Glas Naroda List slovenskih delavcev v c>4meriki The f*rst Slovenic E>aily~ in the United States. Issued every day~ except Sundays and Holidays. ; l»ptwWr «1, 1903, a* Fort Otic* at Maw York, X. T, udtr tU« Act «f •I Mutt S, 1S79. NO. 170. — ŠTEV. 170. NEW YORK, SATURDAY, JULY 21, 1906. — V SOBOTO, 21. MALEGA SRPANA, 1906. TELEFON PISARNE: 1279 RECTOR. VOLUME XIV. — LETNIK XIV. Razstrelba dinamita. Posledice zločinov. V ASHLANDU, WIS., PRIPETILA SE JE V TOVARNI ATLANTIC DYNAMITE COMPANY SLUČAJNO RAZSTRELBA. V Scrantonu, Pa., so nepoznani zlo- činci pognali Hollisterjevo prodaj alnico v zrak. NAPADALCI UŠLL Ashl: Atlanti oddal je perila & namila. razst rel ža 1 date \V I'V tan tu 20. julija. V tovarni lite Company, Iktera j« kakih 7 milj, pri--raj zoj>et razstrelba di-pa ni bila tako jaka. •_'a tofrku. Po zadnej c*s diiiamit, kteri je le- -ali in era shra- nil pri »tel trava v ta dina-bližini Trust za pivo. Sedemnajst NEWYORSKE PIVOVARNE SO SE ZDRUŽILE IN USTANOVILE NAJVEČJO TAKO KOMBINACIJO NA SVETU. Trust bode kontroliral večino newyor-ških gostilničarjev. 2,300,000 VELIKIH SODOV NA LETO. Pred par meseci ustanovljeni pivo-varski trust v New Yodkiu, oziroma The Breweries Bond & Security Co. je podpisala popixlbe z desetimi pivovarnami in sklenila, toda ne še pod- Mirovna konferenca. Guatemala in Salvador. MIROVNI KOMISARJI SREDNJEAMERIŠKIH REPUBLIK ZBORUJEJO NA MARBLE-HEAD. Tudi ameriški poslanik Merry prisostvuje zborovanju. VOJNA KANČANA? Nemiri v Mexico. Pričakovati je vstajo. V DRŽAVI SONORI SE BAJE DNE NAJVAŽNEJŠI VSTAŠI IN NJI Vstaja na Filipinih. Sedaj je "končana". Washington, 20. julija. Poveljnik križarke Zjedinjenih držav Marble-liead, kapitan Mulligan, brzojavlja mornaričnemu oddelku, da je imeno-vaan križarka z mirovnimi komisarji republik Guatemala in San Salvador pihala pogodbe s 7 nadaljnimi takimi iz San Jose, Guatemala, on stran tromiljske meje na prosto morje, k je i' se prične mirovna ikonfe- bliž Ime mog maji v1>eni les in razni deli strojev so i po 2'>00 čevljev v zrak. ■aruton. Pa.. 20. julija. Trgovina e IIolHster & Rewman je zletela v. kajti v prctdajalnici se je v mi-not-i pripetila dinanntna raz-a. Nad prod a j alnico stanujoča tva je popadala iz postelj in tudi e hiše so izdatno poškodovane, nana prodaja'ttiiea je last pre-re družbe in d mami tn i napad je že izvršil kak delavec iz osvete. DOLGOVI REPUBLIKE SAN DO MINGO. podjetji. Ko bode trust popolen, po tem bode zvaril vsako leto najmanj po 2,300.000 velikanskih sodov pive in .bode tako ~~dietje te vrste na svetu. Trust se je ustanovil v dveh oddelkih (Ain B). kterili vsaki bode imel jednaki kapital in jednake del<» vsega. Oddelek "A" se razlikuje od "B le v tem, da bode izdal za .$7,500,000 ibondov. medtem ko izda "P>" bondov za $8,000.000. Oddelek "A', kteri je že popolen, kontrolira nad 2000 new-yorških gostilničarjev. Iv temu spadajo naslednje pivovarne : Consumers, Central. Ebling, India Wharf, Welz & Zerweck, Frank in IlafTen. Ikmdi to kombinacije nosijo po G odstotkov. Raztm tega izda trust | še za $0.000,000 prednostnih in za j ^ i.000,000 navadnih delnic. Ilipo-UlVa določa, da so na račun bondov plača vsako leto po $75,000. Način, po kterem bode republika po- j ravnala dolgove. \V Finlayev komet. Geneva, X. Y., 20. jul. Takozvani Finlayev komet so včeraj opazili na Smithovom observatoriju. Ivomet se premika jnn'asi j>i"i>ti severoizttoku. Videti _ra j«' za sedaj le s pomočjo te-kopa. Toda v >eptembru, ko se pri-ža snlneu. !*>de l*dj razsvetljen. Umrl — vsled sinovega napada. Globe Trotter. I i;: <-.-->. i al., 19. jul. Semkaj jc do-pel Xirii da- Georgia«, ro-dom ti! k, kt-^ri potuje pež kr<-g sveta. V San Franc -<-<> je dospel iz Avstralijo. vati je pr..-e; dne 17. novembra 1 • ? v Kr.i 'tO i j«- do sedaj prehodil 30,0liingti'!i, 'JO. jtil. Trgovinski oddelek na>c vlade naznanja, da znaša vrednost inozemske trgovine Zjed. držav (uvozne in izvozne) v minolem poslovnem letu $2,970,000,000. Ako tej svoti prištejemo še trgovino s Puerto Rico in Hawaii, potem znaša naša trgovina v minolem letu tri milijarde dolarjev. Uvoz in izvoz sta zelo narasla. Lakote umrl. Nek nepoznani mož je včeraj zvečer v Mulbery Band parku v New Yorku padel mrtev na tla bas pred nekim policajem. Jedino, kar je o nesrečniku znano, je to, da stanuje njegova mati na iztočnej 4. ulici in da je bil pokoj nik na potu k njej. Dr. Bryant, kteri je dognal njegovo smrt, izjavlja, da je nesrečnik umrl vsled lakote. Denarje v staro domovino pošiljam«: za $ 20.50 ............ 100 kron, za 9 40.90 ............ 200 kron, za $ 204.00 ............ 1000 kron, za $1020.00 ............ 5000 kron. Poštarina je všteta pri teh vsotah. Doma se nakazane vsote popolnoma izplačajo brez vinarja odbitka. Naše denarne pošiljatve izplačuje c.kr. postni hranilni urad v 11. d» 12. dneh. Denarje nam poslati je najprilič-neje do $25.00 v gotovini v priporočenem ali registrovanem pismu, večje zneske po Domestic Postal Money Order ali pa New York Bank Draft. PRANK SAKSER, 109 Greenwich Street, New Y«rk. 6104 St. Clair Ave. N.E. Cleveland, 0. < - sir >M*hinner, o kterem -mo v *-• Xano'ia"" ]->r... ali. da ga je ego* aaftai an minolo sredo s steklom »bodel, je v<"i-raj umrl v harlem-bolnici. Oče in nn sta se sprla v -i sinove ljubice Klare Lazarus. Prepir se je končal z imenovanim napadom. S:;i se l)ode moral sedaj zagovarjati radi umora. Parnik America dospel v New York. Parnik America od Faber Line, o kterem smo poročali, da se je na potu iz Marseille v Xew York izgubil, dospel je minoli četrtek v našo luko. Y New York bi moral priti že dne 15. junija. Xa parniku je bilo 115 j»otni-kov. kteri so po narodnosti Grki, A-sirei in Italijani, kteri se pritožujejo radi prestanih muk, viharjev in "last but not least" radi slabe hrane,* ktero so dobivali na potu. Mornarični dezerterji. Norwich, Conn., 20. jul. Danes zjutraj začulo je moštvo parnika Chelsea« ob Goshen liiffu blizo tukajšnje luke klice na pomoč. Kadi tega so spustili čoln v morje in našli v vodi mornarja vojne mornarice M. Blakeja. Slednji je pripovedoval, da so on in še šest drugih mornarjev o polunoči skočili raz krov oklopnice New Jersey in da so hoteli plavati na kopno. Blakeja so v vodi prijeli krči in se je za nekaj časa onesvestil, toda rešilni pas ga je držal nad vodo. Potem je kričal na pomoč. Mornarja so izročili policiji. Xjegovih šest tovarišev niso našli. Toži, ker so mu v strahu osiveli lasje. ( incinnati, O., 20. jul. Trgovski po-tovalec Dan McCarthy, kteri je bil nedavno povodom neke nezgode na železnici ranjen, vsled česar so mu v strahu Ia*je osiveli in oči oslabele, je vložil tožbo proti Chicago, Roek Island &.Pacific železnici, tožbo za plačilo odškodnine. renca. San Salvador, 20. julija. V spremstvu salva dotikih komisarjev se je odpeljal poslanik Zjedinjenih držav, Merry, z ekspresnim vlakom v Aja-cutlo. Guatemalski .komisarji z mehi-kanskim poslanikom serior Frederico Gamboa, vkrcajo se v San Jose na križarko Marblehead. Ivonferenea se vrši devet milj daleč od obrežja. Y bitlki, ki se je vršila minoli to rek, so salvadorske čete zasedle E1 Poste Gigante, Clonar, Coyotillo in Las Margeritas, ktere pozicije so vse na guatemalskem ozemlju. Guatemal-?ka vojska je popolnoma poražena in je bežala v popolnem neredu. Washington, 20. julija. Poslanik Zjedinjenih držav v Guateinali. Combs se je vrnil iz Guatemala Ciudad. Mestne ledenice v Detroit. Detroit, Mich., 20. jul. Mayor Geo. P. Codd naznanja, da namerava ustanoviti mestne prodajalmce ledu, v kterili bodo meščani dobivali led po izvirnih cenah. Mestna tovarna za led v Mt. Vernon. Mt. Yernon, X. Y., 20. jul. Mayor Brush sklenil je danes z De La Yerge Machinery Co. v Xew Yorku pogodbo za /gradnjo mestne tovarne za led. Tovarna bode veljala kacih $50,000 in bode izdelala vsaki dan 50 ton ledu. Z«-m: j išče. na kterem bode stala tovarna. še ni določeno, toda z izdelovanjem ledu bodo pričeli G0 dni potem, ko pricno graditi tovarno. Tovarn o bode mesto zgradilo radi tega, ker se meščani neprestano pritožujejo, da ne morejo nikjer dobaviti potrebnega ledu, vsled česar se jestvine vedno pokvarijo. $1 za 12urno delo. Albany, X. Y., 20. jul. Včeraj zvečer pričeli so tukaj štrajkati kopisti, kteri izdelujejo imenik lastnikov polic za mednarodni odbor polic. Pisarji so dobili za 1000 imen knežje plačilo po $1. Toda tudi to se je dozdevalo zavarovalnim goljufom preveč, kajti predvčerajšnjim so poslali iz New Yorka 40 mož, ki naj pišejo tisoč imen za S5c- Slednjim so dejali, da tllahko" zaslužijo po $3 na dan. Pri-šedši na lice mesta so pa pronašli, da zamorejo k večjem vsaki dan napisati le po tisoč imen, tako, da niti $1 ne morejo zaslužiti. Razun tega morajo delati po 12 ur na dan. Mnogo pisarjev je naprosilo tukajšnje mesto, da jih pošlje nazaj v New York. 16. SEPTEMBRA PRIČNE VSTAJA ALI SAJ DEMONSTRACIJE. Nemiri bodo naperjeni v prve j vrsti proti inozemcem. IZGNAN JE INOZEMCEV. El Paso, Texas, 21. julija. Go verne r mehikanske države So nore, Rafaele Isabel, peljal se je danes skozi tukajšnje mesto v Mexico Ciudad, da se posvetuje s predsednikom Diazom glede odredb proti vstaji, ktero je pričakovati dne IG. septembra. Imenovanega dne nameravajo domačini prirediti velike demonstracije proti inozemcem. Liga mehikanskih železničarjev že sedaj neumorno agituje proti inozemcem. Državljane Zjedinjenih držav, Angleže, Francoze in druge tujce, kteri so vsiužbeni pri železnicah in rudnikih. nameravajo imenovanega dne izgnati iz dežele. Predsednik Diaz pozval je k sebi vse governerje, da se posvetuje z njimi glede korakov, ktere ima vlada ukreniti proti temu gibanju. V Sonori je pričakovati največjih nemirov, ker se tam duhovi še niso pomirili radi zadnjih nemirov v Cananeji. H O VI VODJE NA OTOKU t LUZONU SO SE UD ALI. Toda vodja Felipe Salvador se se ni udal in radi tega o pacifi-kaciji ni govora. URADNO POROČILO. Iz Avstro-Ogrske. Washington, 21. julija. Generalni governer na Filipinih brzojavlja iu-zularnemu oddelku: ' * Maceario Sakay in Francisco Car-reon, takozvani predsednik in podpredsednik filipinske republike, Leon Yillafuerte, vsi vstaški vodje, kteri so vznemirjali prebivalstvo na Luzonu, zlasti pa okraje Rizal in Laguna, generali Julian Montalon, Lufcian Deve-ga in Benito Natividad, kakor tudi razni pod vodje so se udali in sedaj so jih dovedli v Manilo, da jih sodijo. Za njihovo vjetje oziroma pre podajo se je zahvaliti Harry H. Band-holtsu in Dominador Gomezu. Xa otoku Cebu se je governer ju Osmenu posrečilo iz poslovat i prepo-dajo vseh tamošnjik vstašev, kteri so izročili orožje. Xa otoku Luzon sedaj baje ni vstašev, izimši vodje Felipe Salvadorja in njegovih fanatičnih čet." Fiasko "kadetov". Razne novosti "Proklamacija ljudstvu". iz inozemstva, PRIČAKOVANA PROKLAMACIJA DUME GLEDE AGRARNEGA VPRAŠANJA NE BODE OBJAVLJENA. Ugled ustavnih demokratov je zelo oškodovan. — Garde so zasedle petrogradske ulice. MIR. intrige. AVSTRIJSKI NEMCI SO SE ZDRUŽILI V ŠKODO ČEŠKE. SPORAZUM S ČEHI JE SKORAJ NEMOGOČ. Ministerski predsednik Beck predlaga sklenitev kompromisa. ČEŠKA VEČINA ženo, otroke lo si namenjen J \ ali pa sorodnike ter prijatelje v Ameriko vzeti, pi5i za pojasnila in vožne cene na: FRANK SAKSER, 109 Greenwich St, New York, N. Y, ker tu bodeš najpošteneje in najbolje postreien. Fr. Sakscr je priznani zastopnik vseh im-pitnih parobrodnih druiv OPROSTITEV PIJANSTVU. K nekemu sodniku dovedli so nekega moža, kteri je kalil mir v gostilni. Sodnik ga je vprašal, čemu je prišel v gostilno rano zjutraj in obtoženec mu je odvrnil, da čuti vsako jutro bolečine v želodcu, ne da bi vedel o vzroku te bolezni. Kakor hitro pa zavžije par čašic žganja, potem lahko dela. Sodnik mu je priporočil, naj obišče kakega dobrega zdravnika, a mi bi mu priporočili, da poskusi Trinerjevo grenko vino, ktero bode gotovo pomagalo njegovim prebaval-nim organom. Ako se to vino vživa po navodilih, potem prav gotovo uredi prebavanje, očisti kri in ojači mišičevje. V vročem letnem času ni na svetu sredstva, ktero bi se zamoglo primerjati s Trinerjevim ameriškim grenkim vinom, čegar vgpehi so mož in zdravje. V lekarnah. Jos. Triner, 799 So. Ashland Ave., Chieago, HL Dunajj, 21. julija. Ministerski pred ediiik Be^'c se -dan za dnevom posvetuje z vod .mi političnih strank, da bi preprečil p.-.rečo ministersko krizo. S{ ranim m t Cehi in Xeinei glede razdelitve p -lanskih mandatov je najbiv.e neni^goi-. Minisierski j rei.-ednik Becfi predlaga, di: se da Nemcem na Češkem 55 in Čelitm 75 m and a lov. To predla kot kompromis, za kterega se pa ni jedna stranka ne zmeni. Xemci so se sedaj prori Čehom združili, da bi jim po možnosti Škodovali, toda Cehi bodo brezdvomno skrbeli za to, da se kaj tacega ne bode zgodilo. Umor v New Rochelle. New Rochelle, N. Y., 20. jul. Dva italijanska briganta sta včeraj zjutraj ustrelila Italijana Donato Zarillo, ko je šel po ulici s svojim bratom Toma-som. Tudi slednji je nevarno ranjen, vendar pa bode okreval. Napadalca sta bežala v gozd, kjer ju je policija ves dan brezvspešno iskala. Donato je pred mesecem dni v razgovoru s prijatelji dejal, da so člani organizacije La mano nera" strahopetni in tako so ga najbrže člani iste organizacije ustrelili. To je že šesti umor med Italijani v countyju "Westchester tekom jednega meseca. Srčna mati. Maiden, Mass., 20. jul. Gospa Louis Cohenova in njen 51etni sin sta včeraj pri požaru tenementne hiše, v kterej stanuje Cohenova rodbina, zgorela. Mati je pred svojo smrtjo rešila tri otroke. Ko je pričelo goreti, hitela je mati raz ulico v hišo, ki je bila polna dima in je troje svojih otrok, jednega za drugim izročila sosedom na rešilne lestve. Nato je odšla še enkrat v goreče stanovanje, da reši svojega najmlajšega sina. Od tedaj naprej jo ni nihče več videl in ko so požar pogasili, našli so mater in sina mrtva. Požar je napravil za $3000 škode. Premalo otrok. Boston, Mass., 20. jul. Massachu-settske žene imajo manj otrok, kot so jih imele njih matere. To priznava zdaj celo Charles Felton Pidgin, načelnik urada za ljudsko štetje v svojem poročilu o novorojencih. Vendar pa še zdaj nasprotuje poročilu državnega cenzusa, da je v državi Massachusetts najmanj otrok. Ta državni census sešteje žene in deli s številom otrok. On računa na tisoč žensk 347 otrok, ktero število dobi na prej imenovani način. Pidgin pa pravi, da je ta način štetja napačen in se mora praviloma šteti le omožene ženske. On je prišel do tega. da ima 1000 žena 3958 nad pet let starih otrok. Tukaj rojene mater-1 imajo za 57:17 odstotkov manj otrok, kot so jih imele njih matere; v inozemstvu rojene matere pa imajo le za 37:GS odstotkov manj otrok kot njih matere. V inozemstvu rojene ženske imajo torej več otrok, kakor tukajšnje; pomisliti pa moramo, da umre od takih mater dvakrat več otrok kot od tukajšnjih. Osveta ostavlj enega ljubimca. Kansas City, Mo., 21. jul. Na višini nad tovornim kolodvorom našli so včeraj zjutraj Berto Bowlinovo in F. Kerna nezavestna in ranjena. Policija je dognala, da je neki Albert Crone, kteri je dekleta snubil, izvršil napad na zaljubljeni parček. Croneja so zaprli. Vročina v Washingtonu. Včeraj je vladala v Washingtonu taka vročina, da se je onesvestilo 10 osob, ktere so morali prepeljati v razne bolnice. Toplomer je kazal v senci 91 stopinj. Smrtni padec. Pittsburg, Pa., 20. jul. Danes zjutraj je padla šivilja Ida Farmerlie, stara 18 let iz jednajstega nadstropja v zračno cev in se na mestu ubila. Dekle je šlo na elevator, a ji je spodrsnilo, da je padla. Sodelavke so se tako prestrašile, da jih je padlo več v ome-dlevico. Zahtevajo vsestransko moč. "Washington, 20. jul. Naseluiški urad v Bostonu potrebuje tolmača, ki govori gladko grško, bulgarsko, slavonsko (?), potem rumunsko, judovsko in portugalsko. Kdor zna to, vstopi lahko v državno službo, kjer dobi za vse te zmožnosti — $1000 na leto plače. Zgubljeni vagoni. Dva vagona, naložena s čevlji in novimi oblekami, sta se na potu iz Chi-caga v San Francisco že pred mesecem dni zgubila, ne da bi ju zamogli najti. Petrograd, 21. jul. Dolenja zbomiea je adreso na ljudstvo glede agrarnega vprašanja popolnoma opustila, kajti ustavni demokratje so se te stvari docela naveličali. Profesor Milukov in drugi vodje ustavnih demokratov so danes poudarjali, da proklamacija v tebničnem smislu ni naslovljena na ljudstvo, in da jo je smatrati le kot izjavo", ktera ni na koga naslovljena in torej nikomur ne hasni. S tem se je ugled ustavnih demokratov zelo pomanjšal in oni sami priznavajo,, da se iz njihovih vrst ne ustanovi ustavno ministerstvo, kajti glasovanje za proklamacijo je dokazalo, da so ustavni demokratje v zbornici v manjšini in da so preslabi za kontrolo položaja. Profesor Milukov izjavlja, da ni pričakovati, da bi vlada razpustila parlament. Petrograd, 21. jul. Yesti o razpustu dume in ustanovitve diktature so neresnične. Prebivalstvo je bilo včeraj nekoliko vznemirjeno, ker so prišli gardni polki iz Krasnega sela v Petrograd. Tudi se je zvedelo, da so pozvani polkovniki semenovskega, gardne-ga huzarskega, izma j lovskega, pavlov-skega in preobraženskega polka v glavni stan vojnega poveljuištva v Petrograd, kjer so dobili potrebna navodila za razvrstitev njihovih polkov v slučaju izgredov. Sedanji položaj bode še dalj časa trajal. t<»da dvorna stranka zahteva, da se parlament kot središče revoluci-jonarne propagande razpusti, in sicer čim preje tem bolje. Y tavričeskej palači prevladuje pesimizem. dasiravno so poslanci prepričani, da vlada ne bode razpustila du me. — Policija je časopisju zabranila objaviti proklamacijo dume, naslovljeno prebivalstvu glede agrarnega vprašanja. ker so take objave, kakor tudi proklamacija sama, protiustavne. Ysled takega postopanja proti časopisju, prišlo je včeraj do nemirov. Množica je na Stoznosenskem Prospektu napadla policijo s kamenjem. Kmalo so pa prišle na lice mesta konjiške patrulje, ktere so napravile zopet mir s tem, da so vojaki dvakrat ustrelili v zrak. Odesa. 21. jul. Generalni guberna-tor Kaulbars je izdal odredbo, ktera določa, da morajo vsi štrajkujoči de-lavpr dne 23. t. m. zopet pričeti z delom, ker inače jih pošlje vlada v pro-gnanstvo. Štrajkujoči obrežni delavci so radi tega danes pričeli z delom in drugi delavci končajo jutri s štrajkom. Samara, 21. jul. Iz Syzrana v Sim-birskej guberniji se poroča, da je mesto v razvalinah, da je več sto prebivalcev zgorelo in da so ljudje več moških, kteri so na sumu, da so mesto zažgali, linčali. Od ,tukaj in Sa^atova so poslali v Syzran živila; 35,000 ljudi je tam brez domovja in potrebščin. Moskva, 20. jul. "Ruskoje Slovo" objavlja brzojavko, ktera naznanja, da sta se te dni bivši ministerski predsednik grof Witte in minister notranjih zadev, Durnovo, v Genevi, Švica, posvetovala, na kar se je Witte pripravil na odpotovanje v Petrograd. Petrograd, 20. jun. Komisija, ktera preiskuje prepodajo Port Arturja, je s svojim delom končala in priporoča, da se poveljnika imenovane ruske trdnjave, generala Steselja odslovi iz vojske in ustreli; generala Foka, ki je poveljeval 4. iztočnjesibirsko divizijo, izloči iz vojske in obsodi za jed-no leto v prisilno delo; general Reis naj se izloči in pošlje v pregnanstvo, admiralu "Aleksejevu in generalu Smirnovu naj se izreče ukor. Formelno sodno postopanje proti tem častnikom se v kratkem pridne. DREYFUS POSTANE VITEZ ČASTNE LEGIJE. — JAPONSKA VLADA JE KUPILA ŠEST ŽELEZNIC. Velik požar v Yokohami; nad 1000 hiš zgorelo. PAPEŽ NEVARNO BOLAN. Raznoterosti Paris, 21. julija. Odbor vitezov častne legije je jednojrlasn.. sklenil, da se major l)re>t'i;> im vladinem predlogu odlikuje s kruVm < : stne gije. Isti mlbor je tudi -k enil. da se ta križ ne podeli t rag- din., i Sari Bernhard. Tokio, JapomLa. 21. j dija. .1 ,i-ska vlada je sklenila kupit i At-st železnic na Japonskem za skupno ceno $125,000,000 potom 5rcti. Skoda znaša $1,250,000. Velike količine gorečega žganja se razlijajo po bližnjih ulicah. KRETANJE PAŠNIKOV. Dospeli to: Mississippi 20. julija iz Antwerpena (že poročano) s 1G22 potniki. Patricia 20. julija iz Hamburga z 916 potniki. La I* rovence 20. jidija iz Ilavre s 1123 potniki. Despeti imajo: Furnessia iz Glasgow a. Bremen iz Bremena. Georgic iz Liverpoola. Patricia iz Hamburga. La Provence iz Havre. Cedric iz Liverpoola. Etruria iz Liverpoola. Carpathia iz Relke. Caledonia iz C-asgowa. Smolensk iz Libave. Vaderland iz Antwerpena. Cevic iz Liverpoola. New York iz Southamptona. Kronprinz "Wilhelm iz Bremena. Carmania iz Liverpoola. Franeesca iz Trsta. Potsdam iz Rotterdama. Odpluli so: Campania 21. julija v Liverpool. Furnessia 21. julija v Glasgow. Batavia 21. julija v Hamburg. Odpluli )*>*•: Bremen 23. jblija v Bremen. Mol tke 24. julija v Genovo. Georgic 24. jialija v Liverpool. Teutonic 25. julija v Liverpool. Georgia 25. julija v Trst. La Provence 26. julija v Havre. Vaderland 27. julija v Antwerpen. Cedric 27. julija v Liverpool. New York 2S. julija v Southampton. Etruria 2S. julija v Liverpool. Prineess Irene 28. julija v Genovo. Caledonia 28. julija v Glasgow. I <4s*" slovenskih delavcev t Ameriki, t'sednik: Editor "GLAS NARODA" ZMAGOSLAV VALTAVEC. ItJk: Tublishec FRANK SAKSEl^, 109 Greenwich Street, New York Ciry- Ja leto velja list za Ameriko . . . $3.00 ** pol 1-ta............. 1.50 ta Evropo, za vse i^to.......4 50 ** 1• pol leta.......2.50 44 " četrt leta...... 1.75 V Evropo pošiljamo list skupno dve številki. •GLAS NARODA .«haja vsaki dan iz-vzctnši nedelj in praznikov. «OLAS NAROOA»» ("Voice of the People") >&»ued every day, except Sundays and Holidays. Subscription yearly $3.0(1 Advertisement on agreement. Za oglase do de^et vrstic se plača 3C aentov. Dopisi brez podpisa in osobnosti se 3« natisnejo. Denar naj se blagovoli pošiljati po %lcm-.y Order. Fri spremembi kraja naročnikov ■Jrosiino, da se nara tudi prejšnje bivali«, te naznani, da hitreje najdemo naslov-' suka. - Dopisom in pošiljatvam nai'edUe tek" ; "Gla i Naroda" •OS> Green\vic% £tieet, New York Cifcv. Koncem tedna. Mi.s. L »navorih je v Land«mu do-sf-tr.-.i u.-]>i']i radovednosti, Mr. \Vm. J. Bryan pa "success d'estime".. . » * • Mr. Rockefeller je izjavil, kakor poroda 4'Ti-lies'", da se ne namerava za stalno nastaniti v Franciji — America je dovolj dobra zanj. Tako bi tndi jaz ini-iii — ako bi bil Roekefel-• * • Nek '4 »če" je skušal svojo 121etno h)Iek;.:r. ktere nosijo ženske; to nam oimja ir!e;<>: ali ni to instinktivna, sa-aio«>l>raii »a proti «Jkušanju Mr. Satana ?. . . * * • V I jo n.L nu so uri tan >vili zavarovalno dr ■ > v - i ho zavarovanja ljudi, kuri -•> zavarovani pri ameriških za-vaw>v..lnili ilrtižbah. To spada v ono kati*ir rij<», kakor zavarovanje proti sedaj so jo našli na Coney Islandu, kjer je ''uživala življenje": Elementarna posledica samostanskega zatiranja legitimnega, veselja do življenja — in potem pride to veselje na dan 4'eksplozivnim'' potom... * * ♦ Tri -urednike hkrati najel je "katoliški" dnevnik na St. Clairu. Kje je tu meja med konsekvenco in drznostjo ?... • * * Brezdvomno vlada pri lastništvu o-rn en j enega lista ideja, da "oteeene-mu ničesar več ne škoduje". To se pravi, da je lastništvo že tako bolmo, da se mu mora vse ponuditi... * * * "Vesti o državnem polomu proti ruskej dumi, (ktero nameravajo s silo razpustiti. Neki Aleksander Obreno-vie v Srbiji je ravno tako eksperimentiral." ('' New - Yorker Staats-Zei-tung.") Svetovna zgodovina: "man swaek." Umor srbskega Saše je imel s srbskim parlamentom ravno toliko opraviti, kakor z — vetrom ob Kristo-vem rojstvu. . . Nekdaj in sedaj. Nekoliko primere med starimi in novimi časi, — V srce segajoče reminiscence. tatov* lu , Thaw ozadj m ilu o morilcu in milijonarju . -o že dolgočasna in ker uino-raogoče spraviti iz sveta, je žela .se pripeti zoj»et kali zločin, da pride afera Thaw-White v * ♦ * Želim si le nekaj: oni denar, kteri zgine na potu v San Francisco, ki je bil namenjeni v dobrodelne s vrhe. * * « "Vive Dreylus!" Tako kriče sedaj lj.iJje po pariških ulicali. Ni še dol^o, F:r» -io kričali: "Smrt izdajal-«-u!" T sko se dogaja že tisočletja — esedaj 11 hozjana", potem "križajte ^a". Kajti vsa tisočletja je druhal jednaka.'.. Nek senator predlaga, naj se prodaja karbo.ne kisline prepove, da se preprečijo samomori. Dobra bleja! Samo treba jo je še logično raztegniti: plinove cevi naj se zapro herme-tieno, reke in morja naj se pdirijejo, jkkI ni-šami naj se napravijo mreže in za vsakim samomorilcem naj stoji po-licaj... «•> • * • • • Bud hist i in šintoisti na Japonskem pomagajo s prostovoljnimi prispevki graditi razdejane katoliške cerkve v Tolkiju. "Divjaki so vendarle boljši ljudje" — kakor je dejal oni Canadian, ki je bežal v gozde... * * * "Ves škandal je provzročil edinole predsednik Roosevelt", zdihuje mesar Morris: bog mu daj še mnogo takih sovražnikov... » * * Mr. Rockefeller namerava spisati knjigo: "Well, every little thing helps"... • * • V neke j chicaškej mesnici je zginol nek delavec. Sedaj so našli gumbe cjegovih hlae v klobasah. Tako je njegova smrt pojasnana. Se non e vero, e ben trovato... • * • Dve mladi gospodični sta postali bolni za gledišče — stage-struck" (Lar je epidemična bolezen sedanjosti. Ako bi bilžil ga je v barke in te se vedno vagajo. To velja tudi o drugih boy-sih. (kajti te fejkerje poznam. With regards, Yours, John Bobernidge, Esq. Newyorska kronika. West Hobobsn, N. J.f Bžulaj de twenty-fojst t. 1. GLAS N AR OB A-NJUSPE JPER, Ekros the Hudson, Old Manhattan, New York. Mister Editer:— ivaj pa pravzaprav mislile o Brey-fusu, Mister Editer? Mene veseli, da se je vse tako končalo, kakor sem vedno pričakoval in kalkor ste v Voice of the r*ij>ernu vedno pisali, namreč, da on ni tega storil in da ni guilti, except tufen tam nekoliko bordero. Well, med nami se to tako natančno ne vza-toda of course pri ženskah ali lejdis, zlasti pa pri omoženih — bil bi Dreifus že zdavna prost. In kaj menite, da bode Brevfus se-laj počel f I bet you, Mister Editer, la pride sedaj v Ainerilko. Temu udi ne nasprotujem, Mišter Editer, an.o ako se ne bode tako grozno ob-ašal, kakor se obnašajo ljudje, kteri »lihaj a jo dandanašnji semkaj. Njihovo obnašanje nikalkor ni fair nan-am nam, ko smo vendar pajonirs. .laz Vam lahko prufam, da sem pa-onir Slovenije, ne le samo tukaj v Wfst Ho bok en, temveč v vseh mestih, jerlkoli sem še bil. Jaz belon^am starim settlerjem, that's all. In ko je človek star settler, potem čuti ihko nekolii'.«> sotxy, ako se današnji irk t-nhorni tako neuimevno obnašajo. Kaki ljudje pa prihajajo dandanašnji v Ameriko? Greenhorni! Pra-fesorji, d akterji, a la Pleiweis, Ikteri hočejo napraviti study-voyage jx> vseh Zjf dinjenih Junajted. Stejts, reklamni o«?.jetniki a la Nučič in ostareli pre-foT-merji kake counrtry-stejdž a la Mr. Prdan — torej sama ljubljanska ^inteligenca". Greenhorn — in study-oyage po Stejtsih! Leave me alone, Kerolajna! V mojih časih šel je greenhorn ali v New Yorikin delati v kak selun, ali je pa šel — trem pati. Početi je moral prvo ali pa drugo, ali je pa šel — to hell. In za take ljudi, kakor smo Mi, za udi, kteri so s tešfeim delom, marljivostjo in vztrajnostjo, neprestanim pushom in rushom ter eneržijo (in a little relidžn) prišli do tega, da imajo kaj, gotovo ni pleasant gledati, da se ljudi, ki so se jedva izkrcali in s kte-rimi je treba postopati kot z greenhorni, gladi z rofiovicami tudi če so bifi v Jurop d akterji, prafesorji, per-formerji in komišjenerji. Čemu naj bi ti ljudje imeli boljše, kakor smo imeli Mi? Mi smo morali tudi mnogo prestati, Mister Editer! In še kako! V pomamjkanju in bedi smo pisali adrese, delali v tovarnah za drat, pomivali krožnike, pokali cigare in bili smo shipping klerfki — in vendar smo napredovali. In kaki ljudje smo dandanašnji, Mi stari settlerji? Pipel nas spoštuje kot pajonirje, stare settlerje in prominentne citizne! In kadar pridemo stari settlerji, pa-jonirji in prominent ni skupaj, potem ne govorimo samo o politilks in o. rentah in latts in. leases in tekses in slič-nih. stvareh, teanvec mi si tudi pripovedujemo, kako smo tukaj kaj dosegli, Mister Editer. Tem povodom se mam pojavi v očeh marsikalkta solza gi.nje-nosti (kakor v stoxy-books) in mam teče po jttrjenih (licih (hotel sem zapisati po rudečih nosovih), ko govorimo o trdih bojih našega življenja, ktero smo victorious izbojevali and cetere Oast in hvala doktorju Leonardu Landesu! V prisrčnih in laskavih besedah se zahvaljujejo Slovenci in Hrvati dan na dan doktorju Leonardu L&ndesu za povrnjeno zdravje in blagostanje. Najnovejša zahvalna pisma «o poslali: Ignac Sedej, Clarksburg, W. Va.; Anton Filipovič, Box 81, Mountain* View, CaL; Mat. Cambry, Box 179, East Helena, Mont.; Ivan Turk, 5 Chestnut St., Calumet, Mich., in Andro Ivančič, 320 East Front St^ Youngstown, Ohio. DR. LEONARD IiANDES, 140 East 22nd Street, New York, N. Y., zdravi vse notranje in zunanje bolezni, jetiko, bolezni na pljnčah, prsih, želodcu, črevah, ledvicah, jetrah, mehnrjn, kakor tndi vseh bolezni v trebušni votlini, bolezni v grlu, nosn, glavi, nervoznost, živčne bolezni, prehndo utripanje in bolezni srca, katar, prehlajenje, naduho, bronehialni, pljučni in prsni kašelj, bljuvanje krvi, mrzlico, vfocino, težko dihanje, nepravilno pre-bavljanje, revmatizem, giht, trganje in bolečine v križu, hrbtu, ledjih in boku, zlato žilo (hemeroide), grižo ali preliv, nečisto in pokvarjeno kri, otekle noge in telo, vodenico, božjast, šumenje in tok iz uši s, oglušenje, vse bolezni na očeh, izpadanja las, luske ali prhute po glavi, srbenje, lišaje, mazole, ture, hraste in rane, nevrastenični glavobol, kakor tudi vse tajne moške in ženske bolezni. Rojaki Slovenci! Ako ste bolni, ali ako Vas drugi zdravniki niso mogli ozdraviti in so Vas morda le Še pokvarili priporočamo Vam, da se obrnete na doktorja LEONARDA LANDESA, kteri je vsega zaupanja vreden in kteri Vas ne bode prevaril. Pojdite k njemu osobno ali opišite natanko svojo bolezen v slovenskem jeziku in pošljite pismo na sledeči naslov: % DR. LEONARD LANDES, 140 East 22nd Street, between 3d & Lexington Avenues, New York. Uradne ure so ob delavnikih od 8. ure zjutraj do 8. ure zvečer, in ob nedeljah od 9. ure dop. do 3. ure pop. «tami po vsej erfciogoeti, je zginola — ve&te> Mister Editer! Dragi gospod urrednik:— Priznati mi morate kar odkrito, da sem priden. V tej vročini se ljudem ne ljubi odpirati ust, jaz pa mislim in pišem v iiadi, da ustrežena Vam in mnogim čitateljem in pa v prepričanju, da jezim mnoge. Saj vesre, kako je v živi jen j uu Vsaka stvar ima dve strani, dobro in slabo. Prav tako je tudi s članlki pod tem naslovom. Veliko jih je, koji jih radi čitajo, nekaj jih je, kteri jih čitajo, da se morejo jeziti in zopet nekaj jih je, kteri jih čitajo, da lažje sovražijo. Velilko Iju-dij je, kteri se čutijo poklicane delovati "z uma svitlim mečem", a zelo malo, kteri bi bili res sposobni. Če ti ljudje Čitajo kar dobrega, priti usa jo se pri vsaki besedi; v prsih pa jih nekaj tišči, ndkaj tacega, kar bi delovalo kot strup, če bi se dalo uporabiti. i iosjkkI urednik! New York je tako velik, da daje vedno gradiva dovolj za vsatiovrstne senzacije. Take senzacije so večkrat zato znamenite, ker osvetljujejo razmere, v 'kterih živimo. — Gotovo veste Vi in večina čitateljev od znanega pittsburškega milijonarja Thawa, kteri je ustrelil arhitekta Whiteja. VzroEc, pravijo, da je bila ženska, Thawova žena, kteri je dala narava čedno lice, a krajk> pamet, kot jo imajo ženske v obče. Ta ženska je bila torej povod zahrbtnega napada; vsaj govori se talko. Jaz sem pa tiste vrste človek, kteri ne vrjame tako hitro. Zato bi si upal trditi, da ni kriva v prvi vrsti ona, ampak milijoni, ktere ima Thaw. Ti so napravili z njega navadnega lahfko-živca in razuzdanca prve vrste, kteri je mislil, da sme delati, kar hoče. Spregovoriti bi se dala marsikatera pikra beseda na račun ameriških mili jonarskih potepuhov, kteri slave med seboj najgršje orgije, žive le lahko-mišljenim ženskam, a o kaki izobrazbi duha nimajo ne duha ne sluha- Zdaj pa pride najlepše. Ta morilec Thaw sedi že nekaj tednov v ječi in čalk^a obsodbe, to se pravi: oprošče-nja. Časopisi, odvetniki in drugi pa mu daa. na dan prigovarjajo, naj reče, da je bil tedaj neumen, pa bode oproščen. Thaw se sicer tega brani, ker ve, da kfct milijonar sploh ne more biti obsojen. In prav ima. Postava je vendar za reveže; te se obsodi za vsako malenkost, da je grdo, bogatine pa se pusti, ker — mažejo. Že Alelkisander Veliki je rekel, da z zlatom obložen osel preskoči vsak zid, to se pravi: z zlatom se doseže vse. Vsak ima rad denar, vsak je rad bogat. Thaw ima milijone na razpolago. Prišli bodo prav, ta je tako gotovo, kalkor gotovo je, da bode oproščen in kako gotovo je, da bode po obsodbi nekaj ljudij težjih za mekaj stotiso-čakov. Včasih se upi je po časopisih o rudki korupciji. O domaČi se pa molči, dasi je korumpirano vse, od prvih do zad-nib osob v veliki in svobodni Ameriki Veste, gospod urednik, to sem zapisal kar tako, ker je preznačilno za tukajšno — justioo. Nektere obešajo 'brez dokazov, druge pa opraščajo z — dokazi. Boginjo pravičnosti so včasih predstavljali s tehtnico v toki in zavezanimi očmi, fldar je pomenilo, da je za vse ljudi jednaka. V Ameriki ima le jedno oko zavezano; tudi ima desno roko prosto, ktero drži vedno na hrbtu. Ivdor ji nasuje vanjo več drobiža, s tistim potegne. Iver smo baš pri "pravici'' pa se se malo pomudimo pri njej. Kaj mislite, gospod urednik, ali je sploh pravica na svetu? Jaz trdim, da ne. Pravica je sploh idealen pojm, (kteri ostane, kot večina idealov, večno ne dosežen. Da ni pravice, Vam hočem dokazati s par vzgledi Vzemimo najprvo jliki državi. Te se začno prepirati za kako ozemlje; prva trdi, da je njeno, dr uigra zopet, da je njeno. Jedna ima gotovo več pravice do tistega sveta kot druga. Ali se to vpošteva ? Ne ! Napovesti si voj-?Jko; ktera zmaga, tisti pripade pravica. Premagana pa se mora umakniti, četudi ima stokrat bolj prav. To je torej slika v veliki skupini. A tudi v manjši je prav tako. Vzemimo jedno družino z gospodarjem, gospodinjo in petero otroci. Kot nista dva človeka jednaka ne po telesu ne po značaju, prav tako so ti otroci; vsak je malo drugačen. Ali imata mati in oče vseh petero otrok jednako rada? Nikdar ne, dasi bi morado to biti. Jeden je bolj priden, Lep, mater uboga, drugi baš nasprotno. Ne more si pomagati ne prvi ne drugi, da je tak, ker je to prirojeno. A vendar ima mati tistega dosti rajši, Ikteri ji je bližji po dobroti ali lastnosti. Očetu ugaja zopet drugi. Dasi ima vseh pet jednake pravice do svojih starišev, se vendar pravica ne deli enakomerno med nje. Kogar ima človek rajši, mu skazuje pri vsaki priliki svojo ljubezen, hote ali ne hote. Popolne pravice torej ni. Sodnik ima paragrafe, a ti so le pripomoček. V resnici pa sodi le po vtisih in prepričanju. Ce sem vam bode torej, dragi rojaki, delala krivica, ne jezite se preveč; krivico vsakdo rad deli, ker škodi in zbada; pravica pa dobro dene in koristi. Ker pa smo ljrfdje še talki, da privoščimo v prvi vrsti sebi dobro, drugim pa, kakor je, se torej ne smemo preveč jeziti, če trpimo tupatam krivico. Privaditi se moramo, da prenašamo vse, kar pride, pa naj bode dobro ali slabo. človek mora imeti sploh trdo kožo. Kdor je občutljiv, naj ne gre med svet, ker semu bode godila večna krivica. Bolelo ga bode, nesrečen bode, a vse to ne bode pomagalo. Za med svet je tisti, kteremu je vse-jeduo, ali je tako ali tako. Ako sliši dobro, spravi; če sliši slabo, zopet spravi. Dobro sliši od osob, ktere ga potrebujejo, slabo pa od osob, ktere so mu nevošljive. Sicer se pa še nikdo ni odebelil od ljudskega mnenja- Zaradi tega si ga tudi ne jemljimo preveč k srcu, ampak postanimo krepki, tabo krepki, da nam bode naša notranjost najvišje svetišče, vsa zunanjost pa le sredstvo za povzdigo lastnega " jaz-a7'. Komaj smo bili s tem v kraju, že smo mis.ili na nekaj druzega. Vsakdo so zbira in res lepo veseli le pod svojo streho. Če smo hoteli, da se društvo razširi, smo morali imeti svoj lastni dom. To je bila sicer lepa misel, a težko izvedljiva. Zgradba velja denar, a tega ni bilo. Toda: v slogi je moč ! Bili smo složni, dogovorili smo se, da si postavimo dom na vsak način, denar si pa posodimo brezobrestno od članov. Dali so res posojila po $20, .$30. $50, $100 itd., Ikakor je kdo mogel. S takimi rodoljubnimi rojaki se vse doseže. Kmalo je bil postavljen naš dom, okrašen zunaj in znotraj. Od tedaj je začelo šele napredovati naše društvo tako, da šteje danes že 151 članov. Napredek je društvu tudi v bodoče zagotovljen. Naj rojaki pristopijo in pomnože naše število. Pristopnina je itak majhna in znaša le $3.50; društvo mu izplačuje že -drugi mesee po $6 na teden, v slučaju bolezni. Kakor vsalko teto, tako smo tiidi dne 15. julija imeli volitev novega odbora. Izvoljeni so sledeči: Ivan Pajik predsednikom; Anton Urbas podpredsednikom; Karol Vid-rih I. tajnikom; Josip Brigelj II. tajnikom; Mihael Rovanšek blagajnikom; Josip Dremelj zastopnikom; Andrej Urbas in Fran Šega nadzornika knjig; Anton Oven redarjem; Ignac Travnik vodjo. lov ensk _> katoliško a podp. društvo jfj svete Barbare ZJedlnjene države Severne A merlke. Sedež: Forest City, Pa. dno 31. januarja 1903 v- državi Pennsyr- -o-o- ODBO&NXEI: Predsednik: JOSIP ZALAR, ml.. Box 647, Forwt Olty, ** Podpredsednik: JOHN TELBAN, Box 3, Moom lu, L tajnik: IVAN TELBAN, Box 607, Forest City, Fa. H. tajnik: ALOJZIJ ZAVERL, Box 374, For«si 01ty; Blagajnik: MARTIN MUHIČ, Box 637, Forwt Olty, P®. NADZORNIKI: JOHN DRASLER, Box 28, Fore»t City. Fa ANTON PIRNAT, Box 81, Dnryea, Pa. ' ANDREJ SUDER, Box 108, Thomas, % Vc. PRANK SUNK, P. O., Luzems, Pa. POROTNI ODBOR: KaROL ZALAR, Box 2*s, Forest City fe JOHN SKODLAR. P. 0., forest City, Ffc. .ANTON BORŠTNIK, P. O., Forest C:tyr F». * Dopisi janj cs poialjajo I. tajnikn: Ivan Tslb**, F. $ »e« 3CJL ear*' City, Pa. Dmitvsao flasile Js *' GLAS NARODA", Velika zaloga vina in žganja Matija Grill,' 1 Prodaja belo vino ]»o 70<* gallon ,, črno oUc 1 »rožnik 4 fr^llone za.......811.00 Br'njevei; 12 steklen1'; '/a S 12.00 ali 4 gall. (sodtVk) za........SIO.OO 0/ Za obilno naročilo sc priporoča ^ Matija Grill. ^ $ 1548 St. Clair St. CLEVELAND. O. J Dopisi ter mesečni prisiierki se pošiljajo na I. tajnika. Objednem prosimo vse one, kteri kaj dolgujejo društvu, da poravnajo, (ker smo drugače primorani ravnati se p° društvenih pravilih. Iskrena hvala staremu odboru za neutrudljivo delovanje in sploh hvala za vse kr>-r nomosrel društvu in I našemu narodu. Konec no iskreni bratski pozdrav sobratom ter rojakom širno Amerike, i tebi naš list "Glas Naroda'' pa želimo vedno več novih zavednih naročnikov ter zvestih sotrudnikov. Karol Vidrieh. I. tajnik. SLUŽBO IŠČE. Dob ro izvežban slovenski onranist, vešč slovenskih in latinskih pesmi, želi dobiti njemu primerno službo. Natančnosti zvedite pri uredništvu '•'Giasa Naroda", 109 Greenwich St., New York. (20-7—20-S v d) VESELJE ŽIVLJENJA ^^—^m^mm^g zamore možki in ženska uživati le tedaj, ako sta POPOLNOMA ZDRAVA. Ljudje, kteri imajo kako bolezen v želodcu ali na jetrih, so vedno slabe volje iu sami oa sebe jezni, dočim so oni, kteri imajo dober tek, veseli, energični iu prijazni ter polni liumorja. Nikakor pa ni težko, ohraniti si dobro prebavljanje, kajti JOSEPH TRINEK'9 v. * Trinerjevo ameriško virfF grenko vino REClSTCRF-S DOPISI. Conemaugh, Pa. Dragi '' Glas Naroda'':— Iz našega kraja se večkrat čita kaj, bodisi že žalostne ali vesele vesti. Danes pa namerjam pisati le o društvenih stvareh. Kot znano, imamo pri nas društvo sv. Alojzija št* 36 J. S. K. Jednote, ktero deluje blagodejno že štiri leta med nami. Ko smo ga ustanavljali, se pač nismo nadejali, da bode tako napredovalo. V začetku smo imeli vsakovrstne težave, zlasti pa nismo mogli ljudem dopovedati, za kaj se gre. Prve Čase smo se zbirali na prostem. Ko smo društvu srečno postavili prvo podlago, začelo je rasti in cvete ti. Ko smo si denarno znalo pomagali, smo takoj na nakup društvene zastave. To smo si kmalo oskrbeli, kakor tudi društvene umim in dru- Vam bode vedno podelilo dober in zdrav tek ter prebavljanje. Znano Vam je, da to pomeni popolno zdravje, kajti pravilno prebavljena brana se spremeni v truplu v čisto kri, ktera je tok življenja. Povpraševanje po tem sredstvu je vedno bilo in je tako veliko, da se tu pa tam neprestano pojavljajo raznejimitacije, s katerimi se hoče preslei>iti odjemalce: naši čitatelji pa dobro vedo, da je samo TMHERJEYO HHIE^KO GRENKO TINO PQIIV0 kot najpopolnejše rodbinsko sredstvo in najbolj zdravo namizno viuo na svetu. Dober tele* Dobra, prebava. Dobro zdravje, Jake mišice. Jake žive e. Dolgo življenje. To je, kar Yam jedinojto sredstvo in nijedno drugo, podeli. Bodite uverjen, da se z vporabo tega sredstva izognete mnogim boleznim. Kabite je kot prebavljalca, toniko, kričistilca in preprečitelja raznih bolezni. Pozor l Kadar rabite Trinerjevo ameriško grenko vino kot zdravilo, ne smete piti alkoholnih in h melje vili pijač. V LEKARNAH, VDOBRIH SALOONIH, Jos. Trinei% 7^9 South Ashland Ave., Chicago, III Jamčimo ir\lrsctt in polno moč naslednjih posebnosti: Trinerjey Brinjevec SliTOTka, Tropinjevec In Cognac. % m Jupsk ivanska Katol. Jednota. Inkorporirana dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota. Sedež v ELY, MINNESOTA. URADNIKi: Predsednik: MIHAEL SUNlC, 421 7th St., Calumet, Mich., Podpredsednik: IVAN GERM, P. O. Box 281, Braddock, Pa. Glavni tajnik: JURIJ L. BROŽIČ, Box 424, Ely, Minn. Pomožni tajnik: ANTON GERZIN, 306 Pine St. Hibbinf. Minn. Blagajnik: IVAN GOVŽE, Box 105, Ely, Mina. NADZONRNIKI: FRAN MEDOŠ, predsednik nadzornega odbora, 9478 Ewing Ave., So. Chicago, 111. IVAN PRIMOŽIČ, n. nadzornik, Box 641, Eveleth, Minn. IVAN KERŽISNIK, in, nadzornik, Box 138, Bur dine, Pa. POROTNI ODBOR: JASOB ZABUKOVEC, predsednik porotnega odbora,, . .4821 Blackberry St., Pittsbnrg, Pa. MIHAEL KLOBUČAR, II. porotnik, 115, 7th St., Calumet, Mich. JOSIP PEZDIRC, m. porotnik, 1401 So. 13th St., Omaha, K*h. Vrhovni zdravnik Jednote: Dr. MARTIN J. IVEC, St. Joseph'« Hospital, Chicago, 111. Krajevna društva naj blagovolijo pošiljati vse dopise premembe udov ■n druge listine na glavnega tajnika: GEORGE L. EROZICH Box 424, Ely, Jiinn., po svojem tajniku in nobenem drugem. Denarne pošiljatve naj pošiljajo krajevna draStva na blagajnika: JOETN GOUŽE Box 105, Ely Minn., po 6vojem zastopniku in nobenem dru-tem. Zasti.pnikiki krajevnih društev naj pošljejo duplikat vsake pošiljatve adi na glavnega tajnika Jednote. Vse pritožbe od strani krajevnih društev Jednote ali posameznikov naj se pošiljajo na predsednika porotnega odbora: JAHOB ZAiJCJKOVEC, 4824 Blackberry St. Pittsburgh, Pa. Pridejani morajo biti natančni podatki viake pritožbe. Društveno glasilo je: "GLAS NARODA". QRQBN3STI KRANJSKE NOVICE. Kazenske obravnave pred deželnim sodiščem v Ljubljani. Pas tirja pretepel. France Vadnov, posestnik v Križu, je pastirja Miho Malijo z roko tako po glavi klofnil, da se je zgrudil na tla, in še na t'eh ležečega z obuto noiro suval ter mu zlomil desno ključnico. Vadnov se zagovarja, da je fanta pretepel, ker ni pazil na krave. Obsojen je bil na šest tednov ječe. Cigarete jemal. Jakob Požlep je bil delavec v tobačni tovarni v Ljubljani. Imel je svoj posel pri skladanju ciiraret v zaboje. Tu se mu je nudila prilika, da je izmaknil več ška-tclj cigaret in jih po gostilnah razpečeval. Zagovarja se, da ga je k temu napotila revščina. Požlep je na dan zaslužil 3 K 00 h. Obsojen je bil na šest tednov težke ječe. Listnico z denarjem si je obdržal. Pavel Milanko, miner v Koritnici, je dne 28. velikega travna ]*ipoludne v veži gostilne Ant. Luz-narja v Dolenji vasi pobral in si prisvojil listnico z vsebino 112 Iv 00 h, ki jo je malo preje izgubila Jera .Teme. Ta se je nemudoma vrnila s prepričanjem, da ni denar drugod izgubila kakor v gostilni. Vendar ji obdolženec ni liotel vrniti najdene listine. Obsojen je bil na dva meseca težke ječe. Okna sta pobila. Tovarniška delavca Peter Bozetto in Janez Mer-liant sta metala v noči na 28. velikega travna kamenje v okna Lajovičeve jrostilne iz jeze, ker ni hotela domača hčerka Petru Bozettu po policijski uri odpreti vežnih duri in mu dati štiri steklenice piva. Buzetto je bil obsojen na tri, Merhant pa na dva meseca težke ječe. Zclnatib sajenk je naru-v a 1 pod Sitarjevim kozolcem France Brodnik, hlapec pri Mariji Pošin, posest niči v Stražišah. France Sitar pravi, da je bilo njemu vzetih kakih 3000 sajenk, kakih 1000 pa pohojenih. Pa tudi Jakob Šeme trdi, da mu je bilo poruvanih tisoč sajenk. Marija Peršin, ki je s svojo hčerjo vzete sa-jenke doma posadila, je dobro vedela, da jih je hlapec Brodnik izmaknil. Obsojena je bila na tri tedne, njena hči Marjeta na pet dni in hlapec Brodnik na 14 dni zapora. S sekiro grozil. Jurij Dacar iz Naklega in Janez Bohinje sta skupaj delala pri Iiantu v Bistrici. Ker se Bohinje rad vtika v reči, ki ga nič ne brigajo in se je tudi z Dacarjem norčeval, polotila se je tega jeza in sklenil je Bohinjca prestrašiti. Ko je Bohinje na vrtu 13. vel. travna popoldne spal. zbudil ga je Dacar in sekiro nad njim vihteč vpil: "Hudič, zdaj le :>oš crknil!" in potem, ko ga je Bohinje prosil, naj ga pusti, še ponavljal, da bo še danec crknil. Za ,o strašilo je bil Dacar obsojen na tri mesece težke ječe. Nesrečna hiša. Strela je udarila v hišo Franca Kalarja v Radohovi vasi pri Višnji gori. Hiša je pogorela do tal. Škode je 900 K, ki jo pa krije zavarovalnina z 800 K. V to hišo je strela tekom par let udarila že štirikrat in jo vselej užgala. Dvakrat so ogenj pogasili pravočasno, pred dvemi leti je pa pogorela popolnoma, kakor zdaj. Zaprl je svojo trgovino trgovec A. Ogrin v Xovem mestu. Glavni upnik ; je baje tvrdka Mayer v Ljubljani. | Prodaja graščine. V Xovem mestu ' je bila prodana na dražbi zaloška graščina. ki je bila dosedaj lastnina rodbine Belesnav. Graščino sta kupila dosedanji najemnik Jos. Kindler in Jos. Reiner z Dunaja za 496,G40 K. K tej graščini spada tudi zgodovinski lukenjski grad, ki je bil prodan za 23,000 K. Ogenj. Pogorel je kozolec posestnika Ignacija Pavliča v Blagovici z vso deteljo in senom, ki je bilo v njem. Zgorela sta tudi dva voza. Škode je 2400 K. Zažgal je osemletni kočarjev sin Ivan Bergant, kterega je mati poslala po užigalice v prodajalno. Iz prodajalne grede je fant odprl škatlji-co in jih pri Pavličevem kozolcu toliko časa prižigal, da je nastal ogenj. Nesreča. Maks Kozole, posestnikov >in v Presladolju pri Brežicah je peljal voz poln trave >amotež po nekem griču navzdol. Voz je drdral prenagio, ' fant ga ni mogel zadržati, ampak je padel in prišel z glavo pod kolesa ter bil vsled poškodbe na mestu mrtev. Denarnico pozabil. Nedavno je pre-važalec biaga J. Ivlemenčič pozabil pri blagajni za oddajo blaga na južnem kolodvoru v Ljubljani denarnico, v kteri je imel 00 do 80 Iv denarja in nekaj železniških aviz. Ko je denar pogrešil, je šel takoj vprašati nekega hlapca, ki je bil tudi takrat pri blagajni, če je koga videl, da bi bil našel denarnico. Hlapec je takoj povedal, | da jo je on našel, a ko je peljal blago po Metelkovih ulicah, je prišel za njim neki kolesar, ki je rekel, da je izgubil navedeno denarnieo, na kar mu jo je takoj dal. Hlapec pa, kakor kažejo vsi znaki, denarnice ni oddal kolesarju, marveč si jo je pridržal sam. Ker so vsi njegovi izgovori v protislovju, ga je policija dala pod ključ. Hranilnično knjižico je ukradel de- vetnajstletni Ivan Luštrek svoji materi Tereziji Luštreko\l iz Goričanov št. 70. Ker si sa mni upal denarja v •'Ljudski posojilnici" vzdigniti, je naprosil zato mestnega zidarja Fran-eeta Lenca in mu obljubil za pot 20 kron. Ker se je Lencu zdela stvar sumljiva, jo je ovadil policiji, ki je Luštreka prijela in je zločin priznal. Luštrekova je imela v hranilnici še 400 K. Aretovanec prizna, da je tudi dne 29. maroa dvignil s pomočjo nekega hlapca z isto knjižico 250 K in mu dal za trud 10 K. Nesreča. Dne 4. jul. je prišel na Ro-dolfovem kolodvoru v Ljubljani pod stroj železniški uslužbenec Hribar, kteremu je ta odtrgal obe roki in ga tudi na glavi močno poškodoval. Prepeljali so ga z rešilnim vozom v deželno bolnišnico. Tatvina. Dne 5. jul. je bilo na Ra-deckega cesti v Ljubljani iz nekega hleva ukradene Jožefu Grebencu za 36 kron obleke, hlapcu Ludoviku In-gliču pa za 65 kron. V Ameriko. Dne 4. jul. se je odpeljalo z južnega kolodvora v Ameriko 20 Hrvatov in 15 Slovencev. PRIMORSKE NOVICE. Ožgala se je 181etna dekla Mosolo v Gorici, ko je pripravljala tvarino za čiščenj parketov in se ji je vnel terpentin. Dobila je hude opekline po obrazu, prsih, trebuhu in nogah. Prepeljali so jo takoj v bolnico. Tujci prodirajo v slovenske dežele. V Soški dolini pri Sv. Luciji na mostn sta prešla zopet dva mlina v tuje roke. Kam pridemo Slovenci, če pojde tako naprej f Anarhistični napad v javnem vrtu na Velikem trgn v Trstu. Ko je bil dne 3. jul. zvečer okoli pol 8. ure javni vrt na Velikem trgu v Trstu poln ljudi, je naenkrat pod neko klopjo, na so sedele tri ženske, silno počilo. Vse je mislilo, da je eksplodirala bomba. V resnici je pa 121etni Štefan Dami-janovič djal pod dotično klop patrono in udaril po njej s kamenom. Štefana so redarji odvedli k očetu, kteremu so ga toplo priporočili. Nasledki tega priporočila niso izostali, da si bo fant zapomnil, kdaj je izvršil tak anarhističen napad. Zastrupila se je v Trstu 241etna Jo-sipina Matevžič s karbolovo kislino. Prihiteli zdravnik ji ni mogel več pomagati. Vzrok samomora: nesrečna ljubezen. V usta se je ustrelil v Trstu 241etni Vincencij Demarin. V brezupnem stanju so ga prenesli v bolnico, kjer so eno kroglo spravili iz njega. Drago ljubimkovanje. Neki tržaški gostilničar se je nedavno seznanil s postarnejšo Dalmatinko. Ženska se mu je dopadla in zaljubljenec ji je nekega večera plačeval drage volje jedi in pijače. Ob 11. uri ponoči sta se nato na nekem vrtu dobro imela. Gostilničar je bil presrečen vsled zapeljivih pogledov Dalmatinkinih. Ker je pa mož — pri 50 letih že — precej pil., premagal ga je alkohol, da je zaspal poleg ljubeznive Dalmatinke. Ko, se je zbudil, je ta izginila, z njo pa dva bankovca po 100 K. ŠTAJERSKE NOVICE. Nemška blamaža. Turnarji v Slovenjem gradcu so hoteli pred kratkim napraviti nekaj velikanskega, kar bi naj svetu pokazalo "nemški značaj" Slovenjega gradca. A od 100 hiš bilo je okrašenih z zastavami le 19, namesto več sto tujcev, jih pa prišlo le 22. Obhod po mestu je moral zaradi pomanjkanja "r.emštva" izostati. Reveži turnarji so zdaj grozovito poparjeni. Iva ko bi ne bili! HRVATSKE NOVICE. Zabranjena glagolska maša. V Spljetu je bila doslej vsako leto na praznik sv. Cirila in Metoda slovesna glagolska maša. Letos pa je škofijska kurija prepovedala to mašo. Radi tega vlada med prebivalstvom veliko ogorčenje. BALKANSKE NOVICE. Srbija in Avstro-Ogrska. Belgrad. 4. jul. Vlada se še vedno nadeja, da bo Avstro-Ogrska odstopila od svoje zahteve, da se morajo pri Škodi naro- | čiti srbski topovi, ali da se bo vsaj Ogrska uprla zatvoritvi ogrske meje. Srbska javnost se pripravlja na carinsko vojno med Srbijo in Avstro-< >grsko. Najbrže bo prišlo do novih demonstracij proti Avstriji, ker je srbsko javno mnenje že sedaj silno razburjeno. Srbska himna. Belgradska "Politika" javlja, da je srbsko naučno mi-nisterstvo, vkljub temu. da je pesnik Aleksa Santič pesem, ki je bila določena za srbsko narodno himno, odtegnil, vendarle sklenilo, da se ta pesem uradno proglasi za himno, dasi se je o njej zelo nepovoljno izrazilo vse srbsko časopisje. Kakor znano, se je za kompozicijo te himne razpisal kon-kurz, ki je potekel meseca junija t. 1. Kakor ve "Politika" povedati, se je tega konkurza udeležilo 12 srbskih, hrvatskih in slovenskih skladateljev. Imena teh skladateljev se v kratkem objavijo. Obenem se razglase tudi imena onih skladateljev, ki so dobili določene nagrade. RAZNOTEROSTI. Mali kralj. Laški kralj se jako rad vozi s svojo visoko gospo v avtomobilu. Nekoč se mu je nekoliko pokvaril avtomobil v okolici Rima. vsled česar sta morala kralj in kraljica iz voza. Tam blizu sta bila dva Angleža v avtomobilu, zmanjkalo jima je bencina. Krasen avtomobil, pravi jeden, kažoč na kraljev avtomobil. Res, krasen, tudi dama je krasna, pristavi drugi. Ni večjega avtomobila in ni manjšega Človeka v njem, nadaljuje prvi. Če bi vedel, da zna francoski ta mali človek, bi ga poprosil bencina. Poprosil je in ga dobil. Ko jih je po-služil kralj ter je bila poprava v njegovem avtomobilu dovršena, se je obrnil do Angležev, rekoč med smehom: Ali vama morem še s čim postrečif Moje kraljestvo stoji vama na uslugo, to ni tako majhno, kakor njega monarh. Požar v tovarni. V tovarni za užigalice, last M. Coccolo, izven Porta Gomona v Vidmu v Italiji je požar napravil škode 46,000 K. 200 delavcev je brez dela. Oproščen morilec. Vrtnar Novak, ki je nedavno v neki vili pri Dunajskem Novem mestu umoril in oropal svojo gospodinjo Lukrecijo pl. Biederman, je bil pred porotniki oproščen. Košut pozdravlja Srbe. Košut je brzojavil na banket ogrskih in srbskih časnikarjev, da bo bratovstvo med Sr- naj ne motijo težave, ki nastajajo pri trgovinskih pogodbah. Profesor Herman Schel! velik teolog, profesor na univerzi v Wuerz-burgu, eden največjih zagovornikov reformnega katolicizma, je umrl v 56. letu starosti. VABILO NA NAROOBO \ Prva polovica leta je minola in oh tej priliki vabimo zavedne rojake v naročbo 'GLAS NARODA*. List velja do koncem leta $1.50, ali za četrt leta 75c. Vse one rojake-naročnike pa, kte-rim je potekla naročnina, prosimo, da nam isto čim preje blagovole ponoviti. 'GLAS NARODA' je prvi in v isti-ni največji slovenski dnevnik, kteri se bavi z resnimi dnevnimi vprašanji, ue pa z neumnostjo in otročarijo. 'GLAS NARODA' je treba le nepristransko ceniti in pregledati, in vsakdo, ki ni strasten, mora priznati, da je na stališču časa in razmer. Zato pa nam ne kaže dajati lista ceneje. Osobje nas veliko velja in vse druge tudi. Mi ne igramo 'va banque' — ČE GRE, GRE — ČE NE PA POJ-DEMO MI, kar se je že zgodilo in se utegne še zgoditi pri smešni uma&ani konkurenci. Kar je ceno, je gotovo za nič, o tem se lahko sleherni vsak dan in v vsaki kupčiji prepriča; dobro stvar je pa treba plačati 'GLAS NARODA' je dosegel nad 4000 naročnikov, in krog se še širi, in upamo, da se bode še bolj širil s pomočjo zavednih rojakov. Naše geslo je bilo in ostane: vsakemu svoje! Upravništvo 'GLAS NARODA'. I[rj=3 S=lr ii—1> ' J^^^r^Z^^Sij" (LUtJ Š čast mi je naznaniti slavnemu iT občinstva % Cliicagi, kako* 9 tudi rojakom po Žjed. državah, da sem otvoril novo urejeni Ž saloon pri "Triglavu", 617 S. Center Ave., Chicago* III., blizu 19. ulice, kjer točim pristno uležano Atlaa-pivo, izvrstni whiskey. Najboija vina in dišeče smodke so pri meni na razpolago. Nadalje je vsakemu na razpolago dobro urejeno kegljišče in igrslna miza. (pool table). Potujoči Slovenci dobrodošli. Vse bodem dobro postregel. Za obilen obisk se priporoča Mohor Mladič, 617 So. Center Ave., Chicago, I1L Pozor Slovenci v Cleveland! Podpisani priporočam vsem Slovencem v Clevelandu in okolici svoj dobro urejeni Saloon "Bank Cafe" na voglu St. Clair & Willson Aves. (55th Street.) Imam vedno pripravljen dober mrzli in gorki prigrizek (free ju neb). Slovence postrežem z pristno pijačo ter dobrimi smodkami. Za obilen obisk se priporoča MATHIAS STEINEN, 5501 St. Clair Ave. N.F., Cleveland, O. JOHN KRACKER. WM St Cla.it st.v CJev«!«o.4, $ Priporoča rojakom svoja izvrstna VINA, ktera v kakovosti nadkrilju-jejo vsa druga ameriška vina. Rndeče vina (Concord) prodajani po 50c galono; belo vino (Catawba) po 70c galono. NAJMANJŠE NAROČILO ZA VINO JE 50 GALON. BRINJE V EC, za kterega sem im-portiral brinje iz Kranjske, velja 12 steklenic sedaj $13.09. TROPINOVEC $2.50 gaiona DROŽNTK $2.75 ga-k>na. — Najmanj« posode za žganje so 4V£ galone. Naročilom je priložiti denar. Za obila naročila se priporoča JOHN KRAKER 11 ft 8t. Clair St., Cleveland. Ohio. POGODBA ZA IZDELOVANJI DOG. Mi kupujemo in izdelujemo pogodb« ta francoske d«ge in sa dog« sa kail Posodimo tudi potrebni denar sa izdelovanje dog. Ako Imata dogo na prodaj, pilit« nam, naši pogoji so ugodal PRIEDLAENDER * OLIVEN 00. Skreveport. La. P. O. POZOR ROJAKI! Tem potom vas opozarjamo, da so zadnji čas ustali lažnjivi preroki, kateri med naše rojake razpošiljajo različna pisma in cirkularje, s katerimi tajno na nesramni način blatijo vse izkušene strokovnjake. Isti razpošiljajo tudi maie ničvredne knjižice, obsegajoče le p«r strani, v katerih ne opisujejo bolezni, ker jih ne poznaio, ampak samo hvalijo sebe, tako, da so rojaki vsled tega popolnoma zbegani ter v slučaju bolezni več ne vedo, kam se obrniti in komu verjeti. , To je povod vedno naraščajoči se množini neozdravljenih rojakov, kateri so verujoč zgoraj navedenim dopisom takoj poverili svoje zdravljenje neizkušenim zdravnikom. ZATORAJ ROJAKI SLOVENCI! Pazite, komu poverite zdravljenje svoje bolezni, kajti mi, kateri gledamo za splošni blagor in korist naših rojakov, vam sve- 1 tujemo in priporočamo, da se v slučaju katere koli bolezni obrnete edino le na: Dr. E. C. COLLINS4Medica! Institute, ker on je edini, kateremu je vsaka bolezen popolnoma in taincljito znana ter edini more v resnici garantirati za popolno ozdravljenje vsako bolezii i, kakor: boleznina plučah, prsih, Želodcu, črevah, ledvicah, jetrah, mehurju, kakor tudi vse bolezni v trebušni votlini, bolezni v grlu, nosu, glavi, nervoznost, živčnebolezni, prehudo utripanje in bolezni srca, katar, prehlajenje, naduho, bronhialni, pljučni in prsni kašelj, bluvanje krvi, mrzlico, vročino, težko dihanje, nepravilno prebavljanje, revniati-zem, giht, trganje in bolečine v križu, rokah, nogah, ledjih in boku, ziato žilo (hemeroide), grižo ali pre liv, nečisto in pokvarjeno kri, 1 1 ■ • * ' - - - lucijo dan je tranjih kakor tudi vse ostale notranje in zunanje bolezni. On je r>rvi in edini, kateri ozdravi jetiko in Sifilis kakor tudi vse tajne spolne bolezni moške in Ženske (Zdravljenje spolnih boieznij ostane popol- noma tajno.) O ni katerim pa bolezen ni popolnoma znana, naj pišejo po obširno knjigo .,£dr«iv]of<5 katero je napisal slavni Dr. E. C. Collins M. i. iD katero dobi vsaki zastonj, ako pošlje nekoliko poštnih znamk ali mark za poštnino.) O resnici se lahko vsak prepriča ako se sam pismeno obrne ni katereera koli ozdravljenih rojakov. Ant. Klapčlč, Box 183, Barberton, O. Spoštovani gospod in zdravnik Dr. E. C. Coiiins ' New York. Leto je minilo, kar ste mi posijali Vaša zdravila, katera sem po Vašem navodilu porabil in se popolnoma ozdravil, da se še danes čutim popolnoma zdravega, za kar se Vam nešteto krat Zahvaljujem. Z vsem spoštovanjem * Jakob Žagar, Box 131, Delagua, Colo. Slavni doktor Collins M. I. Vam naznanjam o bolezni mojega deteta, katero je popolnoma ozdravilo kar je Vaše druee medecine ponucalo, nohtnih znakov bolezni ni več in nob- n mazulj se mu več ne izpusti. Sedaj je čisto popolnoma zdravo, toraj se Vam iskreno zahvalim za Vaš trud in zdravila ter Vam ostanem hvaležna Ivana Šume, Box £7, Forest City, Pa. Zatorra j l'ojnlci! zakaj da bolujete in trpite? Tse vaše bolezni, trplenja in slabosti točno opišite v svojem materinem jeziku — natanko naznanite koliko ste stari, kako dolgo traja bolezen iu vse druge podrobnosti ter pismo naslovite na sledeči naslov: Dr. E. C. COLLINS Medical Institute, 140 W. 34th St., New York, N. Y. Potem smete biti prepričani v najkrajšem času popolnega ozdravljenja. — Za tiste, kateri Želijo sami osebno priti v ta zdravniški zavod, je isti odprt od 9 ure zjutraj do 6 ure popoludne. Ob nedcljih in praznikih od 10 ure dopoludne do 1. popoludne. NAZNANILO. Rojakom v Johnstownn, Pa., in okolici priporočamo našega zastopnika g Fran Gabrenja, 519% Power Street Johnstown. Pa. Dotičnik je pooblaščen pobirati naročnino za list in knjige ter je z nami že več let v kupčijskej zvezi. Upravništvo "Glasa Naroda". ROJAKI, NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA", NAJVEČJI IN bi in Madjari vedno trajalo in da ga^NAJCENEJŠI DNEVNIK! Ilirtižiliiliilill'; •■2?... . .i^i: • ...jI ■ cfiSSiU NAZNANILO. Rojakom Slovencem 'in Hrvatom, kteri potujejo čez Duluth, naznanjam, da sem se preselil z mojim saloonom, in sicer prav bli-zo kolodvora. MojSALOON se nahaja pod ŠT. 409 W. Michigan St., in ie samo pol bloka oddaljen od kolodvora. Kadar prideš iz dipe, kreni na desno in si takoj pri meni. Zahvaljujoč se za vso aosedanjo naklonjenost rojakov, se za nadalje najtopleje priporočam in vsa-komu najboljšo postrežbo zago tavljam. S spoštovanjem" JOSIP SCHARABON, 1409 W. Michigan St., DULUTH, All IN IN "lljfll. Prvi in edini slcvtnski zdravniški zaved v Arreiik;©) | Zdravimo vse fplucre, želodčre, trene, očetne, ušesne, rcsr.e, vratne, krvne in koire fcolezri, mrz'ico, ie\iratizem, jtliko, sploh vse notranje in zur.?r;e bolezni in vs>e tajne moške in ženske bolezni. Dobra, prava in cena zdravf/a. Izkušeni zcraxriki z e«ropci>ko in ameriško zdravniško prr.kto. Kojaki! Pišite ali pridete. Ki hunitug. Vsak bolnik se lahko prepriča, da so zdravila rnpravljena po zdravnike vem predpisu. K^cept je vsakemu bolniku na vpogled. Govori se slovenski in hrvatski. O rdinacijske ure so v^aki dan od 9 zjutraj do 6 zvečer, ob sredah in sobotah pa do 8 zvečer in ob nedeljah od '.»zjutraj do 1 popol. THE WORLDS MEDICAL INSTITUTE, 38 EAST .7th STREET,%NEW YORK, N. Y. Pozor Slovenci in Hrvati! Na milijone ljudi si je izdravilo potenje nog s KNEIPPOVIM PRAŠKOM, kterega je iznašel jedini doktor na svetu Monsignore Sebastijan Kneipp! Samo jedekrat v tednn na-prašite nogovice s Kneippovim praškom in noge bodo v največji vročini vedno hladne, suhe in zdrave I Za prašek jamčimo, da takoj po pr-skusu imeli bodete hladne, suhe, zdrave in ciste noge ter prenehal bode nadležni pot. Eden zavitek stane $1.00, kteri zadostuje eni osobi celo leto. Kdor želi omenjen prašek, naj nam pošlje $1.00 in mi mu takoj pošlemo istega. JAKOB VAHCIC;& CO.," 850 Second St., Steelton, Pa. (12-7—12-S v d) Zdravju najprimernejša pijača je ❖❖LEISY PIVO 9_9 _ • • ktero je varjeno iz najboljšega importiranega češkega hmela. I> 111 IV) 75 cent. Dalje: arnika, bezgovi cvet, brinjevo olje, encijan, kafre no olje, kolmež, la-neno seme, lapuh, lipov cvet, man-deljaovo olje, meta, melisa, pelin, pripotec, rožmarin, smetlika, tav-žentrože, šentjanževe rože, žajbelj in vsa druga Kneippova sredstva. Pišite po knjižico: NAVODILO IN CENIK KNEIPPOVIH ZDRAVIL ter priložite znamko za 5 centov. Priporoča se K. AUSENIK, H46—40tb Street. Brooklyn, N. Y. Winnetou, rdeci gentleman". Spisal Karl May. Priredil za "Glas Naroda" R. (Nadaljevanje.) "Tako, to ste čitali? No, če ste čitali, potem mora biti že res; kajti vse, kar se Čita o divjem zapadu, je res, prav res. neoporečeno res, hi-hi-hi! Gotovo so tudi west mani, kteri streljajo živali zaradi kože; tudi jaz sem že tako delal; midva pa ne spadava med to lovoe in se bodeva gotovo rada ognila težkemu bremenu." Ustaneva in prideva že za pol ure do šotori.šea. ktero ni bilo več oddaljeno od dolino, kjer sem ustrelil prvič v mojem življenju dva bika. Ker prideva peš in Sam še brez konja, nas »pogledajo začudeno in vprašajo po vzroku. 1 fLovila sva bivole; pri tem je bil preboden moj konj!" odvrne Sam Hawk en s. "Bivole lovila, bivole, bivole, bivole!" ponavljajo vsi. "Kje pa?" "Slabe pol ure od tukaj. Prinesla sva stegno Feboj; drugo greste lahko sami iskat." "Saj gremo, da. gremo," odvrne Rattler, kteri se tako dela, kot bi se ne bito med menoj in njim ničesar pripetilo. "Kje je ta kraj?" "Jahajte po našem sledu nazaj, pa ga dobite; saj imate dovolj očij, če se ne motim." "Koliko jih je pa bilo?" "Dvajset." , • "In koliko ste jih ubili?" "Jedno kravo." "Samo? Kje so pa drugi?" "Ne vem. Pojdite jih iskat. Ni me brigalo, kam so šli na sprehod in jih tudi uisem vprašal, hi-hi-hi!" "Toda samo jedno kravo! Dva lovca, pa ustrelita izmed dvajsetih le jedno žival!" pripomni nekdo z zaničevalnim glasom. "Naredite boljše, če znate, Sir! Vi bi jih bili mogoče postrelili vseh dvajset in še kakšnega več. Sploh pa bodete videli, če greste tje, še dva dvajsetletna bika, ktera je ustrelil ta le mladi gentleman." "Bika, stara bika!" kličejo po vrsti. "Kakšen greenhorn mora biti to, da je vstanu napraviti tako neumnost in streljati na dvajsetletne bike!" "Smejajte se mu radi mene; a poglejte si bika vendarle. Rečem vam, da mi je s tem rešil življenje." "Življenje? Kako?" Vsi SO bili radovedni in so čakali nestrpno, da jim pove dogodbo; on jim odvrne: * ~ . '.t , , * "Prav nič me ne veseli govoriti sedaj o tem. Naj vam sam pove, če mislite, da je pametno iti po meso šele tedaj, ko bode tema." Imel je prav. Solnce se je nagibalo in v kratkem se prične mraeiti. Ker so morali sprevideti, da nimam bas jaz nobenega veselja za pripovedovanje, sedli so na konje in odjaliali. Odšli so vsi, nijeden ni ostal doma. Drug drugemu niso zaupali. Pri dostojnih lovcih in sploh družbah se smatra vsaka ustreljena divjačina lastnina vseh; le pri teb ljudeh ni bilo toliko medsebojnega prijateljstva in zaupanja. Ko pridejo nazaj, zvem, da so se kot divjaki vrgli nad kravo; vsakdo si je skušal med pehanjem in kletvijo dobiti najboljši kos. Ko so bili odšli, vzamem stegno raz konja in grem ž njim bolj na stran, da ga sčistim in pripravim; ker je to precej dolgo trajalo, je zadobil Sam priliko, da je naš dogodek pripovedoval Parkerju in Stoneju. Stali so tako, da je bil med njimi in menoj šotor, ter me niso videli, ko sem se jim bližal. Bil sem skorože pri vhodu v šotor, ko zaslišim Sama: "Lahko mi vrjameta; tako je, kot vam pravim. Največjega in najmočnejšega bika si vzame na muho in ga ustreli, kot star, izkušen lovec na bivole! Seveda sem govoril, kot bi bila to največja lalikomisljenost, in sem ga pošteno oštel; toda jaz vem, kaj je on." "Jaz tudi," pritrdi Stone. "On postane izvrstni westman." "In sicer prav kmalu," dostavi Parker. "Yes," pravi Ilawkens. "Yesta fanta, on je za to rojen, prav res, popolnoma pravilno rojen. In pri tem telesna moč! Ali ni včeraj sam vlekel težkega volovskega voza, ne da bi mu bil kdo pomagal? Kamor ta udari, se res več ne giblje. Toda, ali mi obljubita jedno ?" "Kaj?" vpraša Parker. "Da mu ne poveste, kako mislimo o njem." "Zakaj ne?" "Ker bi začel nositi glavo preveč po konci." "O ne!" "O da! Je sicer pameten mož in prav nič prevzeten; a vedno je požrešno, hvaliti koga; na ta način se uniči najboljši značaj. Imenujete ga lahko z mirno vestjo greenhorna; to je tudi v resnici, če tudi ima vse lastnosti krepkega westmana, ktere pa še davno niso zadosti izurjene; izkusiti mora še veliko in se še mnogo vaditi." "Ali si se mu zahvalil za to, da ti je rešil življenje?" "Mi niti na misel ne pride!" "Ne? Kaj si mora misliti o tebi!" "Mi je vseeno, kaj si misli, popolnoma vseeno, če se ne motim. Seveda me ima za nezmožnega in nehvaležnega človeka; a to je postranska stvar; poglavitno je, da se ne prevzame, ampak ostane, kakor je. Seveda bi ga bil najrajše objel in poljubil." "Fi!" vzklikne Stone. "Tebe poljubiti! Objem bi človek že še riski- ral, toda poljub, ne!" "Tako? Mogoče ne? Zakaj?" vpraša Sam. "Zakaj! Ali nisi imel še .nikdar kakega ogledala? Ali nisi še nikdar videl v čisti vodi svoje vznesene slike? Ta obraz, ta brada, ta nos! Človek, kdor bi prišel na to neumno misel, da postavi svoje ustnice tja, kjer bi se morale iskati tvoje, tega bi moralo opeči pošteno solnce, ali mu pa zmrzniti pamet.'' "Tako! A! Hm!" "To je res velika prijaznost od tebe. Torej sem grd človek! Kam prištevaš pa sebe? Ali misliš morda, da si lep? Tega si nikakor ne domišljaj! Zastavim ti svojo besedo, da dobim jaz prvo darilo, če tekmujeva midva za lepoto; ti bi pa dobil le priznanje, hi-hi-hi! Toda to ne spada sem. Govorili smo o našem greenhornu! Nisem se mu zahvalil in se mu tudi ne mislim; toda ko bode stegno pečeno, dobi naj on najboljši in najokusnejši kos; sam mu ga odrežem; to je zaslužil. Vesta li, kaj mu jutri napravim?" "Kaj?" vpraša Stone. r „ "Veliko veselje." "': "S čim t" "S tem, da ujame jednega mustanga." __ "Ali misliš iti nad mustange?" 11 Da. Konja moram vendar imeti. Ti mi posodiš tvojega za lov. Ker so se danes pokazali bivoli, pridejo tudi gotovo mustangi. Mislim, da mi je treba iti samo do prerije, kjer smo predvčerajšnjim zaznamovali in premerili progo. Tam jih gotovo dobim, kakor hitro pridejo ti divji konji na jug " Jaz nisem poslušal dalje, ampak šel sem nazaj v grmovje, da se lovcem približam od kake druge strani. Oni ne smejo zvedeti, da sem jih poslušal. Napravimo ogenj in zasadimo dve rogovili v zemljo. Ti so bili opora za ravno, dolgo palico, ktera nam je služila za raženj. Ko nasade celo stegno, prične Sam Hawkens vrteti raženj počasno in z umetniškim čutom. Prf tem se je držal grozno svečano, kar mi je delalo mnogo zabave. Ko se vrnejo drugi z mesom, ravnajo prav tako kot mi. Seveda niso bili tako mirni, ker je vsakdo hotel prvi speči. Ker pa ni bilo prostora, ruvali so se med seboj in snedli napol pečeno meso. (Dalje prihodnjič.) Alojzij Cešark 59 Union Ave., Brooklyn, N. Y Pošilja denarje v staro domovino najceneje in najhitreje. Preskrbuje parobrodue listke, (žifkarte) za razne prekomoreke črte. . .. V zalogi itn a veliko število za- lmvnili in podnčljivih knjig. ROJAKI, NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA", NAJVEČJI IN NAJCENEJŠI DNEVNIKI V slučajih nesreče izvijenja udov, ako skoči kost iz svojega ležišča itd. rabite takoj Drl RICHTERJEV Sidro Pain Expeller. On suši, zdravi in debavi udohnost. Iuiejte ga vedno dama in skrbite, da si nabavite pravega z našo varnostno znamko sidrom na etiketi. V vseh lekarnah po 25 in 50 centov. F. AD. RICHTER & CO. 215 Pearl Street, New York. 4* NAZNANILO. Rojakom v Forest City, Pa., in okolici priporočamo našega zastopnika g. JOSIP ZALARJA mL, P. 0. Box 547. Dotienik ima pravico pobirati naročnino za list in oglase ter pošilja zanesljivo denarje v staro domovino po našem posredovanju. V zalogi ima veliko število raznih slovenskih knjig. Uradne ure: vsak dan v>d 6. do Y28. zvečer razun nedelj in praznikov v pisarni občeznanega hotela g. Martina Muhiča, Forest City. Pa. Uredništvo in npravnistvo. "Glas Naroda." ■ponunjajt« m ob rasnih priii&aa jMi* prekoriain« družb« Cirila ia Metoda v Ljutrijaali Mal poloti dar loma &a oltar 1 (T d) Skušnja uči! Podpisani naznanjam rojakom, da izdelujem ZDRAVILNO 6RENK0 VINO po najboljšem navodilu, iz najbolj-šib rož la korenin, ki jih je dobiti v Evropi in Ameriki, ter iz finega, naravnega vina. Kdor* boleha na želodcu ali prebavnih organih, naj ga pije redno. Pošilja se v zabojih po 1 tucat (12 steklenic) na vse kraje zapad-nih držav Severne Amerike. V obilna naročila se priporoča JOSIP RUSS 432 South Santa Fe Ave., Pueblo, Colo. fe Vf * * * Fbiiadčiphijo in Aaiwerpemm m '' i V i ■ ^ ■ \ S » X M^ C \ S _ m . .r V «-< I ei A^očiTii r poinjfc*. mmm d»a «IJait3 12D17 len,!KHUONLAMD.......... 12760 ton ZEEUHD............cm ten. t FENNLAND..............I27S0 ton Pri cenah za medkrovje so vpoštete T f« potrebščine, dobrr^ hrana, najbolj^« pofitr«tt>a. Pot čez Antwerpec je jedna najkrajših m na>prijetn-išik za potnike Iz al v Avstrijo s na Kranjsko. Štajersko, Koroško, Primcije, Hrvatsko, Dalmacijo r druge dele Avstrije. Is NEW YORK A odpliujejo parniki vsako soboto od 10:30 ur" dopo-ludne od pomoia štev. 14 ob vznofiu Fulton Street. — iz PHII AHF?} ^ PH1JE vsako drugo sredo od pomola ot» vznožju Washington Street* Glede vprašan} ali kupovanja vožnjih listkov ae je obrniti na: OFFICE : 9 BROADWAY, NEW YORK CITY, 90-96 Deaborn St., Chicago, — Century Building, St. Louis, — 21 Post Street. San Francisco Cal., all na njene zastopnike. W. F. Severa Co. CEDAR RAPIDS IOWA =a o g= VAZ IN O! Slika predstavlja uro za go-tpode z zlatom prevlečeno in dvojnimi pokrovi, velikost 16", in je jamčena za 20 let. Kolesovje je najboljšega ame-rikanskega izdelka ^ Elgin all Springfield na 15 kamnov. Blago se pošilja r.a zahtevo vn stane sedaj samo $13.00. Za obilne naročbe se priporoča in beleži k velespoStovanjem Jacob Stonich, * 72 B* Madison St. Chlcaso, 111. ■ -* O / J1 Comoagnie Generale Transatlantique. [Francoska parobrodna družba.| IV DIREKTNA ČRTA DO HAVRE, PARIZA. ŠVICE, INOMOSTA IN UUBUANE. "La Lorraine" na dva vijaka...... "LaSavoie" „ „ „ ...... "LaTouraine" " " ...... "L'Aquitaine" „ „ „ ...... "La Bretagne".. ....... ......... "La Champagne" ................ "La Gascog^ie"................* [.' POSTM PARMKI SO: 12,000 ton, 12,1*00 „ 10,000 ,, 10,»«N) I, .8,000 " 8,0,O00 ,, 9 • H I') »» »» 9.000 Glavna agencija: 32 BROADWAY, NEW YORK. Parniki odplujejo od sedaj naprej Tedno ob četrtkih ob 10. dopoludnaiz priitaniščašt. 42 .North River, ob Morton St, N. *LA PROVENCE 26. julija 1906. *LA LORRAINE 2. avg. 1906. La Gascogne . 9. avg. 190d La Bretagne 16. avg. 1906. •LA TOURAINE 23. avg. 1906. Parnima z zvezdo zaznamovani imajo po dv& vijaka. •I^A SAVOIE •LA PR0VEXCE •LA LORRAINE •LA TOURAINE •LA SAVOIE 30. avg. 6. sept. 13. sept. 20. sept. 27. sept. uri 1906. 1906. 1906. 1906, 1906. 'iVU K 02 minski, generalni spent za zfcj.ad. 71 Deartorn St., Chicf^o, lil. CUNARD LINE CARINIK:! MED TRSTOM, BEIO IN NEW TORKOM JfAKNIKI IMAJO JAKO OBSEŽEiv POKBF1 PR0ST0K movn ZA SETANJIS potkuso^ thft*mk UAZBKU, odpluje iz New York a dae 31. julija. odpluje iz Xew York a dne 28. avgusta.J f; odpluje iz Xew York a dne 11, septembra. CLTONIA, 8LAVGN1A in PANifONUl ^ parnih na a.a. vj faka Ti parnLO so napravljeni po najnovejšem krGju in zeio priklada. cretj- razred, /EDILA eo dcLra ii potnikom trikrat na pr Uši poatrežena Vožnje čistite orodajaio ooociašče.ii agentj^ tm fte Canard Steams&ip Go. Ltd« ^ BrosčiVft^ Sew ?srg0 126 State 8t Boston Uearuon? art {fiiicaii^. f AUSTEB-JIMEBICA1 Lil ke{>u>urnl potni purnikl I I 9 1 | "ERANCESCA" odpluje 28. julija. " ii | "SOFIA HOHENBERGM|;odPlaje 16. avg| i -to* i * ~ it I I 4 § vo2ljt< madJNcw Yorkom, Trstom in Reke, Xajpripravnejsa in najeenejfa parobredna tvita v 5 Ljubljano in sploli na Slovensko. Železnica velja do Ljub- £ ljane le SO centov- Potniki dospo isti dan na ] arnik, ko (j> od doma gredo. Phelps Bros. Co., General Agents, 3 Washington*St., New York. -•Sj ,T"rhtTT~ ^ bT illiS'i ir^BnI-,'Jj'■■ iinJtr-nirTMflii |j iNe pregreti! I -I*- —ttJtth i<11;- irft'i i iffr- '-i --^r Slika predstavlja uro z zlatom prevlečeno in dvojnimi pokrovi, velikost 16",in je jamčena za 20 'let. Kolesovje je najboliScga amerikan-skega izdelka ElGIN, WALTHAM ali SPRINGFIELD NA 15 KAM-NOV ter stane samo $13.°° Za obilne božične naročbe se zahvaljujem in naznanjam, da ostane le še nekaj časa ta izjemna cena kakor je bila za Božič. Spoštovanjem se priporočam M. Pogorele, 1114 Heyworth Building Chicago, TH. OPOMBA, 'tdnak* vubisc ura je dobiti po •gornji c«si nanjit M com **eth sixci fevcejevelikosti I8thsisc »eospode Naslov a knjige. M. Pogorele Box 226 Wakefield, Mich