19.60 78 25 28.80 48.25 193 — 8.05 13.35 54 — 5.10 8.30 35 50 12.45 21.25 83 — 4.75 7.85 32 5.10 8.50 34 10 36.10 60.00 242 25 6.70 11.35 44 70 19.00 32.30 127 50.55 85.75 337 6.00 10.00 40 — 14.70 24.50 98 20 10.90 19.15 68 5.70 9.50 36 22.80 38.00 148 2.85 4.75 19 20 17.25 28.95 115 20.70 34.50 138 4.05 6.75 27 9.90 16.50 66 20 5 55 9.45 37 — 7.80 13.00 52 7.50 12.50 50 22.95 38.25 153 8.10 13.50 54 4.05 6.75 27 3.90 6.50 26 13.95 23.25 58 10 3.45 5.85 23 St. 63 64 65 66 67 68 70 71 72 73 74 77 78 79 80 81 82 83 DOHODKI: Podružnica Denver, Colo................................ Kansas City, Kas...................................... 5.10 Virginia, Minn........................................ 5.10 Canon City, Colo..................................... 3.10 Bessemer, Pa.......................................... 2.40 Fairport Harbor, O.................................. 3.00 Aliquippa, Pa......................................... 1.60 Strabane, Pa............................v............. 2.70 Pullman, 111...........................'.............. 3.50 Warrensville, 0....................................... 6.80 Ambridge, Pa.......................................... 6.00 N. S. Pittsburgh, Pa.................................. 6.00 Leadville, Colo....................................... 4.70 Enumclaw, Wash........................................ 1.30 Moon Run, Pa.......................................... 2.70 Keewatin, Minn........................................ 6.20 Broughton, Pa............................................80 Crosby, Minn.......................................... 2.20 Mesečnina Pristopnina .... 5.30 — Razno .30 .30 .20 !30 ’lO Skupaj ..................................................$885.60 $5.25 $7.05 Glasilo in uprava Zveze Skupaj Št. članic 7.95 13.55 53 7.65 12.75 51 7.65 12.75 51 4.65 7.75 31 3.60 6.00 24 4.50 7.50 30 2.40 4.00 16 4.05 6.75 27 5.25 9.05 35 10.20 17.00 52 9.00 15.20 60 9.00 15.00 60 7.05 11.75 47 1.95 3.55 13 4.05 6.75 27 9.30 15.50 60 1.20 2.10 10 3.30 5.50 21 $1,332.45 $2,230.35 8,816 IZDATKI: Za umrlo Frances Bučar, podr. št. 24 (rojena 9. marca 1881, prist. 17. oktobra 1928, umrla 31. julija 1937)... $ 100 00 Za umrlo Mary Gospodaric, podr. št. 25 (rojena 5. januarja 1886, prist. 14. maja 1934, umrla 19. julija 1937) 75 00 Za umrlo Theresa Harvatine, podr. št. 29 (rojena 10. septembra 1880, prist. aprila 1929, umrla 23. julija 1937)............. 100 00 Za umrlo Jennie Paulin, podr. št. 41 (rojena 9. marca 1901, prist. 5. maja 1936, umrla 18. julija 1937)....................... 25 00 Ameriška Domovina, za tiskanje avgustove Zarje................................................................................................ .............. 472 40 Znamke za avgustovo Zarjo......................................................................................................!!!!!!!!!!!!!!!............................. 32 31 Pošta in raznašanje avgustove Zarje v Clevelandu......................................................................................................................... 40 00 Amerikanski Slovenec, oglas za pol leta........................................................................................!!!!!!!!!!!!!!!!!!.......................... 15 00 Prvi del kampanjskih nagrad. ........................................................................................................................................... 70 75 Prenešeno v športni sklad S. Ž. Z.................................................................................!.!!!!!!!.!!!!!!!!!!!!!!!!!!............................ 500 00 Oglas v programni knjižici Z. M. P. Z.......................................................................!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!.................... 8 00 Najemnina za glavni urad......................................................................................................!!!!!!!!!.................................... 10 00 Najemnina za uredništvo...........................................................................................!!!!!!!!!!!!!!!!!!!...................................... 10 00 Bančni stroški za izmenjavo čekov v avgustu........................................................................!!!!!!!!!!!!!!!!............................................ 93 Uradne plače za mesec avgust: Glavni predsednici $40, glavni tajnici $100, urednici $9o!'skupaj!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!! 230!00 Skupaj Ostalo v blagajni 31. julija 1937............................................................................................ $70 186 69 Dohodki v avgustu 1937..............................................................................!!!..!.!!!!!!!............. 2 230 35 ..$1,689.39 Skupaj ............................................................................................................. $72 417 04 Izdatki v avgustu 1937......................................................................................!!.!!!!!!!!!! 1689 39 Preostanek v blagajni 31. avgusta 1937......................................... $70 727 65 Podr. Ime nove članice1 25 Dejak Ursula 25 Ogrin Josephine 27 Benich Katherine nove Članice v avgustu, 1937 Ime agitatorice Podr. Ime nove članice Mary Otoničar 41 Pockar Jennie 41 Suselj Daniela Mary Anzlovar 45 Smith Josephine Ime agitatorice Prances Dolinar Josephine Sirola Mary Sercelj Josephine Račič, gl. tajnica. Št. 1, Sheboygan, Wis. — Prvi torek v septembru je bil pozen in naše članice so gotovo pozabile na sejo radi tega in zato se vam za enkrat odpusti. Toda za prihodnjič si pa morate zaznamovati na posebni listek, da ne Pozabite. Dne 22. avgusta smo imele prav prijeten piknik na prostoru naše sestre Mrs. Louise Bowhan. Bilo je mnogo zabave in vse je bilo vesele volje. Da se je vse tako izvrstno izvršilo, se moramo zahvaliti sledečim: Prvič tistim, ki ste piknik posetili, nadalje vsem, ki ste pomagale in sicer sestre Meta Eržen, Mary Repenshek, Theresa Zagožen, Louise Bowhan, Matilda Razbornik, Mary Eržen in go- spodom Frank Ribich, Frank Gorenz in Robuk kakor tudi vsem odbornicam. Vreme je bilo nekam otožno in zato smo se pa morali mi držati toliko bolj veselo, da je bilo vsem navzočim v zabavo. Se vljudno priporočamo še za drugič. Hvala vsem skupaj! Petim članicam je lahko žal, ker niste bile navzoče na zadnji seji, sicer bi bile za en dolar bogatejše. Šele šesti listek je prinesel ime navzoče in to je bila naša nova članica sestra Jennie Radovan. Ne zamudite lepe prilike prihodnjič. Na svidenje na oktobrski seji. Pozdravljam vse sestre SŽZ1 Antonia Retell, predsednica. št. 3, Pueblo, Colo. — Piknik, katerega je priredila naša podružnica dne 15. avgusta na Eiler vrtu je uspel še precej dobro. Obiskala nas je urna Nežika kakor tudi Špela (pa če verjamete al’ pa ne) profesor Matika se je pa skesal kakor tudi Marko. Nežika je pa bila zelo napucana in na-lišpana in imela je novo obleko nalašč za naš piknik. Dne 27. avgusta me je obiskala, ko se je vračala z konvencije ZSZ, sestra Frances Ponikvar in to samo za par ur in je odfurala naprej v Leadville, Colo. Malo delj časa se je ustavila sestra Johana Mervar, ki se je tudi vračala od te konvencije. Hvala lepa za obisk Clevelandčankam! Sedaj smo zelo zaposlene v kuhinji, ker je treba pripraviti kaj za zimo. Toda to delo bo kmalu v kraju. Opozarjam naše članice, da bi se bolj zanimale za mesečne seje ter prihajale v lepšem številu. Po vsaki seji bomo Imele nekoliko zabave, da bo nam vsem za kratek čas sedaj, ko bodo daljši večeri. Opomniti vas tudi moram, da bi bolj redno plačevale mesečne prispevke. Saj enkrat na mesec vendar ni težko priti na se In koliko bolj prikladno bo tudi za vas, ako imate redno plačan asesment kakor pa da čakate nekaj mesecev, da se nabere velika svota. Seveda, potem se vam zidi pa preveč za enkrat plačati in pri tem pridete do ideje, da hočete pustiti Zvezo. Pomislite malo, drage sestre, koliko škodujete s tem sebi In pa podružnici. Ako je tajnica toliko naklonjena, da založi za vas po več mesecev in v nekaterih slučajih še po šest skupaj, potem bodite tudi ve toliko poštene, da povrnete. Vse nas veseli biti članice dične ženske organizacije in zato bodimo tudi toliko skrbne, da ne bo treba tajnici zalagati In potem še celo biti oškodovana za njen trud in delo s tem, da se ji ne plača, kar je založila. Zelo me boste razveselile ako boste upoštevale in se ravnale po tem opominu! Pozdravljene vse skupaj! Frances Raspet, tajnica. Št. 5, Indianapolis, Ind. — Da se nisem oglasila v avgustovi Zarji je bila vzrok moja bolezen. Nahajala sem se namreč v bolnici. Ia srca se želim zahvaliti vsem, ki so me obiskale in posebno pa članicam naše podružnice. Posebna hvala tajnici, moji sosedi, ki se je toliko trudila z menoj na domu. Hvala tudi sestri Donas za krasen šopek, ki mi ga je osebno izročila. Hvala tudi za poslane cvetlice sestram Ana Koren, Mary Sedej, Mary Medle in Dugar. Zahvaljujem se tudi za okusno sadje in druga darila, katere sem prejela od sester Dugar, J. Udovich, R. Medvešček, A. Dugar, M. Mervar, M. Manfreda, M. Hvalica in M. Luzar. Upam, da se bom mogla udeležiti prihodnje seje in prosim vas drage sestre, da pridete v velikem številu. Vršila se bo prvo nedeljo v oktobru ob eni uri popoldan. Ukreniti moramo glede posteljne odeje, katero so izgotovile prejšnje uradnice. Pregovor pravi: Ti nekaj, jaz nekaj pa bo šlo! Za razmo-trivati imamo tudi druge važne točke, namreč glede kegljaškega kluba, kakor želi ravnateljica športnih krožkov, da bi imela vsaka podružnica svoj klub. Bilo bi prav, da bi se tudi naša podružnica udeležila tekmovanja. Tukaj v Indianapolisu imamo mnogo deklet in mladih žen, ki se ne ustrašijo kar tako. Še nekaj! Tudi jaz čestitam mojemu sosedu iz stare domovine Jaka čaka, ki je prejel nagrado od urne Nežike. Večkrat sva skupaj seno grabila in k sv. maši skup hodila. Tukaj pa živiva oba na North Warman cesti. Taka so pota tega sveta. Teta štorklja se je oglasila zopet pri eni naših mladih članic in sicer pri sestri Wilma Mason. Čestitamo. S sestrskim pozdravom, Antonia Bajt, predsednica. * * * Že dolgo se nisem oglasila v naši priljubljeni Zarji, katera je čimdalje bolj zanimiva in Jo tudi raasodnl mo- žaki pohvalijo. Posebne novice ml niso znane, pač pa želim poročati o preteklih dogodkih. Naša predsednica, Antonija Bajt, je bolehala že delj časa In je bolezen potrpežljivo prenašala, dokler ji ni zdravnik ukazal, da se mora takoj podati na operacijo. Ker je pogumna in odločna žena se ni ustrašila in se je takoj odpravila v bolnišnico sv. Vincenca. Svoj dom in družino je priporočila Bogu in izročila svojemu soprogu v varstvo. Mati je enajstim otrokom. Starejša hči in sinaha sta članici SŽZ. Z božjo pomočjo je operacijo srečno prestala. V bolnici je s smehljajem na obrazu prenašala svoje težave. Sedaj je doma in se ji zdravje polagoma vračuje. Prav iz srca ji želim popolno okrevanje. Zena oziroma mati tolike družine, katero sta s soprogom z delom svojih rok zredila, zasluži vso prijaznost In spoštovanje. To poletje smo imeli prijetne obiske. Obiskala sta nas Mr. in Mrs. Maks Koren iz Sheboygana s svojo hčerko in sinom. Mr. Koren je moj svak. Nekaj tednov posmeje sta prišla Mr. in Mrs. Matt Spende, sestra in svak mojega soproga In ž njimi sin ter dve poročeni hčerki s soprogi, vsi Iz Sheboygana. Obiskale so me tudi tri so-sestre iz Clevelanda: Mrs. Anne Gli-v&r in Helen Mirtel od podr. št. 15 in Mi's. Slapko od št. 14. Iz Evansville sta nas obiskala moj nečak in soproga, Mr. in Mrs. Henry Kronosheck. Iz Philadelphije sta nas obiskala Mr. in Mrs Wolaston z družino. Zadnji teden sta se pa oglasila pri nas Mr. in Mrs. Može iz West Allis, Wis., ki sta prišla obiskat brata in druge sorodnike. Vsem najlepša hvala za obiske. Nečakinja mojega soproga, Mrs. Jerman, mi je trdno obljubila, da bo pristopila k SŽZ takoj, ko se povrne v Sheboygan. Bi rada vedela ako je držala besedo. Moje najiskrenejše čestitke vsem zmagovalkam v zadnji kampanji kakor tudi podružnicam, kjer ste si pridobile visoke odlike in posebno št. 25, ki je prekoračila število tisoč članic pri eni podružnici. Vsa čast vam! Iskrene čestitke naši gl, predsednici nad tako lepim napredkom pri organizaciji. Pozdravljene, Annie Koren. * *. » Podpisana se želim iskreno zahvaliti vsem sestram št. 5 in prijateljicam za veselo presenečenje v počast mojega rojstnega dne 18. avgusta. Ne morem si zbrati zadostnih besed, da bi se popolnoma zahvalila vsem, ki ste žrtvovali in se udeležili. Izpeljale ste me prav bistroumno. Najmlajši sin pride do mene in me sili se peljat z avtomobilom, pa sem mu povedala, da nimam časa. Nato pride starejši sin in me je s silo zvabil, da sem šla ž njim na Beech Grove. Po kratkem času se pa zopet zmisli, da se peljeva nazaj, ko si kupiva sladoled. Ko se vrnem domov, grem kot po navadi v hišo in ko pridem v sobo zaslišim: “Surprise!” Nekaj časa nisem mogla umeti kaj vse to pomeni. Miza je bila obložena z vsemi dobrotami in začeli so mi drug za drugim nositi lepa darila in kartice oziroma voščila k rojstnem dnevu. Srčna hvala mojim sinom, hčeram, sestram št. 5 in vsem prijateljem. Ob vsaki priliki vam bom z največjim veseljem enako naklonjena. Naj vam CBOfTS CftOtTS VE2BALNI KROŽKI S. Ž. Z., KI SO SKUPNO NASTOPILI V EUCJ© BEACH PARKU, CLEVELAND, OHIO, DNE 1. SEPTEMBRA 1937 Prva slika clevelandskih vežbalnih krožkov Slovenske ženske zveze, ki so skupno nastopili dne 1. septembra, 1937, v Euclid Beach parku je nad vse zanimiva. Ko gledate pestre skupine vam pride na misel: “To so naša dekleta, ki nastopajo v imenu SŽZ v javnosti in nam delajo čast in ponos!” Prva skupina od leve na desno je od podružnice št. 10, ki nosi ime svoje glavne uradnice in agilne delavke za SŽZ in se imenuje Prances Sušel Cadets; nato pridejo dekleta od podružnice št. 14, ki častijo svojo predsednico, oziroma drugo glavno podpredsednico, ki vneto deluje v njih prid, in nosijo ime Frances Rupert Cadets; tem sle- dijo brhka dekleta od podružnice št. 15, ki si bodo v Krfl<, kem zbrale svoje ime; v sredini so pa dekleta od P0^1^. nice št. 50, ki nosijo ime naše priljubljene glavne predse^ nice in vsepovsod s ponosom nastopajo kot Marie prisl®” Cadets; potem so dekleta od podružnice št. 25, ki se W nujejo St. Vitus Cadets; nato sledijo naše vrle žene in er)~ ’ Pri št. 25 je hčerka načelnice, sedemletna Jean in pri št. 47 je pa gospica Žagarjeva. Ul j a T,®ryi vrsti v sredini je sport direktorica sestra Anto-r&nko, ki se odlikuje po svoji posebni uniformi. Na- čelnice teh skupin so sledeče: pri Frances Sušel Cadets je Alice Kapel; pri Frances Rupert Cadets—Lillian Zalokar; pri št. 15 Cadets Josephine Sever; pri Marie Prisland Cadets—Frances Kurre; pri St. Vitus Cadets—Josephine Perpar; pri št. 41 Cadets—Frances Dolinar; pri št. 47 Cadets— Eleanore Hrovat. (Okrog 35 deklet, nekaj od vsake skupine je bilo odsotnih pri slikanju.) V zadnji vrsti v sredi na sliki so pa glavne uradnice Frances Sušel, Albina Novak in Frances Rupert. Cleveland SŽZ Drill Teams which took part on the first annual Field Day held at Euclid Beach Park, Cleveland, O. (About 35 girls were absent for photo.) Bog stotero povrne z zdravjem in srečo v življenju. Z vdanostnim pozdravom, Mary Somrak. Pripomba: Pri osebnih zahvalah nam ni mogoče uvrstiti vsa imena. Za malo svoto dva dolarja oziroma kot plačan oglas, jih pa bomo priobčili. To velja za vsak slučaj. Torej, kadar hočete poročati o osebnih slučajih, kjer so našteta tudi imena, obenem priložite svoto dva dolarja in bo priobčeno kakor želite. Toliko v blagohotno naznanilo vsem dopisovalkam.— Uredništvo. Št. 7, Forest City, Pa. — Za poročati imamo zopet žalostno novico, da je smrt pretrgala nit življenja naši desetletni blagajničarki sestri Jennie Schuma Gačnik. Zapustila je potrtega soproga, tri sine in sedem hčera ter sestro Karmelito, ki deluje že več let na hrvaški župniji v Clevelandu. Pokojna je bila stara 59 let. Sestra Gačnik se je vneto zanimala za napredek Zveze in naše podružnice. Kjer je imela priliko je nagovarjala žene in dekleta, da naj pristopijo v našo sredo. Pokojna je bila ena izmed tistih mater, ki je imela največ hčera vpisanih pri S2Z in je dobila lepe prevlake za blazine od urne Nežike kot nagrado. Več naših članic je povzelo vzorec in en par smo jih napravile v korist blagajne, kar nam je prineslo $22.00 v skupiček. Preostalim sorodnikom izrekamo globoko sožalje. Pokojna pa naj se radosti pri Stvarniku v nebesih. Ko je bilo določeno po glavnem odboru, da se pokloni podružnici čarter, ako pridobi deset novih članic za desetletnico obstoja, je bila sestra Gačnik tista agilna članica, ki se je zavzela pridobiti deset novih članic. Pa žalibog, čarter je videla samo enkrat in to zadnjikrat. Draga ranjka sestra, vse prekmalu si odšla iz naše srede. Noge so jo bolele in težko je hodila na seje, toda imela je mnogo poguma in zato jo bomo tem težje pogrešale kakor tudi njena družina, katera jo je tako srčno ljubila, ker jo je ona vzgojila verno in vzorno. Članice smo jo obiskovale v bolezni, čule in molile pri njeni krsti in jo v velikem številu spremile ob njeni zadnji poti. Vsem članicam se njena duša priporoča v molitev. Bog naj ji bo plačnik! Zadnja seja je bila povoljno obiskana. Izvolile smo novo blagajničarko sestro Angelo Orazim. Upamo, da bo dobra naslednica in vedno delovala v korist Zveze in me ji bomo šle pa na roke, da bo imela kot blagajničarka kaj šteti. Pozdrav vsem sestram SŽZ! Anna Kameen, predsednica. Št. 10, Cleveland (Collinwood), O.— Naša dekleta od vežbalnega krožka “Drill team” se pridno pripravljajo za jesensko veselico, namreč priredijo “Hallowe’en Dance” dne 30. oktobra. Napravljajo si tudi nove večerne obleke za ta večer. Kakor sem po tihem slišala bo še nekaj drugega, kar pa držijo tajno. Oddani bodo tudi “door prizes.” Igrala bo izvrstna Jankovič godba. Vstopnina bo samo 35 centov. Tudi za jesti in piti bo vsega dovolj. Me članice jim pa seveda moramo iti na roko. Posetimo to prireditev kar v največjem številu in s tem jim bomo dale poguma kakor tudi veselja do nadaljnih nastopov in prireditev. Dobiček bodo porabile za nove obleke. Priglasilo se je več deklet, ki bi rade spadale zraven in treba jim je obleke, ki pa stanejo precej in zato je naša dolžnost, da jim pomagamo priti do uspeha, kar bo vsaki članici in podružnici ter Zvezi v čast in ponos. Za vsako podružnico je drill team zelo važnega pomena. Ko se pogovarjam s članicami, vsaka pravi “oh, kako je bilo lepo na Veliki jezerski razstavi in pa v Euclid Beach parku, ko so nastopile skupna vsi krožki!” Bilo je res nekaj krasnega in to nam pritrjujejo ne samo članice, temveč tudi nečlanice in moški. Torej, sodelujmo ž njimi kar največ mogoče in bomo vse deležne napredka in koristi. Naša dekleta se tudi pridno ženijo. Pred par tedni se je poročila načelnica drill teama sestra Elizabeth Sal-mich z Mr. Anthony Kapel. Takoj drugi dan sta se podala na poročno potovanje in upamo, da sta se dobro zabavala. Na dan poroke sta ju dekleta od drill teama spremila v cerkev v uniformah. Najbolj ginljiv pa je bil prizor, ko so dekleta poklonile nevesti oziroma svoji načelnici krasen šopek cvetlic (cvetlic je bilo. toliko kolikor je deklet pri krožku). Poročila se je tudi Danica Kompare z Mr. Glen Scheel. Tudi ona dva sta se podala na poročno potovanje. Obema članicama želimo vso družinsko srečo, zdravje in zadovoljnost. čestitamo! Vile rojenice so obdarovale kar tri naše sestre in sicer Mary Gliha z deklico, Alice Grosel s sinčkom, in Frances Eržen tudi s sinčkom, prvo-rojenčkom. Srečnim mamicam naše iskrene čestitke! Na kratek obisk v staro domovino se je podala sestra Mary Glinšek. Upamo, da se prav dobro zabava v krogu svojih domačih. Gotovo nam bo veliko zanimivega povedala iz potovanja. želimo ji srečen povratek. Iz bolnice se je vrnila sestra Louise Verhovec. Prijateljice so prošene, da jo obiščejo. Vse ji pa želimo hitrega zdravja. Prav lep pozdrav vsem članicam širom Amerike! Frances Sušel, tajnica. # *c # ZAHVALA Spodaj podpisana se najlepše zahvaljujem naši podružnici št. 10 za poročni dar. Ravno tako najlepša hvala vežbalnemu krožku za lepo spremstvo v cerkev kakor tudi za poklon lepih cvetlic. Nisem tega slutila, najmanj pa pričakovala. Skušala bom kar največ delovati za povzdigo in napredek krožka in podružnice. Bog vas živi! Vaša hvaležna načelnica, Elizabeth (Salmich) Kapel. Št. 12, Milwaukee, Wis. — Lepo število članic je bilo na septemberski seji. Radi resignacije predsednice Anna Grahek bo njeno mesto nadomestila podpredsednica sestra Louise Stariha. Za podpredsednico je bila izvoljena sestra Justina Turk. Že delj časa je bolna naša sestra Mary Frangesh, 2012 So. K. K. Članice ste vljudno prošene, da jo obiščete, ker bo zelo vesela in ji bomo vsaj za nekaj časa olajšale v bolezni. Želimo ji, da bi kmalu bila zdrava med nami. Podružnico št. 1, Sheboygan, Wis., in pa št. 2, Chicago, 111., kakor tudi št. 17, 43 in 60 vljudno vabimo na našo slavnost ob priliki desetletnice obstoja, ki se vrši dne 31. oktobra v Harmonia dvorani, So. 6 in Mineral St. Vse naše članice, ki nimate še vstopnice pridite gotovo ponje k meni na dom. Vsaka mora plačati za eno vstopnico, če se udeleži slavnosti ali ne. Vabim vse članice na sejo dne 4. oktobra ob pol osmi uri zvečer v Tamšetovi dvorani. Tudi opozarjam dotične članice, ki dolgujete asesment, da pridete poravnat. Vsem članicam, ki bodo obhajale rojstne dneve v oktobru kličem: “Many happy returns!” Ostanem s pozdravom do vseh gl. uradnic in članic S2Z vam udana, Mary Schimenz, tajnica. št. 13, San Francisco, Cal. — V oktobru bo poteklo deset let odkar je bila ustanovljena naša podružnica in je bila ob času prve konvencije dne 7. novembra 1927 sprejeta v SŽZ. Kako hitro je poteklo teh prvih deset let! In danes se počutimo vse vesele in zadovoljne, da smo članice edine ženske organizacije v Ameriki, ki ima svoje postojanke skoraj po vseh slovenskih naselbinah in kjer jih ni še, upamo, da ne bo treba več dolgo čakati, ko se nam bodo pridružile. In premoženje naše mlade organizacije je tudi vredno vsega zaupanja. Vsaka članica si lahko šteje v čast in ponos, da spada k organizaciji, kjer gospodarijo same ženske in to prav razumno in previdno! ter zanesljivo, kar je pa največ vredno. Kakor vsako leto, tako bomo tudi letos pri naši podružnici imele v oktobru veselico in to bo na nedeljo 17. oktobra. Ker pa nismo na zadnji seji sklenile, kje se vrši banket, ste vljudno prošene, da pridete na prihodnjo sejo dne 14. oktobra in si bomo izbrale dan v novembru mesecu. Upati je, da boste vse prisotne na seji in se domenile ali naj imamo banket v mestu ali pa v naši dvorani. Vsi tako važni sklepi morajo biti odobreni na seji in ne izven seje. Meni se ne vidi prav, da bi morale vse iti tja, kamor je všeč le nekaterim. Pri takih ukrepih naj odločuje večina članstva in potem bomo gotovo vse sodelovale in se tudi udeležile. Nobena izmed nas ne ve, koliko časa1 bo še pri življenju in koliko obletnic bomo še skupno obhajale in zato je naša sveta dolžnost izkazati svoje navdušenje in zanimanje ob vsaki priliki, kadar je za korist in blagor podružnice in Zveze. Pridobile smo si lepo število novih članic in še jih moramo aa našo desetletnico, da dobimo lepo nagrado in pa lep rekord za našo proslavo. Prijazno se vas prosi, da pridete na pri- hodnjo sejo in ako bi se vsaka vsaj nekoliko potrudila nagovoriti svojo znanko in prijateljico, da bi se nam pridružila, ker bi to bil najlepši poklon SŽZ od naše strani. Dne 14. avgusta sem bila prav veselo presenečena, ko sta dospeli k meni na kratek obisk dve Clevelandčanki, to sta bili Mrs. Albina Vesel in Mrs. Marie Medved. Prišli sta ob desetih dopoldne in sta morali že oditi ob štiri ure popoldne. Ker sta bili v moji družbi samo šest ur, mi je bilo skoraj nemogoče izkazati tisto gostoljubnost kakor bi jo jima, ako bi ostali vsaj za par dni. Upam, da sta videli mnogo zanimivega na svojem potovanju in da sta odnesli lepe spomine tudi iz San Francisca. Prihodnjič se morata delj časa muditi pri nas, da bosta videli vse naše zanimive kraje in ljudi. Prav lepa hvala za prijazen obisk. (Prav lepa hvala, Bara, za gorak pozdrav, katerega ste jima izročili za mene ki sta mi ga tudi osebno izročili kakor ste jima naročili. Ured.) Pozdrav vsem članicam S. 2. Zveze! Bara Kramer. * * * Dopis iz San Francisco ni kar tako v en dan za pisat, še posebno zato, ker ga ni dolgo nazaj in se v tem času lahko mnogo izpremeni. Danes začnem s slovenskimi sejami in konvencijami. Hm, hm! Kakšne pa so v resnici, če vzamemo na razdaljo, ne v Clevelandu in ne v beli Ljubljani ni toliko sej kot ravno pri nas v Slovenskem domu, dasiravno nas je mala peščica samih preprostih delavcev ženskega in moškega spola. In vendar zunanja javnost prav nič ne ve o tem. Skoraj vse slovensko časopisje vedno naznanja sejo za sejo, od katerih ni posebnega dobička, ker eni vlečejo naprej, drugi pa nazaj. Slovenske skupine so majhne po tej veliki deželi, zato bi morali vsi delati skupno, da težki voz na hrib potegnemo. V veselje vam naznanjam, da smo dne 9. septembra zborovale v lepi in čisti dvorani. Po desetih letih so naša slovenska društva in narod zopet skupaj stopila in si prenovila zboro-valne prostore. Čeprav je dvorana majhna, je pa zato čvrsto zidana in pa tudi lepa kot kakšna mlada članica S2Z. (Le čakajte, pri SŽZ smo vse fest punce, bodisi mlajše ali malo bolj v letih. Pri SŽZ se sploh ne staramo, ker nas skupno združenje mladi. Ured.) Vsi skupaj smo imeli “bazar,” ki je trajal tri dni, kar nam je prineslo več kot tisoč dolarjev dobička, kar bo šlo k svoti za kritje izdatkov, ki so okrog pet tisoč dolarjev. Ker bomo ravno letos v oktobru obhajale pri št. 13 desetletnico, naj si ves slovenski narod k srcu vzame našo slavnost. Kar je pomenilo prvih 13 držav k razvitju Amerike, to je pomenilo tudi prvih 13 podružnic k razvitju S2Z. Ako bi se povsod bale številke 13, bi Zveza še danes štela samo 12 podružnic. Po celem svetu si ljudje predstavljajo številko 13 za nesrečno. Kaj pa pri nas? Ustanoviteljica, sestra Bara Kramer, je rojena na 13., blagajničarka je rojena na 13., predsednica se je zaljubila na 13. julija leta 1913, in ako pride kdaj urednica Albina Novak v San Francisco, ji pokažem tri, štiri in pet peresno deteljico, katero imam še danes shranjeno, ki so bile natrgane iz enega grmička po mojem tedanjem ljubčku in današnjem soprogu v letu 1913. Se nekaj, videla bo tudi veliko rožo z zelenimi peresi, ki je letos tako veliko zrasla, da, ne vem katera je lepša, ali moja roža ali pa S2Z. Za oktober bi se pa morale potruditi, da si pridobimo najmanj 13 novih članic. Vsaj po moji želji bi morala vsaka zavedna Slovenka pripadati k SŽZ in v skupnosti delati za svoj narodni duh in povzdigo tistih lepih besed, ki jih vsi radi pojemo: "Bratje mi stojimo trdno kakor zidi grada, črna zemlja naj pogrezne tega, kdor odpada.” Dne 17. oktobra priredimo izvrstno veselico, pričetek ob osmi uri zvečer v Slovenski dvorani. Vabljen je ves slovenski narod in posebno žene in dekleta, ki niste še članice SŽZ, da se seznanite z nami. Tudi oddaljene članice in farmarice ste vljudno vabljene in pripeljite svoje domače in prijatelje, čim več nas bo skupaj, tem višji bo slovenski duh. Naznanjam vam tudi, da klub Slovenija priredi “Grape Festival” dne 10. oktobra ob dveh popoldne z lepim programom. Omenjeni klub je že veliko pripomogel v dobrobit naše dvorane in je naša dolžnost, da napolnimo dvorano ta dan do zadnjega kotička kakor tudi 17. oktobra. Letošnje leto je zelo rodovitno za našo državo. Mogoče je pripomogla k temu zadnja neznosna zima. To tudi pomeni, da gre vse dobro tistim, ki delajo in tistim, ki delo iščejo veljajo besede: veliko je poklicanih, a malo izvoljenih. Kdor pa želi potovati, naj si pa napolni žep z $20.00 bankovci, ker ta denar je najbolj pripraven na potovanju, ker ni prevelik in ne premajhen, kakor tudi ta dopis ni. Pozdrav vsem članicam posebno pa tistim, ki bodo še pristopile in pomagale št. 13 še do višje stopinje. Mary Slanec, predsednica. čestitki: ! V oktobru bosta obhajali dve naši glavni uradnici svoje rojstne dneve in sicer glavna sport direktorica Antonia Tanko bo praznovala svoj dan dne 8. oktobra in glavna uradnica prosvetnega odseka sestra Frances Brešak, dne 30. oktobra. Uredništvo Zarje in celokupno članstvo S2Z jima iskreno čestita. Obenem jima želimo še mnogo zdravih in srečnih rojstnih dni kakor tudi nadaljnih let plodo-nosnega delovanja v prid SŽZ! Št. 15, Cleveland (Newburgh O. — Drage sestre, dne 31. avgusta je bil pa res lep večer za nas, ko je bila med nami naša glavna predsednica sestra Marie Prisland. Prišla je osebno izročit drugo nagrado podružnici, ker smo si v zadnji kampanji pridobile 105 novih članic in meni je po- klonila lep zilat prstan, kot tretja nagrada v kampanji za posamezne zmagovalke. Prav lepa hvala in hranila bom prstan v trajnem spominu. V čast je bilo vsem našim članicam prijateljsko se seznaniti z našo spoštovano glavno predsednico. Hvala lepa tudi podružnicam št. 42, 47 in 73, ki ste se pridružile naši podružnici, da smo skupno pozdravile glavno predsednico. Kličemo vam: vedno ste dobrodošle med nas! Glavni predsednici pa srčna hvala za obisk in nagrade. Poročila se je sestra Josephine Godec z Mr. John Winterjem. Obilo sreče jima želimo v zakonskem stanu! Zadnji mesec smo nekam zaspale in ni nobena poročala v Zarji. Toda odslej moramo paziti, da ne izostanemo noben mesec. Prav vljudno ste vse prošene, da se v lepšem številu odzovete k sejam. Vsak mesec je mnogo važnega za raamotrivati. Leto bo kmalu minilo in vse bomo vesele lepega poročila koncem leta in zato se moramo tudi vse potruditi za uspeh in napredek podružnice. Prosim vas, drage sestre, da bi bolj redno plačevale mesečnino. Gotovo bi nobena ne pozabila plačati, ako bi prišle redno k sejam. Jaz moram redno vsak mesec poslati na glavni urad. Koliko skrbi in dela bi prihranile tajnici, ako bi se zavedale svojih dolžnosti kakor tudi, da ima vsaka tajnica itak veliko dela, ne da bi se zahtevalo od nje, da gre po hišah ko-lektat zaostali asesment. Ko se nabere je še težje plačati, vsak mesec sproti je pa kaj lahko, ker je meseč-nina tako nizka. Naše knjige morajo biti v redu ob koncu leta in to je mogoče edinole, ako vsaka pazi, da ima plačano mesečnino. Hvaležna vam bom, ako boste prišle na bodoče seje ter poplačale kar dolgujete in pa potem vsak mesec redno in točno. Enkrat mora itak biti plačano in če je poprej, toliko manj imate skrbi zase in zame. Pozdrav od Mary Hrovat, tajnica. Št 17, West Allis, Wis. — Prišel je čas, da se zopet oglasim v Zarji in razširim svoje misli in vtise med članice podružnice ia mojega potovanja v domovini. Imela sem se prav zadovoljno. Obiskala sem veliko naselbin po Jugoslaviji. Z navdušenjem in zanimanjem so me poslušali v domovini, ko sem jim pripovedovala o naši ženski organizaciji S2Z. Tam se niso mogle ženske prečuditi, kako sijajno napreduje slovenska žena v Ameriki. Prihodnjič, ko pojdem v staro domovino na obisk, bom tudi tam ustanovila po amerikansko žensko zvezo. Drage sestre, res mi je bilo prijetno tam, ampak prišla sem tudi z veseljem nazaj med svoje sosestre v Ameriko. Zamudila sem dosti poletnih prireditev, ali članice me pa niso pozabile z našim običajnim jesenskim piknikom, ki se je vršil kmalu po mojem povratku. Bes smo se prav dobro zabavali in med navzočimi, kamor sem se ozrla, sem videla vse vesele in korajžne obraze. Najrajši bi prav podrobno poročala in se zahvalila vsem, ki ste pripomogli do lepega uspeha piknika, pa radi prostora je skoraj nemogoče posamezno se zahvaliti gostom in našim pridnim članicam. Naj velja vsem skupaj in vsakemu posamezniku naša iskrena zahvala in posebno našim milwau-škim društvom in podružnicam za sodelovanje kakor tudi vsem prijate- ljem. Pri prvi priložnosti vam bomo pripravljene povrniti vašo cenjeno naklonjenost. Prisrčna hvala vsem našim članicam, ki so vedno pri volji pomagati po svoji najboljši moči. Večerja je bila zelo okusna in tudi vse drugo je bilo pripravljeno v lepem redu in v zadovoljstvo gostom. Želim, THANK YOU, CLEVELAND! We wish to express our sincere thanks to the branches and drill teams of SŽZ and the many newly acquired friends who so graciously received us during our pleasant visit in Cleveland. We are especially grateful to Mr. and Mrs. Rudolph Novak, whose hospitality was most generous. The eventful “Zveza’s Day” held at Euclid Beach Park will always be a pleasant memory— the presentation of the very colorful and attractive drill teams, effectively responding to capable leadership. The programs sponsored by the various branches during that week contributed much to our enjoyment. We, equally, cherish the many charming personalities which was our pleasure to meet, and whose friendship we hope to retain in the future. It was indeed a pleasure to observe the splendid and outstanding progress achieved by the branches of that organization which is so dear to the heart of our mother. It is our sincere hope that this progress will continue in the future. Sincere greetings to our many friends. Ted and Hermine Prisland. V.____________________________________J ACTIVITIES OF OUR BRANCHES No. 1, Sheboygan, Wis.—The bank plan idea has been drawing a large number of members to the monthly meeting of our branch as was evidenced by the satisfactory turnout on September 7. Miss Jennie Radovan was the recipient of the gift. Officers’ reports were approved, following which the matter of disposing of the piano was discussed. It was decided that we wait until the annual meeting to fully decide on the matter as there will be more members present. Mrs. Retell, our president, thanked all the members who so graciously helped at the picnic at Bowhan’s woods in August. The reports were favorable and everyone had a grand time. Pauline Virant. No. 10, Cleveland (Collinwood), O.— This is my first attempt at writing a report for the Zarja. Hoping it will please the readers and especially members of our branch. The purpose of writing this report is to announce that the Frances Susel Cadets are having an “Invitation Dance” on October 30, 1937, at the Slovenian Hall, 15910 Holmes Ave. Music will be furnished by our well-known Frank Yankovich and his boys. There will be a door prize and other novelties given away. Dancing will start at 8 p. m.—till? Admission for the .dance will be 35 cents a person. Everybody is most cordially invited. Please attend and help this dance go over with a bang! We promise everyone a very amusing time. P. S. We are extending a special invitation to all the drill teams of Cleveland. We will be delighted to return your kindness with our attendance. Till we meet at the dance, Joy Bittenc, Reporter. No. 17, West Allis, Wis.—Here we go, bubbling over with news! Our September meeting was very well attended. No complaints to make on that. Mary Rupena would have received the attendance gift, but she wasn’t there, so let’s see who will be the one at the October meeting! By the way, our meetings will be held on the second Sunday of the month as usual. Don’t forget the next meeting is on October 10, at 2 p. m., in the church hall. Our Annual Social, which was, held on September 12 at Kozmuth’s, was a success in spite of the cold weather and the infantile paralysis epidemic. A good time was had by all who attended and no one complained about the supper either. Mr. Shuster received the door prize. We were also honored by the presence of Mrs. Mary Smoltz of Chisholm, Minn. Two of our members celebrated their Silver Wedding Anniversaries; Sisters Sophie Moze and Angeline Kastelic, on September 11 and 18, respectively. Congratulations! Now that the bowling season is at hand, we are notifying that our teams will be bowling every other Thursday evening at Young’s on 60th and W. National Ave. at 7:30 o’clock. All members interested in bowling are requested to come to the alleys and join us. Now is the time to get in trim for the tournament, which will be held in Joliet, Illinois. It seems that the sewing circle will again get started with their sessions. The club will meet every other Thursday at the homes of respective members. Members interested in bowling should get in touch with the president or secretary at once for further information. Those interested in sewing should get in touch with Mary Kastner, Mary Zore or Louise Wamberger. This is all the news for this month. What October brings, will have to be seen. Don’t forget the meeting on October 10. Until then, Adios! The Slu-ite. No. 20, Joliet, 111.—During the earlier part of September our secretary, Mrs. Josephine Mustar, husband, children and mother-in-law, Mrs. Jennie Mustar, visited Cleveland after an absence of five years. Mrs. Josephine Mustar, a former Cleveland girl, visited her seriously sick mother, Mrs. Menart, and her many friends. She also attended various functions, among them the grand celebration of Branch No. 25, the largest branch of our Union, where our supreme president personally presented the branch the famous “golden merit book” and the first prize to Mrs. Mary Otoničar. We are certain that our secretary and her family enjoyed the trip and we hope a speedy recovery to her sick mother. Some of our members have been neglecting to pay their dues on time, month after month. Our secretary has requested these neglectful members in many of the previous issues of Zarja to please come and settle with her. It really is very unpleasant work for any secretary to be expected to come to the house to collect dues. Although 25 cents per month dues is a trifle sum, still if you let it go from month to month it accumulates, and then sometimes rather difficult to settle. Our secretary lives at 214 Raub St. and she will gladly accept your dues at any time if it’s impossible for you to come to the meeting to pay. Our meetings are held every third Sunday of the month. We are sure it is the desire of every member to be in good standing with the branch. Therefore, lighten the burden of the secretary by being prompt in making your monthly payments of dues. As fall approaches, there will be various interesting discussions at our future meetings, at which time all members are kindly requested to be present. With best wishes to all our members, Josephine Erjavec. No. 25, Cleveland, O.—Things have certainly happened within the past month. First there was the Field Day held at Euclid Beach Park, on September 1. Here one saw the most colorful pageantry and drill work performed by the local drill teams of our Union. It was an honor indeed to have our supreme president, Mrs. Marie Prisland, with us on this day. Seven local drill teams took part in the presentation in which they demonstrated excellent floor work. The pageant was very picturesque, particularly when the girls made the formation of a heart, into which Mrs. Prisland was escorted. While standing in this live heart, Mrs. Prisland was pinned a corsage of red roses while the trio sang a beautiful song. September 5 should also be a memorable day, as on this day we celebrated the greatest achievement of our branch: having reached our goal of 1,000 members. At Twilight Ballroom a banquet was served to members and their friends. Mrs. Prisland was the honored guest. Her daughter, Miss Hermine Prisland, and her son, Mr. Ted Prisland, were also present. Following the banquet the girls of our drill team waltzed in formation and sang a song dedicated to Mrs. Prisland, forming the letters PRISLAND at the same time. Our mascot presented Mrs. Prisland with a vase containing a rose from each girl. Various officers of our branch were presented with gardenias by Mrs. Prisland. The evening continued with dancing to the music of Jackie Zorc. We sincerely hope that Mrs. Prisland, her daughter and son enjoyed their stay in Cleveland. Antoinette Kompare. No. 28, Calumet, Mich.—Well, here we are, folks, with a few words about the Copper Country branch of SWU. At our last meeting, on September 9, we had a good attendance. Now that the weather is cooler, we hope the members will be regular in attendance. We wish a speedy recovery to all our sick members and are urging everyone to visit the sick, for they’ll appreciate the visit, also a word or two of good cheer. Now is the time to enjoy a week in our beautiful Copper Country. Many of you perhaps think we live in “no man’s land,” but you will be amazed at the lovely scenery you will behold. We know you’ll want to come back again. We especially invite our sister members of other branches all over the country. You can be assured of a good time. P. S. We have the ideal climate here for hay fever sufferers. Teresa Bagatini. No. 30, Aurora, 111.—It’s time that Aurora be heard from. On August 31 we held a Card Party and Dance at the Slovenian Hall. We had a good crowd and a swell time! It had been decided at the meeting that prizes would be bought by the members in alphabetical order. The donaters this time were Mrs. A. Ajster, R. Aister, C. Ahasic and M. Butchar. From September 5 to 11, Aurora celebrated its 100th birthday, so we were busy attending all the events. The town was decorated in the colorful centennial colors of red and yellow. At night it proved itself “the city of lights.” On Hurd’s Island, a Pioneer and an Indian village were constructed. In the Pioneer village log cabins were built, depicting the homes of early settlers. The Indian village was occupied by the full-blooded Sioux Indians from the Rosebud Reservation Mission, South Dakota. Four stirring parades were held during the week. One of the outstanding events was the Clyde S. Miller’s rodeo. Here we saw a fine display of horsemanship. Of great interest to the members of our Union was the world-famous Aurora Zouaves drill team. This team, of which five were original members of the world championship team of 1896, has disbanded a number of years ago. They reorganized this year, especially for the centennial. Clad in their bright colorful uniforms, the Zouaves performed splendidly. It was thrilling watching them from the stands, their perfect rhythm and remarkable timing. It is truly beyond words to describe their perfection in drilling. My only wish at that time was that every drill team of Slovenian Women’s Union could at least witness the Aurora Zouaves. Pauline B. Jakosh. No. 38, Chisholm, Minn.—Now that the autumnal season is with us, we hope to see more members attending our meetings. During the busy, hot summer, only a few members showed up at the meetings. What with vacations and gardening to take up our time, and then, too, we had a big radio hour picnic and a big V. of F. W. convention in Chisholm. These are just a few of the many activities around this part of the range. There have been showers and parties galore. Our recent brides are Miss Mary Smoltz and Miss Mary Lustic. We wish them loads of marital happiness. Mr. and Mrs. Frank Tomsich were pleasantly surprised when their friends gave a party in honor of their 25th anniversary. Hope they have many more happy years together. We are sorry to say that Mrs. Rose Champa and Mrs. Mary Oberstar are still on the sick list. We wish them a speedy recovery. Now let’s see all the members at our next meeting, which will be on October 6. Cards will be played and lunch served after the meeting. Please come and enjoy an evening in good company! With best regards to all the members of SWU! Anne Kotchevar, Secretary. No. 40, Lorain, O.—“Oh, no, Mrs. Bresak—not that late!” “Five o’clock? No! Let’s go earlier.” “We won’t even have a chance to see all of the park.” These and similar remarks were heard at the meeting of the drill team on Tuesday, August 31, when plans were being made to attend the Field Day program at Euclid Beach Park in Cleveland on the following day. The girls could not persuade the other members to go earlier, and so we decided to go at 4 o’clock. At 4 on Wednesday afternoon, all of the members of the team and branch were ready to go to Euclid Beach Park for the gala event. Everyone had a grand time. We sang (if you can call it singing) all the way into Cleveland. After two hours of singing, everyone was practicaly hoarse. The bus was just a regular madhouse. In one corner, some girls were trying to harmonize on “So Rare,” and then somewhere else a group would pipe up with “Ta-ra-ra Bumpty-a.” So you can imagine what it sounded like as we arrived into Cleveland. Oh, well, everyone enjoyed themselves and that’s all that really counts. At 6 o’clock we arrived at Euclid Beach Park and the weather in Cleveland was just grand. Oh, if only you Clevelanders had looked into the bus, you would have had the surprise of your life. Umbrellas were strewn all about the bus, as it was raining awfully hard in Lorain that Wednesday afternoon. We immediately went to the Log Cabin, and from then on the time was unexplainable. Most of the girls enjoyed the amusements and we all watched the various drills held in the Log Cabin. The drills by all the Cleveland drill teams were v^ry we_ll done. The pageant in honor of Mrs. Prisland was just beautiful. It certainly showed that a lot of time was spent in practicing all of those drills. At 12 o’clock we left Cleveland. On the return trip everyone was so tired, but now and then someone would say something about the nice time that they had. The bus was very quiet compared to the ride into Cleveland. It was an altogether different picture. Now, that’s enough about the Field Day, and I must tell you about our own •drill team, although I haven’t a great deal to write about. We still practice every Tuesday and are rapidly progressing. Our drill master is going to New York to enter the national contest for the drum corps, and our practices are suspended for two weeks. We have not decided on the colors for our team, neither have we elected a captain. In a few weeks we plan to select our colors. Yes, and I must not forget to tell you that I had the great pleasure of meeting Mrs. Prisland on September 5. She attended a picnic at Lorain with Mrs. Novak, and we were introduced. Isn’t she nice, though? I’ll say she is! Nothing else to write about now, and so goodby until the next time. Agnes Tomazin. No. 41, Cleveland (Collinwood), O.— It is a pleasure to report that our drill team has become a reality and that we have our uniforms and have taken part in some very important celebrations. The first was the Slovenian Day parade at the Great Lakes Exposition, then our great Field Day and Picnic at Euclid Beach Park, and then the Sesquicenten-nial Parade in downtown Cleveland. We are practically settled now except for our banner. We are most grateful to everyone who has given our team their generous co-operation and assistance. That we are proud of our drill team, that’s needless to mention, for you know that we are most proud. We are announcing our first dance at Turek’s Hall, E. 160th St. and Waterloo Rd., on October 3, 1937. The purpose of this dance is to raise money toward the expenses of our drill team. Anyone can purchase admission tickets from our president, Mrs. Mary Lusin, or from any of the members of the team. They sell at 25 cents each. We are hoping for a big crowd and hereby invite everyone to honor us with their presence. Everybody is invited, so come and we’ll try our best to show you a very nice time. We have plenty of tickets and ask that you please get them in advance, for we’ll not sell them at the door. So long till next time! Irma Golop, Reporter. No. 47, Cleveland (Garfield Heights), O.—I wish to thank the members of our branch for the thoughtful gift that you sent to the wedding shower that was held for me on August 14, 1937. It •was greatly appreciated. Thanks again. Yours gratefully, Mrs. Frank Koracin (nee Julia Bizjak). No. 50, Cleveland, O.—Now that summer is over, our branch is again starting its social season. The Prisland Cadets and the branch combined are sponsoring a Card Party at St. Vitus’ Auditorium on Wednesday, October 6, 1937. You may play any game you choose, for each table will have an individual prize for the best player. Refreshments will consist of hamburgers and coffee. Drinks will also be at your disposal and if you get tired playing cards very easily, there will be music for dancing. The committee chosen is: Mrs. Mlakar, Mary Buss, Frances Ambrožič, Helen Glavich, A. Celesnik and Mamie Perse. Tickets may be bought from the members or at the door at 25 cents per. We have also started to bowl. The regular season is to open October 1. Any member interested in bowling, do get in touch with Mrs. Tanko, our prexy. The last season, or rather at the last tournament, our branch won the trophy for the highest score. This should be an inspiration to many of our members to report for regular bowling Wednesday evening is the chosen time for bowling at Jung’s Alleys at E. 69th St. and St. Clair Ave. Let us have as many teams as possible from our branch. Congratulations to all the drill teams of Cleveland on the success of the First Annua! Field Day held at Euclid Beach Park on September 1. More power to you, girls! You make us very proud of our Union and we are verv proud of you! We were all very pleased to meet our supreme president, Mrs. Marie Prisland once again and her lively daughter Hermine and her very handsome son led. The Marie Prisland Cadets entertained their namesake Mrs. Prisland, her daughter and son and our editor Mrs. Noyak, and her daughter Corrine with a dinner at Golob’s. Mrs. Prisland was presented an artistic plaque with the letters of her name bringing out the team’s love and respect for their namesake. She and Mrs. Novak were each presented with a blue and gold rosary. It was a lovely event. October is the month of goblins and ghosts, pumpkins and cider, that’s enough for an excuse for a party. Wear old clothes to the next meeting and have a good time. We’ll sing songs around the piano, play games, and if you are interested in your future, you may have your palm read and your fortune told by cards. When you get hungry or thirsty, there will be plenty of cider and doughnuts. The next meeting will be at Golob’s, two blocks north of St. Clair Ave. on Addison Rd., on October 13. Jo Gornik went home with the last gift. Who’ll be next? Please pay your dues on time, and 'et’s be happy! Frances Konjar, Reporter. THANK YOU, GIRLS! Many, many thanks to all the members of our S2Z Drill Teams for the fine work during the entire summer season, and especially for the perfect co-operation in making our first venture of presenting a Field Day to the public such a wonderful manifestation. To everyone who has helped in a small or large measure, thank you, sincerely! May you continue with the same anxiety in the future! Albina Novak. No. 54, Warren, O.—Our last meeting was certainly very well attended. We hope it continues to be so and even better at every meeting from now on. Everyone of us feels much better to see that our members are taking more interest to attend the meetings. That is what we want. The hot weather has left us and the canning season will soon be over, therefore, let us make up our minds to fulfil our duty and attend the meetings regularly. We had a swell time at the last meeting. Everyone enjoyed the game we played. In the last report I have stated that the gift would be given away at the last meeting. But the members did not make their returns, thereby making it necessary to postpone until next month. Once again, members, please make your returns. Since we’ll not have our dance we must try to build up our treasury through some other means. We must have money to defray the incurring expenses and every member should do her duty in this respect. Please be kind and make your returns by the first Tuesday of the month, that is on October 5. Be sure to attend the next meeting and see who’ll be favored by Lady Luck. My, the stork has been busy this season around our way! This time the good old stork visited Mrs. Mary Spe-lich and left her a darling baby girl. Congratulations to the proud parents. Best wishes for a happy future we extend to the new bride, Mary Racher of Niles, Ohio, who became Mrs. Strah. Congratulations! We wish to thank Mrs. Dolgan for the lovely lunch she has served us after the last meeting. Our secretary is still on the sick list. Please pay her a visit. She will be very happy to see you. The next meeting will be held at Mrs. Petrovich, 2235 Burton St. S. E., on October 5. Good luck to all the members of SŽZ! Anna Petrich, President. No. 57, Niles, O.—It’s been a long time since our branch has answered the roll call in the Zarja, but here we are again—54 strong. Our meeting held on September 2 was a rather boisterous one and almost ended where we began. One thing we did do was to start arrangements for a big Hallowe’en dance. There will be a good “swing” orchestra (and they’ve some good polkas up their sleeves, too). We’re going to give several prizes for costumes, so come “rigged up” in your best masquerade “get-up” and try your luck. We know you’ll all have a grand time, so be sure to mark your date calendars as follows: Oct. 23—Niles S .W. U. Hallowe’en Dance, German Hall, Belmont, Ave., Niles. The Warren and Girard branches are cordially invited as are other neighboring branches and we promise you all a very good time. (We would like to see more of you Girardites turn out this time.) I wish to use this means in order to reach all of the ladies of our branch and ask them to take out their little blue books (the SWU Bylaws) and read the whole thing over carefully and try to recall the things you promised to ■do and not to do at the time that you became members of our organization. The announcement of the marriage of Miss Mary Racher and Mr. William Strah was recently made by the bride’s parents, Mr. and Mrs. John Racher. They traveled to Indianapolis, where they were married and enjoyed a short honeymoon over the Labor Day weekend. We need a good showing at our October 7 meeting, for we have a lot of final arrangements to make for our dance, so please, ladies, do your best to attend. Yes, we’ll play games after the meeting and perhaps you’ll be one of the lucky ones this time. Frances R. Mollis. No. 73, Warrensville, O.—The meeting on September 12 was very poorly attended. It was impossible to discuss much of anything as there weren’t enough opinions on topics discussed. The dance will be held on October 23 and we are going to name it “Harvest Dance.” We have obtained good music. There will be delicious refreshments and drinks, so come one, come all! On our bridal list this month we have two brides, namely Pauline Svette and Frieda Yane. We wish them a very happy and contented future life! On the sick list is Mrs. Josephine Mauer. We wish her a speedy recovery. Each of these was remembered with a token of our esteem and love. We wish to thank Branch No. 15 for inviting us to take part in the program held at the National Home on E. 80th St. in honor of our supreme president, Mrs. Marie Prisland. We were most happy to meet her. She is a very lovely lady! The next meeting is to be held on October 10 at 3 p. m. All members are urged to be present. We’ll have a speaker to give us information on organizing a drill team. We’ll also further discuss our dance. Frances Gorišek, Reporter. TO THE SLOVENIAN AND CROATIAN YOUNG WOMEN OF AMERICA Have you considered your vocation? Is it the Religious State you have decided to embrace? If you are interested in a community of your nationality kindly write to Sisters of St. Francis, Mt. Assissi Convent, 7-A, R. 1, Lemont, Illinois, for particulars which will be gladly sent upon request. — n------------ In our June issue we promised to Fub.ish the fol!o.v'ng menu for which Miss Mary Smajd, 724 Meadow Ave., Rockdale, Illinois, member of Branch No. 20, was awarded the first prize. We sincerely hope that many of our members will find her menu helpful in planning their Thanksgiving dinner. Again we repeat: Congratulations, Miss Smajd! Table Decorations Linen—white, napkins to match. Glass—crystal, dishes, white with bronze edge. Centerpiece—bronze bowl with white and bronze pompons, bronze candelabra, whiie candles. Oysters on the Half-Shell Water Cress Sandwiches Ripe Olives Pepper Mangoes Roast Turkey Grandma’s Bread Stuffing Giblet Sauce Cranberry Jelly Mashed Potatoes — Hot Slaw Sweet Corn, New England Style Creamed Onions Spiced Peaches Apple, Almond and Celery Salad Thanksgiving Pudding Toasted Wafers Cheese Cafe Noir Oysters on Half-Shell Prepare the required number of dishes as follows: Place a cocktail glass in the center of a soup plate, surround glass with crushed ice. Put 1 y2 tablespoons of cocktail dressing into each glass. Open oysters, loosen, serve them in the shells. Arrange five shells on the bed of ice, having small ends of shells point toward the cocktail glass. Dispose sprigs of parsley between shells. Cocktail Dressing Mix 1 tablespoon of fresh grated horseradish, 1 tablespoon vinegar, 3 tablespoons lemon juice, 1/3 cup tomato catsup, 1 teaspoon salt and a few drops of Tabasco sauce. Mix thoroughly and use as directed. Roast Turkey Select plump 10-pound young turkey. Dress, clean, stuff and truss; place on thin slices of fat salt pork arranged on bottom of dripping pan; rub entire surface with salt and spread breast, wings and legs with the following mixture: Cream 1/3 cup butter; add slowly cup flour, stirring constantly. Place in a hot oven and brown delicately; baste every 10 minutes until richly browned with y2 cup butter melted in 1 cup boiling water. Add 1 y2 cups of boiling water to fat in pan; continue basting every 15 minutes until turkey is tender. It will require from 3 to 3% hours, according to age of the turkey. If turkey is browning too fast, cover with a larger pan. Remove the skewers, sewing and trussing before placing on hot serving platter. Grandma’s Bread Stuffing Remove the crust from one 15-cent baker’s loaf; slice and pick in small bits; season with y2 teaspoon black pepper, 2 1/3 teaspoons salt, 34 teaspoon poultry seasoning and 1 medium sized chopped onion. Mix well, add 2/3 cup butter or margarine melted in y2 cup boiling water; toss with two forks and add 2 eggs slightly beaten. Continue tossing until well blended. Fill body and breast of turkey, putting sufficient in latter to give turkey a plump appearance. If stuffing appears too dry add more hot water. When eggs are scarce they may be omitted. Giblet Sauce Strain into a sauce pan 3 tablespoons of fat from dripping pan in which turkey was roasted. Add 3 tablespoons butter, brown richly; (do not burn), add y2 cup flour, stir until well blended, continue browning, then pour on slowly 3 cups of strained stock in which the giblets, neck and pinions were cooked, stirring constantly. Season with salt, pepper and y2 teaspoon kitchen bouquet. Add finely chopped giblets, reheat and turn into hot sauce boat. Water Cress Sandwiches Wash and pick over fresh crisp water cress; drain and dry between towels and press out moisture, discard the coarse stems and chop moderately; there should be 1 cup. Mix with two finely chopped hard-cooked eggs, season with salt, pepper, moisten with mayonnaise to the consistency to spread. Shape small round of white bread (the size of a silver dollar), spread half the rounds with mayonnaise and the remaining half with cress mixture. Put together in pairs. Serve and sandwiches with each portion of oyster cocktails. Hot Slaw Shave y2 medium-sized head of white cabbage as fine as possible. Serve with a dressing made as follows: Beat the yolks of 2 eggs slightly, add slowly % cup each of hot water and hot vinegar, beating constantly. Add 3 tablespoons butter, y2 teaspoon salt, sifted with ,'^teaspoon of mustard and y& teaspoon pepper. Add grated onion to season delicately. Stir mixture over hot water until it thickens to the consistency of cream. Add cabbage, mix well, place on range. Stir until thoroughly heated. If desired add 2 tablespoons of sugar. Sweet Corn, New England Style Turn the contents of 1 can corn into a chopping bowl, and finely chop, or chop 2 cups of cooked sweet corn cut from the cob; add to pulp 3 eggs slightly beaten, y2 tablespoon sugar, 1 teaspoon salt, Ms teaspoon pepper, 1 tablespoon melted butter and 2 cups scalded milk. Mix well and turn into a buttered baking dish or individual ramekins and bake in a moderate oven until firm in center like custard. Serve in baking dish. Thanksgiving Pudding Remove all tissue and stringy portions from kidney suet. Chop fine and cream 1 cup with the hand. Add 1 cup molasses and 1 cup buttermilk. Sift together 3 cups flour, 1 teaspoon soda, 1 y2 teaspoons salt, 2 teaspoons cinnamon, y2 teaspoon each cloves, allspice and nutmeg. Add gradually to first mixture, stirring constantly. Mix iy cups seeded and shredded raisins, y2 cup currants, 1 /3 cup finely shredded citron; dredge with 3 tablespoons flour; add to mixture and beat 2 or 3 minutes. Turn into a well greased fluted tube mould to 2/3 its depth; butter inside of cover, set in place, set mould on trivet (wire tea stand) in kettle, surround with boiling water and steam 3 hours. Add more water as needed. Serve with hot orange sauce. Orange Sauce Mix 2 teaspoons arrowroot or cornstarch with 1 cup sugar and f. g. of salt. Add gradually 2 cups boiling water, stirring constantly. Cook over boiling water 20 minutes. Add the grated rind and juice of 2 oranges, 1 tablespoon lemon juice and \l/2 tablespoons of butter. Mix thoroughly and serve hot. Anne Petrich: HOUSEHOLD HINTS When pressing skirts or men’s trousers that have become shiny in the back, first sponge the spot with a cloth thoroughly dampened with vinegar, then press as usual with a damp cloth. To separate eggs break them in a funnel. The white runs through in a dish while the yolk remains behind This saves a great deal of rime because a speck of yolk left in the white will prevent it from whipping stiffly. A teaspoon of cold water added to the white of an egg before beating will almost double the quantity of meringue. To clean from vases the stain that cut flowers leave, wash with solution made of used tea leaves mixed with a little vinegar. Every trace of stain will disappear. To keep your hat, shoes and other accessories fresh and clean on closet shelves, there are now transparent boxes made of light weight plastic. You can tell contents at a glance. There’s a new wall paper remover that’s very easy to apply, and does the work well. Simply dissolve in hot water, and then peel it off. Will not harm hands or painted surfaces. When frying doughnuts, one teaspoonful of vinegar added to the fat or oil in which they are fried will prevent the cakes from absorbing the fat. When through using garden tools put a small quantity of lime in a box or barrel. Then sink into the lime articles not in use; this keeps tools from rusting. To remove the socket of an electric light bulb when the glass bulk has broken off, press a large cork firmly into the socket and unscrew. I’VE BEEN TO LONDON—T. Bailey. REPORTERS, PLEASE READ! Your copy must be in our office by the 12th of the month, positively not later than the 15th. Please write with ink and one side of the paper only, tablet size paper preferred. Typewritten copy should have a double space margin. No two sisters could have been less alike than Peggy and Pamela Pierce. Beautiful, dashing, impetuous Peggy, seeking glamour and all the things that money can buy, finds them in Garry Mitchell, millionaire playboy, whom she meets on a return trip from London. Pamela has little in the way of material things, but she has her own lovely spirit and the pure white of her love for Fergus McHugh. A more than merely charming romance, this is Miss Bailey’s finest and most poignant novel. WRITTEN IN HEAVEN—Frances P. Keyes. A life of Saint Therese of Lisieux, the Little Flower. Mrs. Keyes came under the spell of Saint Therese as an example of “the little way of sainthood,” and she writes as a keen and sensitive woman, describing a luminous life. THEATRE—Somerset Maugham. A novel of the glittering world of the footlights, dealing with an actress who finds that acting is for her more important than any other human value, and who justifies herself by her belief that the actor uses ordinary emotions as the material for beauty. It is expertly written with humor, pathos, and a perfect sense of timing—in short, with a knowledge of what is Good Theatre. Emma Shimkus: FASHION NEWS The early part of September I attended several fashion shows in the city of Detroit and so I want to pass on to the readers of the Dawn some of the highlights of the Fashion Parades. Fall cloth coats are fur trimmed. Many of the new models have fur sleeves, others have fur plastrons to make them look dressy. Skirts are short and straight looking, necklines are high. Sleeves are straight. Here and there we also find puffed sleeves. Draped sashes and high necklines call for off the face hats. One-button suitš of black or Banker’s gray wear well with a veiled toque. Cone shaped hats and simple tailored frocks are smart looking. Chiffon broadcloth is cool and soft looking. Black velvet dresses are trimmed with lace collars and rhinestone buttons. Scroll embroideries in brand and self made material trim many of the better dresses. For high school girls, we find gay appliqued flowers are used for trimming dresses of nubby wool. Ensembles consisting of wool skirt, jacket, a full length coat and a pullover sweater will be very serviceable to the young lady who is attending college. Shirring and a front panel fashioned a very lovely dress of bronze satin for afternoon wear. A wine-colored cotton and wool crepe made with a corselet girdle was trimmed with buttons from the neckline to the waistline and was collarless. A frock of brown pebbly crepe trimmed with clips at the neckline and on the pocket will give slender grace *o any figure. Costume Suits Dresses for these suits are plain and many of the jackets are collarless. Combinations are: a smart looking black Persian Iamb jacket over a lemon-colored dress; a gray caracul jacket over sapphire blue dress; a brown jacket over gold color dress. X)ezi s stale domooino Skoro vsakogar Izmed nas še vežejo na našo staro domovino moralni, kulturni, gospodarski in razni drugi oziri in kadar imate s starim krajem kako opravilo, tako na primer: KADAR ste namenjeni potovati v stari kraj; KADAR želite dobiti koga iz starega kraja; KADAR hočete poslati denar v stari kraj; KADAR imate dobiti denar iz starega kraja; KADAR imate kak drug opravek s starim krajem, je v Vašem lastnem interesu, da se obrnete na: LEO ZAKRAJŠEK 302 East 72nd Street New York, N. Y. HERE’S LITTLE BIT OF EVERYTHING mwsMir N f*IDay Here is a collection of designs that will enable you to make all your gift and bazar items at little expense. These are NUMO hot iron transfers, so each one is good for several stampings. Design for the beloved rag doll gives directions and cutting guides for two. Pillow slips, scarfs, vanity sets, towel ends, napkins, luncheon set and doilies are a few of the other items you can make. Then there is the most adorable kitten tea towel design with matching pan holders. Quilts and quilting are still extremely popular, so here is the favorite feather design in 6, 9 and 12-inch sizes, a border motif and fill-in pieces. In addition you receive accurate cutting patterns for nine unusually popular quilts: Star of Bethlehem, Three Little Kittens, Friendship Dahlia, Milky Way, Starfish, Bird of Paradise, Carolina Rose, Daffodils and Missouri Daisy. All of these patterns and transfers come as No. C8491. To order, ask for No. C8491, or tear out illustration and send with 25 cents ' stamps or coin. A WHOLE GALAXY OF STARS The originator of this quilt—the Star Chain—was unquestionably a lover of stars. She not only used star motif— but the deep blue material was a hit and miss pattern of tiny white stars. One probably would have difficulty Pait&vwu Pea ^>>57 A DAPTING the lines ol a basque dress tor smart daytime wear, Pattern No. 8039 features tailored simplicity, with flared skirt and buttons from ‘neck to hem. Sizes come in 12, 14, 16. 18, 20, and 40 Pattern No. 8757 would make a very welcome addition to sister’s back-to-school wardrobe. It is the very popular jumper-blouse designed on princess lines. Comes in sizes 6. 8, 10, and 12 years. Also designed on smart princess lines ts Pattern No. 8015, which features puffed, short sleeves, and neckline. Flattering, slenderizing and easy to sew, it is designed in sizes 36, 38, 40, 42, 44. 46, 48, and 50. To obtain a PATTERN and STEP-BY-STEP SEWING INSTRUCTIONS till out the coupon below, being sure to MENTION “DAWN” MONTHLY MAGAZINE, 113 5 E. 71 St., Cleveland, Ohio ■ 1 FASHION BUREAU, 11-13 STERLING PLACE, BROOKLYN, N. Y. Enclosed find cents. Please checked below, at 15 cents each. send me the paterns Pattern No. 8039 Size Pattern No 8757 Size Pattern No. 8015 Size Name Address City ••*. State .■•••••••• Name of this newspaper ■ —— finding a print like this today, but any small figured print would be ideal, or you could use a solid color. The chain part of the quilt without the star is sometimes called Dutch Puzzle. Accurate cutting guide with esttmated material requirements comes as No. C702. To order, ask for No. C702, or tear out illustration and send with 10 cents stamps or coin. Send your order with this coupon: MAKE IT YOURELF PATTERN BUREAU Box 166, Kansas City, Mo. Enclosed is cents (coin or stamps) for Pattern No........................ Name.............................. Address .......................... City................... State..... “Dawn” monthly magazine. FRANK KERZE 168 W. 225th St. DR. JOHN J. ZAVERTNIK PHYSICIAN and SURGEON OFFICE HOURS AT *724 W. 2«th STREET —3:30: 6:80—8:80 Daily Tel. Crawford 2212 AT 1856 W. CERMAK RD. —6:00 p. m. Daily Tel. Canal (SIS Wednesday and Sunday by appointment only Residence Tel.: Crawford 8440 IF NO ANSWER—CALL AUSTIN 5700 Ameriška Domovina NAJBOLJ ZANIMIV SLOVENSKI DNEVNIK V ZED. DRŽAVAH Za vesele in žalostne dneve Nad 32 let že obratuje naSe podjetje v zadovoljnost naših ljudi. To Je dokaz, da Je podjetje iz — naroda za narod. Največja jugoslovanska unijska tiskarna v Ameriki vsakem slučaju se obrnite do naSega podjet-prihranili si boste denar in dobili stopro-centno postrežbo. Se prijazno priporoča za vsa tiskarska dela po jako zmernih cenah Glavna prodajalna 6019 St. Clair Are. Tel.: HEnderson 2088 Podružnica 15303 Waterloo Rd. Tel.: KEiunore 1235 6117 St. Clair Ave. Cleveland, Ohio Pofrebnl zavod 1053 E. 62nd St Cleveland, Ohio. Tel: HEnderson 2088 Ako želite dobro sebi in svojim dragim zavarujte se pri DOBRI in FINANČNO MOČNI bratski podporni organizaciji KRANJSKO-SLOVENSKI KATOLIŠKI JEDNOTI Za navodila in pojasnila vprašajte tajnika ali tajnico lokalnega društva ali pa pišite naravnost na JOSIP ZALAR, gl. tajnik 1004 N. Chicago St. Joliet, 111. ZASTAVE REGALIJE • TRAKOVE • PEC ATE KLADIVA in vse druge potrebščine za podružnice SŽZ. Blago in delo garantirano. Vzorci, načrti in pojasnila zastonj. Obrnite se na najstarejšo domačo tvrdko, ki je v 30tih letih njenega obstanka dobila nešteto priznanj in nikdar nobene pritožbe. Se priporoča