Poit sina pavftallraaa. Strokovni lisi u povzdlgo gostilničarskega obrta. Glasilo »Osrednje zveze gostilničarskih zadrug na Slovenskem". . = List izhaja 20. vsakega mpwrfll Za člane v „Zvezl“ včlanjenih zadrug stane list celoletno Din 20polletno Din 10, četrtletno Din 5'—; posamezne številke 2 Din. ===== Cena inseratom: >/« strani D 5'— vključno davek. ===== Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani, Gosposvetska cesta štev. Iti. - Strankam je uredništvo na razpolago vsak dan od 8.—18. ure. • Rokopisi se ne vračajo. Rokopise in objave je pošiljati do 10. vsakega me-... -■■■— seca, s tem dnem se uredništvo zaključi. ■ ■—1 Štev. 10. V Ljubljani, 20 . oktobra 1924. Leto XI. Zvezna poročila. Proti sekaturam, ki jih store finan-čnokontrolni organi napram gostilničar-stvu, če kje malo poskoči kaka vesela drtfžba, je podala Zveza delegaciji Ministrstva financ v Ljubljani naslednjo pritožbo. Cesto se dogaja, da izletniki, turisti in romarji, prišedši iz gora ali na svojih izletih imajo seboj kako godalo in prišedši do gostilne, si zagodejo, tudi zaplešejo in nato zopet odidejo. Tak nastop si privoščijo tu pa tam med potjo tudi v več gostilnah. Zgodilo pa se je opetovano, da so finančni kontrolni organi smatrali tako, le malo časa trajajoo razveseljevanje mimoidočih gostov plesno zabavo ter prijemajo gostilniča 'je za taka, po gostilničarju ne prirejena trenotna razveseljevanja zasebnikov, da bi gostilničar moral to pravočasno prijaviti finančni kontroli in si dobiti dovoljenje s plačilom takse. Proti takemu pedantnemu postopanju finan-čnokontrolnih organov Zveza protestira iz sledečih razlogov: Upravno sodišče bivše Avstrije je Izdalo razsodbo, da kadar dospeli 'gostje, ki niti niso bili napovedani in imajo sabo kakov inštrument, si za svojo zabavo zagodejo ali tudi zaplešejo, gostilničar za tisto njih trenotno radovanje ni odgovoren, ker nima pravice utesnjevati razveseljevanja, katerega si gostje le za kratko dobo sami priredijo, ne da bi gostilničar o temu preje sploh kaj slutil. Take mimogrede od gostov samih prirejene zabave nikakor ne morejo spadati pod taksna določila, ker niso bila od nikogar namenoma prirejena, še manj pa se zamore za to gostilničar delati odgovornega, ker zabave ni on, ne kdo drugi pri njem naročil. Pri obilnem poslu, ki vsled kakega številnega navala izletnikov nastane, nikakor ni mogoče gostilničarja, ki je v glavnem zaposlen le v kleti, paziti na take posamezne družbe, imajo U eventuelno kako godalo v svojo privatno zabavo in je nemogoče prepovedovati takim izletnikom in družbam, da bi ne smeli zase si eno zagosti in morda celo malo poskočiti. Poudarjamo, da so taki trenotni slučaji popolnoma privatnega značaja, katerih gostilničar nikdar ni naročil in tudi nima moči ali pravice jim takega razveseljevanja, katero traja le kratek omejen čas, preprečevati in s tem ljudsko svobodo za tako hipno razveseljevanje utesnjevati ter mora gostilničar odklanjati vsako odgovornost za dejanja takih, samo mimogrede se oglasivših veselih družb, ki običajno spotoma v vsako gostilno stopijo, spijejo en liter vina, zabrenkajo, zaplešejo in odidejo zopet dalje. V Sloveniji je splošno veljala gori omenjena razsodba upravnega sodišča na Dunaju ter je smatrati to res pametno in dejstvu odgovarjajočo razso_dbo še dandanes kot na mestu. Zato prosimo: Delegacija Ministrstva financ blagovoli izdati podrejenim kontrolnim organom navodilo, da ne bodo lovili gostilničarjev za take opisane dogodke s persekucijami ter razsoditi, da take trenotne, od gostov samih zasnovane kratkočasnice nikakor ne spadajo pod določbe taksnega zakona o priredbah veselic. Na to smo prejeli od finančnega okr. ravnateljstva v Ljubljani tale odlok z dne 30. septembra 1924 pod št. 6996. Na predstavko z dne 10. julija 1924 št. 71 glede priznanja taksne prostosti za trenotna, od gostov samih improvizirana razveseljevanja v gostilnah, se Vam daje na znanje, da je ministrstvo financ, generalna direkcija posrednih poreza z odlokom z dne 10. oktobra 1924 br. 44.744 odločila, da se Vaši predstavki ne m^re ugoditi, ker je to po zakonu nemogoče. Podpis. K temu pač ni možno izreči zadostnega začudenja nad pedanterijo fiskalnih oblasti. Mnenja pa smo, da čeprav so taksni predpisi precej ozkosrčno zamišljeni, vendar bi se jih moralo razlagati tako, da se ne bi smatralo že vsako kravje bezla-nje za prirejen ples ali veselico. Oj zlata ti sloboda, kedaj nam za-bliščiš?! Komisiji trgovskega Ministrstva za izdelavo načrta obrtnega zakona je predložila zveza memorandum s pripombo, da so se tudi organizacije v Hrvatski izrekle za enako ureditev tega zakona. Priložili smo tistikrat tudi en izvod na občnem zboru Zveze sklenjene resolucije. Memorandum se glasi: Gostilničarstvo je obrt s pretežno trgovsko tendenco, zato spadaj nesporno v področje obrtno - trgovinskega Ministrstva. Važno pa je, da se podredi pod kon-cesijonirane obrti. Gostilničarska obrt naj se opredeli dobesedno po § 16 bivšega avstrijskega obrt. reda ter je želja, da se sprejmejo v nove določbe vse točke §§ 16, 17, 18, 19, 20 in 20 a bivšega avstrijskega reda noveliranega z zakonom dne 3. februarja 1907 drž. zak. št. 26. Glede namestnikov, poslovodij, zakupnikov in prehodov gostilničarskih obr-tov naj ostanejo v veljavi §§ 55 in 56 tega zakona. Odstavek 2. člena 23. srbskega zakona o radnjama naj ostane v veljavi. Glede odvzetja obrtnih pravic naj se uveljavijo določila po § 57. tega zakona. Ker je gostilničarska obrt docela or-ganizovana v Zadrugah po celi državi, se naj ob podelitvah koncesij zahteva tudi dokaz usposobljenosti z ozirom na to, ker ustanavljajo in vzdržujejo te organizacije s strokovno zadružnimi napravami tudi strokovna učilišča in šole ter je podana možnost ža popolno izobrazbo naraščaja v gostilniški obrti (§ 23 gori navedenega zakona). Glede obrtnopomožnega osobja naj se upoštevajo po možnosti dobesedno dosedanji predpisi VI. poglavja gori imenovanega zakona. Glede ustanovitev Zadrug naj se uravna novi obrtni red vseskozi po določilih VII. poglavja od § 106. do 115. gori omenjenega zakona. Glede prizivne pravice zadrug naj se vsekako vpoštevajo § 116 a, b in c. Istotako tudi glede bolniških blagajn za člane Zadrug, pričenši s § 115 a. Tudi glede zavarovanja delavstva naj bi se Zadrugam ali Zvezam, ki izkazujejo 1000 članov pripadnikov (pomočnikov in vajencev) priznala avtonomija, da ustanavljajo bolniške in podporne blagajne, urejene po določilih sedanjega zakona o zavarovanju delavstva. Zadružne Zveze naj se ustanavljajo na podlagi obrtnega zakona in priporočamo tozadevno sprejeti določbe §§ 130 c do 130 m po^ možnosti v še zboljšanem smislu. Z' ozrom na še precejšnjo potrebo or-ganizovanja obrtništva bi bilo priporočati uvedbo zadružnih inštruktoratov kakor jih navaja § 127 a gori imenovanega zakona. Glede dolžnosti pristopa obrtnikov k Zadrugam priporočamo dobesedno določila § 107. rečenega zakona. V splošnem je naša nujna želja, da se določila VII. poglavja čim največ upoštevajo ter po možnosti še izboljšajo v zaščito gostilniško - obrtnega stanu. Označba kafana i mehana naj sploh izginejo ter naj se gostilničarska obrt raz-predeli. 1. na hotelska podjetja, ki imajo prenočišča, gostilniško in »kavarniško obrt, 2. gostilne, ki so lahko s prenočišči ali brez njih in pa 3. kavarne, ki nimajo prenočišč in ne davajo jedil in pijač kakor gostilne, marveč kuhajo in prodajajo kavo, čaj, čokolado in druga gorka in mrzla poživila ter alkoholne pijače. Podelitev peodinih pravic bodi označena tako kakor jih je dosedaj določeval § 16. obrtnega zakona, da ohranimo red in disciplino v gostilniški obrti. S podelitvami gostilničarsko-obrtnih pravic imej vsekako opravka le obrtna oblast, nikakor pa ne fiskalna ali finančna oblastva. Določbe taksnega zakona in pravilnika k temu zakonu o podeljevanju hišnega ali mestnega prava, kakor tudi nepreklicna trajnost osebnega ali profesijonalnega prava, se naj z obrtnim zakonom odpravijo ali vsaj formulirajo tako, da ne bodo na stežaj odprta vrata zlorabi takih predpisov. V zadevi množečih se točilnic po branjevcih in trgovcih je podala Zveza delegaciji Ministrstva financ to-le pritožbo: Generalna direkcija posrednih poreza v Beogradu je izdala za finančne straže 11. januarja 1924 pod br. 1234 knjigo »Fi-nancijska služba«. V teh službenih navodilih je na strani 21 sledeče navodilo: Točenje vina za potrošnju v lokalu kot točilaca iz 4. napomene us. tar. br. 62 taksne tarife. Objašnjenje od 16. januarja 1924 br. 704 Generalne direkcije posrednih davkov v Beogradu. 1.) Dosedašnji ograničeni točijaci i maloprodavci kao svi drugi točioci iz 4 napomene us. tar. br. 62 taksne tarife mo-gu točiti u svojim lokalima vino u otvore-nim sudovima i za potrošnju u lokalu stoječim gostima, jer zato plačajo takso iz tar. br. 62 taksne tarife. Razume se, da ne smeju- svoje lokale pretvoriti u kafane ili mehane i imeti stolove i stolice. 2.) Svi oni lokali, u kojima je vršeno točenje kao prekobrojno do 6. aprila 1920 godine smatraju se kao da su stekli mesno pravo. 3.) Prema propisima novog zakona i pravilnika nastavna točenja više ne po-stoje. Vprašanje nastane sedaj, ali je nastala v zakonodaji v obrtnih zadevah kakor tudi v trgovskem oziru ne le anarhija, ampak pravcata prostitucija. Samo da platiš, pa ti je vse na razpolago. Trgovci smejo torej točiti neomejeno, dasi imajo pravico prodaje le v zaprtih steklenicah, jim ni treba niti zaprositi za pravico točenja v odprtih posodah ali pridobiti si osebno pravo — jer so platili. Poznamo kraj, kjer je 28 gostilen, naenkrat pa je nastalo vsled pojave tega službenega navodila še 22 trgovskih točilnic. Kaj misli finančna uprava sploh s takimi brezmiselnimi ukrepi? Kje je zaščita obrti? V nekem slučaju obstoji fakt, da je gostilna in prodajalna v eni hiši. Trgovec se loti razpečevanja vina, gostilničar pa ima vsled tega prazen lokal, jest pridejo gostje v gostilno, pit pa gredo v prodajalno, ker lahko daje trgovec za en dinar pri litru vino ceneje, ker nima nikakih režij, a tej kar jih ima, krije s trgovino stoterih predmetov. Takih razmer gostilničarska obrt oso-bito na deželi in selih na noben način ne utrpi in ne prenese. Protestiramo najodločneje proti takim samovoljnim naredbam, ki nimajo nobene zakonite podlage in so izšle le iz površnega poznanja gostilniško - obrtnih razmer v naših krajih in zahtevamo takojšnjo ukinitev te celo smislu taksnega zakona kakor tudi pravilnika k temu zakonu popolnoma nasprotujoče določbe. Ta profanizacija obrtnega reda izpod-naša vsako možnost pravilne ureditve gostilničarske obrti, njega vajeništva, strokovnega šolstva in dosedanje discipline. Ako se bo s podobnimi ukrepi nadaljevalo brez zaslišanja strokovne strani, je razpust ali razhod vseh gostilničarskih organizacij neizogiben, ker tacega preziranja, briskiranja in omalovažavanja te ne bodo hotele in tudi ne mogle prenašati. Osrednji Savez gostilničarskih organizacij v Beogradu smo pozyali, da stori pri Generalni direkciji neposrednih poreza brez odloga primerne predstave to izposluje preklic gori navedene določbe. In pa Ministrstvo za narodno zdravje? Kaj dela? Ali morajo biti edino le gostilničarske organizacije tisti faktor, ki pobija pijanstvo s tem, da neprestano deluje proti sistematičnemu pomnoževanju zakotnih točilnic, ne morda radi konkurence, marveč radi dejstva, ker se vsa v takih špelunkah napolnjena sodrga podtika rednemu gostilničarstvu, obrekuje po časnikih in kliče pekel in žveplo na gostilniško obrt. Žganje n. pr. se v dveh tretjinah gostilen v Sloveniji doslej ni prodajalo, v trgovinah pa ga iztočijo na polovnjake, a živ krst ne pokaže s prstom na ta gnezda. Gostilničarska obrt je bila doslej točno urejena, oziroma opredeljena na različne pravice, katere je smel kdo izvrševati, odslej pa pravi pravilnik k taksnemu zakonu (člen 8), kdor ima pravico prodajati alkoholne pijače, sme točiti vse v neomejenih količinah. Da se tu ni Ministrstvo za narodno zdravje prav nič zavarovalo proti takim ukrepom in rušenju dosedanje discipline v točilni *»brti, je čudež, in vsa prizadevanja za utesnitev pijančevanja bodo enaka ničli, ako se ta obrt ne podredi zopet obrtnotrgovskemu ministrstvu, kakor je bilo doslej, ker financa hoče samo, da se mnogo plati in zato tudi čim več pije, pa če se jih vsak dan nekaj pokolje in pobije vsled pijanosti. Prosimo, opozorite pristojna mesta na to, tu je korenina, pri kateri je začeti z zdravljenjem in odpravljenjem dandanašnje podivjanosti po deželi. Ker nam prihajajo poročila, da finančno - kontrolni organi nagovarjajo trgovce, naj točijo odprto kakor gostilničarji, prosimo tudi, naj nam slavna finančna direkcija sporoči, kakšno stališče zavzema napram takemu ravnanju, ker so obrtna oblastva tudi proti temu razdiranju reda v točilni obrti. Odgovora na protest še »ismo dobili. Ker na predstave in pritožbe za primerne odpise nismo dobili od finančne de- legacije v Ljubljani ugodnega odgovora, smo podali Ministrstvu financ v Beogradu v zadevi odpisov pri zadacanju vina še tole pritožbo: Člen 8. pravilnika o trošarini določa ad. lit. č, da je od vina, ki je določeno za nadrobno prodajo, odpisovati na račun droži ali godlje 3 litre od hektolitra, pri moštih pa 10 litrov od hektolitra. Minister finance pa je glasom razglasa Delegacije Ministrstva financ v Ljubljani z dne 7. junija 1922 na predlog te Delegacije to postavko dotičnega pravilnika ukinil. Občni zbor Zveze izraža svoje začudenja, kako se je mogla slavna Delegacija Ministrstva financ v Ljubljani odločiti, predlagati ukinitve te pravične in korektne določbe v trošarinskem zakonu. Vsakomur, kdor se je le približno že pečal z vinotrštvom, še bolj pa točiicem na drobno, je znano, da se vino v posodah: 1.) rapidno suši, 2.) ni tako čistega vina, da ne bi pri izpraznitvi posode, bodisi večje ali manjše, ako vino nekaj časa stoji in se uleža-va, ne napravilo nekaj litrov gošče in sla-bejše tvarine, ki se ne more prodati kot prava pijača in 3.) obstoja še določba, da se vsa osu-šitev mora zalivati z obdavčenim vinom. Torej se mora plačati užitnino za polni sod, kateremu se je že toli in tolikrat osušitev in kalo z zadavčenim vinom zalivalo ter tako tudi isto prilito vino še enkrat obdavčiti. To so fakta in krivičnosti, katerih go-stilničarstvo nikakor ne more utrpeti. Še večja krivica pa se dogaja s tem, da se hoče tudi pri novem vitju (moštu) 10% odpis na godlo ukiniti. Teh krivic gostilniška obrt ne prenese, ker sicer mora obrtnik s tem računati in cene blagom takim neopravičenim dajatvam analogno zviševati. Oblastva pa zasledujejo p.^em gostilničarja, od kod tako poviše\. nje cen pijačam, oziroma poživilom. Zakonodajalec je bil v popolnoma dobri informaciji, ko je določila o odpisu upostavil, da postanejo zakon. Odkar obstoje državne trošarine na vino, se je to upoštevalo, nejasno nam je na odstranitev teh pravičnih usanc vseh časov. Plačevati moramo na ta način trošarino od predmeta, kojega nikoli nikjer ni. Ne upoštevajoč samo gubitek ob transportih, upoštevajoč le fakta, ki se godijo v kleti, moramo najodločneje zahtevati, da se določba, objavljena z razglasom Delegacije Ministarstva financ v Ljubljani dne 7. junija 1922, ki ukinja pravičnost, zopet razveljavi. Prosimo, naj finančno ministrstvo uvidi, da je ta napad na itak horendno obdavčeno gostilniško obrt preočividep, kričeč in naravnost drastično krivičen ter naj v pomirjenje prizadetih določbo člena 8 pravilnika o trošarini na vino polnomo- Čno zopet vzpostavi z dodatkom, da je ne le na droži in godljo, temveč tudi na osušitev in kalo odštevati vsega skupaj 3 % pri obdavčenju vina. Vse te in še številne posamne pritožbe dajejo oblastvom zadosti prilike spoznati, kako otežkočevalno politiko vodijo proti gostilničarski obrti in spoznati tudi* da ako se nam ne bi delala krivica, ne bomo kričali po nje odpravi in zahtevali pravice. Ne jenjamo pa trditi, da komur se dela krivica, temu se mora dati tudi zadoščenje in vrniti pravica. Vzorna pravila za zadružne posredovalnice dela. PRAVILA*) za posredovanje dela............... zadruge ........................... v (na) ................. §1. Pri.............zadrugi .... • • • - v . . . . se uredi posebna posredovalnica za delo, ki ima namen, posredovati med zadružnimi člani in tistimi delojemalci (vštevši vajence), kateri iščejo brez razlike kategorije dela v obr-tih, pripadajočih zadrugi. Razen posredovalnice, ki obstoji na sedežu zadruge v...................Se usta- nove še posebne posredovalnice v . . . • •••«•• §2 Za posredovanje službenih mest se ne pobira od pomožnih delavcev nobena pristojbina. Stroške posredovalnice nosi zadruga (vendar se pobira vsled sklepa zadružnega zbora z dne ............................ od zadružnih članov za vsak primer," v katerem se kdo posluži posredovalnice, upravni prispevek . . D).**) §3 I. Posle posredovalnice za delo opravlja pod nadzorstvom in odgovornostjo zadružnega načelnika zadružno pomožno osobje, katero je namestilo, oziroma označilo zadružno načelstvo. II. (Za zadruge, ki jim po povprečnem stanju v zadnjem letu pripada najmanj 200 pomočnikov.) Posle posredovalnice za delo opravlja pomožno osobje zadruge, katero je namestilo oziroma označilo zadružno načelstvo. Nadzirati celo poslovanje posredovalnice za delo je naloga odbora, ki ima ••• • (dva do štiri) člane, katere voh iz svoje srede zadružni zbor, in enako število članov, katere voli iz svoje srede pomočniški zbor. Odborniki volijo iz svoje srede načelnika in njegovega namestnika. Ce sta dve volitvi neuspešni, odloča žreb, in sicer na ta način, da se najprej določi načelnik, potem pa iz drugih poklicnih skupin zadružnih članov ali i pomočnikov njegov namestnik. Oba predsedujeta odboru na ta način, da se me- * Odpade pri onih zadrugah, ki so člani-zveze, katera je uredila posredovanje za delo v smislu § 116, zakona z dne 5. februarja 1907, drž. zak. št. 26, nadalje pri onih, ki so posredovanje za delo poverile kakšnemu zavodu za javno izkazovanje dela. **) Velja le v primeru, da se je tako sklenilo. njata vsak mesec, ali pa po drugih v pravilih določenih poslovnih dobah. Volitve veljajo za triletno poslovno dobo. Odbor sklene v okviru teh pravil poslovni red za svoje delovanje in po potrebi poseben red za posamne posredovalnice za delo. Te rede mora predložiti odbor po zadružnem načelstvu in pomočniškem odboru obrtnemu oblastvu v vidi-ranje. §4 Priglasila prostih mest kakor tudi priglasila, da bi se preskrbelo delo ali vajeniško mesto, morejo biti ali ustmena (te-lefonična) ali pismena. Priglasilni obrazci se izročajo strankam po določitvi zadružnega načelstva (v § 3 omenjenega odbor-ra) brezplačno. Vsa priglasila se vpisujejo v sezname. kateri se vodijo po potrebi ločeno za delodajalce in delojemalce, glede kvalificiranih delavcev in vajencev pa posebej po poklicnih vrstah. Podrobna določila, kako je urediti in voditi te sezname, izda zadružno načelstvo (v § 3 omenjeni odbor). § 5 Delo se odkazuje po vrsti dotičniH priglasil, vendar je kolikor mogoče ozirati se pred vsem na brezposelne ponudnike, ki morajo preživljati rodbinske člane. u §6 Oglašene delavce se odkazuje po na-kazilnih listih, ki se vročajo delavcem v posredovalnici za delo ali se jim dostavljajo po pošti. Delodajalec mora zahtevati od delojemalca nakazilni list in na tem zaznamovati vstop delojemalca, oziroma njegovo odklonitev; delodajalec mora posredovalnici za delo ta list izročiti ali nazaj poslati. § 7 V seznamih, omenjenih v § 4, je vpisati vsakega delojemalca, ki je bil odka-zan, sprejet, oziroma odklonjen. §8 Priglasila, ki v teku 30 dni niso reše-na ali ki se jih je umaknilo, je smatrati za ugasla m jih je torej, če treba, obnoviti § 9 Posredovalnica za delo je vsak dan od . do . odprta. Ob nedeljah in praznikih se ne do-sluje. H § 10 Zoper delovanje posredovalnice za delo se je moči pritožiti pri zadružnem načelniku (pri odboru, omenjenem v § 3) §11 En iztis teh odobrenih pravil je vidno !Hf)aLPr°,st0.rih Posredovalnice za de-lo na lahko dostopnem mestu 7 , § 12 ra nh?fn«™na PPsredovalnica za delo mo-mpro i a oblastvu na zahtevo od pri- S dnlnS-rri+mera ali Pa v razd°bju, ki ga ■ i? u obIastvu- Pošiljati statistične izkaze o uspehih posredovanja. Ti /"Z ji se ornemu oblastvu predlagajo (predlaga v § 3-lomenjeni odbor) po za- odboru"1 načelstvu in p0 Pomočniškem Nekatere zadruge so se zglasile za vzorna pravila za ustanovitev posredovalnic za službe. Ker nam ne dostaja večjega števila teh pravil, smo dali te natisniti v našem listu, da si jih lahko prepišejo in predložijo oblastvom v poverjenje. Tovariši! Gostilničarska šola nujno potrebuje Gombačevi knjigi »Umno kletarstvo« in ' »Novo vinogradništvo«. Kdor bi te knjige ne rabil in nam jo lahko odstopi (eventualno proti plačilu), nam izkaže veliko uslugo. Pošlje naj se na naslov: Gostilničarska Zadruga v Ljubljani, Gosposvetska cesta št. 16. * Zadružne objave. Občni zbor Gostilničarske Zadruge za sodni okraj Lož se je vršil dne 18. septembra 1924 vLožus sledečim dnevnim redom: Pozdrav, čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora, poročilo o delovanju Zadruge, poročilo blagajnika, določitev ud-nine za leto 1925, volitev novega načelnika, namestnika, 6 odbornikov, 3 namestnikov v smislu § 23. društvenih pravil, določitev odškodnine delegatom in raznoterosti. Načelnik g. Žnidaršič otvori zborovanje ob pol 11., nakar se preide k dneynemu redu. Načelnik pozdravi navzoče člane, konstatira sklepčnost ter pripomni, da se je članstvo, namesto kot običajno, žalibog zborovanja le bolj v malem številu udeležilo., ker je udeleženih od 70 članov samo 28 članov. Nato se prebere zapisnik zadnjega občnega zbora in odobri. Načelnik poda letno poročilo. Poroča, da je imela Zadruga v tekočem letu 70 članov, 14 pomočnikov in 23 učencev. Zadružni odbor je imel pet od-borovih sej, občna zbora sta bila dva, to je 6, marca in 22. majnika ter 10. aprila en stanovski sestanek. Za koncesije oziroma za razširjenje koncesij so bile vložene štiri prošnje.. Tri prošnje se je podpiralo, a proti eni se je ugovarjalo. Pojasni se, da je bila Zadruga tekom leta povabljena od okrajnega cestnega odbora cerkniškega k sestanku v Cerknico iiu sicer na 17. svečana t. 1. radi prispevkov za cesto. K sestanku sta šla g. Alojzij Žnidar š i č in g. Ivan Žnidaršič, koja se je določilo pri odborovi seji dne 18. februarja 1924. Dosegel se je sporazum takšen, da je vsak gostilničar do 5 ton ali pol vagona prost prispevkov, kar ima več kot pol vagona dobav, mora pa plačati od vsakih 10.000 kg (1 vagona) po 50 dinarjev cestnega prispevka. Radi odmere taks po tar. post. 62 sta v Ljubljani Zadrugo zastopala gg. Fran Benčina iz Starega trga in Franc Zakrajšek iz Runarskega. Prvi za občino Lož in Stari trg, a drugi za občino Bloke. Poleg tega je bilo še več drugih dopisov, ki so bili vsi takoj rešeni. Končno priporoča načelnik, da naj se Zadruga naroči na Gostilničarski Glasnik. Poročilo se odobri. Blagajnik g. Ivan Benčina poda poročilo o blagajništvu, iz česar je razvidno, da je dohodkov Din 2873.80, stroškov pa Din 1361.50, torej čistega preostanka Din 1456.—. Znesek Din 1400.— je naložen v posojilnici. Tovariša gg. Franc Krašovec iz Lipsenja in Ludvik M o d i c iz Bloške police sta račune pregledala in iste v najlepšem redu našla. Predlagata, da se račune odobri. Predlog se sprejme, odobri in izreče g. Ivanu Benčini priznanje. Določa se udnina za leto 1925 na 30 dinarjev kakor v tekočem letu. Volitev načelstva. Načelnikom se izvoli g. Alojzij Žnidaršič, namestnikom g. Ivan Benčina, odbornikom so izvoljeni gg.: Ivan Žnidaršič iz Viševka, Karol Kovač iz Starega trga, Anton T u r k iz Ravnika, Ludovik K e r ž i č iz Nadleska, Rudolf Zabukovec iz Loža in Franc Zakrajšek iz Runarskega ter namestnikom gg. Feliks K a n d a r e iz Dan, Anton B r a v e c iz Loža in Štefan Kovačič iz Sv. Trojice. Vsi so izvoljeni enoglasno. Pregledovalcem računov se izvolita enoglasno zopet gg. Fran Krašovec iz Lipsenja in Ludovik Modic iz Bloške Police. Kot odškodnino za zamude in pota delegatov v različnih zadružnih opravilih se določa: Odškodnina za pot v Ljubljano 150 dinarjev; za Cerknico, Rakek in Logatec 75 dinarjev. Splošno se zahteva od vseh navzočih' članov, da se mora istim članom, ki niso prišli k današnjemu zborovanju in tudi niso svoje odsotnosti opravičili, naložiti globa 20 Din v smislu § 25 zadružnih pravil. Nalaga se obenem načelstvu, da te kazni izterja. Ker ni bilo drugih predlogov, je g. načelnik zaključil občni zbor oli».12.30. F slovo ! , V času svojega osemletnega službovanja kot ravnatelj Delniške družbe pivovarne »Union« v Ljubljani sem bil deležen neštevilnih izrazov simpatije, zaupanja in prijateljstva vseh slojev prebivalstva. Žal pa moram v sled obolelosti svojo sedanjo funkcijo prostovoljno odložiti in se preseliti v svojo domovino v Graz, v sled česar si štejem v prijetno dolžnost vsem onim, ki so mi vsled svoje prijazne in uslužne naklonjenosti lajšali izpolnjevanje mojih dolžnosti, izreči najiskrenejšo zahvalo in se od njih prisrčno posloviti, globoko obžalujoč, da mi ni mogoče več se osebno posloviti. Moje bivanje v Sloveniji mi bode ostalo v neizbrisnem spominu. Ljubljana, dne 28. septembra 1924. Karel Ernst, ravnatelj Delniške družbe piv. Union Ljubljana. Raznoterosti. Osebna taksna oprostitev prisilnih obrtnih organizacij. V februarju t. 1. je podala Zveza na Finančno Ministrstvo prošnjo za oprostitev vseh taksnih pristojbin zase in za vse v Zvezi včlanjene Zadruge, opiraje se na taksne prostosti, kakršne so imele Zadruge v prošli Avstriji po raznih ministrskih naredbah. Rešitve le ni b'ilo in po več mesecih se je Zveza obrnila na Delegacijo Ministrstva financ v Ljubljani s prošnjo, da urgira, oziroma izposluje dotično taksno prostost, za kar leži prošnja že pri finančnem ministru. Na to našo urgenco smo prejeli sledeče pojasnilo: Delegacija ministrstva financ je dala glede osebne taksne oprostitve prisilnih obrtnih organizacij finančnim okrajnim direkcijam pod št. B II—17/172 ex 1924 z dne 30 avgusta t. 1. naslednje navodilo: Trgovska in obrtniška zbornica v Ljubljani mi poroča, da državna oblastva od prisilnih obrtnih organizacij pogosto zahtevajo kolke za vloge ali pa izkazilo, da jim je finančni minister priznal speci-jelno oprostitev po členu 5., točka 5. taksnega zakona. Delegacija je mnenja, da so prisilne obrtne organizacije (esnafi po točki 4., člen 5. taksnega zak., torej brez posebnega priznanja po točki 5., čl. 5. taksnega zakona, takse proste, kolikor poslujejo kot javnopravni organi, pa seveda le za svojo osebo, t. j. glede taks, ki bi nje same zadele, če bi te osebne oprostitve ne uživale. Ta osebna oprostitev torej ne velja tudi za listine, katere te organizacije kot javnopravni organi izdajajo zasebnim interesentom. Če so take listine stvarno taksi zavezane kot potrdila, izpričevala, pobotnice itd., morajo takso plačati ne-oproščeni zasebniki, katerim se izdajajo. — Delegat: Dr. Š a v n i k s. r. Prepisi zapisnikov o obč. zborih zadrug in gremijev. Ministrstvo trgovine in industrije, oddelek v Ljubljani, je 9. avgusta t. 1., št. 4998/24, izdalo naslednji odlok: Z ozirom na predstavke nekaterih zadrug in gremijev, da jim predlaganje originalnih zapisnikov (običajno zadružnih knjig) obrtnim oblastvom v svrho overov-ljenja prepisov teh zapisnikov povzroča precejšnjo zamudo časa in da se dosedanja praksa po možnosti ublaži, odreja za prihodnje tukajšnji urad sledeče: Pri predlaganju prošenj za odobritev zadružnih ali gremijalnih pravil zadostuje, da so prepisi zapisnikov o občnih zborih overovljeni po načelniku in tajniku zadruge ali gremija ter opremljeni z žigom zadruge ali gremija. Če pa bi obrtno oblastvo prišlo na sled, da je kakšna zadruga ali gremij pri izgotavljanju prepisov zapisnikov zagrešila bistvene nepravilnosti, je od dotične zadruge ali gremija zahtevati, da v bodoče predlaga prepise obrtnemu oblastyu v overovljenje. — Dr. M a r n s. r. Taksna dolžnost prijav. Na razna vprašanja o taksni dolžnosti prijav, katere se predlagajo povodom žigosanja vstopnic za zabave itd. po toč. 30 čl. 103 taksnega pravilnika, je generalna direkcija posrednih davkov z razpisom z dne 14. julija 1924, št. 33.810, odločila, da^ navedene prijave nimajo značaja prošnje, predstavke, vloge itd., s katero bi se prosilo pristojno državno oblastvo za gotovo uslugo, ampak da se vlagajo vsled udomačene administrativne prakse in olajšanja državne uprave. Vsled tega so te prijave brezpogojno oproščene vsake takse, ker ni mogoče domnevati, da bi se morala državna oblastva s kolkovano vlogo prositi, naj sprejmejo denar. Potrjevanje knjig poklicnih obrtnih zadrug. V nekem konkretnem primeru je generalna direkcija posrednjih davkov z razpisom z dne 5. maja 1924, št. 19-185, pojasnila, da zadruge niso dolžne plačevati takse za potrjevanje knjig po tarifni postavki 167. taksne tarife, dasi ni to izrecno izraženo v tej tarifni postavki, ker je v točki 4. čl. 5 zakona o taksah in v točki 8. čl. 1. taksnega in pristojbinskega pravilnika jasno izraženo, da so zadruge in zbornice oproščene plačevanja taks, torej tudi takse za potrjevanje knjig. —- V zadnjem času se postavljajo nekateri davčni uradi v Sloveniji na stališče, da so zadruge (gremiji) oproščene takse le, če jim je finančni minister na posebno prošnjo izrecno priznal splošno taksno prostost. Kakor kaže zgoraj navedeno pojasnilo generalne direkcije posrednjih davkov, to stališče ni pravilno, ker so zadruge (prisilne organizacije) oproščene taks že ex lege, kadar nastopajo kot javnopravni organi. Nanovo prežigosanje starih mer. Trgovinsko ministrstvo je izdalo ukaz, da se imajo vse steklene in druge mere prežigosati z novim uradnim žigom. Ci* mendranje se prične te dni vršiti. Zahte* valo se je, da bi moral vsak gostilničar znositi vse steklenice, vrčke itd. na me* rosodni urad. Po organizaciji pa smo izposlovali, da se bode vršilo cimentira* nje in žigosanje pri vsakem gostilničar* ju na domu. Takse za to delo se imajo položiti na licu mesta. Priporočamo, da se gre uradnim organom vljudno na ro* ke ter vso merično posodo predstavi v žigosanje, ker se bo sicer pri event. re* viziji nežigosane mere kratkomalo od* vzelo. Inserirajte v ..Gostilničarju**! js>

PO P g S ^ tu <£ S 5 £ra Pij >U 1-H W 1-1 s ~ w n O h (V O-S 3 o < x J - O H co HHg 55 Z Z r <<-> g“2 §3f ago 2<° W W m 55 J« bOj |Sas oSh S ,cue o tu> «5 gw CZ CQ fU o< Q> • |IKr .M.if.K fShanm-iVMt.i*** paaaaDmaDaaamDa pekarija, slaščičarna in kavarna Stari trg 21 • se priporoča sl. občinstvu posebno z dežele na zajutrk. P M 8» »j (Vtrry ■arfr earevp tnnrp SODB j vseh velikosti za vino, žga- s nje, olje, med in mast, a E osobito izdelujem sode za i transportiranje vina, kakor E tudi za hrambo; vse solidna g in trpežna izdelava. — Na- E dalje sprejemam vsa v to s stroko spadajoča popravila po najnižjih cenah. Zaloga sodov ter sodarskega lesa. Cene zmerne. Točna postrežba. — Solidno delo. Franjo Repič sodarskl mojster v Ljubljani, Trnovo, Kolezijska ulica štev. 18. *■■■■■■>■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■ m Tama««« pivovarna in sladarna TOltIdZ vi O IZ = » Mariboru-------------------- priporoča svoja sploino znana in priljubljena visokoodstotna marčna in Bock piva v sodih in steklenicah pod najugodnejšimi pogoji, franko katerokoli postaja v Sloveniji. g -sssSs; T=]r- —.................... pod naji ^itb=ib==:i=J srab, kraste, lišaje odstra-uu njuje pri človeku in živa-lih Naftol - mazilo, ki je brez duha in ne maže perila — 1 lonček za eno osebo po pošti 7 Din pri TRNKOCZT, lekarna, Llubllana Slovenila. Mi trgoilH h mtanadja Peter Stepic Spodnja Siikaftev. 256 priporoča p. n. gostilničarjem svojo veliko zalogo zajamčeno naravnih vin iz dolenjskih, gorišklb, Istrskih in štajerskih vinskih goric. Telefon it. 262. Zaloga stekla, porcelana In svetlljl Fr. Kollmann v Ljubljani dovoli gostilničarjem in ka-varnarjem pri večji naročbi Izdatno znižane cene. vV m* cvetlični salon Pod Trančo 2 vrtnarija 4 ^ Tržaška cesta 34 A v Ljubljani. vJV NOVO! POZOR! Za izgot&vitev vsakovrstnih ogledal in brušenih kozarcev, kiakor tudi za nanovo obložitev že zamazanih ogledal se priporoča „0GLEDALO", d. z o. z. LJUBLJANA-SISKA, Kolodvorska c. 150 n Adi. inerii v Domžalah priporoča p. n. gostilničarjem svojo veliko zalogo zajamčeno naravnih Din Iz dolenjskih, hroatsklbln Štajerskih vinskih goric ter zagotavlja točno in solidno postrežbo po primernih cenah. Vino se dostavlja na dom ali pošilja po železnici | Z A L O G O | VINA izvrstnega, dolenjskega, hrvatskega in banaškega priporoča tovarišem gostilničarjem FRANC KURALT gostilničar v Kranju. II za si gostilničarske zadruge v Ljubljani Gosposvetska cesta štev. 16 posrednje brezplačno za m slnibo Iščoče : v gostilničarskem obrtu : Gospodarji Iz Ljubljane plačajo 25 p, ■' 1 z dežele 1 Din. ■■■ Tovariši gostilničarji! Poslužujte se te ugodne prilike I ZAMAŠKE oddaja Ljubljanska industrija probkovih zamaškov JELAČIN & KOM?. LJUBLJANA. AVGUST AGHOLA LJUBLJANA Dunajska cesta 13. St ZALOGA RAZNOVRSTNEGA NAMIZJA ZA GOSTILNE, HOTELE IN KAVARNE Denite v jtib® in pri^ulje Krepčilo yjH£?/y brone Suh, imote iz prepresti!} jedil izur-$tne, zdrave in redilne brone, ML____________________________________________JS 3^CXXXX1XXXXXX|XXXXXX1XXXXX M H H X N H M X M M N M N Slivovko tropinovec rum cognac-medicinal razne fine likerje :: ter vsakovrstno kolonijalno blago priporoča tvrdka :: Gregorc & Verlič Ljubljana, Cesta na Gorenjsko žel. 7. p / y V "V V ^ ^"V' V V V V" V V' V V y'y^ Ofci j A M * M M N NJ M M W N N N Z v.«eml v Špecerijsko ln delikatesno stroko spadajočimi potrebščinami, kakor tudi z vseh vrst nam zniml in buteljskimi vini postreže gostilničarjem najceneje in najsolidneje tvrdka T. MENCINGER, L{nbl|Fna, vogal Sv. Petra ceste ln Besljeve ceste. ===== VeltDPfliarna xa kavo i •UkIH &nlm obratom. ===== === Zaloqa mineralnih vod. a --- I Pivovarna „UNIONu v Ljubljani (Spodnja Šiška) priporoča svoje izborne izdelke, kakor* marčno, dvojno marčno in izvozno . pivo v sodčkih in steklenicah, Dobi se tudi tropine ln sladne cime, U so kot živinska krma solo priporočljivo. Delniška pivovarna Laško H marčno pivo ■ priporoča svoje i dvojno marčno pivo temno porter pivo Veletrgovina z vinom in žganjem LUDOVIK DEKLEVA _vr Ljubljana — Sp. Šiška Celovška cesta št. 76 Priporočamo p. n. gg. gostilničarjem in kayarnarjem tvrdko JOSIP PETELINC Sv. Petra nasip 7. LJUBLJANA Sv. Petra nasip 7. Najboljši šivalni stroji Gritzner v vseh opremah in vsi sistemi, poduk šivanja in vezenja, krpanja (štopanja) perila brezplačno, istotam žlice za kavo, čaj, jedilno orodje, aluminijeve srebrne zajemalke, mlinčki za poper, svečniki, modno blago, toaletne potrebščine. Nizka cena. Pošilja po pošti. Točna postrežba. Trgovina a mešanim blagom Mihael Vintar Novomesto Ljubljanska o. se priporoča cenj. gostilničarjem za nakup vsakovrstnega špecerijskega blaga in vse vrste žganja: ruma, konjaka, likerja itd. Vedno na zalogi emajlirano posoda po jako nizki ceni. Zaloga sira, salame, sardin, paštet in kumare. KAR NE VES VPRAŠAJ Univerzalni Informativni Biro „ARGUS“ Knez Mihailova ul. 35. Tel. 6—25. BEOGRAD (Pasaž Akademije Nauka.) „ A V v •> A \f *A V S A V v •s v v Utemeljeno 1908. god. Utemeljeno 1908. god. Hrvatska središnja vinara Zagreb PODRUMli Zagreb, Jaška, Križevci, Vršac, Belacrkva. Največ e uzorne pivnice I skladište odleianlh vina Iz avlju vlnogorja Jugoslavije: dalmatinsko, brvatsko, srljemsko, banatsko, 1 ljutomersko vino. Fina Izbrana vina n bntUJama Iz vlastltih vinograda. A. & E. Skabernc Mestni trg 10. LJUBLJANA Mestni trg 10. Manufakturna veletrgovina. Posebni oddelek za pletenine, trikotaže in perilo. Opreme za hotele, gostilne, prenočišča, vile, kopališča, in sicer vse posteljno perilo kakor rjuhe brez šiva, gradi za žimnice in blazine, nanking za pernice, flanelaste in volnene odeje, dalje šivane odeje iz klota, kretona, volne in svile. — Različni beli in barvasti namizni prti, brisače itd. — Velika izbira preprog in zastorov na kose in metre. — Vsakovrstno platneno in volneno tapetniško blago za prevleke divanov, stolov, kočij in omnibusov. — Platno za rolete In verande itd. Grpo in modno sukno v najnovejših vzorcih za salonske, promenadne in športne obleke, površnike, pelerine in zimske suknje. — Različno sukneno, volneno in svileno blago za damske obleke v zelo bogati izbiri, dalje perilno blago za bluze, predpasnike in domače obleke.— Vsakovrstni šifoni, batisti in cefirji za spodnje perilo, in sicer od najcenejše do najfinejše vrste. — Razna podloga za damske in moške obleke itd. itd. — Velika izbira svilenih in volnenih šalov in robcev. Perilo za dame In gospode, izgotovljeno iz najflnejega šifona, batista in cefirja. Otroško perilo za dečke, deklice In dojenčke. Predpasniki iz kretona in klota, bluze iz svile in etamina. Največja izbira florastih volnenih In svilenih nogavic, dokolemc in gamaš. Patentne nogavice vseh velikosti, vsakovrstne triko in glace rokavice za dame in gospode, ovratniki in kravate. Razne majce, sviterji, športno perilo, kopalne obleke itd. r Solidna in točna postrežba. Izdaja ln zalaga »Osrednja zveza gostilničarskih zadrug na Slovenskem". — Odgovorni urednik Ivan Hercog. — Tisk »Narodne tiskarne"