Domoljub V Ljubljani 29. decembra 1943 ^ 56- Slev. 5O Na Silvestrov večer V dnini zrem veliko knjigo s loliko strnni, kot je v letu dni... List za listom prav počasi sam odpiram. Slike gledam zanimive in napisano prebiram. Zgodovina naše dobe pisane v obširni knjigi ie krvava. Naši znanci so nesreče, rop. požigi; v ognju, v bratski krvi dom naš plava. Toliko gorja izlilo ni se preko naše domovine. Več solza še ni poleklo, težje breme ni težilo, večje narod ni okusil bolečine! Kar zazeblo me je v duši, ko strmel sem v strašne liste črne: znak ljubljanske so slepote. V Kajnovib se koplje grehih. Krivda ležka kakor gora ji grozi, da jo uniči: v brezno zvrne. Z zlatoni okrašene črke o junaštvu mož in fantov govorijo. Strumilo so na noge vstali, mnogi padli v težkem boju. Drugi čvrsto kakor hrasti s puško v roki se s sovragom še borijo. Sončnozlate črke v knjigi in zeleue palme zmage, krasni venci so nu listih, kjer so slike, dela, boji in trpljenja, ki so bili jih s trinogi naši bratje, naše sestre — zdaj mučenci. Kdo popisali bi mogel o krasoti zadoščenja, dnevih sprave. Zlati listi v zgodovini so spomini neizbrisni, ko v odpovedih in postih', v žrtvah vdano smo sklonili svoje glave. — Vollo ura je starinska polnoči odbila. Zdrknil sem pred križem v kotu na kolena, knjiga se zaprla je in skrila - Sklenjenih sem rok zaprosil: Srca vseh Slovencev dvigni, Bog, v višine! V živi veri, trdnem upu in v ljubezni svete Cerkve naj nam žarno sonce sreče, sad krščanskega življenja spet zasine! •V. „;\ < naše trdno upanje v srečnejše dni Cerkev na gori Vojni dogoditi pretehlega tedna Uničeni komunisti na Korčuii Nemško uradno poročilo 27. decembra navaja, da je bil otok Korčula ob dalmatinski obali očiščen komunističnih tolovajev. V hudih bojih so nemške čete na tem otoku uničile nad 500 teh razbojnikov ter zaplenile več topov, mnogo orožja, streliva in vet malih ladjic. Komunistične tolpe v vzhodni Bosni uničene Nemška poročila poročajo 22. XII.. da so čistilni nastopi nemških čet v vzhodni Bosni dosegli nove uspehe. Nemške čete so tukaj razbile in uničile 12.0(11) do ln.OOO komunističnih tolp. Samo pri enem nastopu so Nemci oh malenkostnih svojih izgubah dosegli la-le uspeh: na mestu je ostalo 2i)2(i komunistov mrtvih, nad 4000 ranjenih, 2(>;>S ujetih. Zaplenjenih pa jc bilo 107 strojnic, ,">8 metalcev min, 24 topov, mnogo tovornih vozil, nad 500 konj ter ogromno slreliva in drugega vojnega blaga. — Drugo nemško poročilo sporoča istega ilne, da so na drugem kraju v vzhodni Bosni nemška strmoglava letala presenetljivo napadla komunistične tolpe. Zlasti uspešno so nemška letala napadala komunistične motorizirane kolone, mostove in gnezda v gorah. Komunisti to bežali, da bi se izognili obkolitvi in popolnemu uničenju. Pri tem pa so v množicah zašli v ogenj nemških letal, ki so jili kar kosila. Zlasti pri prehodu čez reko Taro so nemška lelala uničujoče požela bežeče komunistične tolpe. Sovražni napadi v Italiji popuščajo Nemško uradno jioročilo 21. XII. »poroča, da je na vzhodnem odseku bilo zavrnjenih več sovražnih udarnih skupin. Ob jadranski obali je sovražnik napadal, njegovi na|>adi pa so se zlomili že pred nemškim jioslojaiikaiiii. Nemško uradno poročilo 22. XII. pravi, da so sovražni sunki ob obali fpet popustili, le pri Or-toni je bilo nekaj slabolnejših sunkov, ki pa tO bili odhiti. Uradno poročilo 23. XII. govori, da je pri Or-toni znova napadel, da pa ie bil odbit ter je pri tem izgubil 5 oklepnikov. Drugod je bilo mirno. Uradno |>oroč;lo 24. XII. navaja, da je včeraj bilo pov-od mirno, le pri Ortoni eo bili sovražni napadi, ki pa so se vsi ponesrečili. v _ Sovražniku se je posrečilo, da je vdrl v južni del mesta Ortona, kjer so zdaj silni poulični boji. Drugod so bili le manjši sunki. Hudi boji na vzhodu Nemško uradno poročilo 21. XII. se glasi, da so Sovjeti pri Dnjepropetrovcku skušali prodreti v dvadnevni bitki, da pa so bili odbiti. Južno-vzhodno od Kirovega grada so bili preslreženi vsi sovjetski napad. Kjer se je Sovjetom posrečilo vdreti v nemške postojanke, eo bili uničeni. Pri Cerkasih so nemški napadi imeli nove uspehe. Tudi pri Korostenu iu ob Berezini so nemške četo napredovale. Pri Vitebsku so hudi Ulji. v katerih so Nemci sovražniku uničili doslej so oklepnikov in 39 topov. — Vsega skupaj je bilo zadnja dva dni uničenih 112 sovražnih oklepnikov. Poročilo 22. grudna pravi, da so ponovni sovražni napadi pri Nikopolju in pri Dnjepropetrov-sku ostali brezuspešni. — Pri Kirovem gradu so nemške čete še vedno napredovale. — Pri Zito-niiru so nemške čete zavrnile sovražno protinapade ter uničile 37 oklepnikov. — Pri Rečici je sovražnik srdito branil svoje postojanke pred nemškim napadom. Pri tem je bilo razbito jedro neke sovjetske gardne divizije. Pri Vitebsku so se razbili sovražni napadi ler je samo tukaj bilo uničenih 20 oklepnikov. Nemško uradno poročilo 23. grudna poroča, da je pri Nikopolju bilo odbitih več slaliotnejših sovjetskih napadov. Pri Kirovem gradu so nemške čete nadaljevale svojo ofenzivo ter zasedle več važnih postojank. Sovražna skupina je bila pri tem obkoljena in uničena. Pri Žitomiru so sovjetske čete skušale predreti nemške vrste, toda so bile odbile ter so izgubile 76 oklepnikov. Pri Rečici so sovjetske čete zoper nemško napredovanje nastopile s protinapadi. Toda Nemci so tjovjete vrgli daleč nazaj ler spet napredovali. Pri Vitebsku je sovražnik le krajevno napadal. Nemško uradno poročilo 24. XII. razglaša, da so Sovjeti pri Kirovem gradu iu Cerkasih le krajevno napadali, fiibkeje so Sovjeti navdali tudi pri Zitoiniru in Korostenu, kjer so izgubili 13 tankov. Pri Rečiri nemški napad še vedno ugodno napreduje. Pri Berezini je bil sovražni napad na neko mostišče odbit ter pri tem uničenih 32 oklepnikov. Severnovzhodno od Zlotima so Sovjeti z več divizijami prešli v napad. Razvili so se hudi I>oji. Pri Vitebsku je sovražjiik na|»adal ter je izgubil 71 oklepnikov. Po nemških poročilih je sovražnik začel zimsko otenzivo. Poročilo 27. decembra naglaša. da so Sovjeti pri Zitomiru vrgli v boj nove množice oklepnikov in pehote. Ravno tako srdito gredo Sovjeti v napad pri Vitebsku, kjer pa so bili v silnih bojih vrženi nazaj. Zgodovinska spomenica Na druiri strani prinašamo besedilo zgodovinske spomenice, ki so jo zastopniki vseh struj slo-Ten-keca javnega življenja izročili predsedniku Pokrajinske uprave g. generalu Kupniku. V tej spomenici je izrazena jasna volja vseh plasti slovenskega naroda, da hoče naš narod živeti in da se ho za to poslužil vseh pripomočkov, ki so mu dosegljivi, da si ohrani svoje narodno življenje ter obstanek. V spomenici je izraženo tudi jasno spoznanje, da je danes komunizem največji sovražnik slovenskega uaroda. ki mora boj vsega naroda iti zoper ujega. Zaradi tega spomenica slovesno ugovarja zoper vse tiste, ki bodisi doma ali na tujem kakor koli podpirajo ali zagovarjajo nečloveško početje boljševiške revolucije na slovenskih tleh. Spomenica odločno naglaša, da sc slovenski narod v boju za svoj življenjski obstanek ne bo dal zmotiti ne od domačih ne ml tujih pod-pihovalcev rdeče revolucije, marveč ho svoje dejanje in nehanje uravnaval zgolj z vidika moralnih in splošno človeških naravnih načel, katere edine ga vodijo v tem boju zoper boljševiško razdejanje slovenskega naroda in njegove krščanske kulture. Reči je treba, da je dolgo trajalo, preden so stvari tolikanj dozorele, da jc taka skupna sloven-»ka spomenica bila mogoča. Podpisniki te sporne- KRATKE niče so v prvi vrsti nosilci slovenskega kulturnega življenja in gospodarstva. Tudi zastopstva slovenskega kmeta je podpisano. Toda naš slovenski kmet, kakor smo v posebnem članku pred nekaj tedni ie naglasili, je svojo spomenico že davno podpisala s svojo krvjo, ki jo je v obilni meri prelival za resnično svobodo slovenske zemlje in slovenskega rodu. Zdnj lahko zadovoljen tudi on sprejema to skupno slovensko spomenico v zavesti, da so njegove žrtve v boju s krvavo rdečo pošastjo i larle rodile uspehe iu zaslepljenim odprle oči. Tudi mi smo zadovoljni, da je danes na zgodovinski spomenici podpisau ves naš narod po svojih najbolj vidnih sinovih. Ti zdaj sprejemajo nase dolžnost, da se boj zoper komunizem izvaja v strnjenih slovenskih vrstah in da se poslej ves slovenski narod v svoji celoti združuje zoper da-hovne in telesne uničevalce slovenstva. Tako enotno slovenski narod za kako plemenito idejo že en človeški rod ni nastopil. Danes, ko bije najbolj odločilna ura slovenske zgodovine, kar jih jc naš narod kdaj doživel, je taka strnje-nost bila nujno potrebna in življenjska nuja. Naj bi ta strnjenost ostala trdna in močno povezana, dokler ta veliki boj za ohranitev našega narodu ne bo zmagovito dokončan. 1110.000 mladih Cehov in Cehinj se je te dni po svojih odposlancih nu protikomunističnem zborovanju v Pragi izjavilo proti zvezi s Sovjeti. »Čuvarji hrvaškega Jadrana«, je ime društvu, ki ga je osnovala narodna mladina dalmatinskega Splita. 15!) romunskih prostovoljcev raznih letnikov se je javilo za službo v prvih bojnih črtah. >t\oda Evrope je v neločljivi zvezi z nemško zmago, trdi madžarski list >.Vla«iarsag<. 10 katoliških duhovnikov iu pet nun so umorili doslej komunisti na Hrvaškem. 2N<»!< delavcev tovarn« pri Mrslru v Patioi i je prijavilo v celoti pristop v fašistično republikansko stranko. Velike število ranjenih in mrtvih je zahteval 20. decembra napad severnoameriških letalcev na bolgarsko prestolnico. V Berlinu je umrl 75 letni viceadmiral Lud-vig von Reuter, ki je na konru prve svetovne vojne v luki Srapa Klow potopil nemške vojne ladje, da ne bi prišle sovražniku v roke. Nemci se ae predajo niti tedaj, če so poginoma obkoljeni, piše španski list »Ihieblo«. Skoraj & milijonov kron dobička so imele v preteklem letu danske železnice, i-eta 1941-42 nad 20 milijonov kron izgube! Mohamedanri v Kairu so letos uradno odpravili »poklicno jokanje« oli pogrebu. V finskih Helsinkih živi 1M.0U0 iensk in lo 106.000 moških. Dva brezmesna dneva v tedna so dobile zadnji čas sledeče zvezne državice v Braziliji: Kio de Janeiro. Sao Paolo in Minas Cieraes. 550 ljudi je zgubil« življenje ob |ionovnoni potresu v turškem Erharu. Za norega švicarskega zveznega predsednika je izvoljen Stampfli. Do novembra letošnjega leta so na Švedskem obsodili zaradi vohunstva 211, zaradi saliotaže |ia 43 ljudi. Največja epidemija hripe od začetka sedanje vojne razsaja na ozemlju Velike Britanije. Mrrrrnaanirriške letalske drnilie so dobil.' dovoljenje, da smejo pristajati na letališču v por-galaki Lizboni. Konrem novembra je padel na liojišču pri Nevlju Martin Raške, eden najspretnejw.li nemških vojnih poročevalcev. Ker s« kritikavali vojaške a-daneve v Severni AIriki. je dal alžirski odbor zapret tri Irancosko generale. Perzijska vlada je podala ostavko. Nad 700.000 švedskih kres škode so ugotovili po zadnjem angleškem zračnem napadu na švedsko vseučiliško mesto Lunil. Pri zadnjem potresu r turški Anatoliji je izgubilo življenje 4O10 oseb, ranjenih pa jih bik) 4471; jiorušenih je bilo 24.<*K> hiš. Veliko skladišče avtomobilskih pnevmatik j1' zgorelo v Madridu. Manj vredne izdelke dobavljajo nekateri hišniki oborožitvenih tovarn, piše ameriški časopis aArmy and Navy Journal«. Nemško planinsko društvo je eden največjih poseslnikov. 16.000 Zidov hoče spraviti Mussolinijeva italijanska vlada v koncentracijska taborišča. Prosta prodaja bele moke 1» od I. decembra 1943 do 7. januarja 1944 v Romuniji. Jugohanko i glavnico 12 milijonov dinar;« sla ustanovili v Belgradu dunajska Liinderbutik in Dresdenerbank iz Berlina. Slovaško notranje posojilo v znesku 500 milijonov slovaških kron je bilo prevpisano za 46 milijonov kron. Ae pred kratkim sn Angleži izjavljali, da l>0-do do božiča gotovo v Rimu. Ne bo nič! Po vojni ne sme biti v korist trajnega mirti nobene razlike med zmagovalci in premaganci, piše turški »Cumhuriiet«. V Kremlju sta Beneš in Stalin sklenila P0-godbo »o vzajemni pomoči in sodelovanju po vojni«, poroča moskovski radio. Boljševizacija Evrope ! 23 kitajskih divizij v srednji Kitajski so uničili Japonci v enera samem mesecu, poroča japonski glavni stan. Ameriški državni predsednik Hooscvelt je nedavno obiskal Sicilijo. Slovenski narod si |c izbral svojo pol Zgodovinska spomenica, ki je zbrala okrog slovenskega narodnega programa vse slovenske ljudske predstavnike v neizprosno borbo proti komunizmu Dne 23. t. ni. oI> 5 popoldne je delegacija zastopnikov slovenskega javnega življenja na slovesen način izročila prezidenlu, general u Leonu llupniku, sledečo spomenico: Slovenskemu narodu! Lepa slovenska zemlja, nn kateri živimo i> 140(1 let in ji s svojim znojem in delom v tiskamo svoj slovenski obraz, je danes vsa odetii v globoko žalost, žnlost, ki jo jc v svojih hudih posledicah prinesla vojska. Kdo tira danes našo zemljo, naš narod v nesrečo, kdo pobija tisoče dragih rojakov, kdo požiga slovenske domove, kdo tepta vse naše narodne in verske vrednote, kdo uničuje našo čast, kdo nas tira na rob propada, da nain grozi dokončen pogin? To dela največji in najnevarnejši sovražnik vseh krščanskih in kulturnih narodov: komunizem, ki je pri nas z narodnimi gesli mnoge prevaral in si pod krinko osvobodilne fronte skuša uzurpirati oblast, da vzpostavi svojo nasilno diktaturo in da do konca dovrši svojo krvavo revolucijo, v kaleri naj pošteni slovenski narod izgine, zgolj zaradi tega, ker hoče živeli v skladu s svojo tradicijo, v skladu z narodnimi vrednotami in da si ohrani življenje. Komunizem je dokazal z dejanji, da ni nikaka politika in ne ideologija, ampak najbolj surov barbarizem, ustroj nereda, zgrajen zločinski sestav, uničevalec verskih, etičnih in moralnih vrednot, uničevalec osebne in narodne svobode, uničevalec življenj, poštenih in delavnih ljudi, kakor celih narodov. Zato danes boj proti komunizmu ni politika, ampak osnovna človeška in narodna dolžnost, snj se tiče tako življenja vsakega posameznika, kakor življenja vseh narodov — šc posebno malega slovenskega, nad katerim zločinski brez-narodni komunizem najbolj besni. Vsi pošteni ljudje in vsi narodi se bore proti zločinskemu komunizmu. Tudi ogromna večina slovenskega naroda jc (o zlo in nesrečo sama spoznala in odklonila. Pogorišča 200 slovenskih vasi kličejo vse šc zaslepljene Slovence, da spregledajo! Nad desettisoč požganih in porušenih slovenskih domov vpije po obnovi iz ruševin. Preko sto razdejanih šol, prav toliko prosvetnih in narodnih domov so strašna obsodba »kulturnega« prizadevanja komunizmu. Nad 70 onečaščenih cerkva, od teli 16 požganih, so kričeči dokazi komunističnega brezboštva. Preko 15.000 grobov najboljših mož in žena, fantov in deklet in nedolžnih otročičev iz vseh stanov in skupin, kliče po pravični kazni. Poleg stotin pomorjenih izobražencev je tudi 29 narodno zavednih duhovnikov. Tudi nesrečni talci so nemi, toda tem strnšncjši tožniki proli nečloveškemu komunizmu. Blizu 10.000 slovenskih družin jc raztepenih, izgnanih. Na tisoče ubogih sirot brez matere, brez očeta, so sad komunističnega nauka o družini! Koliko pa jc šc obupanih očetov, ki ne vedo ne za svoje žene, ne za otroke, koliko objokanih mater, ki ne vedo za otroke in ki niti njihovih grobov ne bodo mogle najti. Na milijarde slovenskega premoženja je uničenega. Tisočem in tisočem delavcev je odvzet vsakdanji kruli. Žrtev za žrtvijo terja komunizem dan z.a dnem. In vse to v poldrugem letu komunističnega divjanja v majhni ljubljanski pokrajini med 320.000 Slovenci, ne vštevši žrtev v drugih krajih slovenske zemlje. Čemu vse to? Zadnji čas je, da sc združimo vsi Slovenci brez izjeme v trdno celoto in iztrebimo komunizem iz svoje srede. Po božjih in človeških postavah smo dolžni n a kakršen koli način sebe ohraniti! To n a m narekuje ljubezen do naših družin in še v večji meri ljubezen do lastnega naroda! Nihče ne more zahtevati, da se nnj pošteni slovenski narod, ki hoče živeti v skladu s svojo tradicijo in braniti krščansko kulturo, da pobiti zato, da zavlada zločinski red in ustroj komunizma pri nas in v svetu. Nihče na svetu, ne posameznik ne kak narod, nima iz kakršnih koli razlogov pravice žrtvovati slovenskega naroda nu žrtvenik komunizma. Kdor komunistične zločinec podpira, pn nnj si bo posameznik ali narod in komunizmu omogoča razmah, kliče največje zlo nad ubogi slovenski narod, pa končno tudi nase in na ves svet! Danes odloča slovenski narod sam o svojem obstoju. Ali bo ohranil svoje življenje v veliki družini evropskih narodov, ali pn bo izginil v morju krvave komunistične revolucije. Čut samoohranitve in koristi narodu, so v tej usodni uri naš zakon! Zato dvigamo spričo tolikšne t varne in moralne škode na slovenski zemlji, spričo neizmerne žalosti toliko tisočev Slovencev, protest proti vsakemu, donin in kjer koli v svetu, proti posameznikom in narodom, ki podpirajo zločinski komunizem. Slovenski narod hoče namreč svobodno živeti v družbi evropskih narodov. Zalo je bil po tolikih strašnih dejanjih protinarodnegn komunizma prisiljen seči po samoobrambi, v katero bo še bolj povezni vse svoje sile, da zlomi komunistično zlo. Slovenci! Slovenke! Zavedajmo sc svojega stvarnega položaja, zavedajmo sc, da Ic z iztrebljenjem komunizma morcino rešiti sebe in zadobiti tisto mesto v svetu, ki si ga želimo in zaslužimo. Zavedajmo pa se tudi, da bomo le z lojalnim izpričevanjcni našega slovenstvo, brez primesi vplivov nesrečne tuje propagande, mogli uspešno voditi boj zoper komunizem. In slovenski narod s hvaležnostjo sprejema vsako pomoč v tem boju, v katerem nnj nihče ne stoji ob strani. Danes je taka um, du je molk žc sodelovanje s sovražnikom in greh nad narodom. Slovenci! Slovenke! Podpirajmo slovensko oblast, ki se v tem usodnem času odločno bori proti komunizmu in združimo sc v tem pravičnem boju v enotno slovenska fronto. S tem bomo rešili narod in ga po* vedli v novo srečno bodočnost! Ljubljana, dne 23. dccembra 1943. I)r. Milko Kos, rektor univerze. — Dr. Matija Slavič, prorektor univerze. — Dr. Janko Polec^ dekan juridične fakultete. — Dr. Franc Šturm, dekan filozofske fakultete. — Dr. Franc Ks. Luk^ man, dekan teološke fakultete. — Dr. Karel Lui šicki, dekan medicinske fakultete. — Dr. llenriK Steska, prodekan ravne fakultete. — Dr. Fran<| liamovž, prodekan filozofske fakultete. — Dr. Alojzij Odar, univerzitetni profesor in predsednik KTD, — Dr. Andrej Gosar, prodekan tehnične lakultetei Dr. Franc Hribar, prodekan medicinske fakultete. Dr. inž. Milan Vidmar, predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti in dekan tehnične fa-kultete. — Krener Franc, podpolkovnik in povelja nik Slovenskega domobranstva. — Vizjak Milko, podpolkovnik Š. D. — Peterlin Ernest, podpolkov* nik S. D. — Janko Kregar, kapelan fregate. —< Heletto Julij, rektor Glasbene akademije. — Dr} Fischinger Josip, pravosodni inšpektor. — Dr. Vla< dimir Golja, predsednik apelaeije. — Adoil Hud-nik, predsednik okrožnega sodišča. — Dr. Zirovnik: Janko, predsednik odvetniške zbornice. — Dr. Zit-< ko Stanislav, odvetnik. — Marko Kranjc, bivši po* slanec. — Pirkmajer dr. Otmar, bivši pomočnilf bana. — Dr. Iioš Fran, odvetnik. — Rilenc Mirko, bivši poslanec, profesor. — Dr. Pučnik Josip, odvetnik. — Dr. Bajič Stojali, univerzitetni prof. —i Dr. Ivo Cesnilf, bivši poslanec. — Ivan Tlieur-schuch, bivši poslanec. — Msgr. Matija Skrbeč, de< kan. — Stare Miloš, bivši poslanec. — Spindlep Jože, bivši poslanec. — Karel Škulj, bivši posla< nec. — Masič Pavel, bivši poslanec. — Veble Doij inetrij, bivši poslanec. — Dr. Golia Adoli, bivši poslanec. — Andrej Uršič, javni delavec. — Dr,' Krnest Kalan, odvetnik. — Inž. Ladislav Hevc, biv-ši predsednik Združenja rezervnih oficirjev. —i Huda Jurčee, glavni urednik »Slovencat. — Mirka Javornik, glavni urednik Slovenskega doma . —* Stanko Virnnt, direktor listov konzorcija >,Iulracj — Rudolf Ožim, glavni urednik »Slov. narodat —< Dr. Kuhar Andrej, predsednik notarske zbornice', — Inž. Kavčič Rudolf, generalni direktor ZelezniJ ške direkcije. — Dr. Hajec Oton. predsednik zdrav« niške zbornice. — Inž. Milko Pirkmajer, predsed« nik inženirske zbornice. — Dr. Ivan Slokar, predsednik Pokrajinske zvezo delodajalcev. — Dr. Aluif jevič Branko, predsednik Pokr. delavske zveze, —-Pevec Ignacij, predsednik Združenja kmetovalcev,' — Franc Heinrichar, predsednik Združenja i udu*1 stricev in obrtnikov. — Zvonimir Lukič, predsetl-* nik Združenja trgovcev. — llrovat Jakob, predsednik Sintl. kemične industrije. — Bonač Fran, predsednik Sinil, papirne in kartonažne industrije. —-Ing. liartl Ivan, predsednik Sind. električne ind., plin. iu vodovod. — Hrovatin Maks, predsednik Sind. hišnih posestnikov. — Premrov Vladimir,' predsednik Sind. lesne industrije. — Kalin Savel,' predsednik Sind. usnjarsko industrije. — Hribar. Peter, predsednik Sind. oblačilne industrije. — Jaki) Venče, predsednik Sind. rudarske industrije, — Zupan Miroslav, predsednik Sind. stavbne industrije. — Dr. Lunaček Aleksander, predsedniki Sinil, gradbenega materiala. — Ing. Sodja Jože] predsednik Sind. založniške industrije. — l.ninpo Vilko, prdsednik Sind. z manufakturnim blagom, — Agnola Anion, predsednik Sind. s steklom ini porcelanom. — VerovSek Jože, predsednik Sinct, z železnino. — Krek Janko, presednik Sind. trgovskih zastopnikov. — Pogačnik Fran, predsednik? Sind. z živili na debelo. — Kane Anton, predsednik Sinil, drogeristov. — Pavlin Franc, predsednik Sind. z, galanterijskim blagom. — šušteršiS Peter, predsednik Sind. s šolskimi potrebščinami, — Pielick Ivan, predsednik Sind. s sadjem in zelenjavo. — Klanjšek Josip, predsednik Sind. t usnjem in kožami. — Barbič Marin, predsednik Sindikata z. vinom. — Marinko Jože, predsednik'. Sind. z. mešanim blagom. — Bizjak Ivan, predsed-v nik Sind. s kurivom. — Jazbec Janko, načelnik: skupine zlatarjev in urarjev. — Puc Danilo, načelnik skupine tapetnikov in dekoraterjev. — Dež-man Josip, načelnik skupine grafikov. — Grom Jo« 5» Slovenci! STRNIMO SE V POBOŽNOSTI PETIH PRVIH SOBOT V ENO SAMO MOGOČNO MARIJINO DRUŽINO IN ZADOSČUJMO NJENEMU BREZMADEŽNEMU SRCU, DA NAM IZPROSI MILOSTI IN MIRU. Koto leto, ki je pred nami, je v znamenju Marijinega brezmadežnega Srca. Začne se s prvo soboto v mesecu, to jc z dnem, ki jc namenjen zadeščevanju Njenemu brezmadežnemu SrCU Tej novi vrsti prvih sobot bomo dali še poseben namen in pomen. Prcmišijujmo, kje so se rodile zmote, ki so mogle zapeljati toliko ljadi in povzročiti toliko grozot. Nekateri narodi so skušali v'reči s prestola Boga in postaviti na Njegovo mesto zlato tele. Med Slovenci sc jc vse zaničev inje do Boja izoblikovalo v največjo današnjo zmoto, v komunizem. K|C )e rešna pot iz strahot in zmot, kje je sredstvo za enotno mišljenje? Na vidimo druge poti kakor r Kristusu in Njegovem evangeliju, ne drugega sredstva za edinost kakor nauk Kristusove Cerkve« „ H Kristusa ps nas najbolj zanesljivo vodi Njegova mati Marija, ki jo kličemo — n*š;> Kraljico. Zato bomo kot posebni namen v prihodnji vrsti naših prvih peterih sobot dodal, prošnjo Marijinemu Srcu, da bi sc v našem naroda utrdilo prepričanje, da smo lc v Petrovem čolniču vami pred valovi modernih zmot, ki prete požreti ves svet in uničiti tudi nas narod. Posvetitev sleherne slovenske družine brezmadežnemu Marijinemu Srcu pa naj bo vidno potrdilo tega našega namena, tega našega prepričanja. K tej najpomembnejši narodni pobožnosti nas rabi naš skrbni cče škol dr. Gregcrij Rožman. Posebno pa je za nas bodrilno, da je tudi goriški nadškof povabil naše rojake na Primorskem k tej pobožnosti, tako da bomo z njimi vred začeli novo leto v zn.men)U Marijinega brezmadežnega Src«. Zato z največjo gorečnostjo pridobivajmo za obhajanje te pobožnosti vse nsše znance, da bo Marija res Kraljica vseh Slovenccvl že, načelnik skupine živilskih obrti. — Klein Julij. načelnik skupine steklarjev in urarjev. — Mike? Jože, načelnik skupine tekstilcev in vezilj. — Čdovič Andrej, načelnik skupine dimnikarjev. — Lampič Polde, načelnik skupine pomožnih sanitetnih obrti. — NVeibel Julij, načelnik skupine žc-lezarjev in kovinarjev. — Lijud Aleksander, načelnik skupine lasuijarjev. — Holinskv Karel, načelnik skupine fotografov. — Pretnar Ivan, predsednik Sind. hranilnic. — Breceljnik Alojzij, predsednik Sind. mesarjev. — Verbič Anton, predsednik Sind. s špecerijskim blagom. — Lažni k Vilko, predsednik Sind. trgovcev s kolesi, nafto, bencinom itd. — Vidmar Karel, predsednik Sind. pekov. — 1'redovič Janko, predsednik Sind. trgovcev in izvoznikov živine. — Pelicon AdolI, predsednik Sind. slaščičarjev. — Franjo Skrbeč, predsednik Sind. trgovcev z lesom. — Dr. Janžekovič Fran, direktor pit. _ Josip Mozetič, direktor finančne direkcije. Dr. Joža Basaj, predsednik Zadružne gospodarske lianke. — Hadanovič Anton, ravnatelj GZ. — Dr. teliani Joža, generalni ravnatelj Vzajemne zavarovalnice. — Janko Mlakar, predsednik Vzajemne zavarovalnice. — Anton Jeglič, ravnatelj Karitas. — iianuš Krolta, glavni ravnatelj Ljubljanske kre-jitne banke. — Biskupsk)-, ravnatelj ITD. — Her-•og, upravnik Opere. — Vilko Ukmar, ravnatelj Opere. — Ciril Debevec, ravnatelj Drame. — Av-.•ii-t Tosti, ravnatelj Kreditnega zavoda. — Bogomil Remec, predsednik Zavoda za zadružništvo. — Ivan (Jračnar, ravnatelj PREVODA. — Inž. Bogdan Ferlinc, ravnatelj Kmetijske družbe. — Inž. Mač-kjtviek, gradbenik. — Dr. Vlad.o Valenčič, pod-ruvnatelj Hranilnice. — Dr. Milavcc Anton, predsednik Pokojninskega zavoda. — Dr. Kosti Janko, predsednik Borze dela. — Zemljič Janko, predsednik TBPD. — Jože Jonke, urarski pomočnik in bivši predsednik Delavske zbornice. — Dr. Uerlo-vič France, ravnatelj umobolnice. — Dr. Pire Ivo, ravnatelj Higienskega zave-la. — Dr. Valentin Mer-šol, primarij Splošne bolnišnice. — Dr. Karel Capuder. direktor L realne gimnazije. — Ovsenik Josip, direktor II. moške realne gimnazije. — Prijatelj Ivan, direktor Učiteljišča. — Orafenauer Fr., profesor in predsednik profesorskega društva. — Novak Leo, direktor TSS. — Dr. Karel Pirjevec, direktor Trgovske akademije. — Josip Gogala, direktor Trgovske šole. — Stopar Franc, vršilec d. direktorja. — Osana Josip, direktor II. ženske gimnazije. — Dr. I Ic Josip, vršilec dolžnosti direktorja 1. realne gimnazije. — Bajuk Marko, direktor drž. klasične gimnazije. — Vagner Rudolf, upravitelj meščanske šole. — Jančigaj Franc, (jen. tajnik in vr&il»c dolžnosti župana. — Dr. Tine Debeljak, kn; ževnik. — Božidar Borko, književnik. — Vlad,mir Levstik, književnik. — Severin šali, književnik. — Kociper Stanko, književnik. — Štrukelj Ivan, predsednik Slomškove družbe. — Oanilo Kante, inšpektor Poštne hranilnice . To spomenico je poleg tu navedenih vodilnih predstavnikov slovenskeea javnega, kulturnega, političnega, gospodarskega in socialnega življenja podpisalo še veliko ostalih javnih delavcev iz Ljubljane in s podeželja. Njihovih imen, ki bi napolnile cele strani, zaradi pomanjkanju prostora sedaj ni ningiiče objavili. Javnosti bodo sporočena pozneje. Samo zastopnikov podeželskih občin, iu-panuv, raznih kmečkih organizacij, zadrug, kmečkih prosvetnih delavcev itd. jc podpisalo 1300 oseb. Zastopnik delegacije je poudaril, da je spomenica spontan izraz narodove volje in narodovega hotenja in smatra, da so razmere tako daleč dozorele, da mora vsak pošteno čuteč in misleč Slovenec izreči svoje obsojanje nad zločinskim početjem komunizma v naši deželi. Vse to naj nam bo v veliko tolažbo in zaupanje, da sc ho slovenska oblast še linij utrdila in da bomo lahko mirno zrli v bodočnost. (i. prezident div. general Leon R u p n i k se ie zastopniku delegacije odposlancev toplo zahia-lil za izrečeno spomenico ter je naglasil, da kut odgovorni činitclj za dobro slovenskega naroda v loj stvarni uri obljublja, da bo storil vse, da lin željam naroda ugodeno. Prav posebna je naznačil da nam naši hrabri domobranci jamčijo, da ho protiknmunistični !mj dosegel svoj rilj, to je uni-čenjc komunizma, da se bnmn tako k»t dobri Slovenci lalik« potem i vsemi našimi najboljšimi silami posvetili produktivnemu, pozitivnemu in konstruktivnemu delu za blagor naše domovine. 1'n vsem tem se je razvil med g. prezidriitnm in zastopniki prisrčen razgovor, t katerem so zastopniki izrazili iu obrazložili poedine želje, ki so trenutno najbolj pereče za naš narod. Razgovor je potekel v vzdušju popolnega soglasja. G. prezident je pondaril, da gre vse delo za tem, da sc na spomlad naš kmet lahko vrne k svojemu delu. Po daljšem razgovoru so odposlanci našega javnega življenja odšli s popolnim zaupanjem v moža, ki danes vodi naš narod in trdnem prepričanju, da mu lio uspelo ustreči vsem narodovim težnjam, ki so izražene in poudarjene r spomenici. Da pa bo dana možnost podpisati to za slovenski narod nad vse važno deklaracijo tudi drugim zastopnikom, ki spomenice do sedaj niso mogli podpisali, ho ta spomenica na razpolago do vključno 5. januarja 1944 v poslopju Pokrajinske uprave na Blcincisovi cesti v II. nadstropju, v sobi št. 118. Vljudno vabimo vse tiste, ki ljubijo svoj narod in ki odklanjaj« komunistično zlo, dn kot zastopniki slovenskih gospodarskih, kulturnih in ■ drugih ustanov to spomenico še podpišejo. Ka j /e ^— Srečno in blagoslovljeno novo loto 1944 vošči vsem Slovencem »DOMOLJUB« d Iz goriške duhovniške kronike. V slovenskem delu goriške nadškofije so se izvršile v zad-njein času sledeče spremembe v duhovniških vrstah. G. dr. Ilumar Kazimir, župnik v Opatjem-selu je bil imenovan za stolnega vikarja v Gorn Na njegovo mesto v Opatjem selu pride Vinko Črnigoj, dosed.ij kaplan v Komnu. Kaplan v Komnu postane Mirko Rener, kaplan v Rihenberkii pa p. brane Srebrnič. Anton Žagar zapusti Štomaž. ter pojde za župoika v Sedlo. Kobjeglavski župnik DraSčck Ivan bo upravljal tudi štanjelsko župnijo, Bcrce Bogomir, župnik v Vrabčali. pa Lozice,. /a župnega upravitelja v Godoviču je bil imenovan Josip Kspus, duhovnik Ipibljanske škofije. Franc švara, kaplan v Nebrežini jc bil imenovan za župnika v Zgoniku. Idrijski dekan I lektor Carlet zapusti Idrijo ter pojde za nadžupniko v Oglej. Idrijo pa bo upravljal Janko Žagar, župnik v Ledinah, ki je postal prodekan. d Prvi protikomnnistični protestni zbor za Po-savje je bil ono nedeljo na Jezici. Uspel j« nad vse izvrstno v vsakem pogledu, zakaj več kot polovica udeležencev ni našla prostora v nabito polni sokolski dvorani. d Slovenska pridiga ▼ Gorici. V nedeljo, 12. decembra, je bila v cerkvi na Kostanjevici ob devetih sv. maša s slovensko pridigo in slovenskim petjem. Pridigal je p. Oto Kocjan, frančiškan. Bilo je kar lepo Od sedaj naprej bo ob nedeljah in praznikih na Kostanjevici vedno maša s slovensko pridigo in peticm, Zadniič se je slovenska pesem glasila v tem znanem Marijinem svetiiču v moiu leta 1915. torej tik preden jc vihra prve svetovne vojne završala preko naže dežele d Nove odloke pristojne oblasti jc priobčlo dnevno časopisje pod sledečimi naslovi: Sprememba pravilnika o dinevnicah poštnih uslužbencev za spremljavo pošte, Sprememba pravilnika o dodatkih za nočno in čezumo delo pri poštah, brzojavih in telefonih, Sprememba pravilnika o stalnih mesečnih dokladah telegrafsko - telefonsko tehničnemu osebju za terenska dela, Sprememba pravilnika o poštnem avtomobilskem prometu, Predpisi glede preprečevanja zlorab izvršilne pravice. d Kočevske ranjcnce so obdarovalL Ono nedeljo jc škofijski podporni urad skupno s slovenskimi materami in dekltM cdšel v bolnišnico na Studc-ncc, kjer leže domobranski ranjenci s Kočevja. Vodili so to obdarovanie gosp. dekan Skrbeč, gospa Natlačenova in gospa Prijateljeva. Obdarili so kočevske junake, nato pa vse ostale domobranske ranjcnce Obdarovanji so bili za ta izraz pozornosti iskreno hvaležni d Posebna trošarina na električni tok. Da doseže proračunsko ravnotežje med izdatki in dohodki mestne občine ljubljanske za prihodnje leto 1941, namerava mestna uprava po osnutkih proračuna uvesti nove, posebne dajatve, tako jc nameravano povišanje mestne trošarine na alkoholne pijače, nameravana ie uvedba posebne občinske socialne davščine, o čemer je bilo že poročeno, in naposled uvedbo posebne trošarine na električni tok in plin Po pravilniku o izvrševanju mestnega proračun za leto 1944 je določeno, da sc bo pobirala trošarina v znesku 0.30 lire za kilovatno uro pri električnem toku za razsvetljavo in 0.10 lire za kilovatno uro pri industrijskem toku. Trošarine na plin je določena na 0.20 lire za kubični meter. d 25-letnico Cankarjeve smrti so proslavili te dni v slovenski Drami v Ljubljani. d Mleko v Trstu je sedaj po 3.90 liter, d Kuhinjsko posodo popravljajo. V Berlinu ustanovili veliko osrednjo delavnico za kleparska dela. V tej delavnici popravljajo predvsem nerabne lonce, kožice in drugo kuhinjsko posodo. NOVI GROBOVI t Župnik Jožef Ambrožič Iz Ribnice je prispela vest, da je tamkaj dne 5. decembra po hudi in dolgi bolezni umrl g. Jožef Ambrožič, bivši župnik v Bohinjski Bistrici. Imenovani se je rodil v Ribnici dne 24. jan. 1890. V mašnika je bil posvečen dne 8. jun. 1917. Služboval je kot k#plan v Polhovem gradcu. Prečni, na Bledu in v Bohinjski Bistrici, kjer je 1. 1930 postal župnik in tam pastiroval do začetka vojske. Sedaj je živel na svojem domu v Ribnici. Blagi pokojnik je zadnje čase veliko trpel. Skoraj ves organizem mu je odpovedal, nazadnje jc 5e oslepel. Vse bolečine je prenašal vdano v voljo božjo. Pokopan je bil dne 7. decembra v Ribnici. Naj v miru počival • Te dni so umrli v Trstu: G9 lelna Marija Hu-mar, 54 letni Jakob Tavčar, 67 leina Ivanka Curk, 6H letni Kmil Orunleld, 73 letni Jurij Gac, 38 letna Marija Grubešič, 07 lelna Ivanka Švah-Čok, 46 letni Stanko Ška rjaveč in 75 letna Helena Lorenc. — V Šenčurju so pokopali Ivano Burgar, posestnico na Visokem. — V Ljubljani so zapustili ta svet: 06 letni Janez Hren, 60 letni poštni kontrolor v pokoju Rupert Tručl, akademik, sin znane slovenske družine v Gorici Anton Abuja. operni pevec Robert Primožič, železniški uradnik Stanko Ča-mernik, vdova po državnem uradniku Marija Ce-nar roj. Tičar, 20 letni Jenko Viklor ler posestnik in velelrgovec Kari Prelog. — Naj počivajo v miru! Preostale tolaži Bos! V Grabčah pri Gorjah je umrl najstarejši občan posestnik Janez Justin, dolgoletni gozdni upiavitelj Šveglovih gozdov. — Na Bledu so pokopali Pavlo Samascsa roj. Parens. — V Trstu no zadnji čas umrli sledeči stari Tržačani: BO lelna Marija Fonda, 74 lelni Ivan Zupan, 84 lelni Ix>v-renc Gregorič. SIJ lelna Marija Skok vdova Tomšič, 94 letna Karla Polanc, 60 lelna Amalija Mar-telanc, 64 Iclua Ana Ferluga in 53 letni Ludvik Valentinčič. — V Kostanjevici je odšel v večnost javni notar dr. Vilko Maurer. — V Kranju sla umrla Matija in Marija Podrekar. — V Kočevju je umrl junaške smrti okrajni šolski nadzornik Alojzij Pelerlin. — V Dolenji Prekopi pri Kostanjevici je odiul v večnott po^eštnik in gostilničar Anton Kirn. — Na vzhodnem bojišču je padel 19 letni Jakob Sodja s Koprivnika na Gorenjskem. — V Ljubljani so odšli v večnost: profesor v p. Julij Krek, oče vseučiliškega profesorja Ivan Go-ear, Ivana Košič roj. Hafner, učitelj v p. Petrič Franc, Brenko Marlin, Marija Zwolf roj. Toma-žič, uradnik »Prevodar inž. Jožef Seljak, davčni upravitelj v p. Kušar Ivan in Marija Resman. — Naj počivajo v miru! Preostale tolaži Bog! d imenovanje r škofijski knmorrij. Za pravnega konzislorijalnega svetnika je bil imenovan prelat dr. Alojzij Odar, profesor na teološki fakulteti v Ljubljani. d Prof. dr. Jože Turk — prelat. Za papeževega hišnega prelala je bil imenovan dr. Jože Turk, profesor na teološki fakulteti v Ljubljani. d Imenovani su bili za župnijske upravitelje: I'ranc Fortuna, kaplan v Trebnjem, za to župnijo; Janez Križaj, kaplan v Šl. Jerneju, za župnijo Poljane pri Toplicah; Anion Pogorelec, kaplan v Fari na Kolpi, za župnijo Kočevska Reka; novo-mašnik Janez Ostronič za župnijo Sinji vrh; Leon Nuschej, duhovnik krške škofije za župnijo Planina pri Črnomlju; in p. Mirko Oodina, O. M. Conv. za župnijo Spodnji log pri Kočevju. d Nove adredlie pristojnih oblasti jc priobčilo dnevno časopisje pod sledečimi naslovi: Odredba o začasni ureditvi plač v zaselinem gospodarstvu, Naredba o spremembi naredbe glede ustanovitve vseučili£ke pomoči. Zaplemba imovine komunistov, Čiščenje v advokatski zbornici. d Spet se opaža naval tujcev in gostov v postojnsko jamo. Med drugimi prihajajo vsak dan večje in manjše množice nemških častnikov in vojakov. ki ne morejo prehvaliti prirodnih krasot in lepot naše svetovno znane podzemeljske jame. <>b nedeljah je ogled jame od pol 10 do pol 17. Vendar je naval obiskovalcev tako naraslel, da moraio snroti urejali nove skupine. d 6101 l>ra so darevali za Zimsko pomoč ttslužbenri poštne uorave v Ljubljani. d Nekaj idrijskih. Iz Idrije nam pišejo: V novembru smo pokopali dva ugledna domačina, namreč g. Poldeta '1'roha. upokojenega rudniškega paznika, in g. Flandra I-pjzela, rudniškega uradnika. Oba sla v boljših časih pridno sodelovala pri slovenskih katoliških društvih. Naj počivala v miru! — Dobili smo novega župana v osebi g. dr. Hribernika, ki je že več let zdravnik v našem mestu. Z njim je po dolgem času zopet zasedel županski sloiec Slovenec. — Zapustil nas je g. Hektor Carlet, katerega je nadškof imenoval za nadžupnika v Ogleju. Želimo, da bi za njim prišel duhovnik, ki bi bil vreden naslednik rajnega msgr. M. Arka. d Za aovega dramaturga dramskega gledališča v Ljubljani je pokrajinski prezideut imenoval profesorja Janka Modra. d Razne nesreča ia poškodb«. Jeras Borut, 15-letni dijak, je šel iz meata na sprehod v ljubljansko okolico. Na nekem travniku je naletel na granato, ki jo ja brcnil z nogo. Eksplodirala je. Drobci granate so ga hudo poškodovali. — V Ljubljani stanujoča žena uradnika drž. železnic Angela Lengerjeva j« bila po nesreči obstreljena. — Kro-jačeva hčerka. 13"-letna Marija Rotarjeva v Ljubljani si je pri padcu zlomila desno nogo. — Delavka, 34-letna Marija Foršnaričeva ravnotam je ' padla z lestve in si zlomila desno nogo. — Močno po obrazu se i« opekel z vrelo juho sin zasebnice, 7-lctni Aleksander Huš, stanujoč na Dobravi pri Ljubljani — V Ljubljani stanujoča 14-letna dijakinja Silva Gašperlinova je doma padla in si zlcmila desno nogo. — Na Tržaški cesti je bil povožen zasebnik Ivan Pleško. — Posestnikova hčerka, 16-Ictna Metka Pancetova, ie v Iški vasi padla po stopnicah in se hudo poškodovala. — V Ložu se je opekel deček Jože Frank z vrelo vodo. d Okrog nezgod. Pri padcu si je zlomil levico 12-letni delavčev sin Ernest Novak — Pred ka-vim i tviopa je padla s tram.-aja 36-U'na kuharica Frančiška Bajčeva. Dobila ie poškodbe po životu. — V Sneberju, občina D. M. v Polju, je nekdo sunil z nožem v levo stegno 30-letnega delavea Ivana Musara. — Uradnikova hčerka, 23-lctna Breda Vrhovčeva, stanujoča v Krakovski ulici št. 27, si je pri padcu zvinila desno nogo. — Pri livarju Mostarju na Galjevici zaposleni livarski pomočnik Vekoslav Križman, star 20 let, se je močno u rezal v desno roko. — V Gregorinovi ulici št. 12 stanujoča posestnica, 54-letna Ana Zavečeva je bila na vlaku poškodovana. Vagonska vrata so se tako zaloputnila, da so jo udarila po rokah in nogah. Z glavnega kolodvora je bila prepeljana v bolnišnico. — Pri padcu po stopnicah si je zlomila levo nogo 39-letna zasebnica Avguština Klopčeva. — Sin učiteljice, 5-letni Marjan Juvanič si je zlomil levo roko. d Kostanj mareni se dobi na trgu v Trslu v nadrobni prodaji do 12 lir za kilogram. d Koruza za karetiao. Objavljeni je odlok goriške prelekture, s katerim se določa, da lahko vsak krnel obdrži 3 kg koruze za vsako kokoš ali drugo perutnino. Oferog sosedov s Belgrajska policija je prišla na sled široko razpreženi komunistični organizaciji v Belgradu in je zaprla vse kolovodje. Ta ustanova se je imenovala »NOF« ter ja imela v Belgradu sedem pododborov, katerih naloga jc bila zbirati denarna sredstva za tolovaje v gozdovih. s Plača v živilih. Da bi izboljšali oskrbo državnih uradnikov in nameščencev, so na Hrvatskem sklenili, da jih bodo delno izplačali v natu-ralijah. Nekatere poskuse so že izvedli. s Švica xa zagrebška dojenčke. S posredovanjem mednarodnega Rdečega križa dobiva od 16. decembra 3000 dojenčkov in slabotnih otrok iz Zagreba vsak dan po pol litra mleka. Mleko so poslali iz Švice in ga pod vodstvom strokovnjakov pre-deljujejo in razdeljujejo. Delitev bi trajala sto dni. s Komuniste tepejo povsod. Po vesteh iz Sarajeva je bilo v zadnjih dneh v Bosni ubitih 365 komunistov, med njimi 41 badoljevskih vojakov; 738 Italijanov, med njimi 6 oficirjev so pa ujeli. Zaplenili so tudi velike količine vojnih potrebščin in 4 tanke. Pri Papuku v Slavoniji so pustili komunisti na bojišču kar 600 mrtvih. Nemške in hrvatske čete so se izkrcale na Pagu, največjem severnem dalmatinskem otoku. s Braniteiji Brrkega so dobili priznanje. V mesecu oktobru so komunisti z močnimi silami napadli Brčko s slavonske in bosenske strani. Posrečilo se jim je mesto obkoliti in ga odrezati od ostalega področja. Junaški posadki pa je uspelo odbili vse komunistične napade in komuniste po 1 štiridnevnem boju pregnati. Zdaj je hrvatski vojni minister izrekel posadki Brčkega pohvalno priznanje. 10. Benjamin je bil lep in postaven mladenič. Bil pa je zamišljene in nekoliko sanja ve narave. Večkrat se je kar na lepem zamislil, sredi dela, ali pa kjer koli. Očeta nima. Kje je, ne ve. Mali mu jc večkrat o njem pripovedovala. I)u Je bil on še v zibelki, ko jc oče izginil listo usodno jutro. Ni se vrniL škoda. Bogve, kje je ali še živi... 11. Pa se je zgodilo, da je mali nenadno zbolela in — umrla. Dala je še zadnji blagoslov Benjaminu in mirno zaspala. Benjaminu jc skoraj od žalosti počilo srce; pa jc uremagat prvo žalost in pričel premišljali. 12. Pojde! Ne bo doma. Po svelu za očetom se odpravi. Nikdar ga še ni videl in poznal. Morda še živi. In, fe je še živ, ga golovo najde. O lem je bil docela prepričan. ln lepega dne je vrgel Benjamin torbo čez rame in — odšel. Da bi bilo srečno! šip. Sap, zdaj je trpežni dan Ljubljanski pismonoše ob Novem letu Slovenski trije kralji Mrki božii T Sovjctiji Božični krap — starodavni nemški običaj Božični dan v srbski vojski Sveti Trije kralji v zgodovinski cerkvi (iospe svete P ' miF Uyt\\ 'k M Razumljivo ;e, da se mi ni vedno posrečilo, da bi posoda ostala cela. Vendar po sta dva lonca kar lep ) uspela. Znotraj sem jih potem izjladil z roko. Uganite, koliko čas sem potreboval za to delo!... Nič manj ko dva meseca! ... Okrog mene je bilo vse polno čre-pinj. Ker sem hotel zares postati lončar, sem poskušal posusiii lonce v ognju, u dosegel sem le tu, da so mi drug za drugim popokali. Vpraševal sem se. če je morda ogenj, ki ga uporabljajo lončarji, drugačen kot moj. Končno sem spoznal da sem pravi tepec, ker razliki ni bila v cgnju, ampak v načinu, k tk a ga uporabljati. Končno sem prišel do tega< da sem posušil lonc« na soncu, ki je tukaj zelo močno pripekaio Prva dva 2onca, ki sem ju posumil na ta način, sia bila tako dobro osusena, da sta zvenela kakor zvon, ko sem potrkal po njih. AH rigbt!... Prezgodaj sem se veselil . .. Ko sem ju hotel uporab.ti, sem bil bridko razočaran. Vzel sem lonec, ga napolnil 2 \odo in obesil nad ogenj... Čez nekaj časa sem zaf-liSal neko črnino cvrčanje. Obrnil sem se in pogledal . .. Lonec je počil in voda je pogasila ogenj. Ta nesreča mi je vzela ves pogum. »Čemu mi bodo lonci, če ne zdrže ognja?« Opustil sem že vsako misel sia izdelavo, ko sem v pepelu našel kos črepinje, ki je bila lepo rdeča. Ko se je shladila, sem jo skušal razbiti in sem ugotovil, da jc zelo trda. 1 edaj sem začel mislili: Če se je ta črepinja tako lepo /gola, zakaj bi se &e cel lonec? £ > \r k\Jj&m " * Znotraj sem oba lonca Iztjladil z rolo Zopet sem dolgo razmišljal in pri-Sel do spoznanja ,da je razlika bila v različnosti načina. Lonec sera grel le delno črepinja pa je bila v ognju popolnoma žgana. Se bolj sem se utrdil v tem prepričanju , ko sem se • pomnil na žgalno peč, ki sem jo videl graditi, ko sem bil ie otrok. Torej na delo. Zgradil sem si nekako peč, jo dobro zakuril in dal vanjo majhen lonček. Postal je lepo rdeč in ko sem ga preizkusil, sem bil a uspehom zelo zadovoljen. Za lonč- kom je prišel na vrsto loncc. Ali rightl Na isti način sem si naredil skle dc. skodelice in krožnike. Izdelal sem zalogo posode, da bi mi je ne primanjkovalo, tudi če bi dobd goste. Nisem šc izgubit zadnjega upanja Posoda, ki sem io izdelal, pa je bila tudi izglajena in se je svetila. Pozneje sem dognal, da je bil ilovici, ki scni jo uporabljal, primešan pesek, ki se je ob veliki vročini v peči raztopil in ko sc jo strdil, je tvoril stekleno prevleko Imci sem torej posodo, pa naj je ie bila lepa ali grda Ne morem popisati. kako veliko je bilo moje veselje, ker sem zdaj imel loncc, v katerih bom lahko kuhal Prvi lonec se še ni popolnoma ohladil, ko sem ga že napolnil z vodo, del vanj kos kozjega mesa in pristavil k ognju. Komaj je juha zavrela, sem napolnil skle-dico s prepcčenccm in nalil vanjo vrelo juho. Kako je bila okusna! Koliko časa že nisem pokusil juhe! Zelo se mi je prilegla. Pripovedoval sem že, kako sem neredi! moko iz pšenice. Ta način bi bil zelo dober, če bi kamen, ki sem ga uporabljal, bil trd. Zal pa na celem otoku nisem našel trdega kamenja. Ker je kamen, ki sem ga uporabljal, bil krhek, so se majhni kosci pomešali med moko, tako, da jih ni bilo mogoče ločiti. Lahko si predstavljate, kako prijetno je to bilo za uboge zobe. Tedaj sem se spomnil m tolkač. Vzel sem velik kos trdega lesa !z-dolbel sem ga deloma s pomočjo ognja, deloma z nožem in naredil precej veliko in globoko posodo Temeljito sem jo izgladil, nato pa sem naredi! tolkač iz še trdega lesa i/, tistega, iz katerega sem delal lopate. Ves srečen sem bil, da mi je delo tako dobro uspelo. A moje zahteve in potrebe so postajale vsak dan večje V inoki so ostale ludi lušfine in kruh ie bil precej oster. Kako naj odf-tranim olrobe? Moral bi imeti sito. A kje nai ga dobim, ali bolje, kako naj ga naredim? Zopet novo vpra^inje Dolgo sem premišljeval in končno našel pravo rešitev. Posuši! sem kože ubitih koz in naredil iz njih nekak pergnment, ki bi mi zelo prav prišel, ko mi zmanjka papir. Zdaj pa sem eno teh kož. razpel na lesen obroč in začel delati z iglo prav goste luknjice Treba je bilo mnogo potrpežljivosti, a kon'no sem le naredil sitol Ko se mi je tudi to delo posrečilo, je moje zaupanje v lastne sposobnosti postalo brezmejno. Kakor hitro mi je kaka nova stvar prišla na misel, sem se ie pogumno spravil na delo, čeprav se mi je zdla v začetku še tako neizvedljivo. Nočem trditi, da sem zaupal samo vase. Predvsem sem zaupal v Tistega, ki daje rast in pošilja dež in sonce. Zavedel pa sem se, da si moram tudi sam pomagati, ker Bog lenuhom gotovo ne pomaga. Kdor ob prvi težavi vrže puško v koruzo in postane malodušen. naj nikar ne pričakuje pomoči od zgoraj. Spomnil sem se, da bi potreboval peč, in kmalu je peč že stala. Bilo je to precej preprosto, ker sem uporabil za krušno peč tisto, ki sem jo .zgradil za žganje glinaste posode. Zakuril sem jo in nato zakopal pod pepel in žerjavico majhne skledice, ki sem jih napolnil s testom. Na ta način sem si spekel izvrsten kruh. Kmalu sem začel delati tudi paštete s kozjim mesom in ptički, ki so se ni i zdele toliko bolj okusne, ker sem jih naredil sam. A nisem se zadovoljil samo s tem. Privoščil sem si celo slaščice. Večkrat sem jedel pogačo. namesto kruha. Lahko sem si privoščil zdaj marsikak priboljšek, ker seru medtem že spravil pšenico in riž. Obojega sem pridelal kar lepo količino. Skoraj bi bil pozabil povedati, da sem več mesecev že bil brez kruha. Čeprav sem zelo varčeval s pre-pečencern. je vendar prišel dan, ko ga nisem imel več. Hvala Bogu, zdaj sem bil dobro preskrbljen Mislil sem na lo, da bi si pripravil žitnico ker v bo* ja dobra volja je končno tudi pošlai Začel sem misliti na to, da bi skopal jarek in napeljal vanj vodo iz poto« ka, ki pa tudi ni bil preveč blizu. Tol pot pa sem začel najprej računati Spoznal sem, da bi za tako delo po« treboval najmanj dvanajst let. To pa! se mi je zdelo le predolgotrajnol (Dalje prihodnji«.) 4» Inž. Franjo Zupec Izdelava betonskih zidakov, votlakov in strešnikov Cementni uli bolje rečeno betonski izdelki najrazličnejših vr-t so zadnje čase silno narasli in še se pojavljajo stalno novi. K innožin-skiin izdelkom, ki pridejo za naše svrhe v po-štev, spadajo predvsem: zidaki, votlaki ali betonske klade (Bloeksteine) — taka klada zavzame prostornino do 12 običajnih opek — in strešniki. Njih izdelavo bomo \ naslednjih poglavjih natančneje obravnavali. Kazen tega pa so še važni za domučo uporabo sledeči betonski izdelki: stropni zidaki ali klade, tramovi, cevi. plošče, stopnice, stebri, sobe itd. Glede izrazoslovja pripominjam, da uporabljam besedo opeku samo /u zidak-,' in strešnike iz žgane gline in pravim zidna opeka in strešna opeka. Sicer pa uporabljam za tovrstne izdelke besedi zidak in strešnik, pa naj si bodo potem iz surove gline ali i/ betona. Betonski zidaki. Izdelava betonskih zidakov ne zahteva nobenih dragih strojnih naprav. Potrebno je le, da imamo na razpolago oster in čist pesek — predvsem kremenov - iu pa fin gramoz, ki ju mešamo s cementom. To mešanico potem zmo-čimo, ali bolje rečeno, ovlužimo s čisto vodo. Iz tuko pripravljene mešanice pričnemo takoj oblikovati zidake. To oblikovanje vršimo običajno na posebni mizi, slično Kot zidake iz ilovici', le da v tem primeru pripravljeno mešanico med polnenjcm v kalup še močno zbijamo oziroma tolčemo z lesenimi uli železnimi biti oziroma tolkači. Cementni zidaki ne morejo v eeni vedno konkurirati z opeko. Zato je njih izdelava priporočljiva le. če je običajna opeka zaradi ve-V k i i i prevoznih stroškov zelo draga in če se sploh težko dobi. Kot surovine pridejo v poštev iste snovi kot za beton in sicer: t. Cement ali kakšno drugo enakovredno vezilo (cementno apno, sivo in belo apno). 2. Pesek in sicer predvsem prodnat in mleti pesek. 3. Betonski gramoz (drobec in prodec). 4. Dodatek žlindre, plovca-votliča (Biins-steinj iu sličnih snovi. Vezila. Kot vezilo betonske snovi služi nujveč port-Innd cement, ki ga v primeru, kjer ni zahtevana visoka nosilna trdnost, lahko mešumo z apnom v tako imenovano podaljšano cementno apno. laka podaljšava pride posebno v poštev, kadar betonski mešanici dodajamo še primes žlindre. Za izdelavo posebnih zidakov iz plovca in žlindre lahko uporabljamo kot vezilo tudi sumu upno. .Nikakor jia to ne velja za običajne zidake, za katere lahko uporabljamo kvečjemu roman cement v razmerju 1:6 (ceinen : gramozni pesek). Trdnost zidakov iz podaljšanega cementnega apna ali iz roman cementa je precej manjša od trdnosti zidakov iz portland cementa. Vendar j>a so prihranki občutni. Zato pride uporaba zgolj visokovrednih cementov le izjemoma v poštev, ker so za izdelavo zidakov, ki so namenjeni za gradnjo manjših stavb, običajno predragi. Vedeti je |>a treba, da morajo zidaki s primesjo upna, kukor tudi zidaki iz roman cementa ležati delj časa vskladiščeni do uporabe kot zidaki iz portland cementu. Izdelki. ki vsebujejo namreč primes apna, sc strju-jejo počasneje, ali boljše rečeno, lepilno sredstvo veže počasneje, ker veže urino pod vplivom ogljikove kisline, ki se tr nuja v zraku. Zato se najprej strdi površinska plast, zaradi česar se deloma zupro površinske pore in zrač- na vlaga, ki je za vezavo apna neobhodno potrebna, ne more zadostno prodreti \ notranjost zidaka, oziroma prodira zelo počasi. Jedro takega betonskega izdelka se zato le počasi sir-j u je in je razmeroma še mehko, ko ima površinska plast že končno trdoto. 1 o sc pravi, da relativna trdota ne odgovarja zahtevam za zazidavo. Ce take zidake torej prekmalu zazidamo, se v notranjosti sploh ne strdijo popolnoma. ker je pristop /.rika v njih jedro se bolj omejen zaradi strnj -ne malte, ki ga tesno obdaja. Zato moramo gotove zidake pustiti ležati najmanj 10—12 tednov preden jili zazidamo. Dodatki, s katerimi se lahko pospeši vezava iu strjevanje betona, niso priporočljivi. Pesek in gramoz. Predvsem velja pravilo, da ne sinemo u|)o-rnbljati predebelega gramoza, pu tudi ne pre-drobnegu in enakozrnatega peska. Njuna mešanica naj bo čim bolj ruzlične zrnatosii, da bo po možnosti tudi čim manj vmesnih praznili prostorov. Čim ruzlifnejšo zrnatost ima namreč betonska snov. tem bolj s,- zrnca prilegajo drugo k drugemu in tem gostejša je mešanica. Nadalje velja pravilo, da čim drobnejši pesek uporabljamo, tem več moramo dodati cementa. da ta zapolni vmesne pore med drobnimi zrnci; to pa betonske izdelke zelo podra-žnje. Pri uporabi betonske snovi, ki ima različno zrnatost. prihranimo torej veliko cementu. Obenem dobimo hrapavi) površino, ki sicer ne izgleda lepo, ima pa to prednost, da se dobro ve/e z malto, uli bolje rečeno, du se je malta bolje prime. Mleti pesek in betonski drobec stu za trdnost izdelkov veliko bolj priporočljiva, kot pa naravni pesek in prodee. Seveda samo po sebi umevno je, du moramo mleti in drobiti le trd kamen. Zato ni vsuk kamnolom vedno in brezpogojno v to svrlio uporabljiv. Kamen skrila-ste sestave izkazuje n. pr. zelo majhno trdnost. Za napravo mletega peska in drobca rabimo drobilec, ki pu se izplača le pri večjih napravah. ce uporabljamo pesek in gramoz lz gramoznih jam, oz. iz rek in potokov, ga moramo pred uporabo presejuli, če je onesnažen s koreninami in drugimi primesmi iu pu i/|irati, če je blaten. Tudi naravni pesek in gramoz ni vsuk uporaben za naše svrlie. Malo priporočljiv je n. j)r. okrogli in enako/mat apnenčev prodec. ki ne vsebuje peska. Sploh neuporaben |>a je debel material, ki ne vsebuje pravilne primesi drobnega iu srcdnjczrnatcga peska. \ vsakem primeril je dobro, če naš razpoložljivi material preizkusimo iu napravimo najprej samo nekaj poskusnih zid kov. Da si bo vsiik čitatelj na jasnem glede izrazov za posamezne vrste materialu, sledi pregledna tabela, sestavljena z ozirom nu njegovo zrnatost in način pridobivati ju. Naravno pridobljen gramoz: m Premer zrnc v mm Naziv snovi Od 0-0.'—'J-06 ., 0 00 -0 2D prah moka Od 0 20—U G „00 -1-5 15-30 drobni pesek sredn-i pesek debeli pesek si « 2 g 3 Od 3-0—15 „ 15 —30 drobiž 1 betonski prodec / prodec Od 30 naprej prod Umetno pridobljen gramoz: Premer zrnc v mm Naziv snovi Od t)-0 6 ., 006-0 20 prah nioka Iz življenja v za življenje Učitelj V naši soli je stanoval učitelj z rodbino. Ko so se v odmorih valili šolarji mimo njegovih vrat jili je bilo vedno med njimi, ki so razbijali po njih ali pa suvali svoje tovariše, du je grozno bobnelo iu ropotulo. Kako veselje je bilo med paglavci, če je |K>tem učitelj ves divji planil i/ stanovanju in zaman iskul krivcev, ki so se seveda pravi čas pomešali med tovariše! Na muli pa je to grdo nugajanje prenehalo, in: du bi liil učitelj k',;u odkril ali kaznoval. Vprašal sem kolovodjo, so ga li morda vendar zalotili? »Ali, ne; a jaz sem nekaj odkril.< »Kij pn je bilo?« sem ga vprašal. >>Ko je prišel zadnjič tako razjarjen iz stanovanja sem videl sko/i odprta vrata njegovo ženo sli.....ti ob podboju; in bilu je tako strašno žalostna, u otroi i okoli nje popolnoma zbegani. Vsi so morali nemočni gledati, kako dražimo in jc/imo očci i. Takoj sem razumel, zakaj se tuko silno srdi , i nas: Se bolj kakor jeza, da ga dražimo, ga in togotila sramota, du ugaiijiimo z njim tako srde šale spričo njegove /ene in otrok l'a seiu rekel tovarišem: »Dečki, to je res podlo; sramotimo ga pred n jegovo rodbino. Pustimo to e Tiko je govoril načelnik tistih nepridipra-v o v. Tega nikdar ne pozabim. Pogledal je bd 1/a kulise — in to ga je izučilo, ("isto spremenil se je. Sploh mislim, da se večina nerodno.ii in surovosti lin svetu ne uganja zavoljo pokvarjenosti srca nego zato, ker storilec uli kn-vec ne vidi dovolj globoko. Nobenega vodile! M uli učitelju ne bi več jezili, nko Iu bil v vs.ikem razredu vsaj en sposobnejši otrok, ki In zagledal v učiteljev dom in videl, kako žili _t.nu sam, in morda v skrbeli, oko ne celo v dn-ev-nem ali telesnem trpljenju. Tak tovariš In potem pojasnil Vscul drugim grdobijo početja m skoraj bi rekel, da je prav verjetno, da bi lnhi zu naprej vsakega sram. Saj so učitelji, ki so razdraženi, in jnend.i ne postopajo popolnoma prav in po predpisih; seveda zato niso priljubljeni. A poirlcjmo v nn-hov dom. Morda ima jo doma kakega nepr: N prav otroka ali pa drugo nesrečo v rodbini, ki upliva na njih. Cesto ni treba niti kam pogledati, pa /e vidimo, kaj je krivo, dn se slabotni človek ne obnaša popolnoma tako kakor In •"• moral. Z ljudmi, ki niso zlobni, je puč treba potrpeti. _ Premer 7ruo v in m Od 0 2—0 t O , or,-i.r, , 1.8—8.0 Od 3 0-7 0 . 70-10 . 10—15 Naziv snovi O i 15-20 „ 20-30 I drobni pesek i srednii „ j debeli „ drobni znilcvec srednji „ debeli drobni diobec debeli betonski drobec Od 30 naprej tolčenec Ha/ne dodatne snovi. Kot dodatek lahko uporabljamo namesto gramoza tudi žlindro, če je dobra in poceni- •"> tem dodatkom zmanjšamo težo betona, n »a škodo tudi njegovo trdnost in nepropustnost za vodo. Kot pri vsakem betonu, luliko uporabljamo tudi v našem primeril dodatke za vodotcsiije-nje, ki obravnavane izdelke celo zboljšajo. Uporabljamo jih, kjer je potrebna velika P'|" stota, kot n. pr. pri zidakih zu vodnjake, pod' zidke itd. To nas pa ne sme spraviti vzi""1"' du zaradi tegu luliko mošainco poslabšamo . tem, da damo manjšo količino cementu. I'1' ne smerno* uporabljati tegu dodatku zato, »t-pesek in gramoz nimata pravilnega J"z,n'rL zrnatosii. To se pravi, da imata preveč vnies praznine, oziroma preveliko poroznost. , . Dodatek barve pride v poštev le p" 0 ložni opeki iu strešnikih. Ne barvamo pa r lotne mase, temveč samo drobno zrnato p" šinsko plust lica. (Dalje prihodnjič') Peter Ko zle r Se enega znamenitega zemljepisen, pravnika in politika se moramo spomniti v našem pregledu, to je Peter Kozler. Rodil sc ie 1824 v Kočah pri Kočevski Reki. Ljudsko šolo je obiskoval pri Svetem Gregorij u, v Ljubljani je Jiodil v višjo ljudsko šolo uli normalko ter v gimnazijo, nato pa jc odšel v Italijo in tamkaj v Padovi in 1'uviji študiral filozofijo in fiziko Mu Dunaju pa je napravil pravoslovje ler potem prakticiral pri kriminalnem in civilnem sodišču, opravil 1S4A sodnijski izpit in vstopil jHizneje v državno službo v različnih krajih po Sloveniji ter nazadnje postal notar v Sežani. •Po očetovi smrti je prevzel njegovo trgovino na Dunaju, kupil 1866 Cekinov grud v Šiški, osnoval in vodil pivovarno, ki je bila največja oia Slovenskem. Umrl je 1879 v Ljubljani kot pivovarimr. Že pred letom IP48. je prišel Kozler v krog nadobudnih Slovencev. Tako je na Dunujn ob-ieval j. Miklošičem, Jenkom, C i gu le lom, Do-lenccm in Uladnikom. V letu marčne revolucije na Dunaju je bil že odbornik dunajske Slovenije, z. Clobočnikom je določil barve slovenske trobojnice in z. Miklošičem 1S4« v Ljubljani zagovarjal slovenski program. Obenem pa je začel v naše liste pisati o važnih narodnih etvareh, tako na primer v Bleiweisovih Novicah o vpeljavi slovenščine v urade na Slovenskem, ter bil stalni dopisnik ljubljanske Ciga-Jrtove in < rpnnrjrve Slovenije, kateri je poročal o delovanju Slovencev na Dunaju. Tamkaj je tudi v Doinorodnih listih razpravljal o političnih in kulturnih vprašanjih, ki so takrat zanimala Slovenec, zlasti o zedinjeni Sloveniji. Več kot politik |>a pomeni Peter Kozler kot zemljcpisec. Bil jc prvi med naiui, ki je svoja zciulje|asnu obravnavanju opiral na obširno PRAVNI NASVETI Izplafevanjc vlog pri Poštni hranilnici. Po odredbi šefa pokrajinske uprave bo Poštna hranilnim v Ljubljani pričela 3. januarja 1044 izplačevali pri svoji blagajni vsem vlagateljem hranilnih knjižic bivše jugoslovanske Poštne hranilnice, ki imajo svoje bivališče v ljubljanski pokrajini in ki so prijavili svoje vloge v lelu 1941, mesečno največ 500 din oziroma 190 lir. Prijavite izgubljene hranilne knjižice Poštne hranilnice. Poštna hranilnica v Ljubljani poziva vlagatelje, ki so na kakršen koli način zgubili svojo hranilno knjižico, da izgubo svoje hranilne knjižice osebno javijo najkasneje do konca decembra pri blagajni zavoda zaradi uredbe postopka na priznanje njihove terjatve pri Poštni hranilnici v Beogradu. Važna naredba v korist revnih dolžnikov. Po dosedanjih postavali je mogel upnik, ki je imel kakšno terjatev v večini primerov tirali svojega dolžnika na. boben, če mu ln ni mogel plačati. Zaradi vojnih razmer so mnogi ljudje prišli ob vse svoje premoženje, mnogi so pa izkoristili bedo drugih in si nakopali veliko bogastvo. Večkrat taki brez.obairno zahtevajo svojo »pravioo« in to tudi pred sodiščem, čeprav njihov dolžnik ne more izpolniti svojih obveznosti. Zato je der Oberste Kommissar fiir die Operationszone Adriatisches Kustenland izdal odredbo, ki bo položaj bednih dolžnikov zelo olajšala in mnoge rešila popolnega propada. Po tej naredbi mora izvršilno sodišče na predlog dolžnika brez oziroa na veljavne zakonike predpise razveljaviti ali odložiti izvršilna dejanja vsako vrste (n. pr. rubežen, prodajo), če se ob upoštevanju vseh okolnosti pokaže nadaljevanje izvršbe- kot zdravemu razumu grobo nasprotujoča trdota. Sodišče bo torej imelo največjo možnost, da prepreči trdote postav, ki sicer dajejo upniku pisano pravico, katere izvršitev pa zaradi težkih dolžnikovih razmer ne odgovarja človeškemu zdravemu čutu in pravičnosti. statistično gradivo, ki ga je neuirudno zbiral vsa leta. K temu delu ga je pritegnil Vertovec in že 1848 je imel Kozler v načrtu mali slovenski zemljevid Slovenije, statistično delo o Slovencih, in je za nabiranje nadaljnjih podatkov pridobil preroditelje, kakor Mnršca, Einspielerja, Matijo Mnjnrja Ziljskcga in še druge, loda načrtu še ni takoj izvedel, marveč je najprej pisal članke in razprave o Slovencih v Italiji, o združitvi krajev in škofij na Slovenskem itd. Pisal je o Slovencih na Ogrskem, v Trstu in drugod z naslovom Potovanje po okrajinah slovenskega naroda v Koledarčku slovenskem iz leta 1855. Izdal je tudi brošuro z naslovom Kratek slovenski zemljepis in p-e-gled politične in pravosodne razdelitve ilirskega kraljestva iu štajerskega vojvodstva 6 pridanim slovenskim in nemškim imenikom. (Dunaj lb54.) Ze 1849 je bil zemljevid Petro Kozlerja narejen, toda najrazličnejše težave so njegov izid preprečevale tja do 1861. Šele tega leta je ta zemljevid slovenskega ozemlja izšel, drugič 1804, tretjič 1871. Imel je veliko znanstveno in kulturno politično pomembnost, naslov mu jo bil: Zemljevid slovenske dežele in pokrajin. Pisatelj mu je sestavil tudi Imenik mest, trgov in krajev, »zapopadenih v -zemljevidu slovenske dežele«. V znamenje priznanja pa je rusko zemljepisno društvo leta 1866. imenovalo za dopisnega člana. Kozler pa je deloval tudi kot organizator in društvenik. Tako je bil več let odbornik Slovenske matice, nekaj let tudi njen podpredsednik. Temu kulturnemu in znanstvenemu društvu je daroval Kozler 707 izvodov svojega zemljevida slovenskih dežel ter 470 krajevnih imenikov, poleg tega pa še več zabojev knjig, rokopisov, plošč in zbirko nemških in slovenskih tiskov iz leta 184«. Kot gospodarstvenik se je tudi marljivo udejstvoval v slovenskem javnem življenju, kajti kot lastnik pivovarne je bil tudi med ustanovitelji Trboveljske premogokopne družbe, Kranjske stavbne družbe, upravnik svetnik in podpredsednik Kranjske banke in član konzorcija za zidanje gorenjske železnice, član, odbornik in podpredsednik Kmetijske družbe itd. V kranjskem deželnem zboru je zastopal okraje Kočevje, Ribnica in Velike Lašče, bil namestnik deželnega glavarja, čTan odseka za prisilno delavnico, zeml jokaj ižnega odseka, ud komisije za uravnavo zemljiškega davka itd Tako je Kozlerjevo politično, pravniško in znanstveno zemljepisno delovanje v drugi polovici prejšnjega stoletja tako pomembno in tehtno, da ga lahko štejemo med odlične pospeševalce slovenskega kulturnega dela in gospodarskega dviga naše zemlje. Križem sveta »Boiji volek« Pikapolonica je dobila svoje ljudsko ime »božji volek« že leta 1013. Takrat so obtožili nekega delavca umora in ga obsodili na smrt. — Krvnik hi mu moral odsekati glavo na javnem trgu pred množico gledalcev, med katerimi je bil tudi kralj. Ko so že stali na morišču, se je obsojenec sklonil in krvnik je videl, kako je previdno pobral s tal pikapolonico in jo položil v stran, kjer ni bilo nevarnosti, da jo poteptajo. Krvnik se je obrnil do sodnikov in dejal, da je človek, ki se boji poteptati majhno živalico, nesposoben, da bi moril. Kralj je obsojenca pomilostil, ljudje pa, ki so bili prepričani, da je poslal živalco sam Bog, da bi izpričal delavčevo nedolžnost, so pikapolonici dali ime »božji volek«. Naravno čudo Predori spadajo med najtežje naloge, ki se jih loteva tehniku. Ne zahtevajo samo mnogo miselnega dela in čnsn, temveč tudi kupe denarja in delo je pri tem nadvse nevarno, kakor dokazujejo mnogoštevilne žrtve. Norvcšku pa se ponaša z nnruvnim čudom, ki je ljudem vse takšne skrbi in napore prihranilo. Na severu te dežele leži v bližini tečajnega kroga otok Torgov. na katerem sc dviga 260 metrov visok hrib "forgliatten. Skozi ta hrib gre velik predor. Dolg je 173 metrov in širok 12 do 23 metrov. Vbod je na eni strani visok 25, na drugi pu celo 75 metrov. Nobena človeška roka ni grudila tega prodora, temveč ustvarila ga je narava pred mnogimi stoletji. Bržkone so potresi in premiki v notranjosti hriba izdelali to naravno čudo. Švica uvaja lastne šolske knjige Švica je doslej uvažala učne knjige za vižje razrede svojih šol večinoma iz Nemčije, Francije in Italije. Vojne razmere pa so švicarsko vlado prisilile, da je opustila naročanje knjig iz tujine ter začela sama tiskati šolske knjige za svoje območje. Nekaj o svinčniku L. 1790. se je davčnemu iztirjevalcu Josefu Hardtmuthu na Dunaju posrečilo doseči zmes grafita, ki omogoča pisanje. Dotlej so prodajali v Evropi samo angleške svinčnike tvrdke Cumberland-Graphit. Ilardtmuth je s svojim izumom imel srečo, zakaj ko je umrl, je njegova tovarna za svinčnike zaposlovala že 180 delavcev. Hardtmuthovi trije sinovi so podjetje premestili v Budjejovice, kjer so tovarno razvili v eno največjih v Evropi. Lahkomiselne planince bodo kaznovali Ker se je zaradi neizkušenih turistov zgodilo že mnogo nesreč, se bode morali nepremišljeni planinci zagovarjati pred pristojno oblastjo. Nedavno sta šla dva turista v planine v najbolj pomanjkljivi opravi; ne le sebe, temveč tudi rese-vaicc sta spravila v veliko nevarnost. Zagovarjati se bosta morala pred sodiščem. »Šminkanje« postaja pri nas vedno splošnejše. Ko bi vedelo ženstvo, kako silno grde postanejo one, zlasti v, starejših letih, bi gotovo opustile to, iz tujine prineseno modo. Poleg tega je to »lepotičenje« tudi za kožo nezdravo. Naravna lepota ne potrebuje nikakih pripomočkov. Zlata jama Skupina rudarjev je odkrila v Venezueli v bolivarski pokrajini veliko zlato jamo. Na delu je zdaj primeroma le malo delavcev, ki pa vendar spravijo dnevno na dan 20.000 bolivarjev zlata. Nad 2000 ljudi je že prihitelo k jami, da bi bili na ta ali oni način deležni velikega zaklada. —< Ljudstva se je polastila prava zlata mrzlica. Mleko in sir iz soje Bolgarski kemiki so preiskovali sestavine mleka in sira iz soja-fižola ter ugotovili, da je hranilna vrednost mleka iz soje enakovredna krav« jemu mleku. Iz 1 kg soje sc dobi okoli 6 do 7 li« trov mleka, ki ima 5—10% maščob, beljakovin pa 35—45%. Manjka le mlečni sladkor, ki ga vsebujo naravno mleko. Sedaj delajo v Sofiji poskuse za masovno izdelavo mleka iz soje. Brambovci v naših krajih Leta 1842. so znižali vojaško službo pri nas, ki je bila dotlej še vedno dosmrtna, na 14 let. — Avstrijski nadvojvoda Ivan je začel med francosko zasedbo ustanavljati domobranstvo. Vsi moški med 18. in 45. letom, ki niso služili v vojski, naj bi se uvrstili med domobrance. Vadili naj bi se v orožju ob nedeljah iu praznikih. Z razglasi in pesmicami so navduševali ljudstvo za obrambo domovine in po nemških zgledih je tudi naš Vodnik pisal in prevajal pesmi slovenskim brambov-cem (»Pesmi za brambovce«, 1809). Vendar se npl glede na domobranstvo takrat niso izpolnili, Nabralo se je sicer precej mladeničev, a vendar ne toliko, kolikor so jih organizatorji pričakovali, Brambovci so dobivali staro, deloma neporabna orožje in so bili premalo izvežbani, da bi M mogli uspešno meriti s francoskim vojaštvom. 2« Za kratek čas Modrost nail vse modrosti. A.: >\'i slo moder mo?., povejte mi. kdo je srečnejši: lisli, ki ima sto tisoč lir ali tisti, ki ima sedem hčera?« 11.: »Seveda tisti, ki ima sedem hčera.« — A.: ' Kako to?« — 1!.: »Tisti, ki ima sto tisoč lir. si jih želi vedno več. tisti, ki ima »edem hčera, jih ima pa kar zadosti.« * V strahu. Ženin, ki je stanoval nekaj postaj proč od neveste, je zamudil vlak na poročni dan. Ves prestrašen je brzojavil: »Ne se poročiti, dokler ne pridem.« * V hotelu. Tujec (zjutraj nejevoljen): Poglejte, gospod, vso noč nisem zalisnil očesa, toliko je bilo stenic, ki sem jih moral ubiti.« — Hotelir: >Se- veda, če ste jih hiteli pobijati.« * Naletel je. Zaljubljenec: 5 0, da bi bila, gospodična, tako dobra, da bi hotela poslali sonce mojega življenja!« — Gospodična: .Ciolovo! Kako srečna bi bila, če bi bili vi vedno vsaj dvajset milijonov milj proč od mene.« Križanka SI. 30 1 2 3 4 1 5 ti 7 8 9 10 12 1 ,3 14 15 "1 18 19 20 21 23 24 25 20 27 28 29 30 » 32 33 34 35 3i, 1- 38 39 40 <1 t2 43 Vodoravno: 1. zgubljena bitka, (i. plevel, 10. površinska mera, 11. |K>lolok v Jadranu, 12. turško ime, 13. pristanišče ob Jadranu, 14. bula, 17. mavec. 20. reklamna tiskovina, 22. levi pritok Itonavc, 25. kraj v Vojvodini, 20. električni pol, 27. model, 28. pokrajina v Arabiji, 29. pripadnik izumrlega naroda, 32. druga košnja. 35. kraj pri Dohrepoljah, 37. pripovednik, 40. trojanski junak, 41. čistilno orodje, 42. rokodelec, 43. del ozračja. Navpično: 1. del cerkvenega lela, 2. oseba iz Golovčeve opere (obratno), 3. plug, 4. turški naslov, 5. sodobna socialna akcija, 0. konica, 7. čebelji izdelek, 8. kraj na Francoskem, 0. očka, 15. I »ožja čednost. 10. vrsta juhe, 18. zidarsko gradivo, 10. zemeljsko bogastvo, 20. del Hrvatske, 21. ključavničarsko orodje, 23. Sardenkova |>esni-ška zbirka. 24. jezero v Abesiniji, 30. pijača, 31. vzrejanje, 33. del glave, 34. kmečko orodje, 35. stoletje, 30. slovenski književnik, 38. števnik, 39. del cerkve. Rešitev križanke št. 29 Vodoravno: 1. Obisk, 0. Mura, 10. soda, 11. satan, 12. agava, 13. taca, 14. Sora, 10. vikar, 19. Tlake. 22. kosa, 24. Aida, 25. Rakek, 26. Storm, 27. Osla, 28. sora. 30. eslet, 33. Tainiš, 30. veda, 38. Omar. 39. Kolor, 40. Tenho, 41. lama. Navpično: 1. osa, 2. Bogo, 3. Ida, 4. Sava, 5. Ksaver Moško, 0. Mali. 7. usta. 8. raca, 9. Ana, 11. 6tas, 15. Rado. 17. koks. 18. Iiaka, 20. lilo, 21. kara, 22. kaos. 23. Sele. 28. stot. 29. rman, 31. leta, 32. tara. 31. Ema, 35. irh, 30. vol, 37. Dom. Mačka v slovenskih pregovorih Ako sc mačka od juga umiva, kaže na južno vreme, ako od severa, pa na mrzlo. Hcseda besedo prinese, mačka pa miš. 1 težile miši, kjer so mačke v hiši. Bo vrnil kakor mačka salo. Hodi polna luna. ali mlaj, kjer se mucke trgajo, krega se nadejaj. C c, bi se zagledala .noseča žena v mačko, bi bil otrok sladkosnedem Ce kdo le preveč hiti, češ da se mu mudi, pravijo: Počakaj, da se mačka oblije! C c prav mačka spi, treba je lonce pokriti-Ce v svečanu mačka nu soncu leži, v suscu spet rada na peč pribeži. Da iz rok (skopuh) ko mačka miš. Dal bi mački salo. Dobra žena, čedna kuhinja in pridna mačka so posebno potrebne vsaki hiši. Gladna mačka miši lovi. Hiša na glasu, u mačka lačna. Hodi okoli dela kakor mučka okoli vrele kaše. Ima polnega mačka. Je na denar ko mučka na salo. Je moker ko mačka. Je neumen kakor mačka, ki stoji poleg vode. pa se s slino umiva. Jc pijan, ko mački botra pravi. Je priliznjen ko mačka. Je siten ko breja mačka. Jc za nič ko jesenska mačka. Kadar mačka najbolj žmi, je treba lonec pokriti. Kadar mačke doma ni, imajo miši ples (ali ženitnino). Kadar se mačka umiva, bo prišel kdo v goste. Kar mačka rodi, miši lovi. Kdor nc hrani mačke, hrani miši. Kjer mačka spi, lonce pokrij! Kjer mačke ni v hiši, sc dobro imajo miši. I.učen ko mačka česna, 1 ep — ko maček slep. Muček je luiil na svojem mestu. Maček je mački najljubši. Mačka jc hinuvku. Mučka jc snaga pri hiši. Mačka pride pozimi: Drv ni. drv ni. Mačka sc umiva, bo drugo vreme. Mačka .spredaj liže, zadaj prask i. Mačka v rokavicah miši ne lovi. Mačko po salo poslati. Mačka gospodinjo brilita (uči, da na vse pazi). Mačk i ne sol/e so la/njive. Ne kupuj mačke v vreči! Ne nuirum prcniišati kakor mačka mlado. .Ne postavljaj mucke k bolni /a varuhu! Ni za nič ko jesenska mačka. Niti mačka ne velja brez straha. Od hvale je še mačku poginila. Prenaša (uli skriva) kakor mačka mlade. Ples imajo miši, kadar mačke ni v hiši. Poredni otroci pa slaba mučka naredijo pridno gospodinjo. Požrteu na čast kakor mačka na mast. Pusti mačko na polico, kmalu bo pod polico. Se brani kakor mačku v žukelj. Sc drži kakor bi mu mučka mlade pojedla. Se igra z njim kakor mučka z niišcni. Se re/i kakor pečen maček. Sili kakor mučka k vreli kaši. Skrbi more človeku, mačka pa miši. Sita mačka lovica, gladila mačku tatica. Sta si kakor pes in mačka. Stari maček se ne da goljufati. Stradanja sem vajen kakor mačka peči. še mačku ne migu zastonj z repom, šla je mačka po salo, pa jc vse skupaj ostalo. Ta ima že shranjenega mačka. Tak si (siten), kakor breja mučka. Ti je mačka kvas pojedla? Varuj se tistih mačk, ki spredaj ližejo, zadaj grizejo. Zločest je ko maček. Ze na, ki nima rada mačke, tudi za moža ne maratonski jok, pa mnčkine solze. IVI a li og lasnik Pristojbina za male oijlate se plaiuje naprej. Brezove metle, držaie za lopate, oinela itd. dobile pri Gospodarski zvezi, Bleivvei-sova 29. Posodo iz tnehketia in trdega lesa za kisanje repe in za na-oli'cv mesa dobite pri Gospodarski zvezi, Bleiweisova 29 Jedilne buče in za krmo dobite v Maistrovi ulici 10 OGLAŠUJ v DOMOLJUBU LJUDSKA Posojilnica ie bila ustanovljena leta 1895, lOSOJILNICA V LJUBLJANI zadruga z neomejenim jamstvom v lastni pa. lači v Ljubljani, Miklošičeva cesta 6 nasproti hotela Union sprejema hranilne vloge v vsaki višini in jih najugodneje obrestuje, daje posojila na vknjižbo in proti poroštvo Herausgeber — Izdajatelji dr. Gregorlj Pečjak. — Schriitleiter — J3».«dnik: Ptfmce (lote KramariČ. .Domoljub« stane 24 lir za celo leto, za Inozemstvo 30 lir. — Dobtce in spise ni^ pa uprava »Domoljuba«. — Oglasi se zaračunajo po posebnem ceniku, Kremžar. — Flir .Ljudska tiskarna« — Za »Liudsko tiskarno« jema uredništvo »Domoljuba«, naročnino, Inserate ln reklamacij« Telelon uredništvo io uprave štev. 40-04.