Letnik XXIX – št. 5, maj 2022 Glasilo občine Trzin Uradno odprtje Na Florjanovo nedeljo slovesno odprli Dom zaščite in reševanja Trzin Gledališče (je) za vse Slavnostno odprtje prenovljenih prostorov Kulturno-umetniškega društva Franc Kotar Očistimo Trzin Tradicionalna čistilna akcija je trajala tri dni Drugačna obravnava pacientov Pogovor z zobozdravnico Kiaro Hauptman STROJNI TLAKI - ESTRIHI - OMETI hitro, kvalitetno in ugodno plačan oglas plačan oglas TLAKI KOS d.o.o., Ljubljanska 33, Kamnik plačan oglas 031 689 832 - Boštjan NOVI PEUGEOT 308 SW IZJEMEN Tehnološko napredni i-Cockpit Modularnost in izjemna prostornost Bencin, dizel in priključni hibrid peugeot.si plačan oglas Poraba v kombiniranem načinu vožnje po WLTP ciklu: od 1,0 do 6,6 l/100 km. Izpuh CO2: od 22 do 150 g/ km. Emisijska stopnja: EURO 6. Vrednost specifične emisije dušikovih oksidov NOx: od 0,0215 do 0,0582 g/km. Emisije trdnih delcev: od 0,00025 do 0,00091 g/km. Število delcev: od 0,04 do 2,37. Ogljikov dioksid (CO2) je najpomembnejši toplogredni plin, ki povzroča globalno segrevanje. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM10 in PM2,5 ter dušikovih oksidov. RODEX d.o.o., Rova, Rovska cesta 2, 1235 Radomlje, tel. 01 729 92 00, www.rodex.si Peugeot_308-SW_oglas-AC-PROFEKT_A5_maj2022_uk-V2.indd 1 2 | Odsev — Glasilo občine Trzin 09/05/2022 13:51 Uvodnik Odsev, glasilo Občine Trzin Fotografija: Andrej Nemec ➔ Na naslovnici Sveti Florjan je zavetnik gasilcev in farni zavetnik župnijske cerkve v Trzinu. Na Florjanovo nedeljo je potekalo slovesno odprtje Doma zaščite in reševanja Trzin. Sveti maši sta sledili uradna prireditev in nato še zabava za občane z Vilijem Resnikom. Glavna in odgovorna urednica: Metka Pravst Primožič, trzin.odsev@gmail.com Uredništvo: Tanja Bricelj, Tanja Jankovič, Miha Pavšek, Dunja Špendal, Barbara Kopač, Peter Hudnik, Majda Šilar Redni avtorji prispevkov: Nina Rems, Nataša Pavšek, Brigita Ložar, Žana Babnik, Katja Rebolj, Matjaž Erčulj, Janez Gregorič, Andrej Grum, Boštjan Guček, Marko Kajfež, Dušan Kosirnik, Jožica Trstenjak, Milica Erčulj, Saša Hudnik, Valentin Orešek, Maja Brozovič, Miha Šimnovec, Anže Kosmač, Zoja Anžur, Tjaša Toni Skubic Avtorji fotografij: Zinka Kosmač, Tanja Jankovič, Miha Pavšek, Barbara Kopač, Peter Hudnik, Nina Rems, Tjaša Jankovič in drugi Lektoriranje: Mirjam Furlan Lapanja Tehnično urejanje, prelom, priprava za tisk in tisk: Specom d. o. o. Oglasno trženje: Podjetja, ki poslujete v občini Trzin in okolici ter želite objaviti tiskani oglas na naših straneh, se za trženje oglasnega prostora obrnite na Bojana Rauha, bojan.rauh@specom.si, ali pokličite 040 202 384. Glasilo izhaja enkrat mesečno v nakladi 1.500 izvodov. Brezplačno ga prejmejo vsa gospodinjstva v Trzinu. ISSN 1408-4902 V skladu z uredniško politiko in glede na razpoložljivost prostora v glasilu Odsev si pridržujemo pravico do objave ali neobjave ter krajšanja in preoblikovanja prispevkov. Gradivo za naslednjo številko oddajte najpozneje do nedelje, 5. junija 2022. Prispevke pošljite v elektronski obliki na naslov uredništva: trzin.odsev@gmail.com. Odsev izdaja Občina Trzin. Uredništvo Odseva: Mengeška cesta 22, 1236 Trzin Občina Trzin Spletna stran: www.trzin.si e-pošta: info@trzin.si Telefonske številke: 01/ 564 45 43, 01/ 564 45 44, 01/ 564 45 50 Faks: 01/ 564 17 72 Uradne ure: Ponedeljek: 8.00–14.00 Sreda: 8.00–13.00 in 14.00–18.00 Petek: 8.00–13.00 Informacije o prireditvah in dogodkih v občini Trzin so na voljo tudi v občinskem informativnem središču na Ljubljanski cesti 12/f oz. na telefonski številki 01/ 564 47 30. maj 2022 Čigavo mnenje šteje? Foto: Helena Kermelj Kolofon Pri novinarskem delu sem v več kot dvajsetletnem obdobju naletela na veliko različnih ljudi. Z večino sem našla skupni jezik, zelo malo sogovornikov je bilo zares redkobesednih, sem se pa z nekaterimi zapletla tudi v konflikt zaradi različnih mnenj. Ljudje imamo svoja stališča in prav je, da jih znamo zagovarjati s tehtnimi argumenti. Z leti človek spozna, da takšnih trenj z ljudmi ne smemo jemati preveč osebno, saj so navadno odraz osebe, s katero stojimo na dveh različnih bregovih. Optimisti v takšnih položajih vidimo priložnost za napredek in osebno rast. Prav je, da o nesporazumu razmislimo in nanj pogledamo z različnih zornih kotov, hkrati pa ohranimo svoj prav, čeprav našega mnenja drugi ne priznavajo. A čigavo mnenje na koncu šteje? Navadno prevlada večinsko! Ne glede na to, ali smo v skupini večine ali manjšine, različnost mnenj bogati naše življenje in dobro je občasno srečati ljudi, s katerimi si lahko izmenjamo mnenja. Verjamem, da so si na letošnjo Florjanovo nedeljo imeli veliko za povedati obiskovalci odprtja novega Doma zaščite in reševanja. V Odsevu smo o tem pomembnem dogodku za naš kraj pripravili obsežno reportažo. Nič manj pomembni pa niso drugi dogodki, ki so se še pred tem zgodili v našem kraju. Naj opozorim na tri. Trzinski kulturniki so na dogodku 'Gledališče (je) za vse' slavnostno zaznamovali uradno odprtje prenovljenih prostorov KUD-a Franc Kotar. Športni navdušenci so prišli na svoj račun na teku Petra Levca. Vsi ljubitelji domače hrane pa so z navdušenjem pozdravili novo trzinsko tržnico, ki jo bomo lahko v naši občini obiskovali dvakrat na mesec. V našem kraju se je zvrstilo tudi veliko manjših dogodkov, ki vsak po svoje plemenitijo življenje občanov različnih generacij. Po dveletnem premoru se zdi, da ljudje veliko bolj spoštujemo izvedbo dogodkov v živo, saj se je ob pomanjkanju tovrstnega dogajanja pokazalo, kako zelo potrebujemo druženja za ohranjanje notranjega optimizma. O slednjem se je razpisala tudi naša psihologinja, ki trdi, da smo ljudje povprečno bolj optimistični kakor pesimistični. Čeprav je bilo pesimizma v času epidemije koronavirusne bolezni več, se v naše življenje vrača optimizem. Zanj skrbijo člani številnih društev, brez katerih bi bilo življenje v našem kraju zagotovo bolj turobno. Zato je prav, da se jim iskreno zahvalimo, da skrbijo za širjenje dobre volje. Čestitamo pa tudi vsem letošnjim občinskim nagrajencem, ki so ob občinskem prazniku prejeli zaslužena priznanja in nagrade. Po našem mnenju bi si še veliko ljudi zaslužilo kakšno priznanje, saj marsikdo povsem neopazno deluje v dobrobit skupnosti! Metka Pravst Primožič, glavna in odgovorna urednica Skupna občinska uprava občin Trzin, Komenda, Lukovica, Mengeš, Moravče, Vodice Medobčinski inšpektorat in redarstvo Mengeška cesta 9, 1236 Trzin e-pošta: inspektorat@trzin.si Telefonska številka: 01/564 47 20 Faks: 01/564 47 21 Uradne ure: Ponedeljek: 9.00–11.00 Sreda: 9.00–11.00 | 3 Občinske novice Poročilo s 25. redne seje občinskega sveta V sredo, 20. aprila, je druga letošnja občinska seja potekala kar v sejni sobi novega Doma zaščite in reševanja. Čeprav so svetniki obravnavali zajetno število poročil, so sprejemanje sklepov končali po dobri uri in pol. Nato so si vsi prisotni lahko ogledali še prostore gasilcev, po katerih je prisotne popeljal svetnik in poveljnik trzinskih gasilcev Marko Kajfež. be cene za izvajanje socialno varstvene storitve pomoč družini na domu. Sledila so vprašanja in pobude občinskih svetnikov. Kot prvi je Miha Pančur dal pobudo, da bi Občina Trzin subvencionirala vsaj eno dozo cepiva proti klopnemu meningoencefalitisu na leto za vse občane Trzina. Dunja Špendal je odprla temo o trzinskih zakloniščih in njihovem vzdrževanju ter ugotavljanju upravičenosti dostopa vanje. Marko Kajfež je v imenu PGD Trzin opozoril, da so samoiniciativno poskrbeli za zatemnitev ene od steklenih sten novega Doma zaščite in reševanja. Opozoril je, da nekaterih napak, čeprav se dom že uporablja, še niso odpravili. Izrazil pa je tudi nezadovoljstvo, da dom uporablja toliko društev, in pozval uredništvo Odseva, da omogoči objavo pogovora, v katerem bi gasilci predstavili svoje stališče. Nato je župana povprašal še o poseku dreves na Ongru. Po ugotovitvi sklepčnosti občinskega sveta so svetniki na 25. redni seji Občinskega sveta Občine Trzin obravnavali šestnajst točk dnevnega reda. Po potrditvi zapisnika 24. redne seje občinskega sveta so se svetniki na izredno prošnjo Irene Karčnik, vodje Medobčinskega inšpektorata in redarstva, prednostno seznanili z njihovim poročilom za leto 2021, katerega obravnava je bila sicer predvidena kot deveta po vrsti. Sledila je seznanitev s poročilom Centra za socialno delo Osrednja Slovenija – vzhod za leto 2021. Svetnikom je poročal Nenad Stojanović, pomočnik direktorice centra. Pod isto točko je sledila še potrditev predloga cene za socialno varstveno storitev »Ugotavljanje upravičenosti do občinske socialne pomoči za leto 2022«. Lidija Krivec Fugger, direktorica Doma počitka Mengeš, je svetnikom predstavila poročilo o izvajanju pomoči na domu v občini Trzin in jih seznanila še s poročilom Centra aktivnosti Trzin (CAT) za leto 2021, nato pa so svetniki obravnavali še predlog spremem- Pod peto točko dnevnega reda so svetniki sprejeli lokalni program kulture v Občini Trzin za obdobje od leta 2022 do 2025, ki bo upošteval kulturno tradicijo, spodbujal razvoj kulture za vse generacije, skrbel za njeno povezovanje s turizmom in razvijal digitalno dostopnost kulturnih vsebin. Po skrajšanem postopku so svetniki sprejeli še Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o ustanovitvi javnega vzgojno-izobraževalnega zavoda Osnovna šola Trzin in Odlok o dopolnitvah Odloka o prodaji blaga zunaj OBVESTILO OBVESTILO Občina Trzin objavlja javno dražbo za oddajo tržnega stanovanja v Habatovi 7d, Trzin, v najem. Dražba bo izvedena 24. junija 2022 ob 10. uri v prostorih Občine Trzin. Prijava na razpis bo na voljo od 23. maja 2022 do 23. junija 2022. Vse informacije, obrazci in postopki javne dražbe so objavljeni na spletni strani www.trzin.si. Vse informacije, obrazci in postopki javnega razpisa so objavljeni na spletni strani www.trzin.si. 4 | Odsev — Glasilo občine Trzin Občina Trzin objavlja javni razpis za oddajo neprofitnega stanovanja v najem. prodajaln na območju občine Trzin zaradi vse večjega zanimanja za postavitev prodajnih avtomatov v naši občini. Sledila je še obravnava Sklepa o ugotovitvi javne koristi – zaradi interesa odkupa ali razlastitve zemljišč. Pod deseto točko so se svetniki seznanili s poročilom odgovornega urednika občinskega glasila Odsev o uresničevanju programske zasnove glasila v letu 2021. Rado Gladek je pripomnil, da bi bilo lahko v Odsevu predstav­ ljenih več političnih kandidatov. V pojasnilo dodajam, da sem v začetku leta (v predvolilnem času) kot urednica zavrnila predlagano predstavitev Gladka kot uspešnega trzinskega podjetnika v Odsevu, saj bi tovrst­na predstavitev po mojem mnenju spadala v neplačano predvolilno oglaševalsko vsebino. Političnih kandidatov v Odsevu brezplačno ne predstavljamo, se pa občasno in v zelo majhnem obsegu dotikamo aktualnih političnih tematik. Gladek je podal svoje mnenje, da politične opazke ne spadajo v rubriko o vremenu. S tem se kot urednica ne strinjam, saj je rubrika Vremenska s(e)kir(i)ca zasnovana kot začinjena vremenska napoved, v kateri se v omejenem obsegu opozori tudi na aktualno dogajanje, ne nujno politične narave. Sledili sta še obravnavi zaključnega računa proračuna Občine Trzin za leto 2021 in pred­ loga rebalansa proračuna Občine Trzin za leto 2022, oba po skrajšanem postopku. Sprejet je bil tudi sklep o potrditvi predloga Komisije za informiranje, občinska priznanja, proslave in promocijo občine o podelitvi priznanj Občine Trzin za leto 2022 (občinske nagrajence omenjamo v posebnem prispevku). Svetniki so potrdili še predlog Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, da se za preostanek mandatne dobe za predsednico Občinske volilne komisije Občine Trzin imenuje Dunja Jadek Pensa, za njeno namestnico pa Helena Emilija Oberstar. Kot zadnji je bil na seji obravnavan še predlog Sprememb in dopolnitev Poslovnika Občinskega sveta Občine Trzin (prva obravnava). Seja je bila po dobri uri in pol končana, videoposnetek pa bo na voljo na občinski spletni strani. Po seji je sledil še ogled novih prostorov, ki jih od konca lanskega leta v Domu zaščite in reševanja uporabljajo trzinski gasilci. Besedilo in foto: MPP Občinske novice Civilna zaščita Občine Trzin – VABILO PROSTOVOLJCEM V občinskem štabu Civilne zaščite in Občini Trzin se zavedamo pomena solidarnosti v lokalni skupnosti in pomembnosti delovanja na področju zaščite in reševanja (ZiR). Zato vabimo občane in občanke Trzina, še posebej pa mlade, da se pridružijo štabu ali enotam in ekipam Civilne zaščite Občine Trzin in tako prispevajo k splošnemu dobru in hkrati pridobijo dodatna znanja, ki pridejo prav tudi v vsakdanjem življenju. Sile za zaščito, reševanje in pomoč (ZRP) morajo organizirati država, lokalne skupnosti in določene gospodarske družbe, zavodi in druge organizacije, in sicer glede na tveganja v dejavnosti, ki jo opravljajo, v smislu zaščite, reševanja in pomoči ob naravnih ali drugih nesrečah. Republika Slovenija je na področju zaščite in reševanja razdeljena v 13 regij, ki so tudi območja izpostav Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje. V zadnjih dveh letih nas je »obiskal« koronavirus, na katerega smo se morali šele pripraviti in v prvi fazi priskočiti na pomoč, dokler se niso oblike pomoči in zaščite vzpostavile na državni in regijski ravni. Morda res nimamo pogosto opravka s posledicami večjih naravnih nesreč, pa vendarle nam jo vsake toliko zagode voda ali pa se (s)tresemo. Vendarle gre skozi našo občino vsak dan na desettisoče avtov in še več ljudi v njih, na desetine avtobusov in več sto tovornjakov, ne nazadnje pelje skozi Trzin železniška proga, dnevno 45 potniških vlakov in še kakšen tovorni, smo tudi blizu koridorja brniškega letališča. Potem so tu čistilna naprava, pa obrati v obrtno-industrijski coni, večje kmetije in slabo vzdrževane starejše, tudi že podirajoče se stavbe. Poleg več kot 4000 prebivalcev je ob delavnikih v coni več kot 5000 zaposlenih, mnogi se pripeljejo na delo iz drugih slovenskih krajev. Več kot upravičeno smo lahko zaskrbljeni, če bo šlo kaj narobe. Seveda ob upanju, da ne bo (šlo)! Sile ZRP so namenjene za: – – – – – – prvo pomoč in nujno medicinsko pomoč; pomoč ogroženim in prizadetim prebivalcem; prvo veterinarsko pomoč; gašenje in reševanje ob požarih; reševanje iz ruševin ter zemeljskih in snežnih plazov; reševanje ob poplavah in drugih vremenskih ujmah ter ekoloških in drugih nesrečah na morju, v rekah in jezerih; – reševanje ob velikih nesrečah v prometu; – reševanje ob rudniških nesrečah; – – – – – – – – – reševanje v gorah; reševanje v jamah; reševanje na vodi in iz nje; varstvo pred neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi; varstvo pred snežnimi plazovi; izvajanje radiološke, kemijske in biološke zaščite ob uporabi jedrskega, kemičnega ali biološkega orožja in drugih sredstev za množično uničevanje ter ob nesrečah z nevarnimi snovmi; iskanje pogrešanih oseb ob naravnih in drugih nesrečah; reševanje ob vojaških in terorističnih napadih ter drugih oblikah množičnega nasilja; zagotavljanje osnovnih razmer za življenje. Glede na vrsto vključevanja in sodelovanja državljanov se sile za ZRP delijo na prostovoljne, poklicne in dolžnostne. Posamezne enote in službe se lahko organizirajo tudi v kombinaciji poklicnih in prostovoljnih članov. Prostovoljne enote in reševalne službe so organizirane pri nevladnih, predvsem humanitarnih organizacijah. Njihovo delovanje je dopolnjeno s poklicnimi reševalnimi službami. Poklicne enote in službe za zaščito, reševanje in pomoč so samostojne enote oziroma službe, ki delujejo tudi na področju zaščite in reševanja, ko je to potrebno. Dolžnostne enote in službe za ZRP so organizirane kot enote in službe civilne zaščite na podlagi državljanske dolžnosti. Če vas takšno udejstvovanje ali pa članstvo v občinskem štabu CZ za določeno področje zanima, vas vabimo, da se nam pridružite in pomagate po svojih močeh. Za več informacij pišite na civilna.zascita@ trzin.si, pokličite Ano Ranzinger na Občini Trzin (skrbnica načrtov ZiR, 01/235 05 55, v času uradnih ur) ali pa se oglasite – do konca junija – v pisarni CZ v novem domu zaščite in reševanja vsak ponedeljek med 19. in 20. uro. Miha Pavšek, poveljnik CZ Trzin Foto: arhiv CZ Trzin Čestitke letošnjim občinskim nagrajencem Občinski svet Občine Trzin je na 25. redni seji 20. aprila 2022 sprejel predlog Komisije za informiranje, občinska priznanja, proslave in promocijo občine o podelitvi občinskih priznanj za leto 2022. Letos je bilo prepoznanih sedem dosežkov posameznikov, skupin in društev. Izročene so bile ena srebrna plaketa in tri bronaste ter podeljene tri nagrade. Srebrno plaketo za dolgoletno nesebično in požrtvovalno delo v Prostovoljnem gasilskem društvu Trzin je letos prejela Mateja Kolenc. Bronasto plaketo za dolgoletno odgovorno delo Turističnem društvu Kanja in srčno sodelovanje pri organizaciji prireditev za otroke je prejela Nuša Repše. Matija Pirc pa je prejel bronasto plaketo za nesebično, požrtvovalno in zavzeto delo v Prostovoljnem gasilskem društvu Trzin. Bronasto plaketo za dolgoletno uspešno delovanje in 40-letnico društva je prejelo še Športno društvo Trzin. Podeljene pa so bile tudi posebne nagrade. Nagrado za nepogrešljivo sodelovanje in glasbeno popestritev trzinskih prireditev je prejel Blaž Klopčič, ki marsikateri trzinski dogodek popestri z zvoki svoje harmonike. Nagrado za uspešno delovanje v Prostovoljnem gasilskem društvu Trzin in dosežene uspehe na tekmovanjih je prejel Mladinski maj 2022 odsek Prostovoljnega gasilskega društva Trzin. Nagrado za dosežene vrhunske uspehe na državnih in mednarodnih tekmovanjih pa je prejela ekipa mladincev Strelskega društva Trzin, o katerih smo že poročali v aprilskem Odsevu. Uredništvo Odseva iskreno čestita vsem občinskim nagrajencem. Prispevek o slavnostni prireditvi ob občinskem prazniku bomo objavili v junijskem Odsevu. Besedilo in foto: MPP | 5 Občinske novice Očistimo Trzin tokrat malo drugače Da je bil letošnji april zares muhast mesec, še najbolje ve Matjaž Erčulj, višji svetovalec župana za družbene dejavnosti, ki vsako leto poskrbi za izvedbo tradicionalne čistilne akcije Očistimo Trzin. Letos so zaradi napovedanega deževja prvotno načrtovano občinsko akcijo najprej prestavili z drugega na deveti april, nato pa so na občini – znova iz istega razloga – morali sprejeti odločitev, da se čistilna akcija izvede v širšem časovnem razponu, in sicer od četrtka do sobote, od 7. do 9. aprila. V tem času so prostovoljci, člani trzinskih društev, z vrečami pobranih odpadkov do vrha napolnili zabojnik, ki ga je občina posebej za ta namen postavila za Centrom Ivana Hribarja ob Pšati. Trzinskih tabornikov ni ustavil niti dež. Na pobiranje smeti so se odpravili z dežniki. (Foto: Ana Ranzinger) Pri čiščenju je od četrtka do sobote sodelovala večina večjih trzinskih društev, samoiniciativno pa je čiščenje na nedeljsko dopoldne raztegnila še skupina stanovalcev obrtno-industrijske cone, medtem ko smo nekaj posameznikov med pobiranjem smeti opazili tudi v soboto. Že v petek so čiščenje v okolici »društvene hiške« v Mlakah začeli člani Planinskega društva Onger Trzin, pred sobotnim dežjem so čistili tudi člani Smučarskega društva Trzin in Kolesarskega društva Felixi Trzin, člani Prostovoljnega gasilskega društva Trzin in taborniki iz Rodu skalnih taborov, četa Trzinske skirce. Strelsko društvo Trzin se je izpred društvene »baze« odpravilo na pobiranje smeti v obrtno-industrijski coni. (Foto: Andreja Gorjup) Tradicionalna občinska čistilna akcija je letos zaradi nestanovitnega vremena trajala tri dni Jaka, Jan in Rok, dijaki tretjega letnika VIA , so se na lastno pobudo pridružili čistilni akciji in tako naredili nekaj dobrega za skupnost. (Foto: Štefka Prelc) Ribiška družina Bistrica je iz Pšate izvlekla precej smeti. (Foto: Matjaž Erčulj) 6 | Odsev — Glasilo občine Trzin V soboto smo na terenu srečali člane Kulturnega društva Franc Kotar Trzin, ki so se ravno odpravljali na tradicionalno pobiranje smeti ob železniški progi, medtem ko so se člani Strelskega društva Trzin odpravili na čiščenje v obrtno-industrijski coni in obenem pobirali tudi smeti na poti ob Kidričevi ulici. V petek so po strugi Pšate bredli člani Civilne zaščite Trzin, ki so potok očistili od Čebulovega do Gregčevega mostu, ob tako imenovani pšaški promenadi. Poleg treh velikih vreč odpadkov so obrezali tudi nekaj močnejših vej, ki so rasle precej proti strugi. Dan pozneje, v soboto, so v čistilni akciji sodelovali tudi člani Ribiške družine Bistrica, ki so očistili strugo Pšate od Čebulovega mostu do Grajske ceste. Na teren so se odpravili še člani Športnega društva Trzin, Turističnega društva Kanja Trzin, Društva upokojencev Žerjavčki Trzin, Šahovskega društva Trzin, po svojih močeh pa so čistili tudi iz Zavoda Azum, Karitas Trzin, Skupine Naše vezi Trzin in Društva Samokres, Društva Florijan, Lovske družine Mengeš, Društva prijateljev mladine Trzin, Združenja borcev za vrednote NOB Trzin in Zveze veteranov vojne za Slovenijo – Sekcija Trzin. Če je v prejšnjih letih zaradi množičnega pobiranja smeti to imelo tudi psihološki učinek na prebivalce, ki se dotlej niso udeleževali čistil- Občinske novice Smučarsko društvo Trzin je pod Jablami nabralo kup smeti. (Foto: Arhiv Smučarskega društva Trzin) nih akcij, pa smo lahko letos opazili nekaj posameznikov, ki niso člani nobenega društva, a so na lastno pobudo poprijeli za vreče za smeti. Na zelenici ob spomeniku Edvardu Peperku so smeti pobirali Jan, Rok in Jaka, dijaki 3. letnika, ki so se pobiranja smeti lotili v okviru šolskega predmeta, ki jih spodbuja k družbeno odgovornemu ravnanju. Še bolj navdihujoče pa je bilo videti očka Luko in sina Arneta, ki sta se kot stanovalca v obrtno-industrijski coni odločila, da očistita levo in desno stran ulice Dobrave vse od piramide do vrha klanca. Najbrž o pozitivnem zgledu za mlade generacije ni treba izgubljati besed, dodajmo le to, da si želimo v prihodnje videti še več takih vzorov. Kot vsako leto je Občina Trzin tudi tokrat poskrbela za vreče za smeti in zabojnik za odlaganje pobranih smeti, medtem ko so morali udeleženci za rokavice poskrbeti sami. Občina je za sodelujoče priskrbela tudi okrepčilo, ki so ga udeleženci po koncu čiščenja prejeli v piceriji Olivia. Lastnik Robi Matijevič se je izkazal tudi za skupino iz OIC, saj je posebej zanjo v nedeljo odprl lokal. Vsem, ki so kakor koli sodelovali v občinski čistilni akciji, se za opravljeno prostovoljno delo posebej zahvaljuje župan Peter Ložar z občinsko upravo. Arne s prijemalko za smeti in njegov očka Luka sta očistila levo in desno stran ulice Peske v OIC. (Foto: Tanja Bricelj) maj 2022 Čiščenje je na nedeljsko dopoldne raztegnila skupina stanovalcev obrtno-industrijske cone. Ob takih zgledih se nam za prihodnost čistoče v Trzinu ni bati. (Foto: Arhiv Nuše Repše) Čeprav je na prvi pogled videti, da je smeti v Trzinu iz leta v leto manj, smo glede onesnaženosti in nasmetenosti kraja lahko le deloma optimistični. Kot je povedal Matjaž Erčulj, so v tridnevni čistilni akciji do vrha napolnili zabojnik s prostornino pet kubičnih metrov, dodatno pa so smeti odpeljali še z manjšim tovornjakom. Med bolj problematičnimi »najdbami« so denimo avtomobilske pnevmatike, odvržene v gozdu, več je bilo zaščitnih mask, ki ležijo vsepovsod, manj smeti pa je bilo ob cestah in na travnikih. Ponekod pod bloki in na nekaterih mestih v obrtno-industrijski coni je videti, da z oken stanovanj ali iz avtov redno letijo cigaretni ogorki, prav tako prazne pločevinke in steklenice alkoholnih pijač. Poleg pasjih iztrebkov zlasti večjih psov so to še vedno tiste smeti, ki najbolj kazijo podobo kraja in se pojavljajo kljub vsakokratnemu opozarjanju in rednim poskusom ozaveščanja. Dela za prostovoljce, ki jim je mar urejenost njihovega kraja, očitno še ne bo kmalu zmanjkalo. Tanja Bricelj Pripadniki civilne zaščite so bredli po Pšati in poleg smeti odstranjevali tudi zaraslo vejevje. (Foto: Arhiv CZ Trzin) | 7 V našem kraju Slovesno odprli Dom zaščite in reševanja Trzin Po dolgih letih so ga le dočakali V nedeljo, 8. maja, na dan svetega Florijana, zavetnika trzinske farne cerkve in gasilcev, je v Trzinu vse vrvelo. Množica nasmejanih in pražnje oblečenih gasilk in gasilcev je v slavnostnem sprevodu, ki so jo spremljali gasilski praporščaki, predstavniki domžalske in mengeške gasilske zveze, gasilci iz hrvaškega Medulina, Mengeška godba in narodne noše, v ešalonu odšla izpred starega gasilskega doma do cerkve in obenem na to pot pospremila tudi kipec zavetnika svetega Florijana. Po maši za gasilce so se v sprevodu odpravili pred novi Dom zaščite in reševanja, da bi proslavili težko pričakovano pridobitev. S tem, ko so pročelje novega objekta okrasili tudi s kipcem svojega zavetnika in ob koncu prireditve prerezali slavnostni trak, je novi večnamenski objekt zdaj tudi uradno odprt. Prireditev je potekala v znamenju Florijanove nedelje, kot je to v Trzinu običaj že polnih 30 let, saj so bili prav trzinski gasilci eni izmed prvih v samostojni Sloveniji, ki so se na Florijanovo nedeljo v slavnostnih gasilskih uniformah zbrali pri maši. Tudi tokrat je bila cerkev polna do zadnjega kotička. Vrnitev pred novi Dom zaščite in reševanja so člani domačega Prostovoljnega gasilskega društva Trzin težko čakali, saj so zdaj končno lahko postavili kipec svetega Florijana na njegovo pravo mesto – ob vhod v novi dom. Trzinski župnik dr. Boštjan Guček je nato blagoslovil kipec, blagoslovil pa je tudi novi Dom zaščite in reševanja. Gasilci bi se radi zahvalili župniku dr. Boštjanu Gučku za slovesno maševanje in blagoslovitev naših novih prostorov. Slovesni maj za gasilce Vračajo se stari časi, saj smo letos po dveh letih znova normalno izpeljali slovesnost Florjanove nedelje. Sveti Florjan ali Florijan je zavetnik gasilcev in farni zavetnik župnijske cerkve Trzin. Goduje 4. maja. V nedeljo, 8. maja, smo skupaj z gasilci Gasilske zveze Domžale in Mengeš ter narodnimi nošami in Mengeško godbo ter gosti iz Medulina na Hrvaškem in Markovcev iz Prekmurja odšli v ešalonu izpred starega gasilskega doma. S seboj smo ponesli kipec svetega Florjana v cerkev. 8 | Odsev — Glasilo občine Trzin V našem kraju Po nastopu rogistov Kulturnega društva Domžalski rogisti in pevcev Mešanega pevskega zbora Ivan Hribar ter Ženskega pevskega zbora Trzinke so se pred mikrofonom zvrstili župan Peter Ložar, predsednik Prostovoljnega gasilskega društva Trzin Borut Kump in poveljnik Prostovoljnega gasilskega društva Trzin Marko Kajfež, nato pa so ob zvokih Mengeške godbe slavnostni trak prerezali župan Peter Ložar, arhitekt Davorin Počivašek, Stanislav Remic, direktor Gorenjske grad- bene družbe, ki je dom gradila, ter Borut Kump in Marko Kajfež kot glavna predstavnika trzinskih gasilcev. Čeprav so stavbo najtežje pričakovali prav trzinski gasilci, pa ni odveč poudariti, da gre za veliko več kot le gasilski dom, saj so v njem dobili prostore tudi Civilna zaščita Trzin, Društvo upokojencev Žerjavčki Trzin, Planinsko društvo Onger Trzin, Šahovsko društvo Trzin in Center aktivnosti Trzin. Kipec svetega Florjana so po sveti maši postavili na posebno mesto pri vhodu v Dom zaščite in reševanja, kjer bo varoval nove prostore gasilcev. Po sveti maši smo kipec v ešalonu prinesli do novega doma zaščite in reševanja, kjer smo ga postavili na vidno mesto, da nas bo vse skupaj čuval. Na slovesnosti je sodelovalo približno 150 gasilcev. Člani društva smo hvaležni za nove prostore in veseli, da imamo tako dobre razmere za delo. Odprtje tega doma si bomo vsi prisotni zagotovo zapomnili po sproščenem razpoloženju, h kateremu je pripomogel tudi Vili Resnik s svojo skupino. Dušan Kosirnik Foto: Andrej Nemec maj 2022 |9 V našem kraju Idejna rešitev za gradnjo doma je izbrala strokovna komisija na javnem arhitekturnem natečaju, ki ga je vodila Zbornica za arhitekturo in prostor Slovenije, zasnovali pa so jo v biroju Arhitekti Počivašek Petranovič. »Dejstvo je, da smo v Trzinu dobili svojevrsten objekt, katerega kakovost je prepoznala tudi strokovna javnost,« je opozoril Ložar in poudaril, da je bil projekt v tem času že večkrat omenjen v strokovnih krogih. »Objekt ni le vizualno zanimiv, ampak je zanimiv predvsem zaradi sobivanja različnih akterjev v občini. Čeprav je lahko sobivanje včasih izziv, nas ta živahnost, ki že od pozne lanske jeseni poteka v domu, veseli, saj je prav življenje v objektu tisto, ki mu daje smisel,« je še povedal župan. Pot gradnje Doma zaščite in reševanja je v svojem pozdravnem nagovoru orisal tudi župan Ložar in se ob tem poimensko zahvalil številnim posameznikom, ki so pomembno pripomogli k zgraditvi stavbe. »Tudi sam si pred leti nisem predstavljal, da sta umestitev v prostor in gradnja takega objekta tako zahtevni in da je potrebnih toliko različnih usklajevanj in sodelovanj,« je povedal Ložar in spomnil, da je bila pot do novega doma dolga in polna zaprek. 10 | Odsev — Glasilo občine Trzin Skupna vrednost gradbenih del je 1.952.000 evrov, kar vključuje tudi gradnjo cestnega priključka, vrednost notranje opreme znaša 147.500 evrov, od tega je blizu 50.000 evrov vredna oprema prvega nadstropja, ki se je v okviru projekta Centra modrosti in vitalnosti v 80 odstotkih sofinanciral iz evropskih sredstev. Skupna vrednost investicije je blizu 2.460.000 evrov. V našem kraju Predsednik Prostovoljnega gasilskega društva Trzin, Borut Kump, pa je povedal, da je ob odprtju novega gasilskega doma vesel in ganjen. »Polnih 116 let po ustanovitvi našega društva, ko se družimo, usposabljamo in interveniramo, si upam trditi, da smo zdaj trzinski gasilci končno v 'pravem' gasilskem domu. Ja, to so prostori, ki jih potrebujemo, naše prostovoljno poslanstvo pa so nam predali v pogum in ponos naši predniki davnega leta 1906. Skupaj nam je uspelo,« je povedal Kump. Nekaj besed je o funkcionalnosti novih prostorov s prisotnimi delil še poveljnik trzinskih gasilcev Marko Kajfež in ob koncu poudaril: »Operativna enota trzinskega gasilskega društva letno opravi od 30 do 50 intervencij in za občinsko protipožarno varnost nameni več kot 6000 prostovoljnih ur. Z novim domom bomo svoje poslanstvo lahko opravljali še bolje! Naj nas sveti Florijan podobno kot do zdaj varuje tudi v prihodnje.« S priložnostnim darilom sta članom PGD Trzin za nove prostore čestitala tudi predstavnik Gasilske zveze Mengeš in predstavnik Prostovoljnega gasilskega društva Medulin iz Hrvaške, večkrat pa smo od govornikov slišali željo, naj gasilcem novi objekt čim večkrat služi za usposabljanje in čim manjkrat za intervencije. Na koncu nam ne preostane drugega, kot da tem besedam pritrdimo in dodamo še željo, da bi se v novem Domu zaščite in reševanja odlično počutili tudi člani vseh drugih društev in organizacij, ki jih bo novi objekt gostil. Tanja Bricelj Foto: Andrej Nemec, Peter Hudnik (@hoodfoto) in MPP Človek bi pomisli, da se je na Florijanovo nedeljo v Trzinu še samemu svetemu Florijanu smejalo, saj je poskrbel, da je nebo nad Trzinom zdržalo in množici obiskovalcev prizaneslo z dežjem. Prireditev v organizaciji Občine Trzin Medtem ko se je slavnostni program pred novim Domom zaščite in reševanja Trzin počasi prevešal v drugo polovico, je eden izmed starejših gasilcev potarnal, da že težko stoji. Njegov mlajši kolega pa ga je potolažil: »Ah, če smo ga čakali 116 let, bomo pa še teh nekaj minut potrpeli!« maj 2022 Odprtje novega DZIR-a ni bilo praznično le za gasilke in gasilce, ampak tudi za številne občane, ki so se zbrali na ploščadi pred domom. Na prireditvi, ki jo je organizirala Občina Trzin, je bilo poskrbljeno za pijačo in jedačo, prav tako za veselo zabavo z Vilijem Resnikom, ki ga je bilo povsod polno: na odru in pod njim ter celo na mizah obiskovalcev. | 11 V našem kraju Novice PGD Trzin Praznovanje V aprilu je abrahama praznoval Tomaž Dane. Je aktiven član našega društva že od osnovnošolskih dni. Hodil je na gasilska tekmovanja, pozneje je izkušnje in znanje prenašal na mlajše rodove, bil podpoveljnik in namestnik poveljnika v društvu. Kot se spodobi, smo 18. aprila Tomažu postavili mlaj in ga pošpricali. Tomaž, v imenu vseh članov našega društva ti izrekam vse najboljše, še na mnoga zdrava leta. Intervencije Aprila smo imeli tudi dve intervenciji. 15. aprila smo ob 18.34 dobili poziv, da gre za možno zastrupitev s klorom. Na kraju, v objektu IOC Trzin, smo skupaj s CZR Domžale izmerili vsebnost plinov v zraku in ugotovili, da koncentracija klora ni povečana ter da je okolje varno. Osebo, ki je kazala znake zastrupitve, so oskrbeli reševalci in je bila prepeljana v UKC Ljubljana. Do simptomov je prišlo zaradi vdihovanja hlapov med večurnim čiščenjem in razkuževanjem proizvodnih prostorov. 27. aprila pa je se na Habatovi ulici oseba zaprla ven, ostala je brez ključa. S tehničnim posegom smo ji omogočili ponoven vstop v objekt. Tekmovanje Izlet 23. aprila je bil za člane našega društva organiziran izlet. Šli smo na ogled Sečoveljskih solin, podjetja Vina Kras, ogledali smo si povsem nove prostore Gasilskega doma Babiči, obiskali vinsko fontano Marezige ter dan zaključili z večerjo. 7. maja je potekalo tekmovanje v gasilski orientaciji na Brdu pri Lukovici. Sodelovali sta je ekipa mladincev ter ekipa pionirjev. Tokrat je bila na naši strani tudi sreča, saj so o zmagi odločale desetinke. Obe ekipi sta v svoji kategoriji pometli s konkurenco ter zmagali. V ekipi mladincev so tekmovali Lara Pevec, Klemen Kajfež in Neža Kosirnik, pri pionirjih pa Jakob Kosirnik ter Svit in Matic Hercog. Z gasilskim pozdravom Na pomoč! Dušan Kosirnik Foto: Miran Kosirnik (praznovanje), arhiv PGD Trzin (izlet), Borut Kump (tekmovanje) Dom zaščite in reševanja na razstavi v Ljubljani Zbornica za arhitekturo in prostor Slovenije (ZAPS) je ob 20-letnici delovanja na Novem trgu v Ljubljani v aprilu pripravila razstavo zmagovalnih rešitev na arhitekturnih natečajih ZAPS v letih 2009–2021 12 | Odsev — Glasilo občine Trzin in jo poimenovala Ko gradimo odlično, gradimo z javnim natečajem. Med predstavljenimi 92 zmagovalnimi rešitvami na javnih natečajih je bil tudi trzinski Dom zaščite in reševanja. »Pomemben del razstave je prikaz statističnih podatkov o javnih investicijah, za katere je bil v začetni fazi izveden javni natečaj. Predstavljeni so podatki o trajanju projektov, njihovih stroških in uspešnosti ter tudi izkušnje naročnikov z javnimi natečaji,« je pojasnjeno na spletni strani Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije, kjer so zapisali tudi: »Osrednji del razstave je namenjen pregledu zmagovalnih elaboratov na javnih natečajih, organiziranih v drugem desetletju natečajne dejavnosti ZAPS. Ker so bili številni natečaji uspešno udejanjeni, so projekti predstavljeni v različnih fazah, s čimer je nazorno prikazan razvoj od osnovne ideje do končnega cilja, izvedbe natečaja. Predstavljene so rešitve, ki so jih ocenjevalne komisije, sestavljene iz predstavnikov naročnikov in ustreznih strok, prepoznale kot najboljše.« MPP Foto: Miha Pavšek V našem kraju Aprilska tekaška sobota po ulicah Trzina Letos sta 24. tek Petra Levca SKIRCA in 11. tek s kužki v organizaciji Športnega društva Trzin in pod pokroviteljstvom Občine Trzin potekala v soboto, 23. aprila. Tek Petra Levca Skirca Trzin je eden izmed tekov v seriji Gorenjska, moj planet in vsako leto ustvari prijeten vrvež pred Centrom Ivana Hribarja v Trzinu. Na startni liniji je bilo predzadnjo aprilsko soboto že nekaj čez deveto uro zjutraj slišati prve pasje laježe, kajti ob 9.30 se je že začel tek s kužki, na katerem so skrbniki s svojimi psi tekli na trasi, dolgi pet kilometrov. Malo po 10. uri je sledil družinski krog, na katerem so predšolski otroci tekli svoj »maraton« skupaj s starši na progi, ki je potekala okrog Start teka s kužki je bil šotora Taubi. Kmalu zatem so se na kilometrski v obliki kronometra. progi pomerili še osnovnošolski otroci prve in druge triade. Ob 11. uri je sledil vrhunec prireditve s skupinskim startom za teke na pet in deset kilometrov. Na krajšo progo so se lahko podali tudi otroci do 15 let, na daljšem teku pa so bili tekmovalci razvrščeni po starostnih kategorijah. Obe tekaški progi sta bili raznoliki in sta potekali po razgibanem terenu – tako po asfaltu, makadamu kakor tudi po prijetnih gozdnih stezicah. Vsi tekači so tekli mimo cerkve sv. Florijana, po cesti Za hribom ter po makadamu Grajske ceste do gradu Jable, kjer sta se kratka in dolga proga ločili. Krajša proga je bila manj zahtevna s približno 50 metrov višinske razlike, tekače pa je vodila dober kilometer čez drn in strn po gozdnih poteh in nazaj do gradu Jable ter po isti poti nazaj v cilj. Na dolgi progi pa so se tekači spopadli z višinsko razliko približno 200 metrov. Od gradu Jable so po gozdnih poteh tekli v hrib do spodnjega Dobena in se nato spustili do Mengeškega bajerja ter mimo lovske koče po ravnini nazaj v smeri Trzina. Tekli so mimo grajske cerkve in gradu Jable na cilj po isti poti kot tekači krajše proge. Skupinski start za teka na 5 in 10 kilometrov je bil točno ob 11. uri. ke. Absolutna zmagovalca najdaljše proge sta bila ista kot lani – med moškimi tekači je bil najhitrejši Tadej Osvald, pri ženskah pa je prva v cilj pritekla Ksenija Grm. Nagrade je organizator za pogum podelil tudi najmlajšemu tekaču na pet kilometrov in najstarejšim tekačem na pet in deset kilometrov. Od organizatorja smo izvedeli, da se je letos tekov udeležilo nepričakovano veliko otrok. Med tekom so imeli tekači na voljo pijačo, v cilju pa so se okrepčali še s sadjem. Po teku so prejeli topel obrok, ki ga vsako leto priskrbi Pizzeria Olivia, in v prijetnem vzdušju na ploščadi med bloki s polnimi želodčki lažje dočakali razglasitev rezultatov na sejemskem odru, ko sta k Ružku, voditelju prireditve, pristopila predsednik Športnega društva Trzin Robert Matijević in župan Občine Trzin Peter Ložar. Ružko je z mladim pomočnikom napovedal podelitev praktičnih nagrad sponzorjev za vse udeležence teka. Nato je sledila še podelitev pokalov za absolutno najboljše tekače, medalje pa so prejeli tudi vsi najboljši tekači po kategorijah, ki so se povzpeli na zmagovalne stopnič- Absolutno najboljši med moškimi na 10 kilometrov je bil Tadej Osvald. Absolutno najboljša med ženskami na 10 kilometrov je bila Ksenija Grm. Vsem udeležencem bo tek ostal v prijetnem spominu, za kar gre zahvala vodji prireditve Matjažu Erčulju, članom športnega društva in vsem prostovoljcem, ki so postavili in uredili prireditveni prostor, označili tekaške proge in ves čas prireditve skrbeli, da je na kontrolnih točkah in povsod, kjer je bilo potrebno, vse potekalo nemoteno. MPP Foto: MPP in Peter Hudnik (@hoodfoto) Zahvala Športno društvo Trzin se zahvaljuje za pomoč pri organizaciji teka vsem prostovoljcem – članom športnega društva in članom PGD Trzin, TD Kanja Trzin in DU Žerjavčki Trzin. Prireditve na taki ravni ne bi mogli izvesti brez pomoči sponzorjev in donatorjev, ki se jim zahvaljujemo: Občina Trzin, Olivia Trzin, Merit HP, Zupo.si, Studio 3R, Maar, Ocean Diving, Naredi Filip Slana, Elvent, Irobot, Zavarovalnica Triglav, Bodifit, Kimi, Pekos Oub, Mamut, Non-stop, Galiinnika, Canifit, Burger, Editrade, Energooptima, Sportradar, Motorino caffe, Kmetija Komar, Avtoličarstvo Pančur, Studio Nia, Zavarovalnica Generali, Cvetličarna Anaeva, Intersnack, Ampera, Laško, Dean Škrlep, Advizor, Metal Mikolić Na prireditvenem prostoru na ploščadi med bloki je bilo zelo živahno. maj 2022 | 13 V našem kraju Gledališče (je) za vse Slavnostno odprtje prenovljenih prostorov Kulturno-umetniškega društva Franc Kotar April je v dom kulture v Trzinu vnesel veselje in srečo, ko je 14. v mesecu potekalo težko pričakovano odprtje prenovljenih prostorov. Glede na zahtevno obdobje, ki je za trzinskimi kulturniki zaradi vseh izzivov, s katerimi so se morali soočiti (od požara zaradi dotrajane električne napeljave do drugih preprek, ki so jim med prenovo stale na poti), bi človek pričakoval, da bo odprtje še bolj zamaknjeno, kakor je bilo zaradi pandemije. A trzinski kulturniki so vnovič dokazali, da jim še tako naporen izziv ne more do živega. V obdobju pandemije so podaljšali in preplastili oder, pod njim ustvarili priročno shrambo za številne gledališke pripomočke, prenovili predprostor in sanitarije, do prihodnjega leta pa načrtujejo še obnovo električne napeljave in stropa ter s tem končanje nekajletne prenove. Sodelujoči so poskrbeli, da smo se v sredini aprila vsi ljubitelji kulture že lahko gibali v prenovljenem kulturnem domu na posebnem dogodku 'Gledališče (je) za vse', kar smo gostje tudi občutili. Sleherni posameznik je v prijetnem sproščenem okolju, polnem navdiha, takoj začutil pristen občutek domačnosti, ki ga razen v lastnem domu redko kje začutimo. Energija, ki je vela z odra, pozitivno razpoloženje, ki so ga ustvarjali tako nastopajoči kakor obiskovalci, sta se nedvomno dotaknila vsakogar v dvorani. Odrasli gledališčniki so pripravili posebno predstavo, s katero so vizualno in zvočno poskrbeli, da se je nenavadna, a hkrati vsakdanja zgodba dotaknila naših čutov. Tudi trzinske Čivke, ženska vokalna skupina, ki deluje v okviru KUD-a Franc Kotar, so se hitro pridružile gledališčnikom ter s svojim izvirnim nastopom pripomogle k vrednosti predstave. Gledališče je za vse, kajne? Predvsem trzinsko, tako za igralce in dramske ustvarjalce kakor tudi za pevke in pevce, ki rade volje stopijo na odrske deske Kulturnega doma Trzin. Pa niso edini, ki blestijo pod močnimi žarometi. V tem so izvrstni tudi nepogrešljivi pevci in pevke iz Kulturnega društva Ivan Hribar Trzin, ki na takšnem dogodku seveda ne smejo manjkati, saj so ključni del trzinskega kulturnega udejstvovanja. Z nepozabnim nastopom nas niso pustili ravnodušnih, še posebej ko so se jim na odru pridružili folklorniki iz Turističnega društva Kanja, ki so znova dokazali, da je folklora povezana s trzinsko kulturno in etnološko dediščino. Vsem nastopajočim in temu, kar predstavljajo, se je v svojem nagovoru poklonil župan Peter Ložar. Poudaril je srčnost, vztrajnost in predvsem dobro voljo trzinskih prostovoljcev, ki so v prenovo kulturnega doma vložili veliko ur, truda in energije z namenom, da bi vsem ljubiteljem kulture omogočili prostor za izvajanje kulture brez omejitev. To predanost pogosto spregledamo – vidimo namreč le končni rezultat, ki je mimogrede izjemen, saj so prenovljeni prostori KUD-a (četudi še ne popolnoma dokončani) čudoviti, ne opazimo pa dela, 14 | Odsev — Glasilo občine Trzin ki so ga številni posamezniki (teh je bilo približno 50) darovali Trzinu, da bi ta lahko dobil srce kulture, kakršno si tudi zasluži. Finančno je projekt omogočila Občina Trzin v sodelovanju z Zavodom AZUM in Kulturno-umetniškim društvom Franc Kotar Trzin. Naložbo sta finančno podprli tudi Republika Slovenija in Evropska unija iz sredstev evropskega sklada za regionalni razvoj, projekt pa se je izvedel v okviru LAS – Za mesto in vas. V nadaljevanju večera je Saša Hudnik, predstavnica Zavoda AZUM, še dodatno pojasnila pomen kulturnega doma za Trzin in Trzince. Sama je s to kulturno ustanovo povezana že od rane mladosti, četudi ni bila vsa ta leta enako dejavna. A ko se je v letu 2013 vrnila in se spet vključila v kulturno delovanje, tokrat kot mentorica Mini dramske šole, je takoj začutila tisto, kar jo je na kulturni dom vezalo že v otroštvu – radost, navdušenje, ki ga človek lahko začuti le, ko je obdan s pristno kulturo. Še bolj pa jo veseli dejstvo, da lahko v svojem (so) delovanju s kulturnim domom uporabi tudi znanja, ki jih je usvojila med magistrskim študijem pomoči z umetnostjo. Saša pa svojih izkušenj ne deli zgolj z najmlajšimi, temveč gledališčno kulturo soustvarja z zrelejšo generacijo, poleg tega pa sta danes v projekt vključeni tudi dve pomembni delavnici – delavnica za iskalce prve zaposlitve, ki je namenjena tistim, ki šele vstopajo na trg dela, in delavnica za osebe, ki so že dalj časa brezposelne. Skupaj je na omenjenih delavnicah danes približno 25 udeležencev, medtem ko je v Sašini zrelejši gledališki skupini vseskozi dejavnih pet upokojenk. Posebna zahvala, da je bilo odprtje sploh mogoče, gre še Aleksandru Iliću, predstavniku občinske uprave in vodji projekta prenove. Torej gledališče. Gledališče je umetnost. Umetnost je gledališče. In gledališče je za vse. Besedilo in foto: Barbara Kopač V našem kraju Tudi v Trzinu imamo tržnico Končno se tudi pri nas lahko pohvalimo s »svojo« tržnico, kar je zagotovo razveselilo vse, ki iz različnih razlogov ne kupujejo izdelkov na tržnicah v okolici. Organiziralo jo je Turistično društva Kanja v sodelovanju s kavarno Muc caffe in Občino Trzin z obljubo, da bo tržnica v Trzinu vsako drugo soboto v mesecu (razen julija in avgusta) med 9. in 12. uro. Prvo trzinsko tržnico so pripravili v soboto, 9. aprila, dogajanje pa so ob 9.30 popestrili člani Folklorne skupine Trzinka, ki so zaplesali ob zvokih harmonike Blaža Klopčiča. Na šestih stojnicah, ki so jih na parkirišču dan prej postavili člani Športnega društva Trzin, so svoje izdelke predstavljali ponudniki iz bližnje in širše okolice, poudarek pa je bil na bližajoči se veliki noči. Klara Bukovnik iz Šempetra se je predstavila z domačimi sladicami (posebno mamljiva je bila potratna potica), kmetija Duša z mlečnimi izdelki, podjetje Černič team je prodajalo lončnice, zelenjavo kmetija Kralj iz Šentjakoba in med čebelar Jakob Rogelj iz Komende. Mamljivi so bili tudi suhomesnati izdelki in sir ekološke kmetije Janeza Hitija in Martine Lah z Blok. Za velikonočni pridih pa je poskrbela članica TD Kanja s svojimi šiviljskimi in vezenimi izdelki. Ob tem so mimoidoči lahko izkoristili tudi posebno ponudbo kavarne Muc caffe – pleskavico z lepinjo in točeno pivo. Tako obiskovalce kakor tudi ponudnike tržnice, ki so bili zadovoljni s prodajo na trzinski tržnici, je s prizorišča nekoliko predčasno pregnala kratkotrajna sodra. Trzin'c vas gleda Prvomajska dopoldanska budnica Po koronskem premoru smo bili Trzinci letošnje prvomajsko pozno jutro spet deležni budnice. Na ploščad T-3 so prišli člani Godbe mengeških veteranov in nam zaigrali venček koračnic. Večinoma so zaigrali melodije ljudskih pesmi ali napevov ali pa že skorajda ponarodelih skladb, ki jih je priredil Vinko Štrucl. Manjkala ni niti Trzinka, seveda s pevskim vložkom. Z odigranim programom in svojo ubranostjo so nas »fantje« prijetno presenetili; če bi jih le poslušali, ne bi uganili, da gre za veteranski sestav. Ob koncu dopoldanske budnice nas je predvodnik nagovoril z besedami, da to zagotovo ni bilo zadnjikrat, da smo jih srečali v Trzinu. Godbeništvo je posebna oblika glasbenega ustvarjanja in družabnosti na Slovenskem in se je kljub različnim zgodovinskim vplivom ohranilo vse do dandanes. Je druženje, zabava in hkrati trdo delo. V Zvezo slovenskih godb, ki je reprezentativna stanovska organizacija, je včlanjenih 105 članov. V zvezi so združene slovenske godbe, bobnarske, mažoretne in druge glasbene skupine. Že pred ustanovitvijo so bile slovenske godbe povezane v svojem združenju, takrat še v okviru Zveze kulturnih društev Slovenije oziroma njenih predhodnic. A vrnimo se k trzinskemu »godbarjenju«. Vsekakor smo bili tudi »blokarji« bolj zadovoljni s takšno budnico, ki je nadomestila nekdaj tradicionalne motorne »prdulje« (kolesa z motorjem in motorji s prirejeno izpušno cevjo …), ki so nam ropotale pod okni in balkoni ter smradile okoli vogalov. Čeprav je med nami čedalje manj navadnih, proizvodnih delavcev, pa je vse več prekarcev in drugih, ki za svoje delo prejemajo vse prej kot pošteno plačilo. Naj bo glasbeni obisk na največji delavski praznik tudi opomin vsem drugim, ki se jim ni treba tako zelo boriti in prizadevati za svoj vsakdanji ljubi kruhek. Ker »v nesreči« (beri: pomanjkanju domačih godbenikov) vedno spoznaš dobrega soseda, le še klic mengeškim veteranom: če ne prej, se vidimo ob letu osorej! Besedilo in foto: Miha Pavšek Tudi naslednja tržnica je 7. maja kljub slabemu vremenu privabila lepo število obiskovalcev. Petim ponudnikom prve tržnice se je tokrat pridružila kmetija Rižnar iz Gorišnice z domačim oljem, alkoholnimi izdelki in jajci, v kavarni pa so pripravili takose s pečenim krompirčkom. Tanja Jankovič Foto: Tanja Jankovič in Tjaša Jankovič TRŽNICA V TRZINU deluje vsako drugo soboto v mesecu (razen julija in avgusta) med 9. in 12. uro na parkirišču NLB. Vabljeni! maj 2022 Takole se jih je videlo, slišalo pa le, če ste bili ob pravem času na pravem mestu. Prihodnjič pa nam bodo sporočili, kdaj nam bodo spet zaigrali. | 15 Otroci Velikonočni zajček obiskal Krajevno knjižnico Tineta Orla Trzin Opica in kapitan Tan Tan Predstava o cestnoprometnih predpisih Velikonočni prazniki so bili v letih 2020 in 2021 drugačni, kakor smo jih bili vajeni dotlej. Zaradi številnih pandemičnih omejitev in določenih prepovedi smo si morali praznične dni obarvati po svoje in jih prilagoditi tedanjim razmeram, vendar smo kljub temu poskrbeli za ohranitev velikonočnega duha. Letošnja pomlad pa nam je naklonila nekaj več sprostitev, zato smo se lahko vrnili k tradicionalnemu praznovanju velike noči, vključno s samimi pripravami na velikonočne dni. Krajevna knjižnica Tineta Orla Trzin je aprila pripravila posebno presenečenje za (a ne zgolj) najmlajše, saj so po daljšem premoru, ki je bil ena od posledic pandemije, v goste vnovič povabili Miškino gledališče. Prisrčna pravljičarja sta s slikovitimi pripomočki otroke ponesla v svet domišljije in zabave, a hkrati tudi v svet znanja in učenosti. Sveža predstava o cestnoprometnih predpisih, ki jo je Miškino gledališče ustvarilo (in tudi poimenovalo kot predstavo s cestnoprometno vsebino) z namenom ne zgolj zabave, marveč tudi predajanja znanja, je navdušila tako malčke kakor njihove starše. Priznam, tudi mene ni pustila ravnodušne, saj je prijetno, nevsiljivo predstavila tisto, kar moramo vsi (ne le otroci) vedeti, ko nastopimo/delujemo kot udeleženci v cestnem prometu. Ves čas omenjam cestni promet, v naslovu predstave pa nastopata kapitan in opica. Običajna udeleženca v cestnem prometu? Nikakor ne. Prav zato je bila predstava še toliko privlačnejša. Nenavadna cestnoprometna udeleženca sta gledalcem še bolj približala določena pravila in predpise, ki jih moramo vsi udeleženci v prometu upoštevati ne glede na starost, izobrazbo ali ozadje, predvsem ker je tudi njima primanjkovalo izkušenj. Vsaj kapitanu, opica se je s pomočjo mladih gledalcev kar dobro znašla. A najsi smo mladi, starejši, izobraženi, neizobraženi, kapitani ali opice, pravila so pravila in veljajo za vse. Za lastno varnost in varnost drugih lahko poskrbimo le z doslednim upoštevanjem vseh cestnoprometnih predpisov, kar sta nam s posebno pesmijo jasno pokazala naslovna lika predstave, nagajiva opica in kapitan Tan Tan. Krajevna knjižnica Tineta Orla Trzin je v aprilu lahko pripravila še eno slikovito delavnico. Kot že predhodne marčevske se je tudi velikonočne delavnice udeležilo večje število otrok in staršev, katerih zanimanje za tovrstne delavnice ni usahnilo. Udeleženci so vnovič ustvarjali v dveh prostorih, saj je bila skupina za pravljično sobo prevelika. Pandemija ni zatrla ustvarjalne žilice, prej nasprotno, željo po umetniškem delovanju je še okrepila. Tokrat je bila pozornost usmerjena v velikonočne praznike, ki so bili tedaj pred vrati. Otroci v spremstvu staršev so pripravili praznično obarvana stojala za pirhe. Slednja so ustvarjali tudi v predhodnih letih, na delavnicah, ki so bile pred letom 2020 nekaj povsem običajnega in pričakovanega, predvsem v obdobju pred večjimi prazniki. Vendar so bili letošnji izdelki nekaj posebnega, saj so izžarevali energijo, ki je doslej še ni bilo čutiti. Izdelana velikonočna stojala so bila tudi odraz veselja in upanja, da se morda zgodba vendarle končuje. Vsi udeleženci delavnice so poskrbeli, da so bili njihovi pirhi letos razkazovani na prav posebnem prestolu, ozaljšani s podobo velikonočnega zajčka, ki bo pirhe skrbno varoval vse do velikonočnega zajtrka na veliko nedeljo. Upajmo, da jih obvaruje tudi pred morebitnim nadaljevanjem pandemije. Besedilo in foto: Barbara Kopač 16 | Odsev — Glasilo občine Trzin Otroci, ki so še posebno dojemljivi za tovrstno slikovito vsebino, so kaj kmalu skupaj z nastopajočima drdrali cestnoprometne predpise, hitro so se seznanili z vsemi pravili, ki jih moramo upoštevati na in ob cesti, poleg tega pa so na trenutke zbeganima morskima popotnikoma tudi priskočili na pomoč, da ju cestni promet ne bi zmedel. Neobičajen popotniški par, ki je gledalce popeljal skozi igro (morda pa je bilo nasprotno in je igro vodilo (mlajše) občinstvo?), je že dvakrat objadral svet, doživel marsikaj, tudi pretrpel marsikaj, prav zato mu potovalnih izkušenj ni manjkalo, ko je stopil na kopno. A brez srčne pomoči občinstva, brez predanosti in pripravljenosti pomagati, kar jima je ponudilo gledalstvo, bi se opica in kapitan kaj hitro vrnila na morje brez novega znanja, brez dodatnih izkušenj. Tako pa jima je vihar, ki je povzročil njun brodolom in okvarjeno plovilo, ponudil priložnost, da se priučita tudi vedenjskih vzorcev, ki veljajo na kopnem. A kot omenjeno, brez prisrčne pomoči predvsem najmlajših bi bili ti njuni novopridobljeni vedenjski vzorci sila skopi. Besedilo in foto: Barbara Kopač Otroci Aktivna tabla BUSko Občina Trzin je v sodelovanju s podjetjem Cestel d. o. o. iz Obrtno-industrijske cone Trzin pri mostu čez Pšato postavila aktivno tablo BUSko. Nekaj takih tabel je po Sloveniji že postavljenih, a so nameščene na avtobusnih postajališčih, v Trzinu pa je tabla postavljena ob nepreglednem uvozu z Ljubljanske ceste v ulico Za hribom. »BUSko je najnovejši sistem na področju opozorilne prometne signalizacije, katerega glavni namen je s svojo podobo pritegniti voznikovo pozornost ter ga s tem opozoriti na prisotnost otrok na cesti in tako vplivati na način vožnje,« je zapisano na spletni strani podjetja Cestel, kjer je tudi pojasnjeno, da se namestitev table opravi brez posegov v cestišče. »Tabla BUSko je na voljo v dveh izvedbah: aktivni ali pasivni, pri čemer aktivna deluje le takrat, kadar so otroci prisotni na postajališču,« so še zapisali. Takšna tabla stoji v Trzinu in deluje z detekcijsko enoto (obeskom). Opozorilna tabla se aktivira z obeskom, ki ga imajo otroci pri sebi na poti v šolo ali iz nje. Pri določeni razdalji (do 20 m) se obesek poveže s tablo in začne svetlobno utripati. Z aktivno tablo BUSko bo otrokom omogočeno varno prečkanje ceste na prehodu za pešce, saj bo tabla z utripanjem opozarjala voznike na prisotnost otrok v bližini nepreglednega cestnega odseka. »S tablo bomo zagotovili varnejšo šolsko pot našim učencem, ki prihajajo do šole iz naselja Mlake in industrijske cone,« so zapisali v obvestilu Osnovne šole Trzin, kjer so otrokom že konec aprila razdelili prijavnice za izposojo obeskov za aktivacijo table. Ravnateljica šole Matejka Chvatal pa nam je zaupala, da bodo otroci prejeli obeske še v tem šolskem letu (maj/junij 2022). Vsak otrok, čigar starši bodo oddali prijavnico, bo obesek prejel brezplačno, ob koncu šolanja v osnovni šoli oziroma ko ga ne bo več potreboval, pa ga bo vrnil v tajništvo šole. V primeru izgube bodo morali starši poravnati nadomestilo dvajsetih evrov. Župana občine Petra Ložarja smo povprašali še o stroških projekta, ki bodo bremenili občinski proračun. »Postavitev in tablo je sponzoriralo podjetje Cestel, en oddajnik (obesek, op. a.) za otroka bo 18 evrov. Ti 'žetoni' bodo krožili med generacijami,« je povedal župan in dodal, da bo občina temu projektu namenila približno dva tisočaka. Besedilo in foto: MPP Obisk živalskega vrta v Ljubljani V sredo, 6. aprila, so se otroci iz vrtca Palčica – Ptički, Sovice in Čmrlji – z avtobusom odpeljali v živalski vrt v Ljubljano. Že to, da smo se peljali z avtobusom, je bilo otrokom silno všeč, še bolj pa so se veselili, da bodo videli živali. Hiteli so pripovedovat, koga vse bodo videli: medveda, slona, tudi leva so omenili. Pri vhodu v živalski vrt so nas pričakale vodnice, ki so z vsako skupino odšle na vodeni ogled. Eni skupini so predstavile tenreka (žival, podobna ježu, a manjša) in mlečno kačo, drugi činčilo in pitona, tretja skupina pa si je poleg činčile ogledala sivega ameriškega goža, ki mu rečemo tudi koruzna kača. Vsi otroci, če so želeli, so lahko te živali pobožali, se jih dotaknili in prijeli. Vodnice so lepo poslušali in odgovarjali na njihova postavljena vprašanja. Nato so nas vodnice popeljale po živalskem vrtu pogledat naslednje živali: nasmejali smo se opicam sajmirjem, ki so podobne Ficku, opici Pike Nogavičke, videli smo pasavca, ovce in koze, tudi geparda. Alpake s smešnimi frizurami so kar pljuvale naokoli. Šimpanzi so nam pokazali svojega mladička, starega eno leto, zarjovel nam je medved. Slonica Ganga, ki se je ravno hranila s senom, nas je bila zelo vesela, medtem ko se je sibirski tiger počasi sprehajal po svojem ozemlju. Z navdušenjem smo gledali leoparda, grbasto kamelo in zebre. Pri vsaki od teh živali smo se ustavili in izvedeli veliko novega. Ko smo se zahvalili vodnicam in poslovili od njih, smo si še sami ogledali dolgonogo žirafo in antilope. Mačje pande so leno spale na vejah in molile vse štiri od sebe. Na eni nogi sta stali bela štorklja in njena sorodnica čaplja, nedaleč stran pa sta počivala dva črna laboda. Videli smo različne papige, od nimfe, kakaduja do rumenoprse are. Bile so glasne, verjetno so se kregale ali pa razpravljale o pomembnih zadevah. Želve so se sončile ob robu ribnika, kenguruji pa so nas radovedno opazovali, češ, kaj nas tako gledate. Od daleč smo videli ježevca, rožnati pelikani so raztegovali usta, kot bi nas hoteli pojesti. Skozi šipo smo opazovali dva leva, indijskega in afriškega – smo se ju kar malce ustrašili! Morska leva sta nam s svojimi akrobacijami in skoki v vodo priredila pravo pravcato cirkuško predstavo. Za konec so nas z zanimanjem opazovale male surikate. Te so tako skrbne mamice, da so svoje komaj dva dni stare mladičke kar skrivale pred nami. Otrokom je bilo zelo všeč na ogledu živalskega vrta. Prav veselili so se, da bodo doma staršem povedali, koga vse smo videli. Zadovoljni, utrujeni, predvsem pa navdušeni nad čudovitim izletom smo se vrnili v vrtec. Saša Dolar Foto: Arhiv Vrtca Žabica, enota Palčica maj 2022 | 17 Trzinski podjetniki Kiara Hauptman, zobozdravstvo SISU v Obrtno-industrijski coni Trzin Ključnega pomena je odkrit in sočuten odnos do svojega pacienta Kiara Hauptman je mlada zobozdravnica, ki vodi zasebno zobozdravstveno ambulanto SISU v trzinski obrtno-industrijski coni. V našo občino jo je pripeljalo naključje, zagotovo pa ni naključje, da ji je uspelo. Ima strast in vizijo, občutek za estetiko in natančnost, pa tudi poslovno žilico in – ob močni podpori družine – potrebno odločnost za nove načrte. Izzivov ji ne manjka, a ostaja trdno na tleh in gre korak za korakom. Pri tem je njeno stalno vodilo sočutna, kakovostna in neboleča obravnava pacientov. Pomemben je pristop do ljudi Nekdanja profesionalna rokometašica je že v gimnaziji vedela, da bo svojo pot nadaljevala po maminih stopinjah, saj je ta splošna zdravnica v Zdravstvenem domu Litija: »Že kot otrok sem jo pogosto opazovala pri njenem delu. Čeprav je domov pogosto hodila utrujena, mi je vedno dajala občutek, da jo to delo bogati.« Čeprav sem prišla na pogovor med prenovo ambulante v Hrastovcu 18, sem najprej zaznala prijeten vonj in nežno glasbo v ozadju mehko oblazinjenega najmodernejšega stola. Na vprašanje, kaj njeno ambulanto dela drugačno, je Kiara ponosno odgovorila, da ljudem veliko pomeni, da so v zobozdravstveni ambulanti SISU ljubeznivi, nežni, da dobijo dobro izkušnjo in da vedo, kaj jih čaka. Ker se dobro znajde tudi na družbenih omrežjih, lahko tam v učilnici SISU najdete marsikatero njeno razlago ali vprašate za nasvet. Mislila sem, da vem, kaj pomeni »geografski jezik«, a imajo zobozdravniki očitno drugačno obrazložitev kakor geografi. Tudi vi ne veste, da gre za spreminjajoče se rdeče lezije na jeziku, ki so razporejene tako, da spominjajo na zemljevid? Gotovo vas zanima tudi, kako globok je vaš žepek. Nak, ni to, kar ste mislili, globina žepka (prostora med dlesnijo in zobom) je kazalnik ustnega zdravja. Cilj sta dobra dostopnost do zobozdravstvene oskrbe in izboljšanje ustnega zdravja. Od kdaj deluje zobozdravstvo SISU, kaj ponuja in komu je namenjeno? »Po končanem šolanju in izpopolnjevanju v drugih zobnih klinikah in ambulantah sem leta 2019 v Trzinu ustvarila svojo zasebno zobozdravstveno ambulanto SISU. V njej opravljamo vse zobozdravstvene storitve, od preventivnih pregledov pa do zahtevne protetične oskrbe. Kaj kaže nacionalna raziskava o ustnem zdravju prebivalcev Slovenije: • le približno 60 % otrok, starih 0–5 let, si redno (vsaj dvakrat na dan) čisti zobe oziroma jim pri tem pomagajo starši/skrbniki; • 20 % otrok/mladostnikov, starih 6–17 let, si čisti zobe največ enkrat na dan ali ne vsak dan; • kar 22 % otrok, starih 6–10 let, in 31 % mladostnikov, starih 11–17 let, občuti omejitve v vsakdanjem življenju zaradi težav z ustno votlino in zobmi; • le 70 % odraslih, od tega 81 % žensk in 60 % moških, starih 18–74 let, si redno (vsaj dvakrat na dan) čisti zobe; • 60 % odraslih, starih 18–74 let, svoje ustno zdravje ocenjuje pozitivno (kot »dobro« ali »zelo dobro«); • odrasli, stari 18–74 let, ki si čistijo zobe vsaj dvakrat na dan, bolje ocenjujejo svoje ustno zdravje kakor odrasli, stari 18–74 let, ki si čistijo zobe največ enkrat na dan. 18 | Odsev — Glasilo občine Trzin Trenutno našo ekipo sestavljamo zobna asistentka, diplomirana medicinska sestra Saša Posedi, kolega zobozdravnik asist. Domen Kanduti in jaz. Nestrpno pa že čakamo, da se naša ekipa še nekoliko poveča. Sodelujemo tudi z zunanjimi izvajalci, ki nam ponujajo slikovno diagnostiko in storitve v okviru maksilofacialne kirurgije. Odlično sodelujemo z zobnim laboratorijem Miha in Nina iz Logatca. Naša vrata so odprta za vse, saj si želimo dobro dostopnost do zobozdravstvene oskrbe. Le tako bomo lahko izboljšali ustno zdravje v svoji okolici in širše. K nam prihajajo ljudje, ki delajo v bližini, veliko pa jih pride tudi iz drugih koncev Slovenije. Trenutno je ambulanta samoplačniška. Želimo si, da bi v prihodnje pridobili tudi koncesijo in s tem omogočili še dostopnejšo obravnavo. Pomembno nam je, da spodbujamo ljudi k boljšemu ustnemu zdravju. Zato je pri nas prvi pregled brezplačen.« Trzinski podjetniki Zakaj ste izbrali ime SISU? »Dolgo sem iskala ime ambulante, saj sem želela, da ima pomen. Našla sem ga v knjigi, ki sem jo v tistem času prebirala. Sisu je finska beseda, ki predstavlja junaštvo, pogum, silovitost in vztrajnost. Je zmožnost, da se boriš, ko večina že odneha. Finci pravijo: »V duhu sisu se boste lahko pobrali ne glede na vse!« In prav ta miselnost mi je na začetku profesionalne poti neštetokrat preprečila, da bi odnehala, in me spodbudila, da še vedno vztrajam pri vseh svojih zamislih.« Kaj je pripomoglo k smeli odločitvi za samostojno pot že takoj na začetku kariere? »Vedno me je zanimala podjetniška izkušnja, zato sem se vzporedno s študijem izobraževala tudi o financah, davkih ... Ukvarjanje s športom mi je dalo disciplino, pa tudi skupinski duh. Zelo veliko mi namreč pomeni zaupanje v sodelavce, da se lahko zanesem nanje enako kakor na soigralca, ki mu podaš žogo in zaupaš, da bo dal gol. Spodbujala me je tudi mama, ki je zasebnica s koncesijo, gotovo pa je k zgodnji samostojnosti pripomogla selitev iz družinskega zavetja v Litiji na športno gimnazijo v Ljubljano. Seveda pa brez pomoči staršev ne bi šlo. Pa tudi nekaj sreče, da je starejši zobozdravnik prav takrat ugodno prodajal svojo ordinacijo v Trzinu.« Iz osebne izkušnje razumem strah ljudi pred zobozdravnikom Kako pretekla travmatična izkušnja vpliva na močan strah pred zobozdravstveno obravnavo? »Kot majhna deklica sem imela pogosto težave z mlečnimi zobmi, zato sem bila velikokrat pri zobozdravniku, ki sem se ga zelo bala. Neprijetni so mi bili že vonj v ordinaciji, zvok turbin in zeleno oblazinjen stol. Pogosto sem med obravnavo občutila zobno bolečino, ki je bila pozneje vir mojega strahu pred njim. Zato iz osebne izkušnje razumem ljudi, ki prihajajo v mojo ambulanto in jih je zaradi pretekle izkušnje strah zobozdravnika. V tem vidim veliko težavo. Kogar je strah zobozdravnika, se namreč obiskom pri njem izogiba in zato je njegovo ustno zdravje slabše. Pretekla travmatična izkušnja pri zobozdravniku lahko nastane zaradi bolečine, pa tudi neprimernega odnosa, grobega ravnanja s predmeti, hitenja ...« Povejte nam kaj o konceptu zobozdravstva, ki stavi na drugačno, bolj sočutno in nebolečo obravnavo. »Res je, med glavnimi cilji naše ambulante je s sočutnim pristopom zagotoviti kakovostno in nebolečo obravnavo. S sodobnimi postopki v zobozdravstvu je mogoče zobno bolečino ob obravnavi odpraviti oziroma vsaj zmanjšati na najmanjšo možno raven. Prvi korak k boljši izkušnji je ustrezen pogovor s pacientom, ki mora biti pred vsakim Zobne »zanimivosti« Na kaj še pomislite ob besedi zob, pa vam ne povzroči zobobola? Poiskala sem nekaj besednih zvez, povezanih z zobmi. Sami presodite, kaj od tega vam najbolj povzroča glavobol: dati ga na zob držati jezik za zobmi režati se komu v zobe stiskati zobe imeti kaj za pod zob nositi koga po zobeh oborožen do zob pokazati komu zobe polomiti si pri čem zobe priti komu v zobe posegom ustrezno seznanjen. Poznati moramo njegove želje in morebitne strahove. Zato si s pacientom za pogovor vzameva toliko časa, kolikor ga potrebujeva. Včasih se samo nekajkrat srečamo na pogovoru in mu pomagamo odpraviti strah ter šele nato opravimo poseg. Pri nas uporabljamo pri vseh bolečih posegih lokalno anestezijo, ki nima neželenih stranskih učinkov in je izredno varna. Po posegu predpišemo pacientu po potrebi tudi dodatne analgetike. Izvajamo novejše, manj invazivne tehnike vrtanja s sodobnimi napravami. S prakso sem ugotovila, da je ključnega pomena odkrit in sočuten odnos do pacienta. Pogovor in zdrav odnos zelo pripomoreta k drugačni, boljši izkušnji pri zobozdravniku.« Katere kompetence, spretnosti so poleg strokovnega znanja nujne za zobozdravnika? »Osebno mislim, da mora dober zobozdravnik ves čas razvijati sočuten odnos do pacienta. Med poklicno potjo ne sme nikoli pozabiti, da na zobozdravstvenem stolu sedi človek, ki ima svoje želje, pričakovanja, potrebe, strahove in omejitve. Na drugi strani pa mora imeti tehnične spretnosti. Dober zobozdravnik se mora nenehno uriti v natančnosti in tehnični dovršenosti. Pomembno je razvijati in ohranjati tudi občutek za estetiko in skladnost.« Kako se z urnikom prilagajate pacientom in kako komunicirate s strankami? »Ambulanta deluje med delavniki od 7. do 19. ure. Da lahko spoštujemo čas vseh uporabnikov, se je treba na obravnavo predhodno naročiti. Trudimo se, da nujne primere pregledamo v najkrajšem možnem času. Vsem smo dosegljivi po telefonu in e-pošti, prek katerih pošiljamo tudi avtomatizirana obvestila o terminih. Veliko uporabnih informacij lahko najdete tudi na naših družbenih omrežjih, na Facebooku in Instagramu. Trudimo se, da bi z razvojem telefonske aplikacije imeli pacienti dostop tudi do zobne kartoteke.« SISU ZOBOZDRAVSTVO HRASTOVEC 18, TRZIN BREZPLAČEN SISUZOBOZDRAVSTVO@GMAIL.COM // 030 776 936 maj 2022 plačan oglas PREGLED | 19 Trzinski podjetniki Za ustno zdravje smo v prvi vrsti odgovorni sami Kaj priporočate za zdrav in sproščen nasmeh? In kaj lahko naredimo sami za to? »Najpomembnejša je ustna higiena. To pomeni ščetkanje zob najmanj dvakrat na dan, dodatno pa še enkrat na dan nitkanje oziroma uporabo medzobnih krtačk. Potrebni so tudi redni preventivni pregledi pri zobozdravniku enkrat na leto, kjer pravočasno zdravimo morebitne bolezni zob. Ni odveč, če poudarimo, da na ustno zdravje vplivata ustrezna prehrana in dobro zdravje celotnega organizma. Pri prehrani odsvetujemo predvsem prekomerno uživanje sladke hrane in pijače. Da pa je naš nasmeh res lep in sproščen, sta pomembni tudi pozitivna življenjska naravnanost in dobra volja.« Kako pomemben je vpliv zdravih zob na druge organe in na kaj moramo biti še posebej pozorni? »Bolezni zob in obzobnih tkiv tkiv so lahko pomemben izvor bakterij, ki se potem razširijo po telesu. Posledično te lahko okvarijo različne organe. Včasih lahko na temelju določenih obolenj v ustih sklepamo tudi na sistemsko obolenje. Npr. ob pikčastih krvavitvah na sluznici lahko sklepamo tudi na motnje v strjevanju krvi itd.« Kaj pravi Kiara o najpogostejših mitih in resnicah o higieni zob? Mit: Takoj po hranjenju si je dobro umiti zobe. Resnica: Ščetkanje tik po hranjenju lahko povzroči več škode kakor koristi. Hrana in prebavni encimi v ustih ustvarijo bolj kislo okolje. Slednje pa lahko ob dodatnem ščetkanju zob povzroči poškodbe sklenine. Ustno votlino raje po hranjenju samo splaknite z vodo in s ščetkanjem počakajte vsaj 30 minut po obroku. Mit: Če močno drgnem zobe, bodo ti bolj čisti in zdravi. Resnica: Močno drgnjenje zob lahko poškoduje okolna tkiva in posledično povzroči odmik dlesni od zob. Bolje je, da ščetkamo pogosteje in z manjšo močjo. Mit: Zobna ščetka je dovolj za dobro ustno higieno. Resnica: S ščetko ne moremo umiti 30 % zob, ker jih ne dosežemo. Zato je za dobro ustno higieno potrebna redna uporaba medzobne ščetke in nitke. S slednjima očistimo vse medzobne prostore. Mit: Po umivanju zob je treba zobno pasto čim bolje izprati iz zob. Resnica: Po umivanju zob zobno pasto le izpljunemo in ne izpiramo ustne votline. Pasta vsebuje koristne elemente (fluor), ki zaščiti zobno sklenino. Kaj bi svetovali staršem, da se otroci ne bodo bali zobozdravnika? »Pogosto opažam, da starši otrokom govorijo češ, če si ne boš dobro umival zob, boš moral k zobozdravniku, kjer te bo bolelo! Svetujem, da se starši takim sporočilom izogibajo. Tako v otroku nezavedno spodbudijo strah pred zobozdravnikom. Najbolj učinkovito je, da starši otrokom kažejo dober zgled. Naj jih otroci opazujejo pri čiščenju zob; otrokom naj pripovedujejo o tem, da so obiskali zobozdravnika in kakšno pozitivno izkušnjo so doživeli tam itd. Staršem bi položila na srce, da sta poleg ustne higiene za zdravje otrokovih zob pomembni tudi hrana in pijača.« »Res opazna razlika je med otroki, ki pijejo sladke pijače, in med tistimi, ki uživajo večinoma vodo. Slednji imajo neprimerno bolj zdrave zobe.« Kakšni so vaši strokovni in poslovni načrti v prihodnje? »Malo v šali – pogosto moje telo s težavo dohaja glavo, ki je vedno polna novih načrtov in ciljev. Trenutno največji cilj je dokončanje prenove ambulante, da bomo lahko že do poletja ponudili tri sodobne zobozdravstvene ambulante. Temu potem sledi tudi povečanje ekipe. Želim sestaviti ekipo, kjer bo vsak pokrival tisto področje zobozdravstva, v katerem je zares dober in v njem uživa. Sama najraje delam luske (prevleke). Rada imam tehnična in natančna opravila. To je bil verjetno glavni razlog, da sem se odločila za študij dentalne medicine na Medicinski fakulteti v Ljubljani, ki sem ga končala leta 2017. Že takrat sem v zobozdravniku videla osebo, ki lahko s svojimi natančnimi rokami in občutkom za estetiko ustvarja nekaj lepega. Moj glavni cilj, ki me vodi ves čas, je, da ljudje, ki pridejo k nam, doživijo drugačno, prijaznejšo zobozdravstveno izkušnjo. Le skupaj lahko ustvarjamo zdrave in vesele nasmehe.« Nataša Pavšek Foto: arhiv SISU zobozdravstvo, Nataša Pavšek 20 | Odsev — Glasilo občine Trzin Trzinci – naš ponos Košarkarica Zarja Dremel Zaupaj sama sebi, na koncu bo vse v redu Zarja je mlada nadobudna trzinska športnica, ki v prostem času rada gleda serije, bere knjige, posluša glasbo in podkaste, predvsem pa rada preživlja čas v naravi, hodi na sprehode in pohode. Poleg vseh naštetih konjičkov že 12 let trenira košarko, ki jo trenutno igra za Edinburgh Napier University na Škotskem. Zarja se je po končani srednji šoli odločila za študij mednarodnega turističnega menedžmenta in jezika v tujini, kjer tudi nadaljuje treniranje. Pravi, da študija in odhoda na Škotsko nikoli ne obžaluje in da bi izkušnjo priporočila vsem, ki jo imajo možnost izkoristiti. Kdo te je navdušil za košarko? Košarka se je pri nas doma že od malega predvajala v ozadju, v mladosti jo je igrala tudi mami, oče pa je bil velik navdušenec. Trenirati sem jo začela skupaj s sestro Ulo, ki mi je bila vedno za zgled. Kdaj in v katerem klubu si začela trenirati košarko? Trenirati sem začela v četrtem razredu v Ženskem košarkarskem klubu Domžale. V katerih klubih si trenirala? V Sloveniji sem trenirala v Ženskem košarkarskem klubu Domžale, nato sem odšla študirat v Edinburg na Škotskem, kjer igram za Edinburgh Napier University. Trenutno sem na izmenjavi v Španiji, zato sem zastopala še Universidad de Sevilla. Kako si usklajevala treninge z osnovno in pozneje srednjo šolo? Veliko je bilo organiziranja in discipline, ampak s tem nisem imela težav, saj sem uživala v tem, kar sem počela, in uspelo mi je najti ravnovesje med košarko, šolo in prijatelji. Obiskovala si Gimnazijo Šentvid – športni oddelek. So se ti glede treningov prilagajali in ali je bilo naporno? Zelo so bili prilagodljivi, razumevajoči in so mi pri vsem pomagali. Njihova podpora mi je bila vedno v pomoč in zato mi tudi nikoli ni bilo preveč ali prenaporno. Približno koliko treningov si imela na teden – običajno in pred tekmovanji? Običajno sedem, pred tekmovanji pa kakšnega manj, da se je telo bolje regeneriralo. Po srednji šoli si se odločila za študij v tujini – kaj te je privedlo do te odločitve? Že od konca osnovne šole sem doma vedno govorila, da bi rada odšla v tujino, saj me je res mikalo raziskovanje sveta. Pri vpisu pa so me pritegnili kakovost programa in izbrana univerza, mesto Edinburg ter možnost kritja šolnine pri SAAS, to je škotska agencija za dodelitev študijskih sredstev, kot so štipendije, kritje šolnine in podobno. Ta agencija deluje pod okriljem škotske vlade. Študiraš na Edinburgh Napier University, kako poteka študij v primerjavi s Slovenijo? Sistem je zelo drugačen, saj imamo manj predmetov, vendar so ti bolj obsežni. Velik poudarek je na samoiniciativi, raziskovanju in je v bistvu veliko odvisno od tebe samega, koliko truda in časa boš vložil v študij. Imamo tudi manj ur frontalnih predavanj, ko pa jih imamo, se moraš nanje vnaprej pripraviti in sodelovati v razpravah. Omenila si, da imaš brezplačno šolnino. Se je to kaj spremenilo po tem, ko je Združeno kraljestvo zapustilo Evropsko unijo? Ne, ker sem začela študij pred brexitom, zato se zame ni nič spremenilo. Pridobila pa sem tudi 'pre-settled' status bivanja v Veliki Britaniji. Trenutno tekmuješ in igraš košarko za svojo fakulteto. Kakšni so treningi v primerjavi s treningi v domžalskem klubu? Odkar treniram za fakulteto, imamo manj treningov, saj je velik po- maj 2022 Kvalifikacije za evropsko prvenstvo v košarki 3 x 3 U18, na katerem je Zarja zastopala Slovenijo. udarek tudi na socialni plati. V okviru košarkarskih tekmovanj obstaja več klubov in lig kakor v Sloveniji in ni tako profesionalno. Študentje moramo sami voditi klube in trenutno sem podpredsednica ženskega košarkarskega kluba univerze. Zdaj si odšla na izmenjavo v Sevillo. Kakšen se ti zdi študij v Španiji v primerjavi s Slovenijo in Škotsko? Španija ima zelo primerljiv študij s Slovenijo, vendar menim, da je vse le še bolj sproščeno. Na primer, čez dan od 13.30 do 16. ure sploh nimamo predavanj, saj je to čas sieste (počitka). Se ti zdi odhod v tujino dobra odločitev, bi jo priporočila svojim sovrstnikom? Da, te odločitve nikoli ne obžalujem in bi jo priporočila vsem, ki imajo možnost, da jo izkoristijo in odidejo v tujino v okviru študijske izmenjave ali kako drugače. Kaj si pridobila z življenjem v tujini? Menim, da sem dobila veliko neprecenljivih spominov, izkušenj in se predvsem naučila neodvisnosti. Pomembna lekcija za življenje je, da se vedno lahko zaneseš le sam nase. Pridobila sem veliko trdnih prijateljstev z ljudmi z vsega sveta in spoznala tudi veliko dejstev o sebi. Kakšen je tvoj moto, ki te vodi skozi življenje? Doma so mi vedno govorili: »Umiri se, zaupaj sama sebi, na koncu bo vse v redu.« Nina Rems Foto: Osebni arhiv | 21 Knjižni kotiček S knjigo v mesec mladosti, radosti in posla Dela, izbrana za tokratno knjižno rubriko, so vsebinsko popolnoma različna. Medtem ko se prvo delo dotika filozofskega vidika, je drugo njegovo nasprotje: poudarja (predvsem) psihološke prvine. Res pa je, da se obe deli spopadata z bivanjskim vprašanjem – prvo s filozofskega gledišča, drugo pa na vprašanja gleda predvsem s psihološkega zornega kota. Tretje delo, Sivčev roman o slovenskih narodnih buditeljih, pa je svojevrstna stvaritev. To je eden redkih zgodovinskih zapisov in opisov primorske duhovščine, ki se je pod Mussolinijem močno borila za obstoj slovenskega jezika. 1. Villy Sørensen – TIGER V KUHINJI IN DRUGE NENEVARNE ZGODBE Ime Villy Sørensen je bližje tistim, ki se radi poglabljajo v filozofske razprave. Sørensen velja za enega največjih danskih mislecev 20. stoletja, takoj za Sørenom Kierkegaardom. Poleg filozofije so mu bile blizu kratke zgodbe, za katere je prejel številne nagrade. Njegovi zapisi vsebujejo, česar večina tovrstnih izdelkov ne – filozofske drobce modrosti, ki pripomorejo k vrednosti končnega zapisa. V sedmih zgodbah, ki v slovenskem prevodu predstavljajo nabor sedmih kratkih zgodb iz dveh avtorjevih tematsko navezanih zbirk (Čudne zgodbe in Nenevarne zgodbe), so obarvane z elementi, ki so za danskega pisatelja značilni. Zgodbe premorejo ironične in igrive simbole, ozaljšane so s številnimi razmisleki o obstoju človeka in njegovem namenu, vsebujejo družbene kritike, ki so za filozofa Sørensenovega kova še kako značilne, ne izognejo pa se niti številnim provokativnim vprašanjem. 3. Ivan SIVEC – LJUBIL SEM SLOVENSKI NAROD Ni ga področja, ki ga eden najbolj priljubljenih slovenskih pisateljev, Ivan Sivec, ne bi dodobra raziskal in zato tudi podrobno poznal. S prvim delom iz zbirke Slovenski narodni buditelji, ki je nastalo na pobudo velikega družbenega aktivista in pristnega domoljuba Vilija Kovačiča, se avtor poda med posameznike, zaslužne za dosledno ohranjanje slovenskega jezika. In tako je pred nami sveže delo, ki ga ne moremo označiti zgolj za še eno predstavitev zgodovinskih dejstev, saj je mnogo več kot to. Od nastanka Bevkovega Kaplana Martina Čedermaca je prvo (sodobno) delo, ki bralstvu predstavlja delovanje primorske duhovščine, ki se je v času Mussolinijevega fašizma in italijanske okupacije slovenskega ozemlja odločno borila za obstoj in ohranitev slovenske narodne identitete, kulture in jezika. Z delom pisatelj odstira tančico in vstopa v novo zgodbo, ki bo s prihodnjimi deli še poglobila naše razumevanje življenja in dela (drugih) slovenskih narodnih buditeljev. Besedilo in foto: Barbara Kopač Podjetniška bralna značka 2. Edo Posega in Branko Gradišnik – KAJ? KJE? KDAJ? KAKO? S ČIM? ZAKAJ? KDO? Morda bo kdo vprašal, zakaj smo vnovič pri Gradišniku. Mar nismo o njegovem delu pisali že v zadnjem knjižnem kotičku prejšnji mesec? Drži, a tudi knjiga, izbrana za majski knjižni kotiček, v marsičem presega povprečno večerno branje, zato se ji preprosto nisem mogla upreti. Tokrat se Gradišnik v soavtorstvu z Edom Posego spusti v preiskovanje kriminalistovih spominov na tiste najhujše, najbolj krvave in najbolj boleče dogodke, ki jih je kriminalistični inšpektor izkusil v svoji 40-letni karieri. Edo Posega, soavtor dela, je 40 let deloval kot kriminalist, vodja skupine za krvne in spolne delikte, požare, varstvo okolja in nesreče pri delu, udejstvoval se je kot kriminalistični inšpektor, deloval je kot načelnik oddelka za klasično kriminaliteto, bil je svetovalec direktorja Uprave kriminalistične službe in zasebni detektiv. Izkušnje, predstavljene v literarnem delu, so podkrepljene z jasnimi dokazi in trdnimi argumenti, Gradišnik pa je slednje na način, ki je samo njegov, še ozaljšal s svojim darom za dodajanje hudomušnega pridiha. 22 | Odsev — Glasilo občine Trzin V januarju smo pisali o prvi podjetniški bralni znački v Sloveniji, ki se je z odprtjem podjetniške knjižnice na sedežu Obrtne zbornice Domžale na Viru pri Domžalah tudi uradno začela. V aprilu so bralno značko nadgradili s prvim srečanjem podjetniškega bralnega kluba, bralci se bodo do novembra srečevali enkrat na mesec. Dnevi in ure srečanj so objavljeni na spletni strani Knjižnice Domžale kakor tudi na strani Obrtne zbornice Domžale, srečanja so odprta vsem knjigoljubom, veščim podjetnikom in tistim, ki jih zanima tovrstna literatura. Podjetniško bralno značko je mogoče opraviti tudi brez sodelovanja v bralnem klubu. Slednji je prostovoljne oblike, je pa krasna priložnost za povezovanje ob branju in klepet ob podjetniškem čtivu, skozi katerega bo bralce vsak mesec popeljala Ajda Vodlan. Komur čas ne dopušča udeležbe, si lahko pogoje za opravljanje podjetniške bralne značke prebere na omenjenih spletnih straneh in se v pripravljeno literaturo poglobi sam. Za morebitna vprašanja glede bralne značke se lahko obrnete na Knjižnico Domžale in njene enote ali na Obrtno zbornico Domžale, nejasnosti glede udeležbe na podjetniškem bralnem klubu pa vam bo pomagala razrešiti Ajda Vodlan (ajda.vodlan@outlook.com). Dogajanje na dlani Prvi knjižni klepet v letu 2022 Prav neverjetno, kako čas mineva, ne hitro, prehitro! Svež je še spomin na decembrsko literarno druženje, od katerega je minilo že več mesecev, četudi imam občutek, da smo se knjigoljubke ob kavi, prigrizkih in sproščenem pogovoru o knjigah družile še prejšnji teden. Pandemija je res spremenila dojemanja zasnove časa, vsaj zame. Določene stvari, ki so že prej hitro minile, danes še hitreje švignejo mimo kot blisk. Povečini jadramo iz decembra v julij in spet v december. In je še eno leto naokoli. Dobra stran tega je, da več časa ko mine, več novih del je vmes spisanih, več literarne vsebine nam je na voljo. Z njo je bila pandemija res radodarna, saj takšne književne učinkovitosti, kakršni smo bili priča v zadnjih dveh letih, že dolgo nismo uzrli. Zgodovinska dela, detektivske zgodbe, sproščujoče plažno čtivo, zahtevne strokovno monografije, vse to in še več je v zadnjih 24 mesecih prišlo na knjigarnarske in knjižnične police. Prav o tem smo spregovorile na prvem letošnjem knjižnem klepetu, ki ga je že tradicionalno gostila Krajevna knjižnica Tineta Orla Trzin, pripravila pa vodja trzinske enote, Zdenka Kopač. Dekleta smo na aprilskem srečanju, ki je potekalo v duhu svetovnega dne knjige (23. april), spregovorila o tem, kako je lahkotno branje postalo še lahkotnejše in kako so zahtevne knjige postale še zahtevnejše. Mnoge smo v mesecih od zadnjega srečanja posegale po zahtevnejšem leposlovnem gradivu, ki je za čuda, morda kot posledica pandemije, postalo še bolj zapleteno, s še zahtevnejšo vsebino in težjo zgodbo. Pa vendar smo se želele tem pripovedim dokopati do dna, želele smo začutiti bolečino, ki jo avtorji opisujejo; zahtevnost poti, ki so jo avtorji ali predstavljeni liki prehodili; želele smo se zliti z vsebino, saj šele tako resnično doumeš pravi pomen napisane zgodbe. A da ne bo v prihodnje naše branje obarvano pretirano mračno, smo se dogovorile, da za prihodnje srečanje prečitamo lahkotnejše čtivo, morda nekaj igrivega in poletnega, sproščujočega in zabavnega, nekaj, kar dvigne duha in človeka navda s pozitivnim pogledom na svet. Tega nikdar ni preveč. Da pa bi ga dejansko cenili, potrebujemo tudi pridih žalosti in tegob, saj le tako lahko upanje sprejmemo odprtih rok, s pričakovanjem in radostjo. Pravijo, da se pristna zgodba, ki se človeka dotakne, rodi iz bolečine, žalosti in izgube. Morda to drži, a iskreno in srčno upanje je tisto, kar človeka ne le gane, marveč tudi vodi in žene naprej. In temu se bomo posvetile prihodnjič. Besedilo in foto: Barbara Kopač Združenje borcev za vrednote NOB Trzin in Občina Trzin Kulturno društvo Ivan Hribar Trzin VABI NA 5. REVIJO vabita na XXII. tradicionalno srečanje borcev za vrednote NOB in občanov Trzina ob prazniku Občine Trzin v soboto, 21. maja 2022, ob 10. uri, za Kulturnim domom v Trzinu, Mengeška cesta 9. ki bo v nedeljo, 22. maja 2022, ob 14. uri v dvorani Kulturnega doma Trzin, Mengeška cesta 9, Trzin. Z NAMI BODO S PETJEM IN GLASBO TUDI MLADI IZ UKRAJINE. VESELI BOMO VAŠIH DOBRODELNIH PRISPEVKOV. Nagovor: Maja Prah, podpredsednica ZB za vrednote NOB Trzin. Pozdrav župana Občine Trzin Petra Ložarja. Slavnostna govornica: dr. Ljubica Jelušič, podpredsednica Zveze združenj borcev NOB Slovenije. V kulturnem programu bodo nastopili: Godba Mengeš – veterani, Mešani pevski zbor Svoboda Mengeš, recitatorki Osnovne šole Trzin, učenca Glasbene šole Lartko Trzin in voditelj programa Boris Kopitar. Programu sledi tovariško druženje. V primeru slabega vremena bo prireditev v dvorani Kulturnega doma Trzin. Vabljeni! maj 2022 Mešani pevski zbor Trzinke Mešani pevski zbor Ivan Hribar MPZ KD Pavza, Selnica ob Dravi Ženski pevski zbor Trzinke Ženska vokalna skupina Čivke Mešani pevski zbor Vrtojba Vrtojba KMoPZ Davorina Jenka, Cerklje Mihaelovi tamburaši, KD Sv. Mihael, Grosuplje | 23 Dogajanje na dlani Skupina Naše vezi Po dveh dolgih letih srečanje na Občini Trzin 14. aprila nas je obiskala Dušica Kunaver, znanka in stara prijateljica pokojne Majde in našega člana Staneta Mesarja. Hvala Stanetu, da nas je spoznal s to odlično gospo, saj že dolgo nismo imeli tako prijetnega srečanja. Dušica je profesorica angleškega in ruskega jezika v pokoju, zbirateljica ljudskega izročila in etnološkega gradiva. Napisala in izdala je veliko knjig o slovenski ljudski dediščini. Tako lepo jo je bilo poslušati! Pripovedovala nam je o staroslovanskih bogovih, o vilah, škratih in o povodnih možeh, ki so dolga stoletja bili prisotni v življenju naših vasi. Povedala nam je tudi ljudsko pripoved o čebelicah, ki niso poznale nedelje. Tudi ob nedeljah so nabirale med na narcisah, pa jim je za kazen Bog Stvarnik zaklenil med v teh rožicah. Narcise imajo zato še danes z bunkico pod cvetom »zaklenjen« med. Gorenjci narcise zato imenujejo – ključavnice. Zapeli smo pesem o ribici Dekle je po vodo šlo. V pesmi se ribica in deklica pogovarjata. Glavno gradivo v Sloveniji sta kamen in les. Preprosti ljudje so gradili obrambne zidove proti Turkom, ki so zdržali 500 let. Posebnost so tudi kozolci, v katerih so sušili žito in seno. Narejeni so iz lesa. Na vrh kozolca so nastavili drevesne rogovile – podobo kozlovih rogov. Kozel je bil v poganskih dneh bogu Perunu posvečena žival. Na te rogovile na kozolcih so kmetje po končani žetvi zataknili snop pšenice – za boga Peruna, ki naj bi kozolec varoval pred strelo. Zanimiva je tudi zgodba o kruhu. Ribič je na Dravi lovil ribe. Reka mu je naročila, da ji prinese hlebec kruha. Daleč po svetu je moral ribič, da je našel kruh, ki je bil iz rži in pšenice. Daroval ga je Dravi. Naslednje leto je na enem bregu reke pognala rž in na drugem bregu pšenica. In ljudje niso bili lačni. Dušičin oče je doma s Krasa, zato je tudi ona zelo navezana na Kras. Iz njenega pogovora žarijo ljubezen in hvaležnost do stvarstva, občudovanje in naklonjenost do rastlin, živali, ljudi, pa tudi zanimanje za mite in stare bogove. Kako hitro je minil pogovor, Dušica pa ima še toliko zanimivega za povedati! Povabili smo jo, da še pride v skupino Naše vezi. ZAHVALA Od nas se je v 92. letu poslovil Franc Škedelj Iskrena hvala vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečeno sožalje, šopke in sveče. Posebej se zahvaljujemo Društvu upokojencev Žerjavčki, Trzin, Medobčinskemu društvu invalidov Domžale in gospodu župniku dr. Boštjanu Gučku za poslovilni obred. Vsi njegovi 24 | Odsev — Glasilo občine Trzin Po dveh letih je bilo naše srečanje spet na Občini Trzin. Občudovali smo lepo obnovljeno dvorano. Hvaležni smo občini, da imamo lahko svoja srečanja v tej lepi dvorani. Besedilo in foto: Jožica Trstenjak, Naše vezi Trzin Razstava likovnih del otrok iz rejniških družin Dan zemlje smo v petek, 22. aprila, skupaj z Rotary clubom Domžale zaznamovali z odprtjem razstave likovnih del otrok iz rejniških družin na temo Prijatelji narave v Knjižnici Domžale. Predsednica Rotary cluba Domžale Viktorija Vehovec je navzoče spomnila, kako lahko vsak pripomore k temu, da bomo živeli v čistejšem in bolj zdravem okolju, med drugim tudi s tem, da se odpovemo uporabi plastenk in pijemo vodo iz pipe. Otroci so z risbicami in sodelovanjem v pogovoru dokazali, da vedo, kako varovati okolje. Pripravili so bogat kulturni program, ki ga je povezovala Helena Mazi Golob. Zaigrali in zapeli so otroci iz družine Barbare in Roka Pirnata, družine Dani in Branka Zaberložnika, družine Francke Razpotnik in Ladi Klemen. Idejna vodja in članica komisije, ki je izbrala najboljših deset risbic, Martina Oražem, je povedala, da je bila izbira težka, saj so vse izražale bistveno vsebino, kako skrbeti za naravo in kako postanemo prijatelji narave. Prav zato so v Rotary clubu Domžale skupaj z Občino Domžale vse sodelujoče nagradili z izletom po Pravljičnem Šumberku že naslednji dan. Zbrali smo se v Češminovem parku in ob vodenju po pravljično urejenem gozdu Šumberk in zgodbi o Lisički, ki je izgubila slamnik, spoznali, kje domujeta škrat Domžalc in hrošček Simon, kako so bili ljudje nekoč povezani z naravo, kako so pridelovali žito, mleli zrnje, pletli kite iz slame in si privoščili kaj lepega iz tega zaslužka. Z njuno pomočjo in knjižico Pravljični Šumberk smo našli lisičkin izgubljeni slamnik. Na cilju, pri Kavarni Češmin, nas je čakala nagrada, okrepčali smo se s slastnimi Ivankinimi krofi in sokom. Otroci so odšli z darilnim nahrbtnikom Občine Domžale in knjigami naše rejnice, pisateljice in članice Rotary cluba Domžale Mateje A. Kegel. V Centru za socialno delo Osrednja Slovenija – vzhod se zahvaljujemo vsem, ki so sodelovali v tem lepem doživetju. Marta Tomec Foto: Arhiv Rotary cluba Domžale Dogajanje na dlani Zbor članov medgeneracijskega društva Jesenski cvet Potopni stebriček na začetku Bele ceste Kakor že več let je tudi letos 5. aprila 2022 v gostišču Jamarski dom na Gorjuši potekalo srečanje članov društva Jesenski cvet. Zbralo se je okrog 70 članov iz šestih občin: Trzina, Domžal, Kamnika, Mengša, Lukovice in Moravč. Podpredsednica društva Majda Hrovat je prebrala opravičilo predsednice Majde Knehtl, ki se zaradi bolezni ni mogla udeležiti zbora, ter pozdravila člane in povabljene goste. Za delovno predsednico je predlagala Marijo Radkovič. Potrdili smo dnevni red zbora članov in bili zadovoljni z delovnim poročilom in finančnim poročilom za leto 2021, ki je bilo kljub epidemiji covida uspešno. Zbor občanov je bil avgusta 2021, izlet članov v Litijo je ostal v prijetnem spominu, tudi tabor MDJC v Delfinu in poletno srečanje članov v Čebelarskem domu na Brdu sta bila prijetna. Druženja v živo smo močno pogrešali. Ob 20-letnici društva Jesenski cvet smo izdali Zbornik št. 5, v katerega je bilo vloženo veliko dela, bilten pa smo prejeli konec leta 2021. Društvo namenja skrb za boljšo kakovost življenja starejših oseb, medgeneracijsko druženje in sodelovanje ter razvijanja prostovoljstva. Načrt dejavnosti MDJC za leto 2022: naša osnovna dejavnost so tedenska srečanja skupin, druge dejavnosti: izleti, tabor v Delfinu Izola že od 7. do 12. junija 2022, strokovna predavanja in druge dejavnosti poživijo naša srečanja. Upamo, da bomo zdravi in da nam bo uspelo uresničiti načrt dela. Sledile so volitve predsednice in podpredsednice, predlaganih kandidatih v izvršni svet in nadzorni odbor. Predsednici želimo veliko dobre volje, potrpežljivosti in modrosti, da bi še naprej vodila uspešno društvo. Zbor članov smo končali s pogostitvijo in druženjem. O kurjenju žic v trzinskem gozdu na območju Bele ceste, kjer so sprehajalci poročali o pogoriščih, smo v Odsevu že poročali, na občinskih sejah pa so o problematiki razpravljali tudi občinski svetniki. Občina je več mesecev zavzeto iskala možne rešitve, kako bi preprečila sežiganja v gozdu in tako preprečila ogrožanje okolja. Rešitev je našla v postavljanju dvižnih stebričkov z namenom, da bi onemogočila nočni dostop osebam, ki izvajajo nelegalna dejanja. V nočnem času vozila po novem ne morejo več voziti po Beli cesti, izjema so intervencijske službe. »Stebriček se vsak dan dvigne ob 22. uri in spusti ob peti uri. Režim gozdne ceste je tako določil Zavod za gozdove Slovenije,« nam je pojasnil župan Peter Ložar in dodal, da »s tem ni kršena pravica lastnikov do uporabe gozda«. Soglasja vseh lastnikov za popolno zaporo ceste najbrž nikoli ne bi uspeli zbrati ali pa bi njihovo pridobivanje trajalo vrsto let. Ker pa je problematika pereča zaradi povečanih možnosti za požar ali onesnaženje vode in zemljine, je občina morala ukrepati. S postavitvijo stebrička je preprečila tudi možnosti za tihotapljenje. Besedilo in foto: MPP Ivan Trstenjak, Naše vezi Trzin, foto: Stane Mesar Zahvala dobrotnikom Vsako leto v postnem času zbiramo v trzinski cerkvi postni dar, ki je namenjen Župnijski karitas Trzin za potrebe v kraju. Letos pa smo se člani Karitas odločili, da bo postni dar namenjen za nesrečne Ukrajince. Na naše veselje so ljudje odprtega srca darovali 1510 EUR. Res iskrena hvala vsem! Znesek smo skupaj z drugimi župnijami v domžalski dekaniji že pred prazniki nakazali domžalski rojakinji, sestri Barbari Peterlin, ki že vrsto let misijonsko deluje v Ukrajini. Sestra Barbara Peterlin je v zahvalnem pismu med drugim napisala: »Dragi naši dobrotniki! Ob vseh vojnih grozotah, ki se že drugi mesec dogajajo v Ukrajini, smo deležni tudi vaše neizmerne dobrote. Marijine sestre se ne morem načuditi, kako hitro in velikodušno ste se odzvali na našo stisko. Ko z darovi, ki smo jih dobile iz Slovenije, prihajamo k beguncem, smo deležne zelo velike hvaležnosti in to bi vam rade v teh prazničnih dneh predale. Vaši darovi so otipljivo znamenje, da v tej stiski niso sami, da so več sto kilometrov stran ljudje, ki vedo za njihovo stanje, ki ob branju novic ne ostajajo brezbrižni, ampak velikodušno pomagajo neznanim ljudem. V hvaležnosti za vso pomoč, ki rešuje življenja, daje upanje in z otipljivimi darovi prinaša tudi vero, vam vsem želim blagoslovljeno veliko noč!« Člani Župnijske karitas Trzin maj 2022 Pisma občanov: Zvonjenje V enem izmed izvodov Odseva smo brali, da nekoga moti zvonjenje iz trzinskega zvonika. Za številne med nami pa so glasovi zvonov žlahtna pesem. V postu tri dni pred veliko nočjo teh glasov ni bilo. Z veseljem smo pričakovali praznike, ker smo vedeli, da bodo zvonovi »zopet zapeli, ki s Križanim so obnemeli«. Še iz otroških dni se spominjam, kako so nas zvonovi spremljali povsod, pozdravljali, ko smo delali na polju ali se vračali domov in se ustavili ob angelovem češčenju Mariji, kako smo ob nevihti trepetali in čakali, da bo stari mežnar začel zvoniti. Če je začel pravočasno, so se oblaki ob zvokih zvonov večkrat razpršili, tudi tisti, ki so grozili s točo. Zvonovi so mnoge naše drage sorodnike in prijatelje pospremili na zadnji poti zemeljskega romanja. Upajmo in molimo za to, da bomo tudi mi na zadnji poti deležni te »lepe pesmi«, da nam bodo lahko zvonili na našem pogrebu, da ne bomo umirali in ostali pod ruševinami tako kakor ubogi Ukrajinci in drugi narodi, ki so v vojnih grozotah. Zvonjenja pa ne poslušajo samo naša ušesa, tudi duša se vzradosti ob »petju« zvonov. Zato bomo še naprej uživali ob zvokih trzinskih zvonov; slišijo pa se tudi iz Mengša in Domžal. Jožica Rajer | 25 Psihologija Jutri bo boljši dan! Zadnja dva meseca smo v psihološki rubriki glasila razglabljali o pereči in hkrati izjemno žalostni tematiki – o vojni. Čeprav vojne na žalost še zdaleč ni konec, se bomo v tokratnem spomladanskem prispevku dotaknili nekoliko bolj pozitivne teme – optimizma. Ta je namreč za žrtve vojne zelo pomemben. Pomembno je, da ljudje ohranijo motivacijo in upanje v boljši jutri. V nadaljevanju bomo orisali, kaj je optimizem, kakšna je njegova vloga in kaj se zgodi, če ga je preveč. Optimizem je preprosto rečeno tendenca, da svet okoli sebe in dogodke, ki se nam zgodijo, vidimo oziroma interpretiramo kot pozitivne. Je kot posebna očala, skozi katera gledamo svet. Četudi se optimistu zgodi izrazito negativen dogodek, je prepričan, da bo pozitivna ali njegova razrešitev ali njegove posledice. Če se torej optimistu pokvari avto, bo to videl kot odlično priložnost, da razgiba svoje noge in se do svojega cilja odpravi peš. Poleg tega si bolj optimistični ljudje razloge za negativne dogodke razlagajo kot zunanje in začasne. Prepričani so, da je negativne dogodke mogoče spremeniti ali se iz njih naučiti nečesa pomembnega. Če optimist na primer ne izdela izpita, je prepričan, da je to zanj pomembna življenjska lekcija, izpit pa bo že opravil v naslednjem roku. Ljudje smo v povprečju v svojem življenju večkrat optimistični kakor pesimistični. Čim bolj smo optimistični, tem boljši je naš imunski sistem, manjša je verjetnost, da bomo zboleli za depre- sijo, in podobno.1 Optimizem ima tudi veliko prilagoditveno vrednost. Okolje okoli nas se namreč zelo intenzivno in hitro spreminja, kar od nas zahteva veliko prilagajanja. Če ne bi bili optimistični in ne bi imeli upanja, da bo prihodnost za nas dobra, bi se vdali v usodo. Upanje je bilo torej za človeštvo v preteklosti zelo pomembno2, pomagalo nam je preživeti številne strese, v katerih smo se znašli3. Na tem mestu lahko optimizem povežemo s temo vojne. Ključno je, da žrtve ohranijo upanje v boljšo prihodnost in ga uporabijo kot motivacijo za preživetje zelo krutih razmer, v katerih so se znašle. Čeprav ima optimizem prilagoditveno vrednost, pa ni dobro biti prevelik optimist1. Preveč optimistična naravnanost nam torej lahko tudi škodi. V partnerskih odnosih, na primer, lahko vodi do previsokih pričakovanj do našega partnerja. Ta jih nato ne more izpolniti, kar privede do frustracije in poslabšanja odnosa1. Prevelika mera optimizma ima celo svoje ime – optimistična pristranskost. Takšna pristranskost je lahko zelo škodljiva: zaradi prevelikega optimizma smo lahko pod pritiskom, da ves čas svet okoli sebe interpretiramo kot pozitiven. To je lahko precej naporno. Moramo si pustiti doživljati negativna čustva do nekaterih stvari, prav tako je dobro, da znamo prepoznati negativna stanja in se iz njih umakniti. Čeprav ima torej optimizem prilagoditveno funkcijo, se moramo zavedati, da jo ima tudi pesimizem. V današnjem času se nam zaradi medijev in velikokrat prevladujočega prepričanja lahko zgodi, da postanemo preveč optimistični. Velikokrat se namreč pozitivna naravnanost do sveta prav zaradi njenih pozitivnih učinkov razglaša za zdravo in blagodejno. Treba pa se je zavedati, da se velikokrat znajdemo v stanjih, ki so brezizhodna. V takšnih stanjih je učinkovitejši umik kakor pa upanje. Poleg tega se je treba zavedati, da je človeško delovanje preveč kompleksno, da bi nanj lahko tako preprosto vplivali, prav tako je treba upoštevati veliko več dejavnikov. Skratka, ne boste si življenja spremenili na bolje, če boste vsako stanje interpretirali kot pozitivno. Včasih se moramo jeziti, jokati, ko se znajdemo v slepi ulici, pa iz nje zaviti v drugo. Treba je biti tako optimističen kakor tudi pesimističen, kadar je to najbolj funkcionalno. Tudi pesimizem nas mnogokrat motivira, da kaj spremenimo, ali nas obvaruje. Če smo na primer za neki izid z majhno verjetnostjo prepričani, da se ne bo zgodil, nismo razočarani, ko se dejansko ne zgodi. Če pa morda se zgodi, smo presenečeni in še bolj zadovoljni, ker ga nismo pričakovali. Prav tako nas lahko motivira – če pričakujemo, da bodo posledice stanja slabe, nas lahko to spodbudi, da jih skušamo spremeniti. Najboljši pa sta kljub vsemu prilagodljivost in sposobnost prilagajanja na različna stanja3. V svetu se bomo najbolje znašli, če bomo vedeli, kdaj je smiselno upati, kdaj pa je bolj smiselno vreči puško v koruzo. Optimizem je torej tendenca, da svet okoli sebe pozitivno interpretiramo. Za optimiste je značilno, da si negativne dogodke razlagajo kot zunanje in začasne. Prepričani so tudi, da se bodo iz njih nečesa pomembnega naučili. Optimizem ima prilagoditveno funkcijo in nam pomaga pri soočanju s stresnimi stanji. Kljub temu nam lahko v prevelikih količinah škodi. Če smo torej optimistično pristranski, nas to lahko ohromi in negativno vpliva na naše vsakdanje funkcioniranje. V življenju bomo najbolje funkcionirali, če bomo tako optimistični kot pesimistični, odvisno od tega, kaj je v nekem stanju primernejše. Najboljšo pot bomo torej ubrali, če bomo prilagodljivi. Besedilo in foto: Zoja Anžur, psihologinja Reference 1 What is optimism? (b.d.). Psychology Today. Pridobljeno s https://www.psychologytoday.com/intl/basics/optimism 2 Matousek, M. (2022). Psychology Today. Pridobljeno s https://www.psychologytoday.com/intl/blog/the-seekers-forum/202203/the-optimism-bias 3 Murphy Paul, A. (2011). Psychology Today. Pridobljeno s https://www.psychologytoday.com/intl/articles/201111/the-uses-and-abuses-optimism-and-pessimism 26 | Odsev — Glasilo občine Trzin Divje rastline Rastlina, ki živi sto let Je okusna, obstojna, dekorativna in zmerno užitna. Je simbol lepote, poguma, bogastva in sreče. Je najbolj sezonska izbira za dekoracijo tort in sladic. To je zdravilna rastlina potonika, Paeonia sp. Največ dokazov o njenem delovanju poznamo iz japonske in kitajske tradicionalne medicine, kjer prevladuje uporaba vrste Paeonia lactiflora. V zdravilne namene se uporablja predvsem njena korenina. Uporaba v tradicionalni medicini je poznana že več kot 2000 let. Izvlečki iz korenine delujejo antioksidativno, pomirjevalno in diuretično, uporabljajo pa se predvsem kot pomirjevalno sredstvo, pri obolenjih živčevja in epilepsiji. Včasih so z njimi zdravili tudi oslovski kašelj. Danes z raziskavami odkrivajo nove učinkovine iz potonik, namenjene za razvoj novih protivnetnih zdravil in zdravil za zdravljenje avtoimunskih obolenj. V zdravilne namene so se tradicionalno uporabljali tudi cvetni listi potonike. Sušili so jih in jih zdrobljene uporabljali v čajnih mešanicah proti kašlju ter za zdravljenje hemoroidov in krčnih žil. Danes pa potoniko zasledimo predvsem v kulinariki. Če se pri krašenju tort držimo pravila, da na jedi dajemo le užitno cvetje, ki ne more škodovati niti, če ga poje otrok, so potonike dobra izbira. Znano je sicer, da se pri zaužitju velikih količin svežih potonik lahko pojavijo slabost, tresavica ali drugi znaki zastrupitve, zato je cvetje potonike v nekateri literaturi označeno celo kot strupeno. Druga literatura pravi, da potonike lahko uporabljamo kot dodatek solatam ali iz njih pripravljamo sirup. Ker učinkov ob zaužitju večjih količin ne poznamo dovolj, jih ne priporočamo za pripravo samostojnih jedi, uporabimo pa jih za krašenje sladic in pijač. So pisanih barv, zato so primerne za poročne, rojstnodnevne in poslovne dogodke. Prav tako kakor ima potonika dolgo zgodovino v tradicionalni medicini, jo ima tudi kot okrasna rastlina. Vrste so se s pomočjo človeka nenačrtno in s križanjem že od nekdaj mešale med seboj. Potonike zacvetijo v maju in juniju. Najprej cvetove odpro tiste bolj temne sorte, za njimi so na vrsti še rožnate, rumene, bele in potonike vseh vmesnih barv. Poznamo več vrst potonik in številne sorte. V Sloveniji je potoniko mogoče najti tudi divje v naravi. Na Primorskem raste navadna potonika, P. officinalis, ki ni ogrožena ali zaščitena vrsta, a ker ni pogosta, je v naravi ne nabiramo. Na vrtovih pa so kot okrasne rastline najpogostejše kitajske potonike, P. lactiflora, in njeni križanci, ki jih ne označujemo več z vrsto, ampak kar z imeni, na primer 'Bowl of Beauty' (skleda lepote). V zadnjih letih so vse bolj dostopne tudi lesnate potonike, katerih steblo oleseni, zato so višje rasti kakor zelnate potonike. Zato pa njihova življenjska doba ni prav nič krajša. Nekatere potonike lahko dočakajo celo sto let. Cena potonik je na trgu zelo različna in odvisna predvsem od zahtevnosti razmnoževanja. Nekatere je mogoče pridobiti zgolj z delitvijo, medtem ko se pri drugih ne da izogniti laboratorijskim razmeram in tkivnim kulturam. Cvetove vseh vrst potonik v kulinariki uporabljamo za krasitev sladic in pripravo pijač. Me smo jo porabile za sezonsko jagodno torto. Recept: Torta s potoniko Biskvit za torto: • • • • • • • 5 jajc 200 g sladkorja 250 g bele moke žlička pecilnega praška 100 ml sončničnega olja 100 ml rastlinskega ali kravjega mleka nastrgana pomarančna ali limonova lupina Nadev za torto: • • • • • 500 ml sladke smetana 50 g vaniljevega sladkorja ščepec soli 100 g maskarponeja 200 g jagod Cvetje za okrasitev: • cvetovi potonike Priprava: Za biskvit iz jajčnih beljakov stepemo sneg. Nato rumenjake dobro premešamo s sladkorjem ter jim dodamo presejano moko in preostale sestavine. Z lopatko premešamo do gladkega in nato primešamo še sneg. Testo zlijemo v pekač premera okoli 22 cm. Pečemo 40 minut pri 180 °C. Ko se biskvit ohladi, ga prerežemo na tretjine. Za nadev stepemo sladko smetano, pridamo sladkor in sol ter po malem dodajamo maskarpone. Biskvit namažemo s kremo, obložimo z jagodami in okrasimo s potonikami. Še več receptov iz uporabnih rastlin in cvetja najdete v knjigi Narava vedno zmaga. Anja, Tina in Katja Rebolj Foto: dr. Katja Rebolj, www.katjarebolj.com Vabilo na prireditev V četrtek, 9. junija 2022, ob 18. uri, vas vljudno vabimo v veliko telovadnico OŠ Trzin, da se nam pridružite na kulturni prireditvi z naslovom: SLOVENIJA, RADI TE IMAMO! maj 2022 Varnost v gorah Planinsko društvo Onger Trzin vas v torek, 31. maja 2022, ob 18. uri (tik pred poletno sezono zahajanja v gore) vabi na delavnico Kaj lahko storim poleti za svojo varnost v gorah?, ki bo potekala v učilnici in na strehi nad garažami Doma zaščite in reševanja na Mengeški 2A. Vabljeni tako začetniki kakor izkušeni mački. Znanja v gorah ni nikoli preveč. | 27 Eno z naravo Ocena projekta Marja – mala barja s časovne razdalje Kje smo danes, 16 mesecev pozneje? Prebivalci Trzina se boste morda spomnili, s kakšno zaskrbljenostjo so nekateri pred dobrim letom, januarja 2021, opazovali poseg v mokriščih v bližini Mlak. Ob pogledu na posekano drevje in grmovje ter ob razritih močvirnih travnikih se je pojavljalo več skrbi: po eni strani bojazen, da bi s posegom škodovali naravi, po drugi pa strah, da bi se v prostor umestila morebitna novogradnja. Po dobrem letu lahko z zadovoljstvom ugotavljamo, da nobeden od strahov ni imel stvarne podlage. Kje smo torej danes, 16 mesecev po opravljenem odstranjevanju zarasti? K oceni projekta Marja, mala barja v občini Trzin smo povabili sogovornika z Zavoda RS za varstvo narave, Petro Muhič in Matica Kozino, Občino Trzin, ki jo z odgovori zastopa višja svetovalka župana za okolje in prostor Ana Movrin, ter strokovno sodelavko občine in trzinsko naravovarstvenico Majo Brozovič, ki je bila v času del ves čas prisotna na terenu. Čeprav smo o projektu Marja v Odsevu že veliko pisali, pa se za začetek vrnimo k osnovnemu vprašanju: zakaj smo se v Trzinu sploh lotili čiščenja zarasti? »Glavni razlog za poseg v mokrišča je ohranjanje biotske raznovrstnosti, saj so v trzinskih mokriščih rastišča redkih zavarovanih in ogroženih rastlinskih in živalskih vrst, ki so predstavljene na učni poti v Mlakah. Mokrišča v Trzinu so se v zadnjih desetletjih zaraščala zaradi opuščenega kmetovanja,« je povedala Maja Brozovič. V preteklosti so lastniki manj rodovitne travnike v mokriščih kosili le enkrat na leto, poleti, ko so bila tla dovolj suha. Kot so Brozovičevi povedali nekdanji lastniki, je bilo delo precej zahtevno in nevarno zaradi ugrezanja, košnja je bila ročna, spravilo pa so opravili s konji. Travo so uporabljali predvsem za steljo, redkeje za krmo konj, saj je bila ta krma manj kakovostna. Kot je povedala Ana Movrin z Občine Trzin, je občina odkupila dobrih 4,5 hektarja mokrotnih zemljišč v Mlakah, kar so skoraj vse tovrstne površine v občini. Odkup so opravili v okviru projekta Mala barja – Marja, ki ga sofinancirata Evropska unija iz evropskega sklada za regionalni razvoj in Republika Slovenija. Cilj projekta je izboljšanje stanja bazičnih nizkih in prehodnih barij v osrednji Sloveniji in na Gorenjskem. Mokrišča pozitivno učinkujejo tudi na podnebje. To so zadrževalne površine za viške vode, kar zagotavlja večjo protipoplavno varnost v lokalnem okolju, hkrati pa pripomore k blaženju suše poleti, saj mokrišča zaradi stalne prisotnosti vlage v šotnih tleh omilijo vročino in zmanjšujejo izhlapevanje. »Gre za naravni sistem, ki ga je vredno ohranjati, saj so ponekod v urbanih središčih že začeli umetno graditi podobno delujoče ekosisteme,« je poudarila Petra Muhič z Zavoda za varstvo narave. Morda je še bolj pomembno vprašanje, kaj bi se zgodilo, če se odstranjevanja zarasti ne bi lotili. Kot je povedala Maja Brozovič, so se trzinska mokrotna zemljišča intenzivno zaraščala z grmovjem in drevjem, zato jih je ponekod že Sečnja – pogled z zahoda 28 | Odsev — Glasilo občine Trzin Odstranitev zarasti na južnem delu prekril gozd. »Če zarasti ne bi odstranili, bi se to še nadaljevalo in redke, zavarovane in ogrožene vrste bi v Trzinu za vselej izginile. Rešena mokrišča so zadnji otoki nekdanjih obsežnih mokrišč ob nekdaj poplavni Pšati, v Mlakah ter na območju industrijske cone, ki smo jih zaradi udobnega in modernega načina življenja skoraj vsa pozidali.« Redke in ogrožene rastlinske vrste, značilne za mokrišča, uspevajo izključno na odprtih površinah, v primeru zaraščanja območij pa bi izgubile svoj življenjski prostor. Poleg tega, opozarja Petra Muhič, bi se z izgubo teh ekosistemov ob večjih deževjih (ki so vedno pogostejša) dodatno povečal pritok vode v vodotoke, s tem pa bi se povečala poplavna izpostavljenost naselja. S ponovno vzpostavitvijo mokrišč smo v Trzinu pomembno pripomogli k večji biotski raznovrstnosti. Kaj to pomeni v praksi? »Zdaj že zaznavamo prve pozitivne učinke, saj so letos dvoživke kljub suši že odložile mreste v novonastale luže v mokriščih,« opisuje stanje po enem letu naravovarstvenega gospodarjenja s temi zemljišči Maja Brozovič in dodaja, da so med drugim lani poleti skupaj s strokovnjaki Zavoda RS za varstvo narave prešteli tudi prve primerke srednje rosike. Gre za redko in zavarovano barjansko mesojedo rastlino, ki nam jo je skozi svoj fotografski objektiv približal tudi naš sokrajan in njihov veliki poznavalec Jure Slatner. Tudi po njegovi zaslugi so naravovarstveniki sploh prepoznali pomen trzinskih mokrišč. »Pozitivne učinke bomo zares lahko izmerili šele po nekajletnem opazovanju,« še dodaja Brozovičeva. Kakšna dela so bila opravljena in kaj lahko na trzinskih mokriščih pričakujemo v prihodnje? Strokovno izvedbo odstranjevanja zarasti je lani januarja vodil Zavod RS za varstvo narave, izvajalo pa ga je podjetje Tisa d.o.o., izbrano z javnim razpisom. Muhičeva poudarja, da je pri izvajanju del na mokrotnih tleh treba »loviti« določen čas v letu, ko so tla suha in/ali zmrznjena. Če bi primeren čas zamudili, bi morali čakati do naslednjega primernega časa, kar pogosto pomeni eno leto, toda v Trzinu je vse potekalo po načrtu. Januarja so bila tla pomrznjena, zato pa je bila tudi škoda zaradi teptanja zemljišč in posega manjša. »Odstranilo se je drevje in gola zemljišča gozdno zmulčilo, s čimer smo v zemljišča z biomaso vnesli rodovitne snovi. Tako bodo zemljišča prerasle vlažne travniške združbe, zmanjšalo pa se bo tudi spiranje (erozija) tal,« je pojasnila poseg Maja Brozovič. Eno z naravo Ana Movrin je dodala, da so poleg odstranjevanja zarasti in mulčenja vzpostavili tudi spravilno pot za čas odstranitve zarasti, uredili pripravo zemljišč za vzpostavitev travišč (mulčenje oziroma ročna priprava) in vzdrževanje območja v tekočem letu. Finančni vložek za našteta dela je znašal približno 27.000 evrov. Kaj se mokriščem v Mlakah obeta v prihodnje? Z letošnjim letom je skrb za gospodarjenje z mokrišči prešla pod okrilje Občine Trzin, saj je ta postala njihova lastni. Občina je marca letos, ko so bila tla še zmrznjena, še enkrat izvedla gozdarsko mulčenje preostalih drevesnih panjev in druge grmovne vegetacije. Sledilo bo še travniško mulčenje, ko bodo tla ponovno zmrznjena, kar bo predvidoma v poznem jesenskem oziroma zimskem času pred sneženjem. »Na najbolj občutljivih mokriščih, kjer rastejo zavarovane rastlinske vrste, bo odstranitev panjev in novih grmovnih predrastkov potekala ročno in z veliko previdnostjo ter pod strokovnim naravovarstvenim nadzorom. Ko bomo na mokriščih izčrpali koreninske splete drevja, grmovja in odstranili invazivne tujerodne rastlinske vrste, se bodo ta zemljišča kosila enkrat letno, pozno poleti, podobno kot so z njimi kmetovali predniki in tako ohranjali biotsko raznovrstnost,« je še pojasnila Maja Brozovič. Lahko smo zadovoljni, saj je zaradi ohranjanja mokrotnih travnikov in nizkih ter prehodnih barij veliko večja verjetnost, da se v habitate na Mlakah naselijo redke, nekoč že prisotne značilne rastlinske vrste, ki jih za zdaj na območju še ne zasledimo. Prav tako obstaja verjetnost, da se živalske vrste, vezane na barja, številčno povečajo. Kot poudarjajo vsi sodelujoči, so se ves čas trajanja projekta trudili, da bi javnost kar najbolje obveščali o posegih in razlogih zanje, odzivi občanov pa kažejo, da so z opravljenim zadovoljni. »Posebno lepo sta bili sprejeti postavitev podesta in ureditev učne poti, kar nas zelo veseli,« končuje Maja Brozovič. Tanja Bricelj Foto: Maja Brozovič Mokrišča danes Praznovanje 5. svetovnega dne čebel 20. maja bomo praznovali že 5. svetovni dan čebel (SDČ), ki so ga leta 2017 razglasili Združeni narodi, in to na pobudo Republike Slovenije. S tem se je končal dolgotrajni postopek, ki se je začel leta 2014. Razglasitev je še danes eden izmed največjih diplomatskih dosežkov v samostojni Sloveniji. Prvo praznovanje svetovnega dne čebel je bilo organizirano leta 2018 v Žirovnici na Gorenjskem, kjer se je 20. maja 1734 rodil Anton Janša, največji čebelar, po katerem je bil izbran dan za praznovanje svetovnega dne čebel. Od razglasitve naprej se za praznovanje SDČ odločajo številne organizacije in različna združenja po vsem svetu. Nekatere dejavnosti, povezane s praznovanjem svetovnega dne čebel, usklajuje Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije ob sodelovanju s Čebelarsko zvezo Slovenije (ČZS), ki sta v ta namen vzpostavila delovanje spletne strani www.worldbeeday.org. Na njej so zbrane koristne informacije, povezane s praznovanjem. Na mednarodnem področju praznovanje SDČ spodbuja Organizacija za prehrano in kmetijstvo (FAO) s sedežem v Rimu, ob sodelovanju z mednarodno čebelarsko organizacijo APIMONDIA. Glavni namen SDČ ni praznovanje, ampak predvsem ozaveščanje širše javnosti: • da so čebele in drugi opraševalci izredno pomembni, • da so čebele v zadnjem obdobju na veliko področjih ogrožene, • kaj moramo kot skupnost in posamezniki narediti v prihodnosti, da bomo čebele ohranili! Nabor dejavnosti za boljše preživetje čebel: sajenje avtohtonih medovitih rastlin (seznam rastlin je dosegljiv na spletni strani ČZS); v okrasne namene (na balkonih in drugih zunanjih prostorih) sejemo, sadimo medovite rastline; ohranjamo travnike z večjo pestrostjo rastlin; setev travnikov z medonosnimi rastlinami; košnja cvetočih rastlin po cvetenju; nakup medu in drugih čebeljih pridelkov pri najbližjih čebelarjih; moralna podpora čebelarjem; odstop primerne kmetijske lokacije za začasno ali trajno namestitev čebel; zmanjšana uporaba čebelam škodljivih pesticidov; mulčenje cvetočih rastlin v sadovnjakih in vinogradih pred škropljenjem s pesticidi. Nabor ni dokončen, vseeno pa lahko vsakdo najde zamisli, kaj lahko naredi za čebele in druge opraševalce. Ob tem pa moramo še vedeti, da s tem, ko pomagamo čebelam, pomagamo tudi drugim organizmom in ne nazadnje ljudem. Čebele namreč za dober razvoj in življenje potrebujejo skoraj enake življenjske razmere kakor ljudje: čist zrak, vodo in zdravo okolje brez onesnaženosti. Takšno okolje pa je bolj zdravo za življenje ljudi. Bodimo odgovorni, varujmo okolje – in tudi sami bomo živeli v boljšem in predvsem bolj zdravem okolju! Dr. Peter Kozmus, podpredsednik svetovne čebelarske organizacije Apimondia Foto: Arhiv ČZS maj 2022 | 29 Vremenska s(e)kir(i)ca Pričakovano aprilsko vreme Da je aprilsko vreme pogosto muhasto, pojejo že ptiči na vejah in letošnje je to več kot uspešno potrdilo. Za nekatere pa so bili konec minulega meseca »muhasti« tudi volivci, čeprav imajo ti vedno (svoj) prav! Njihova udeležba na vseh treh trzinskih voliščih je bila zelo podobna končnemu državnemu odstotku – nekaj več kot 70-odstotna. Čeprav vas v tej rubriki včasih tudi malo s(e)kiramo, saj ni – kot ste lahko že večkrat brali – namenjena le vremenu, se bomo tokrat vzdržali komentarjev. Ti so minuli mesec dosegli celo občinske svetnike, verjetno tiste, ki jih bolj kot vreme zanima, kakšna vremena se obetajo Kranjcem in Kranjicam! Ženske bodo v novi zasedbi državnega zbora prevzele 36 mest od skupno 88 mandatov, v deležu pomeni to več kot 40 odstotkov. Kot zanimivost: za 88 sedežev v parlamentu se je potegovalo 1471 kandidatov, od tega 56 odstotkov moških in 44 odstotkov žensk. Lokalno pa je na 19 listah volilnega okraja Domžale 2 kandidiralo devet žensk in smo torej tudi pri nas okoli državnega povprečja. Sicer že veste, kakšno vreme se obeta, če se jih zbere več na kupu in dalj časa pridno klepetajo, menda pa velja to samo, kadar paberkujejo na prostem ... Za nami je torej tudi april – osrednji mesec meteorološke pomladi. Najkrajša in najprimernejša oznaka zanj bi bila, da je bil ravno prav muhast, v splošnem celo malenkost hladnejši, kakor smo vajeni, a vendarle še v okviru odstopanja v eno ali drugo smer. Takšni odkloni veljajo za pričakovane, enako oziroma normalno pa je potemtakem tudi vreme. Padavin je bilo za okrog desetino več od dolgoletnega povprečja, zato pa nam je sonce svetilo kar četrtino več časa, kakor bi pričakovali. Za marsikoga je bil, tudi ne glede na vreme, najbolj sončni dan zadnji ponedeljek v mesecu, ko so bili znani volilni rezultati. Po mesečni statistiki temperature zraka in višine padavin je bil letošnji april na ravni države najbolj podoben aprilu leta 1986, ki je bil nekoliko toplejši in bolj suh, ter aprilom v letih 2001, 1975 in 1988, ki so bili hladnejši in bolj suhi, in aprilu leta 1996, ki je bil toplejši in bolj namočen. Seveda pa se je potek vremena med aprili omenjenih let razlikoval. V prvi polovici letošnjega aprila je temperatura zraka še precej nihala, a ni zdrsnila pod ledišče. Spomnimo – marca smo zabeležili kar 20 takih hladnih dni; po drugi strani pa smo 14. aprila zabeležili en sam samcat topel dan, ko najvišja dnevna temperatura zraka preseže 25 stopinj Celzija. Površje in prst sta se le počasi segrevala, enako je bilo tudi z rastlinami, ki niso prehitevale s cvetenjem kakor lani. Predvsem smo se izognili zmrzali in pozebi, ki nam jo v zadnjem desetletju tako rada zagodeta! Sicer rahlo podpovprečno količino padavin smo pridelali zlasti v zadnji, tretji dekadi meseca. Najbolj moker je bil zadnji dan prvomajskih praznikov (že pred desetletjem so nam »grozili«, da nam ga bodo vzeli). Več kot polovica aprilskih dni je bila s padavinami, ki pa nikoli niso presegle 20-milimetrskega dnevnega praga. Na letni ravni smo že presegli 200 litrov padavin na kvadratni meter, kar je precej manj od dolgoletnega povprečja. Od šestdesetih let prejšnjega stoletja povprečna višina padavin aprila na ravni države pada. Linearno gibanje v tem obdobju znaša –6 %/desetletje in je statistično značilno. V tem tisočletju je bilo 12 aprilov nad in deset s kazalnikom padavin pod vrednostjo dolgoletnega povprečja. Upajmo, da bo majska moča dovoljšna, da se nam poleti ne bo treba ubadati s posledicami suše. Tako ali tako se bomo z vročino in njenimi posledicami, saj še pomnite lansko, vse poletje po kloru dišečo pitno vodo? Naj vas spomnimo še na nekaj – v začetku aprila smo zabeležili dan s snegom; v resnici je na tleh obležal le nekaj ur. Nekaj dni smo imeli tudi slano; temperature zraka sredi pomladi so namreč pri tleh dosti nižje kakor na dveh metrih, kjer so merilne naprave vremenskih postaj. Pet dni je bilo (vsaj deloma) meglenih. So nam pa skoraj ves mesec prodajali meglo na predvolilnih shodih in soočenjih. Ali se bo ta razkadila ali pa bo vztrajala dlje, bo hitro jasno, do takrat pa v zadnjem spomladanskem mesecu uživajte na polno, dokler še lahko. To obdobje in še nekaj naslednjih mesecev bo ključnih. Seveda se tole nanaša na vreme, pa ja niste pomislili na kaj drugega? Besedilo in foto: Miha Pavšek VREMENSKA POSTAJA OŠ TRZIN (april 2022) Kazalnik Podatek Datum/niz Ura/obdobje Povprečna temperatura zraka (°C) 9,9 1.–30. 4. mesec Najvišja temperatura zraka (°C) 25,7 14. 4. 16.50 Najnižja temperatura zraka (°C) 0,7 10. 4. 2.01 Največja dnevna T amplituda (razlika maks./min. T, v °C) 21,0 (25,7/4,7) 14. 4. 0.00–24.00 Število dni s padavinami ≥ 0,2 / ≥ 2 / ≥ 20 mm) 16 / 7 / 0 1.–30. 4. mesec Št. hladnih/toplih dni (min./maks.T zraka ≤ 0 / ≥ 25 °C) 0/1 1.–30. 4. mesec Največja dnevna količina padavin (mm) 18,5 9. 4. 0.00–24.00 Mesečna količina padavin (mm/h) 84,1 1.–30. 4. mesec Količina padavin v letu 2022 (mm) 192 1.1.–30. 4. štirimesečje Najvišja hitrost vetra (km/h) / smer 46,7 / JJV 7. 4. 16.55 Izbrani meteorološki podatki za Trzin za april 2022; celoten arhiv je dostopen na spletnem naslovu http://trzin.zevs.si/text.php?report=NOA A /NOA A -2022-03.txt. Vir: Vremenska postaja OŠ Trzin (CZ Trzin). 30 | Odsev — Glasilo občine Trzin Oglasi www.lekarnaljubljana.si Veljavnost od 21. 4. do 6. 6. 2022 MAGNEZIJ 300 MG Prehransko dopolnilo z magnezijem z okusom pomaranče, s sladili, 20 šumečih tablet. Prehransko dopolnilo ni nadomestilo za uravnoteženo in raznovrstno prehrano. Prehransko dopolnilo ni nadomestilo za uravnoteženo in raznovrstno prehrano. redna cena: 7,19 cena s Kartico zvestobe redna cena: 3,53 € cena s Kartico zvestobe 2,82 € 20 % MALČEK NEGOVALNA KREMA 2,38 € 1 20 % Medicinski pripomoček. SILVER CARE Zobne ščetke za otroke. Na voljo zobne ščetke 6-36 mesecev, 2-6 let in 7-12 let. 2po0pust tz % a ime i k e K ar tn os redna cena: 2,97 € cena s Kartico zvestobe POPUST: u go dn Z mandljevim oljem in izvlečkom prave kamilice je namenjena vsakodnevni negi občutljive otroške kože. 50 ml. Izdelano v Galenskem laboratoriju Lekarne Ljubljana. 1 a ime i k e K ar tn ALOE VERA X2, ALOE INTIMNI GEL S prebiotiki, probiotiki, hialuronsko kislino, oljem čajevca, izvlečkom grenivke in muškatne kadulje, 80 ml. redna cena: 10,90 € cena s Kartico zvestobe POPUST: 8,72 € 20 % Za več informacij prelistajte nov katalog ugodnosti ali nas pokličite 2 POPUST: 20 % na brezplačno telefonsko številko 080 71 17! Cene s popustom iz ZDRAVO - kataloga ugodnosti veljajo v enotah Lekarne Ljubljana, specializiranih prodajalnah LL VIVA (v okviru razpoložljivega asortimana) in v Spletni Lekarni Ljubljana na www.lekarnaljubljana.si izključno ob predložitvi Kartice zvestobe Lekarne Ljubljana ter zahtevanega števila jabolk zvestobe, sicer veljajo redne cene. Slike so simbolične, popusti se ne seštevajo. Ponudba velja od 21. 4. do 6. 6. 2022 oz. do prodaje zalog. plačan oglas POPUST: e z ves tobe 2 2po0pu%st tz Toplota se enakomerno razporedi v globino telesa, kar pomaga blažiti bolečine v mišicah in sklepih. tic € 5,75 € THERMO THERAPY NASTAVLJIV TRAK PRI BOLEČINAH V VRATU IN HRBTU os Prehransko dopolnilo z vitamini skupine B v obliki žvečljivih tablet, z okusom pomaranče, s sladkorjem, 60 žvečljivih tablet. u go dn B-KOMPLEKS tic izbrano iz kataloga ugodnosti e z ves tobe Male skrivnosti večne mladosti. plačan oglas ALU OGRAJA maj 2022 plačan oglas plačan oglas PVC OGRAJA | 31 Oglasi RENAULT E-TECH HIBRIDI že za 169 € na mesec* 5 let podaljšanega jamstva** 8 let jamstva na baterijo *Mesečni obrok velja za model Renault CLIO evolution E-Tech 145 hibrid in začetno maloprodajno ceno 19.990 €, ki že vsebuje redni popust v višini 500 € ter dodatni Fleski popust v višini 400 €, ki velja ob nakupu z Renault Financial Services. Informativni izračun je narejen na dan 22. 3. 2022. Informativni izračun za skupni znesek kredita v višini 6.018,33 € je narejen za dobo odplačila 48 mesecev in upošteva nespremenljivo obrestno mero 4,49 % in polog v višini 5.475,92 €. EOM je 5,80 % in se lahko spremeni, če se spremeni katerikoli element v izračunu. Kreditojemalec vrne kredit v 48 mesečnih obrokih v višini 169,00 € in z zadnjim povišanim obrokom v višini 8.495,75 €. Skupna finančna obveznost, ki jo mora odplačati kreditojemalec, brez vštetega vplačanega pologa, znaša 17.095,39 €, od tega znašata zavarovalna premija 197,36 € in strošek odobritve kredita 290,28 €. Fleksi akcija je pogojena s sklenitvijo obveznega in osnovnega kasko zavarovanja vozila za celotno dobo financiranja pri eni izmed slovenskih zavarovalnic. Kupec lahko ob koncu financiranja izkoristi možnost prodaje vozila koncesionarju, ki mu je prodal vozilo, po vnaprej določenih pogojih. Velja ob nakupu z Renault Financial Services. **Ob nakupu vozila z Renault Financial Services kupec prejme brezplačno podaljšano jamstvo (5 let ali 100.000 km, karkoli se zgodi prej). Navedena maloprodajna cena (MPC) je neobvezujoča priporočena cena in vključuje 22-odstotni DDV in DMV. Poraba pri mešanem ciklu: 4,1-5,2 l/100 km. Emisije CO2: 93-118 g/km. Emisijska stopnja: EURO6DFULL. Emisija NOx: 0,0023-0,0061 g/km. Vrednosti meritev porabe in emisij ustrezajo standardu meritev WLTP. Ogljikov dioksid (CO2) je najpomembnejši toplogredni plin, ki povzroča globalno segrevanje. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM10 in PM2,5 ter dušikovih oksidov. Pridržujemo si pravico do napak. Več informacij o ponudbi, nakupu in pogojih nakupa je na voljo na renault.si. Slika je simbolna. Renault Nissan Slovenija d. o. o., Dunajska 22, 1000 Ljubljana. Renault priporoča renault.si plačan oglas Avtohiša in njeno uradno ime naslov trgovca Delovni čas: Vrtni center Gašperlin, Moste pri Komendi pon. - pet.: 8.00 do 19.00, sob.: 8.00 - 17.00 plačan oglas Vrtni center Gašperlin, Ljubljana, Dolgi Most pon. - pet.: 8.00 do 19.00, sob.: 8.00 - 17.00 32 | Odsev — Glasilo občine Trzin