LETO XXVIII, številka 1, 12. januar 1996 Cena 207,00 SIT Del Glina prodan nemškemu in velenjskemu podjetju Štiri občine že potrdile del delitvene bilance Zadruga mozirje z.o.o. Mercator - Zgornjesavinjska kmetijska zadruga Mozirje z.o.o. NAGRAJENCI NAGRADNEGA ŽREBANJA 5. januarja 1996 Barvni TV: Anto BLAŽEVIČ, C. v Rastke 60, Ljubno Rezalni strojček: Antonija ERMENC, Florjan 20, Gornji Grad Posoda: Jure REPENŠEK, Na Tratah 1 A, Mozirje 1. Marija ZAVOLOVŠEK, Otok 24, Šmartno 2. Jože JERAJ, Primož 56, Ljubno 3. Marjan PRODNIK, Solčava 10 B, Solčava 4. Lojzka PODKRIŽNIK, Lepa njiva 73, Mozirje 5. Anica ROČNIK, Bočna 27, Šmartno 6. Nejc ZAGER, Savina 43, Ljubno 7. Edi MAROVT, Janezovo polje, Ljubno 8. Jože KRKLEC, Tominškova 11, Nazaije 9. Cvetka ANGIDI, Potok 17, Nazaije 10. Eva MIKLAVC, Bočna 59, Šmartno 11. Marija PETEK, Rore 11, Gornji Grad 12. Milka ROBIDA, Primož 43, Ljubno 13. Rozika POLJANŠEK, Tajna 2, Gornji Grad 14. Maks CAJNER, Kropa, Šmartno 15. Martin KOSMAČ, Savina 75, Ljubno 16. Brigita ŠPORIN, Sp. Kraše 33, Šmartno 17. Igor PEČNIK, P polje 26 a, Nazaije 18. Franc NATLAČEN, Sp. trg 36, Gornji Grad 19. Aljaž VRTAČNIK, Praprotnikova 8, 37. Moziije 38. 20. Danica VEZOČNIK, Foršt 17, Ljubno 39. 21. Anton FAJDIGA, Lepa njiva 43, Moziije 40. 22. Špela KUMER, Raduha 2, Luče 41. 23. Anica ŠPENDE, Dobletina 18 a, Nazaije 42. 24. Erika VERŠNIK, Tirosek 41, Gornji 43. Grad 44. 25. Zlatarstvo Matjaž, Plac 12, Ljubno 45. 26. Marija ŽEROVNIK, Dol 23, Gornji Grad 46. 27. Jože URTELJ, Lačja vas 13, Nazaije 28. Franc ČOKAN, Loke 4, Moziije 47. 29. Marija KRIŽNIK, Okonina 45 a, Ljubno 48. 30. Jožica VAJS, Šolska 4, Moziije 49. 31. Ivica ŽNIDAR, Ljubija 28, Mozirje 50. 32. Franc REPENŠEK, Lenart 9, Gornji Grad 33. Fanika FUŽIR, C. na Lepo njivo 19, Moziije 34. Jernej ŠTORGEL, Rečica 56, Rečica 35. Helena PRIČA, Okonina 4, Ljubno 36. Vesna REMIC, Dol 4, Gornji Grad Lučka JELŠNIK, Lenart 15, Gornji Grad Ana ZAGOŽEN, Ljubija 121, Moziije Stanko LEVER, Potok 28, Nazaije Dare FUŽIR, Melise 10, Ljubno Lado IRMANČNIK, Šmartno Mirna VERŠNIK, Kropa Šmartno Ivan VERBUČ, Šmihel 8, Moziije Anka BASTL, Grušovlje 26, Rečica Fanika KOPUŠAR, Primož 33, Ljubno Matjaž ROGEL, Slatina 50, Šmartno ob Paki Martina RAKUN, J. polje 32, Ljubno Breda DETMAR, Šmartno Stanka BOROVŠAK, Ljubija 125, Moziije Danica BEZOVŠEK, Radmiije 44, Ljubno i vesti' /O ljubljanska banka Splošna banka Velenje d. d. Velenje Z NOVIM LETOM - NIŽJE OBRESTNE MERE POTROŠNIŠKIH KREDITOV PRI LB SPLOŠNI BANKI VELENJE D.D. KI JIH LE-TA ODOBRAVA OBČANOM-KOMITENTOM ZA VSE NAMENE IN PRILOŽNOSTI PO UGODNIH POGOJIH: - DOBA ODPLAČILA: GOTOVINSKI KREDITI - DO TREH LET NAMENSKI KREDITI - ŠTIRI LETA - Z GOTOVINO LAHKO UVELJAVITE GOTOVINSKE POPUSTE PRI NAKUPIH BLAGA ALI STORITEV - NAMENSKI KREDITI SE ODOBRIJO ZA VSE NAMENE - MINIMALNA PROVIZIJA PRI NAJEMANJU KREDITOV - KREDITE DOBITE TAKOJ. UPOKOJENCI IN USLUŽBENCI V DRŽAVNIH SLUŽBAH, ki niso komitenti banke, lahko najamejo gotovinske kredite do 24 mesecev. Telefonske informacije: 063/854-251, interno 249 in 303. TRGOVINAKRAJcar j, , gg> tel: 841-512 OLJE ZVEZDA 1 1 = 159,90 SLADKOR 50/1 = 10-1.90 BANANE = 109,90 M\\n\i;i\L - 119.0(1 POMARANČE = 99,00 KOMPOT ANANAS 1 1 = 109.00 KOMPOT BRESKEV 1 1 = 129,00 MEHČALEC I 1 = 299.00 DET. ZA POSODO 3 1 = 299,00 PAMPERS PLENICE = 1.599.00 TOALETNI PAPIR 10/1 = 290,00 PO UGODNI CENI VSE VRSTE KRMIL, ŠE POSEBNO UGODNA CENA JE KORUZNE KRMILNE. PRIČENJAMO Z ZBIRANJEM NAROČIL ZA VSE VRSTE SEMENSKEGA KROMPIRJA. 3U, 1 I! 2 1 2 ■««MIH*» ; N®slöVn»@ä> Pogled na goro Foto: Ante Blaževič Sklad za razvoj RS prodal del -nazarskega Glina Velike težave zaradi prekinjenih električnih vodov Štirje župani podpisali sporazum o delitveni bilanci Zveze kulturnih organizacij za Zgornjo Savinjsko dolino ni več! Najdaljša noč v letu za volanom tovornjaka l.A SOL: Druga zmaga odbojkaric Zgornje Savinjske tjrednikov bL, bi a Moram priznati, spoštovane bralke in bralci, da niti v tem trenutku, ko pišem ta uvodnik, še nisem povsem prepričan, da boste tokratno številko Savinjskih novic dobili v roke pravočasno oziroma v skladu z ustaljenim režimom izhajanja. V minulih dneh je bilo namreč toliko nenavadnih, nenormalnih, ne vem, kako bi jih še lahko imenoval, situacij, da je bil pravočasni izid že res vprašljiv. Nenazadnje tudi zaradi motenj v oskrbi z električno energijo, kar je ta trenutek še vedno problem št. 1 v Zgornji Savinjski dolini. Vremenske razmere so namreč med prazniki in po njih ustvarile takšne pogoje, v katerih je odpovedovalo praktično vse. Sicer pa, kaj bi vam govoril, gotovo ste si tudi sami izkusili omenjene "redukcije" in prepričan sem, da nad njimi niste bili navdušeni. Navdušen tako ali tako ni mogel biti nihče, ve pa se, kdo je bil najbolj na udaru - elektrikarji Elektra Celje, seveda. Njihova naloga in zadolžitev je, da nam sveti luč v stanovanju, da nam dela računalnik v pisarni in obratuje stroj v delavnici... In ko tega ni, jih pokličemo, da stvar uredijo. Okvar je bilo v minulih dneh res veliko in elektrikarji so se trudili dneve in noči, da bi jih čimprej odpravili. Včasih so bili bolj včasih manj uspešni, tudi z ozirom na kadrovske in tehnične možnosti. Poleg tega so onemele nekatere telefonske linije in o vsem tem si lahko preberete prispevek v notranjosti, ki pa je žal že malce zastarel, saj so se razmere spreminjale še po zaključku naše redakcije. Kljub temu upam, da ste praznike preživeli karseda lepo in da ste novo leto pričeli optimistično. Brez nade v uspeh je pač vse že vnaprej obsojeno na propad. No, optimizma ravno ne manjka novima lastnikoma bivšega Glinovega Pohištva, ki sta od razvojnega sklada kupila del premoženja tega (nekoč) lokalnega industrijskega giganta. Zastavljeni načrti so zelo ambiciozni, to se mi zdi zelo v redu, a sem se nad skladom kot lastnikom in prodajalcem tudi razkuril. Pa si sploh ne domišljam, da moje mnenje karkoli pomeni ali pa da se na to "višjo matematiko" spoznam. Kje pa! Kljub temu pa mislim, da bi se najbrž dalo tudi drugače. Poleg Glina in elektrike je bila v preteklih treh tednih vroča tema tudi (še kar ali pa že spet) delitvena bilanca bivše občine. Štiri nove občine oziroma njihovi občinski sveti so po premisleku pooblastili svoje župane, da o tem podpišejo sporazum, mozirski svet pa se je odločil drugače. Jakob Presečnik, župan občine Mozirje, tako za podpis sporazuma ni imel mandata. V tem trenutku je težko reči, kakšne posledice bo imela ta poteza za nadaljnji razvoj dogodkov v Zgornji Savinjski dolini, vsekakor pa ni prispevala k večjemu sožitju na tem prostoru. In da smo po letu dni dejansko do vratu v novi lokalni samoupravi, vedo sedaj tudi amaterski kulturniki, ki nimajo več krovne zveze na nivoju doline. Enostavno - ukinili so jo. Bodo sedaj nastajale občinske zveze ati kaj tretjega? To bomo šele videli. Mislim pa, da poti nazaj ni, pa naj jo nekateri še tako vneto iščejo. Toda, kdo ve? Morda bo pa sedaj kulturnih prireditev celo več?! Na svidenje spet čez štirinajst dni! cJ. IMPRESUM Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, Franci Kotnik s.p., Savinjska cesta 4, Nazarje, telefon in fax: 063/832-306, žiro račun: 52810-685-13016. Glavni in odgovorni urednik: Franci Kotnik. Tajnica uredništva: Barbara Zacirkovnik. Računalniška obdelava: Tomaž Pajk. Stalni zunanji sodelavci: Edi Mavrič, Aleksander Videčnik, Slavica Slapnik, Ciril Sem. Tisk: Igea d.o.o., Savinjska cesta 2, Nazarje. Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 63331 Nazarje, tel. in fax.: 063/832-306. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Po mnenju Ministrstva za informiranje RS št. 23/130-92 z dne 26.2.1992 šteje časopis med proizvode informativnega značaja, za katere se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Odpovedi sprejemamo za naslednje polletje. Glin Nazarje Prodan del premoženja Govorice, da bo še pred koncem leta 1995 prodan del nazarskega podjetja Glin, ki je bil v zadnjem obdobju v najemu Glinovih hčera Glin Pohištvo in Glin Gostinstvo, so se uresničile. Od 1. januarja dalje posluje v Nazarjah novo podjetje Glin K&M d.o.o., Proizvodnja pohištva Nazarje, ki je v 74-odstotni lasti nemškega podjetja K&M in 26-odstotni lasti podjetja Gorenje Notranja oprema Velenje. Na tiskovni konferenci, ki so jo v novi firmi pripravili prvi delovni dan v letošnjem letu, torej 3. januarja, je bilo moč izvedeti, da se je Sklad za razvoj Republike Slovenije kot lastnik odločil za prodajo dela Glinovega premoženja na podlagi izdelanega načrta o poplačilu njegovih dolgov (ti so bili pred dobrim letom dni s sklepom o prisilni poravnavi prepolovljeni). Sklad se je namreč glede prodaje odločal med dvema ponudbama: nemško-velenjsko in domačo s strani zaposlenih v podjetju. Ker je bila prva cenovno ugodnejša, se je odločil zanjo. Novo podjetje je postalo lastnik Glinove upravne zgradbe vključno s halo za oplemenitenje iveric in proizvodnjo pohištva z vso strojno opremo ter zalogami v njej, zgradbe in opreme družbene prehrane, vratarnice II in pripadajočega parkirnega prostora. Cena za nakup, v katero so vštete investicijske obveznosti v prihodnjih dveh letih in potrebna obratna sredstva za začetek poslovanja je znašala 12 do 13 milijonov nemških mark. Glede ostalih podrobnosti je bilo rečeno, da sredstva od prodaje zalog v celoti pripadejo podjetju Glin Pohištvo, ki obstaja še naprej in ohranja proizvodnjo ter prodajo ivernih plošč. Podpisana je bila tudi pogodba, s katero se nova Na tiskovni konferenci (od leve): Manfred Kruse, Gregor Verbič in Marjan Dobrovc (foto: F. Kotnik) firma obvezuje, da bo še pet let kupovala iverne plošče iz nazarske tovarne, vendar po tržnih pogojih in v ustrezni kvaliteti. Objekt družbene prehrane vzame v najem podjetje Glin Gostinstvo, podpisane pa so bile tudi pogodbe glede ostalih potrebnih dejavnosti: vzdrževanja, gasilske in vratarske službe itd. Vsi zaposleni iz programa proizvodnje pohištva, teh je 175, se zaposlijo v novem podjetju vključno z vodstvom. Direktor podjetja Glin K&M je torej bivši direktor Glin Pohištva Marjan Dobrovc. In kdo sta lastnika? Firma K&M, ki je kasneje prerasla v holding, je bila ustanovljena pred 40 leti, njen solastnik in direktor pa je Manfred Kruse. Holding sestavljajo tri tovarne kuhinjskega pohištva (K&M, Hobby, Dammer) in trgovsko podjetje Mobil. Za nakup večinskega deleža Pohištva se je K&M odločil z namenom, da na tej lokaciji zasnuje najboljše in najuspešnejše pohištveno podjetje v Sloveniji, ki bo na podlagi planiranih investicij v naslednjih petih letih obseg svojega sedanjega poslovanja podvojilo. Pripravlja se nov program pohištva, ki bo v cenovno višjem razredu, kot je sedanje. Podjetje Gorenje Notranja oprema ima v svojem sklopu tri profitne centre: Pohištvo, Keramiko in Kopalnice, ki so lani ustvarili za 50 milijonov nemških mark realizacije, od tega so izvozili 70 odstotkov. Notranja oprema sodeluje s firmo K&M od leta 1988, letni obseg sodelovanja znaša okrog 10 milijonov mark. Oba partnerja sta že doslej tesno sodelovala s Pohištvom in sta se za njegov nakup odločila zato, da ohranita nabavni vir. Glin Pohištvo je bilo namreč doslej podjetju K&M dobavitelj pisarniškega pohištva, Notranji opremi pa korpus delov za njene programe. Od 1. januarja dalje so torej v Glinu velike spremembe. Tovarna ivernih plošč ostaja z vsemi svojimi tehnološkimi in ekološkimi problemi še naprej v lasti Glina Holding in v upravljanju Glina Pohištvo. Njena prihodnost ostaja kljub kratkoročno rešenemu financiranju (denar od prodaje zalog v proizvodnji pohištva) nedorečena. Prav tako v tem trenutku še ni informacij v zvezi s prodajo podjetij Glin 1PP, Glin Grif in Glin R1P, za katere se je razpis iztekel 15. decembra lani. Franci Kotnik POSLOVNE INFORMACIJE Obveščamo vas, da imamo na Območni zbornici na razpo- i lago novo verzijo brošure SLOVENIA YOUR PARTNER. Na Gospodarsko zbornico Slovenije se je obrnilo avstrijsko podjetje MAYA export Import, ki bi želelo prodreti na slovenski trg s ponudbo rabljene opreme vseh vrst. Na voljo je oprema za vse industrijske panoge, biro oprema, | gostinska oprema, oprema skladišč, itd. Na Območni zbornici Velenje je na razpolago fotokopija Odloka o plačilu posebne takse za uvoženo blago v letu 1995 in Odloka o plačilu posebne dajatve za izravnavo obremenitve za uvoženo blago v letu 1995, objavljenega v Uradnem listu ZR Jugoslavije št. 54, z dne 25. novembra i 1995. Opozarjamo vas na naslednje razpise objavljene v Gospo- j darskem vestniku št. 50 in sicer: - RAZPIS za vlaganje zahtevkov za dodelitev kontigentov i za uvoz končnih tekstilnih izdelkov za široko porabo za obdobje do 1.1. do 30.6.1996; - RAZPIS za vlaganje zahtevkov za dodelitev kontigentov za uvoz tekstilnih izdelkov iz tarifnih številk 51.11 do vključno 55.16, od 1.1. do 31.12.1996. Zainteresirana podjetja opozarjamo na AMERIŠKO-SLOVENSKO poslovno konferenco, ki bo sredi februarja 1996 v Washingtonu in New Yorku. Služba SKEP pri Gospodarski zbornici Slovenije je pripravila i specifikacijo prispevkov za socialno varnost za samostojne podjetnike, ki izhajajo iz zakona in dogovora o politiki plač. Prejeli smo ponudbe iz EUROINFO centra. VSE INFORMACIJE, POJASNILA IN PRIJAVNE OBRAZCE DOBITE NA OBMOČNI GOSPODARSKI ZBORNICI VELENJE, TRG MLADOSTI 2. (ZGRADBA ZAVODA ZA URBANIZEM). TELEFON: 063/856-920, FAX: 063/855-645. Kapitalizem na čigav račun? Pa se je znova zgodilo tisto, za kar so pravili, da se bo zgodilo, le da napoči pravi trenutek. Prodali so del Glina. Prodal ga je pravzaprav njegov lastnik - Sklad za razvoj Republike Slovenije. S tem Zgornja Savinjska dolina izgublja še enega izmed pomembnih gospodarskih subjektov in samo vprašamo se lahko: kdo bo naslednji? Razočaranje je bilo ob novici o prodaji v primerjavi s podobno prodajo pred dobrima dvema letoma toliko večje, ker je vzporedno s tem tekla borba zaposlenih v Glinu Pohištvo, da sami odkupijo podjetje. No, morda to ni bila ravno borba, vsekakor pa so bila to resna prizadevanja, ki so imela ves čas tudi malce političen prizvok, saj so se vanje vključevala vodstva stare in novih občin. "Nategovanje" glede cene pri skladu, ki je objavil razpis za prodajo, se je vedno znova zaključilo z ugotovitvijo, da je domača ponudba "prenizka". Danes je mogoče sklepati, da je bil sklad po vsej verjetnosti že od vsega začetka odločen, da premoženje za "cash" proda tujemu kupcu. Ali pa si je sklad premislil takrat, ko so se v dolini pokazala nesoglasja glede bodoče usode Glina? Ali pa morda takrat, ko delavci Pohištva niso dobili potrebne bančne garancije za celotno vsoto, s katero so se potegovali za nakup? Tega morda ne bomo nikoli izvedeli. Pa saj niti ne bo nikogar zanimalo. Dejstvo je tu; premoženje, za katerega si je leta in leta odtegovalo od ust nekaj sto Glinovih delavcev, je prodano. In za kakšno ceno? Na tiskovni konferenci je bil omenjen znesek 12 do 13 milijonov mark. Sliši se lepo, vendar je prelepo, da bi bilo čisto res. Kajti nova lastnika sta vanj prištela sredstva za investicije v naslednjih dveh letih, poleg tega pa še potrebna obratna sredstva za začetek poslovanja. Dejanska vrednost nakupa je bila gotovo bistveno manjša. Govori se o nekaj preko pet milijonov mark plus okrog dva milijona mark za zaloge. Morda me bo zaradi teh zneskov kdo še tožil, vendar naj raje prej dokaže nasprotno. Kot rečeno - premoženje je prodano, zato gre novima lastnikoma samo zaželeti, da bi čimbolj uspešno poslovala in da bi od tega kaj imeli tudi zaposleni v novem podjetju. Predstavljeni načrti so zelo ambiciozni in gotovo niso brez podlage. Manfred Kruse s svojimi dolgoletnimi izkušnjami vzbuja zaupanje, kar bo sicer zelo lahko preveriti. Že čez leto dni, ko se bodo, kot je sam dejal, pokazali prvi rezultati. Nenazadnje že opredelitev za izdelke s kvaliteto in ne za nizko ceno daje vtis o načinu njegovega poslovnega razmišljanja. Bo torej Zgornja Savinjska dolina sčasoma ostala brez svojih velikih podjetij? Kot kaže, smo na dobri poti, da se to uresniči. Izrazito črnogleda napoved, pa vendarle. Mnogi ob tem porečejo: "Kaj me briga, kdo je lastnik! Važno je, da me dobro in redno plača in da lahko moja družina živi človeka vredno življenje." Takemu načinu razmišljanja lahko pritrdimo, lahko pa tudi ne. Kajti dobiček v tem primeru vendarle odteka drugam, izven doline, izven države. Nič nimam proti tujemu kapitalu v slovenskem gospodarstvu. Le da se mi za malo zdi, da z delom domačinov (so)ustvarjena podjetja poceni prodajajo tistim, ki imajo denar v času, ko ga prvi nimajo. Logika kapitalizma, pravite? Že res, toda na čigav račun? Franci Kotnik Logarska dolina Razgovor s predsedstvom TZS V torek, 19. decembra, se je predsedstvo Turistične zveze Slovenije v Hotelu Plesnik v Logarski dolini sestalo z nekaterimi predstavniki turistične dejavnosti v Zgornji Savinjski dolini. Tema razprave je bil razvoj turizma v tem delu Slovenije s posebnim poudarkom na razvojnem programu Logarske doline. Splošna ugotovitev udeležencev razgovora je bila, da se dolina zelo lepo razvija. Prenočitvene kapacitete v Logarski dolini so se povečale in izboljšale, urejene so sprehajalne poti in dostopi do znamenitosti. V glavnem je rešen problem parkiranja avtomobilov obiskovalcev. Največjo zaslugo za vse našteto ima podjetje Logarska dolina, ki ima izdelane načrte tudi za nadaljnji razvoj. Glavni problem, ki se kaže pri tem, je slaba cestna povezava skozi Savinjsko dolino in do meje z Avstrijo. Mejni prehod Pavličevo sedlo je nujno usposobiti za redni mednarodni promet, saj bi bili na ta način povezani dve regiji: Zgornja Savinjska dolina, kjer se turizem razvija, in avstrijska Koroška, ki je pojem razvitega turizma. Po besedah direktorja podjetja Logarska dolina d.o.o. Avgusta Lenarja, je bistveno, da se turizem v Zgornji Savinjski dolini razvija celovito in usklajeno ter se izoblikuje v enoten turistični produkt, za katerega je že izoblikovano geslo: Doživetje gora, voda in gozdov. Franci Kotnik POPRAVEK INFORMACIJE V zadnji številki Savinjskih novic smo v prispevku o turističnem izobraževanju v Logarski dolini zapisali, da se omenjenega izobraževanja ni udeležil nihče iz Savinjske in Šaleške doline. Izkazalo se je, da informacija ni bila točna, saj sta bila udeleženca seminarja med drugimi tudi Marjan Celinšek in Nataša Burger z Ranča Veniše v Lačji vasi. Za napako se opravičujemo. Uredništvo Podjetniški kotiček Pošteno smo zakorakali v novo, pričakovanja polno novo leto. Če ste si privoščili pravo novoletno praznovanje, vam te dni prav gotovo delo bolje teče od rok. Januar je, kot smo spomnili že v prejšnji številki Savinjskih novic, natrpan z roki za oddajanje raznih poročil. In nikakor ne pozabite nanje! Te dni je večina podjetnikov zatopljena v urejanje podatkov po inventurah, ki so bile v glavnem že opravljene, nekatera stanja pa bo mogoče urediti, ko bodo nehali prihajati dokumenti za preteklo leto. Rok za oddajo letnih poročil je, kot vsa leta doslej, 28. februar. Vsebina in obseg letnega poročila je odvisna od velikosti in vrste enote malega gospodarstva. Tako morajo majhne družbe Agenciji za plačilni promet oddati do omenjenega datuma Bilanco uspeha, Bilanco stanja in poročilo o razdelitvi dobička, oziroma pokrivanju izgube (upajmo, da nas letos ne bodo zasuli še s kopico dodatnih obrazcev kot lani), samostojni podjetniki pa morajo letos prvič oddati (poleg obračuna davka iz dejavnosti, ki je obveznost po davčnih predpisih), bilanco stanja, ki predstavlja stanje premoženja in izvora premoženja sanostojnega podjetnika. Bilanca uspeha, kot kaže, tudi letos za davčne službe ne bo potrebna, je pa izkaz poslovne uspešnosti samostojnega podjetnika, ki bo služila kot predstavitev poslovanja s.p. ob morebitnem najemanju kredita ipd. Letno poročilo je predpisano po Zakonu o gospodarskih družbah in v Pravilniku o vodenju poslovnih knjig za samostojne podjetnike. O zahtevah davčnih predpisov po 1. februarju pa v nadaljevanju: A) Pravne osebe predložijo do naslednjih rokov: Agenciji RS za plačilni promet, nadziranje in informiranje: - 28. februar: končni letni obračun prometnega davka za leto 1995 (ZPD 2. odst. 43. čl.) - 31. marec: davčni izkaz zavezanca za leto 1995 (ZDDPO 48. čl.) - 15. april: skupinski davčni izkaz (če se sestavlja; ZDDPO 48. čl.) B) Zasebniki predložijo do naslednjih rokov: Republiški upravi za javne prihodke - 28. februar: * končni letni obračun prometnega davka za leto 1995 (ZPD 2. odst. 13. čl.) * napoved za odmero davka od dohodkov iz dejavnosti (vsi zavezanci za davek iz dejavnosti, razen tistih iz 53. in 54. čl. ZD - ZD 88. čl.) - 31. marec: napoved za odmero dohodnine za leto 1995 (ŽD 86. čl.) C) Fizične osebe predložijo do naslednjih rokov: Republiški upravi za javne prihodke je treba predložiti in sicer najkasneje do naslednjih datumov: - 15. januar: napoved za odmero davka od dohodkov, doseženih z oddajanjem premoženja v najem domačim fizičnim osebam in tujim fizičnim in pravnim osebam, če je najemna pogodba sklenjena za več kot eno leto (ZD 93. čl.) - 31. januar: vlogo za olajšavo pri odmeri davka na posest stanovanjskih hiš oziroma stanovanj (ZDO 21. čl.) - 31. marec: * napoved za odmero dohodnine za leto 1995 (ZD 86. čl.) * skrbnik za posebne primere napoved za odmero davka od dohodkov, doseženih z oddajanjem premoženja v najem domačim fizičnim in tujim fizičnim in pravnim osebam, če je najemna pogodba sklenjena za več v'cz\ i naši i K 9 sr. 9 c>v/i I^v Piše: Aleksander Videčnik (NADALJEVANJE IZ 25. ŠTEVILKE) Da je bajta dobro tesnila, so med špranje zatikali ma- hovino. Skodle so klali kar na kraju gradnje. Baje so "šit-larji" (krovci škodi) dobro vedeli, katera smreka se bo dala bolje klati. Skodle sicer pripravljajo iz macesnovega lesa, toda pri bajtah ni šlo za trajno zgradbo', zato so bile tudi smrekove dobre. Notranja ureditev bajte je bila podobna tisti v skor- jevkah. Vsekakor pa je bil v teh prostorih strog red. Vsak je imel svoj kotiček in tega so se držali. Pogradi, na katerih so spali, so bili postlani s smrečevjem ali z bukovim listjem, včasih tudi s “praprotno" (praprot). Seveda je to imelo spet slabo stran. Poleti je bilo v tej "stelji" na tisoče bolh, ki so neusmiljeno "obdelovale" olcarje. Ta nadloga je marsikateremu delavcu zagrenila spanje. Pri bajtah so imeli z žlebovi napeljano vodo v korita, dočim je za skorjevkami vedno bilo korito za vodo, ki so ga olcarji imenovali “olcar- ski vodovod". Omenimo naj še, da so pozimi imeli povsod bajte, bolj ali manj enostavne, poleti pa so spali le v skorjevkah. Še nekaj besed o življenju v bajtah in skorjevkah. Razumljivo je, da so bili delavci med seboj dobri tovariši. To je zahtevalo trdo življenje, skupno bivanje in delo. Naj opišemo jutro v bajti ali skor-jevki. Kuhar je moral kako uro prej na noge, da je pripravil ogenj in vrelo vodo za zajtrk. Ko je bilo vse nared, je zavpil “auf in delavci so zapustili pograde in pričeli kuhati svoj zajtrk. Ker so morali z delom pričeti že ob 6. uri, so morali pravočasno vstati, da dela niso zamudili. Tak red je vladal v vseh skupinah. Zanj je skrbel seveda vodja, kakorkoli so ga že imenovali. Po zaužitju zajtrka je vodja zmolil Očenaš, se prekrižal in s tem je nakazal, da morajo bajto zapustiti in iti na delo. Šlo je torej za skupinsko molitev pred pričetkom dela. Le s trdim delom so dosegli tudi delovne uspehe in tako zaslužili vsak svoj delež. Nevarnosti med delom so utrdile neko solidarnost med delavci in skupino trdno povezale v celoto. Tak način sožitja pri delu in življenju je danes težko dojemljiv, saj so okoliščine, v katerih delajo se- danji gozdni delavci, ugodnejše in tudi manj zahtevne. V hudi vročini in sploh poleti so imeli veliko težav s preskrbo s pitno vodo. Seveda so bile redke prilike, da bi v bližini delovišča bil kakšen vodni izvir. Zato so imeli "vodnarja", ki je nosil vodo. Večkrat tudi uro in več daleč. Vodo so nosili v brentah, ki so jim pravili "putrih". Takšna posoda je držala tudi do 25 litrov in so jo nosili na hrbtih. Delo v planinah so zmogli le zdravi in utrjeni ljudje. Seveda so to bili le sezonsko zaposleni in niso bili kakorkoli socialno zavarovani. Šele ko so pri veleposestvu Mari-jingrad oblikovali delovne skupine, so bili zdravstveno zavarovani. Drugače je bilo po drugi svetovni vojni, ko so gozdovi bili državni in delavci redno zaposleni. Le malokdo ve, da so žage v naše gozdove prišle leta 1911. Prej so vsa debla razsekavali. To si je danes težko predstavljati. Toda delavci so morali opravljati tako naporno delo. Če pomislimo, da so pred prvo svetovno vojno bili naši gozdovi ponekod nedotaknjeni, si lahko predstavljamo, kaj pomeni razsekavanje tako debelih dreves. Stari delavci so pripovedovali, kako zvečer po delu niso mogli razpeti dlani od napornega razsekavanja. Ko smo že pri orodju, naj omenimo še ostale vsakodnevne pripomočke delavcev v gozdovih. Ko so že imeli žage, so uporabljali "amerikanke". Baje so jih prinesli iz Kanade, kjer so delali tudi naši ljudje. Poznali so tri vrste teh žag. Razlikovale so se med seboj po zobeh in širini platišča. Običajno so delali s sekirami - oštaka, ki je služila za podiranje in razsekavanje, maseka, s katero so klestili (klešvanje) in malarin za lupljenje dreves (debla). Seveda je sem sodil še cepin. Poznali so še cepin posebne vrste, ki so ga imenovali "pontafler". Rabil je delavcem pri plavi lesa. "Krampižerje", (neke vrste dereze), so gozdni delavci imeli nenehno pritrjene na čevljih. V lučkem predelu so delavci imenovali žage "amerikanke" in "nudlovke". Seveda so uporabljali še "ta navadne" žage. Že smo omenili, da so se žage med seboj razlikovale po vrsti zob in širini platišča. Zelo zanimive podatke o sekirah je posredoval Peter Plesnik iz Logarske doline. Za obdelavo lesa so poznali vrsto sekir. Seveda vseh niso uporabljali v gozdu. Zaradi zanimivosti jih bomo našteli: šitlerca (šiklerca) za pripravo škodi (šiklni, šitlni), puntaka za grobo tesanje, cimraka za gladko tesanje, ročnca (različnih velikosti) za priložnostna manjša dela, nosili so jo za pasom, drobevnica za sekanje smrekovih vej (priprava stelje), teslo (oglato) za dolbenje korit, teslo (okroglo) za dolbenje žlebov, cepunca za cepljenje drv, malarin za lupljenje debel, maseka za razsekavanje in podiranje dreves, oštaka za podiranje dreves, klešanca za kleščenje dreves, bobnerca (bognerca) kolarska sekira in lupevnik (šepser) priprava za lupljenje (na dolgem držaju). Izrazi so seveda narečni in prav zato jih velja ohraniti. Na orodje so delavci zelo pazili. Prvič je bilo njihovo, drugič pa so bili oddaljeni od rokodelcev, ki bi lahko kaj popravili. Ni potrebno posebej omenjati, da je bilo lažje delati z dobrim orodjem, kot pa s slabim. Sem sodi še beseda o kovačih. To so bili izvrstni orodni kovači, ki so znali jeklo kaliti, kot le kaj. Večina njih je delala ob potokih, saj so imeli kovaško kladivo na vočlni pogon. Tudi brusilne kamne so vrteli s pomočjo vodnega kolesa. Kot smo že na večih mestih poudarili, so delavci v planini Bogomir Supin je takole posnel znanega in uglednega rižmojstra Franca Supina v Globaši. Fotografija je nastala okoli leta 1939. ZGODOVINA IN NARODOPISJE Ciganski Pavle delali pozimi in poleti in ob vsakem vremenu. Temu primerno so bili tudi oblečeni. Pred drugo svetovno vojno so še veliko nosili obleke iz raševine, ki je bila trpežna in kot delovna obleka pravšnja. Raševina je bilo zelo močno blago za obleke. Tkano je bilo iz volnene in lanene preje. Običajno so od vsake vzeli po pol. Prejo so pripravljali doma, tkali pa so ponavadi tkalci, potujoči rokodelci v štiri. Raševina je bila sive barve, precej trda in kosmata. Ker so povsod imeli dovolj ovac, so radi oblekli kaj doma pletenega. Predvsem so to bile nogavice in puloverji. Poleti so nosili srajce iz lanenega platna, takšne so bile tudi brisače. Včasih so nosili hlače iz barvanega lanenega platna. Za slabo vreme so poleti in pozimi uporabljali ovčje kože. Te so ustrojili in pustili v celoti, tako da so s kožo sprednjih tac privezali kožuh okoli vratu ali preko ram. Zadnje pa so povezali v ledjih. Pozimi so obrnili kožuh s kosmatim delom navznoter. Poleti pa obratno, tako so bili tudi zavarovani proti dežju. Na glavi so nosili klobuk z zelo širokimi krajci, da jim ni tekla voda za vrat. Čevlji so bili iz doma narejenega usnja in posebej izdelani za gozdne delavce. Tako so lažje nosili "krampižerje", ki so jih imeli na nogah od jutra do večera. Zanimivo, da ni bilo v navadi, da bi v planino nosili obleko za preobleči. Zato je bila velika žehta vedno ob sobotah, ko so se vrnili na domove. To je bilo še posebej potrebno, da so se znebili bolh. Olcarji v Podvolovljeku v šali pripovedujejo, kako so na povratku s planine najprej skočili v Ljubnico, da so se skopali in glej ga, zlomka, okoli vsakega je bilo kar rjavo bolh... Pouka o higieni pač niso imeli. Morda bo zanimivo za zaključek še spregovoriti nekaj o narečnih izrazih, ki so jih uporabljali še pred drugo svetovno vojno, danes pa že tonejo v pozabo. (KONEC PRIHODNJIČ) V naših krajih se je nekoč zadrževalo veliko brezdomcev in potovcev. Slednji so prihajali in odhajali, drugače pa je bilo v primeru, ko se je v Dolino zatekel človek brez strehe nad glavo in potem tu ostal. Vsi ti ljudje so bili po svoje posebneži in več ali manj priljubljeni med prebivalci. Gotovo legendaren pa je bil Ciganski Pavle s svojo Uršo. Ne bi bilo prav, če ne bi njegovih doživetij in dogodkov v zvezi z njim ohranili našim zanamcem. Med ljudmi še danes kroži veliko različic zgodb o omenjenem paru in številnih otrocih, ki so glede na njih število presegali ljudsko domišljijo. Hočemo torej resnično prikazati brezdomca iz rodu Eremita, ki sta uživala med tukajšnjim prebivalstvom nemalo simpatij. Krivično bi bilo smatrati pripovedi kot čisto resnico. Eno so legende, drugo pa je • resnica o človeku, ki je ne smemo potvarjati. Že o samem izvoru Pavleta krožijo številne različice. Urša naj bi nekoč bila v okolici Laškega natakarica, pa jo je Pavle spoznal, ko je baje tam nekje vozil splav preko Savinje. Ker sta oba pokopana v Dolini, bomo skušali dobiti podatke iz matičnih knjig. Ali je sploh bil Pavle Rom (Cigan)? To je vprašanje, ki ga bomo morali razčistiti. Ali ni morda ta privzdevek dobil zaradi svojega brezdomskega življenja? Ali je res sem pribežala njegova mati, ki je bila mutasta in nepismena, povrhu vsega pa še brez listin, ki bi povedale kaj več o njeni osebnosti? Veliko neznank je okoli tega in ne bi bilo pošteno prikazati le površno sliko o človeku, pa čeprav je bil le brezdomec. Da je bil Pavle že pred prvo svetovno vojno v naših krajih, je dokazano. Tudi pripoved moje matere, ki je med vojno bila sama in je oskrbovala gornjegra- jsko kajho, potrjuje to. Pogosteje je pripovedovala, da je Pavle v zimskem času med vojno prihajal v kajho, pomagal ji je pri kurjavi in sploh je vedela povedati le dobro o njem. Čaka nas torej obilica dela in skrbnega raziskovanja, da bomo lahko verodostojno opisali Pavleta in njegovo Uršo. KRESNIČKE 1 Še enkrat rojen bi želel biti kar sem, čeprav sem kar j nisem, zato, da bom kar nisem, kljub temu, da bom kar j Edi Mavrič - Savinjčan j sem. Milmo «tare lititrafifi Gospa Džurdža Ribežl iz Pustega Polja nam je poslala sliko, ki je bila posneta leta 1923 na Čreti, ko so v zvonik tamkajšnje cerkve vlekli zvonove. Fotografiral je Franc Flere. Štera ali štira Oblačilna kultura naših prednikov je šla v marsičem v korak z načinom oblačenja v drugih kulturnih okoljih. Po odpravi predpisanega oblačenja slojev, predvsem gre tu za kmete, so se naši ljudje hitro prilagajali sodobnemu oblačenju, pač po gmotnih sposobnostih. To nam potrjujejo stare fotografije, ki prikazujejo razne domače slovesnosti. Na njih opazimo, predvsem pri ženskah, obleke tedanje mode. Za razliko od mestnega prebivalstva so se na kmetih dolgo oblačili z doma pridelanimi tkaninami oziroma doma tkanim blagom. Tudi kože so strojili, tako so pridobili potrebno usnje za obutev. Po ukinitvi cehovstva se je zelo razširilo delo rokodelcev na tujem domu. Navada je bila, da je kmet naročil rokodelca na dom, mu nudil hrano in stanovanje, za izdelke pa je bil plačan ali po komadu (čevlji), ali po metru (tkalec), ali pa po dnevih oziroma urah. Rokodelec je prinesel s seboj določeno orodje ali dele naprav (tkalec). Veliko orodja pa so kmetije imele tudi doma. Celo statve so bile kar pogoste. Toda vsak tkalec je imel s seboj določene dele statev, da je z njimi dopolnil delovanje priprave. Lažje je bilo čevljarjem, ti so nosili v "krošnah" orodje in hodili od kmetije do kmetije. Navadno je bila v Čevljar Ivan Grobelnik s Poljan nad Rečico je na Lenartov sejem prišel kot rokodelec, ki odhaja v štiro. Dobro vidna je krošna v kateri so nosili orodje, hkrati pa je bila stol za čevljarja, (foto: A. Videčnik) hiši tudi "singerica" (šivalni stroj), pa je krojač prinesel s seboj le nekaj drugega orodja. Tudi tesarji so nosili s seboj v krošnah del orodja in priprav. Le da je bila njihova krošna bolj podobna zaboju, kot pa denimo tista, ki jo je uporabljal čevljar in je na njej med delom tudi sedel. Toda še vedno je moral rokodelec nositi kaj pod pazduho ali na hrbtu, da je imel med delom na voljo vse potrebno orodje. Od kod izraz "štira", "štera"? Pri nas na splošno izgovarjajo besedo "štira". Pleteršnik ima v svojem slovarju obe besedi. Po vsej verjetnosti pa smemo iskati koren v nemški besedi "stör", kajti v navedenem slovarju najdemo kot pojasnilo, navedbo izraza v stavku "auf die stör gehen", kar bi nekako lahko primerjali s stavkom "iti na štiro" ali "štero". Na oba izraza namreč naletimo v naši domovini in Pleteršnik ju tudi navaja. Če bi sedaj še dalje razglabljali, potem ugotovimo, da je v nemščini pomenilo delo rokodelcev na tujem domu neke vrste rušenje reda, oziroma kaljenje miru. To bi si lahko razložili s starimi cehovskimi pravili, ki so strogo branili kakršnokoli rokodelsko delo ljudem, ki niso bili vključeni v ustrezen ceh. Torej so vsi imenovani rokodelci ravnali zoper tedaj veljavni obrtniški red. Tembolj, ker so ponavadi to bili priučeni rokodelci. Torej so delali, kot bi danes rekli, "na črno". S tem pa so seveda kršili tedaj veljavno postavo. Ko so jožefinske reforme odpravile cehovstvo, so se stvari obrnile v korist potujočih rokodelcev in dela na tujem domu je bilo vse več. Toda tedaj so že pričeli prihajati industrijski izdelki, ti so se hitro širili tudi na deželo, posebno pa koncem 19. stoletja in potem vse bolj. Spomin na rokodelce "v štiri" pa ostaja in prav je tako! A. Videčnik Živali v pregovorih in rekih Človeka za jezik, vole za roge vežemo. Da ima koza denar, gospa bi ji rekli. Darovanemu konju ne glej na zobe. Dvoje psov na kosf eno, koljefa se med seboj. Dobra ovca ima malo mleka, pa dosfi volne. Dokaži oslu, da ima dolga ušesa. Dokler koiya love, mu ovsa mole; ko ga pa ujamejo, mu z bičem dado. Dosfi psov snede volka. Dosfi psov še volka iye. Dosfi psov, zejčja smrf. Drži se kakor mokra kokoš. Drži se kof pes ježa. Debel kof polh. Dela z njim kakor svinja z mehom. Ena garjeva ovca čredo oskruni. Grad volka celo do hleva prižene. Gladna mačka miši lovi. Gleda kof fele nova vrata. Gleda kot volk iz vreče. Gleda kot zaboden vol. Gledajo ga kof garjavo ovco. Gl^j, da ne prideš s korya na osla. Gredo voli k jaslim in ne jasli k volom. Grize kot nori pes. Ijodi okoli dela kof mačka okoli vrele kaše. hodi kakor koza po lojfrah. hudobnemu koryu, krepka ostroga. Uma ga za osla. Uma kurje možgane. Gledata se kakor pes in mačka. Hzgleda kof koiyska smrf. Jgjce hoče več vedeti kof kokoš. Je dal Bog kravico, pa tudi travico. PETDESET LET OD POŽIGA SOLČAVE DS DRUGI SPOMNI NA KRAJ Priča izpod savinjskih gora Jože Lodrant, Valent Vider V hišnem pisemskem nabiralniku sem našel name naslovljen rokopis z naslovom “Solčava gori - Solčavski spomini", ki jih je leta 1952, 3. in 5. maja, v Trbovljah pisal Jože Lodrant, sedaj upokojeni župnik v Mežici. Po stiku z njim mi je dovolil zanimive spomine pripraviti za objavo. So redki iz tistih časov, ki so jih pisali nesolčavani, in prav primerni za spomin na dogodke pred 50 leti. Bilo je v enem od prvih let po vsem tistem velikem in strašnem hkrati, po okupaciji, svobodi, novi Jugoslaviji ali kakorkoli še imenuje mo ta leta po vojni. Z neugnano silo sem hotel nadomestiti, kar sem zaradi vojske zamudil. Hotel sem se predvsem naužiti naših slovenskih gora. Kadar sem le količkaj utegnil, me je neslo v Raduho, Olševo in če ni drugače kazalo, je morala biti še Uršlja gora dobra, ker je bila bližje, in prenekajkrat sem jo obiskal. Nihče bolj ne občuti večne resnice, da je človek v svojih željah in hrepenenjih neutešljiv, kakor hribolazec. Vsak razgled mu rodi nove načrte. Mogel bi reči, da je vsak razgled z gore pomenil kopico novih načrtov. Komu bi se tedaj z Uršlje, Raduhe, Olševe ne Pogled z Raduhe na 1400m nižje ležečo vas Solčavo in okolico. Pastir v Grohotu Franc Pavlič išče svojo živinico z lepega razgleda (foto: Valent Vider) zahotelo dalje v Savinjske, ki tako vabeče kipe pred mano v nebo! Pod njimi zevajo globoke in ostre doline. Komaj bi verjel, da more v njih človek živeti. Pa vendar živi - in kako živi! Ko sem bil prvič na Raduhi, mi je bilo tako neizmerno toplo pri srcu. Že dolgo nisem stal na dvatisočaku. Prsi so se mi širile in glava se mi je v zanosu dvigala. Z očmi sem drsel po gorskem in daljnem obzorju. Potem sem z njimi božal prostrano spodnjo Savinjsko dolino. In kako bridek, nadvse bridek je bil pogled proti ljubi in ljubki Solčavi! Šilast in visok zvonik je mogočno, skoraj grozeče sikal kvišku. Vedno znova me spominja na koroško vasico pod Grossglocknerjem, na Heiligenblut, Sveto kri. Znatno je treba skloniti glavo, da z vrha Raduhe vidiš Solčavo, ki leži prav v Raduhinem in Olševinem podnožju, pod njenima južnima in severozahodnima stenama v skoraj poldrugitisočmetrski globini. Pa ni klonila le glava, niso se povesile le oči, da bi objele Solčavo; še duša je onemela in klonila, srce se je skrčilo in zajokalo ob prežalostnem pogledu: Solčava je žalostna sama nad seboj. Obrobljena je s črnimi progami na svetlosivkastem zidovju. Solčava je pogorela... Zdelo se mi je, kot da stojim ob grobu svoje prve ljubezni. Zares se mi ni le zdelo, zakaj Solčavo sem imel iz srca rad. V trenutku so mi oživeli spomini. Savinja poje svoje pesmi Kolikšno doživetje za fantiča, ki je željan sveta kakor vsakdanjega kruha, v popotovanjih v daljni novi svet! V Koprivni zapustiš domačo dolino. Kreneš proti Slemenu med Olševo in Raduho in se ti zdi, da si prišel na konec sveta. Na vrhu je meja med domačo koroško in sosednjo štajersko deželo. Vse to je takrat dvigalo v meni ponos, češ, glej, kam si prišel, najbolj pa tisti občutek vzvišenosti, ko se pred teboj in pod teboj odstre dotlej nesluten, neznan in povsem nov svet. Stopamo, stopamo po naravnost vratolomni stezi v ta novo odkriti svet. Globoko doli v dolini potem vidiš, da je cilj že blizu. Zagledaš ga vendar šele, ko si skoraj tik pri njem, v Solčavi. Kri radostno polje v tebi, ko doživiš in občutiš v taki mračni globeli toploto človeškega življenja. Menda na smrt utrujen sem tisti večer zaspal. Noč je utripala preko vrhov in doline, toda pravega sna ni mogla priklicati, ko je imela tako nebeško nedeljo pred seboj. Polmrak je bistrilo nedeljsko jutro. Zavoljo ubranih zvonov in objestnih možnarskih strelov ni bilo moči več spati. Kdo bi še mogel opisati vse to, kar se je potlej zgodilo v jutranji rosi ob ptičjem petju! Kako so se sončni žarki poigravali z Raduhinimi stenami ter jih oblačili zdaj z vijolično, zdaj s krvavordečo, pa bolj in bolj svetlo tančico... Menda dve leti pozneje sem obiskal Solčavo vdrugič, prav tako v začetku avgusta. Začudenja ni bilo ne konca ne kraja, ko se mi je naslednjega dne odprla pičlo uro hoda proti toku Savinje Logarska dolina, kraljestvo mojih sanj. Obe noči, ko smo bili zdoma, smo prespali na istem seniku; na dišečem planinskem senu sem bil nadvse srečen. Najneizbrisnejši spomin solčavskih doživetij je vendarle pustila Savinja. Vse je zasnulo, Savinja pa je pela svojo pesem v noč. Čista ko ribje oko se preliva preko debelega okroglega proda, ki si ga je privlekla izpod gora, zdaj pa se z njim poigrava čez dan, ko ji redkokdo utegne prisluhniti. Tembolj je slišna ponoči, ko tujca vedno spominja nase, dokler ga ne zaziblje v sen. Savinja, če bi imela ob sebi Gregorčiča, zapel bi ti pesem, kakršno je posvetil Soči! Solčava, Solčava, kako da se je nekaj tako hudega zgodilo s teboj? Del osvobojenega ozemlja S tiho, otožno mislijo sem stopil z gore. Čez nekaj dni pa me je zopet gnalo na pot. Tokrat sem se spet odločil za Solčavo. Hitro sem bil na Slemenu in sem v hitrici sam s seboj tekmoval po gozdnih poteh. Kolena so mi začela klecati. Poprej mogočne solčavske kmetije, dokaj daleč vsaksebi, so le pogorišča. Koliko glav živine je mukalo v teh hlevih, danes pa veje iz napol porušenega zidovja le smrtni dih! Kolikor sem le mogel, sem se podvizal dalje. Pa ni bilo nič bolje. Še dvakrat, trikrat me je, preden sem prišel v dolino, pozdravilo upepeljeno imetje samozavestnih gorjancev, odkoder mi je nekoč oko že videvalo solčavsko vas, vasico med gorami - sedaj požgano. Vsa prešernost me je minila. Nekaj dimnikov je še tekmovalo z zvonikom. Porogljiva igra: kakor smeh režečih se ust mrtvaške lobanje. Naravnost strah me je stopiti v vas. Solčava je bila del osvobojenega ozemlja že dokaj pred pravo, splošno osvoboditvijo. Kako kruto so se nad teboj, Solčavica, maščevali za tisto trohico pravice, ki si je bila že deležna pred nami vsemi, ki smo na svobodo šele upali! Mrke obraze dveh, treh ljudi sem srečal. Motali so se okoli pogorišč, iščoč reči, ki bi jih človek še kanil kdaj potrebovati. Smešno ničvreden je bil kajpak plen na pogorišču. Ubral sem jo po stopnicah proti cerkvici. Ali ni strašno: živi med mrtvimi. Cerkev je ostala nepoškodovana. Stopim po pokopališču. Težkih misli še ni maralo biti konec. Nekatere ponesrečence z gora so tukaj pokopali; mislim si, ti imajo vsaj prostor med ljudmi. Toliki padli pa danes oplajajo zemljo po vseh strmih bregovih širne Solčave. > (NADALJEVANJE PRIHODNJIČ) NASVETI Zdravniški nasveti VPRAŠANJE: Dlje časa se že zdravim zaradi ledvic. Boli me v križu in tudi voda ni v redu. Zdravnika sem prosila, da bi me poslal na rentgen, da bi enkrat vedela, pri čem sem. Pa me noče poslati. Zdaj sem naročena na ultra zvok. Zanima me, kaj bo ta preiskava pokazala in če boli. Ali je škodljiva? Stara sem 25 let. T. ODGOVOR: Pri bolniku s sumom na bolezen ledvic je bil včasih rentgenski pregled poleg laboratorijskih testov najpogostejša preiskava. Danes imamo več možnosti, s ^ katerimi točneje določimo ali izključimo bolezen. Tako velikokrat pošljemo bolnika prav na ultrazvočno preiskavo sečil, saj je to sorazmerno enostavna, neboleča in neškodljiva preiskava, ki nam veliko pove. Bolnika pri tem tudi ne izpostavljamo rentgenskim žarkom. Z ultra zvokom ledvic lahko na zelo preprost način ugotavljamo zaporo pri odtoku urina, zabrazgotinjenja, kamne (če so veliki 2 mm ali več), večje tumorje, trombozo, nekatera vnetja itd. Posebej je ultra zvok pomemben pri prepoznavi in punkciji ciste. Rentgenske preiskave ledvic so šele na drugem, včasih celo na tretjem ali še kasnejšem mestu v diagnostičnem postopku. Mislim, da je kar prav, da upoštevate mnenje svojega zdravnika, skoraj zagotovo ima več medicinskega znanja, kot vi... Vprašanje: Stara sem 17 let. Hodim še v šolo. Menstracija mi kasni 4 tedne. Drugače imam vedno redno. Zjutraj bruham, samo kislo hrano bi jedla. Enkrat sem padla skupaj, kar se mi doslej ni nikdar zgodilo. Verjetno imam rano na želodcu, tako kot oči. Nič me ne boli. Noseča nisem, mi je fant povedal, da je pazil. Kaj naj naredim? Ali naj pijem več mleka? A. Odgovor: Drago dekle, v nekem smislu ima tvoja težava res povezavo z mlekom,' čeprav nisem prepričana, da bi ti zdaj pitje mleka kaj pomagalo. Zagotovo pa bi bilo bolje, če bi se pred približno šestimi tedni bolj držala mleka in manj fanta. Ta verjetno ni ravno rojen varnostnik. Razen tega fantom tudi ne gre verjeti vsega. Jaz bi na tvojem mestu le šla čimprej k zdravniku. Zelo tipične znake nekega stanja, ki ni ravno bolezen, imaš. Bojim se, da bo kmalu imela ulkus tudi tvoja mami in ne le oči. dr. Maja Natek, spec. spl. med. KMETIJSKA SVETOVALNA SLUŽBA SLOVENIJE Stanje ovčereje na območju Zgornje Savinjske doline Zanimanje za ovčerejo v Zgornji Savinjski dolini kaže v zadnjih letih počasno rast. Izhajati moramo iz dejstva, da brez "tržne strategije" nobene reje ni moč postaviti "na noge," in da ima ovčereja, kot "oblika sonaravne živinoreje" v tem prostoru večjo prihodnost. Dosedanje usmerjanje kmetij v prirejo mleka s kombiniranimi pasmami govedi je pripeljalo do resnih težav s presežki mleka. Vsled tega kaže razvijati ovčerejo na tistih kmetijah, ki imajo zato dane pogoje. Prehranske navade se spreminjajo in odpirajo nove tržne možnosti. Mlada jagnetina je postala kulinarična specialiteta. Poleg tega lahko z rejo ovac izkoristimo slabše travne površine na kmetiji in tako omogočimo dodaten dohodek k glavni kmetijski dejavnosti. Prizadevamo si za čim enakomernejšo poselitev doline, ki posredno tudi vpliva na videz kulturne krajine. Ovčereja lahko pripomore k ohranjanju izgleda krajine. Na površinah, na katerih postane druga kmetijska dejavnost ekonomsko manj upravičena, je ekstenzivna paša ovac poslednja alternativa zaraščanju ali pogozdovanju. Na našem področju se ukvarja z ovčerejo 36 rejcev, ki redi okrog 750 ovac. Prevladuje jez-erskosolčavska pasma (JS) in oplemenjena jezerskosolčavska pasma (JSR) - jezerskosolčavska ovca križana z ovnom roma-novske pasme. V kontrolo porekla in proizvodnje je vključenih 12 rejcev, v program ohranitve slovenske avtohtone pasme živali - genska banka pa 9 rejcev s staležem 230 živali. Znanstvena sfera utemeljuje ohranitev z vidika možnosti ohranjanja nekaterih dragocenih genov, oziroma z vidika bojazni, da z izginotenjem pasme izgub-nimo celo vrsto genov, ki so se skozi tisočletja kopičili v pasmah. V ta namen so z rejci sklenjene pogodbe, ki rejce obvezujejo, da te živali redijo v čisti krvi. Za nadomestilo jim pripada vsako leto premija za vse ovce v programu kot nadomestilo za manjšo produktivnost avtohtonih pasem. V kontrolo porekla in proizvodnje smo vključili rejce, ki imajo najmanj 20 ovac in še nekaj manjših rejcev, ki so na ožjem območju. Mnogo rejcev si je v zadnjih letih adaptiralo hleve in jih usposobilo za intenzivnejšo mesno usmeritev. Povpraševanje po jagnetini, kakor tudi po plemenskem materialu je v naši dolini precejšnje, praktično je vse prodano vnaprej na domu. Volno uporabljajo predvsem za domačo predelavo (pletenje), izkoristijo pa tudi kože. V tem mesecu pripravljamo ustanovno skupščino Ovčerejskega društva. Društvo bo povezovalo rejce in ljubitelje ovac in pomagalo svojim članom, da jim zagotavlja strokovno pomoč pri njihovem rejskem delu, skrbelo za njihovo izobraževanje, pomagalo pri izbiri, nakupu in prodaji ovac, vzdrževalo in širilo stike s sorodnimi organizacijami. Menim, da bomo lahko le s skupnimi močmi, tako rejcev kot strokovnih služb, pripomogli k razvoju ovčereje v naši dolini, ki je bila že nekdaj tradicija ter tako izkoristili naravne danosti. Vida Ribič Obenem vas obveščamo, da Kmetijska svetovalna služba organizira naslednja predavanja: Mag. Vodovnik Priprava dobrega kisa, sadjevca in kultura pitja Mozirje, 17.1.96 ob 9.uri v sejni sobi ZKZ Mozirje F.Tratnik Prehrana krav molznic Luče, 22.1.1996 ob lO.uri v zadruž. domu I.Kuder Možnosti povečanja prireje mesa in izboljšanje kvalitete Ljubno, 23.1.96 ob 9. uri v zadruž. domu M. Ratej Kako urediti okolje kmečke hiše Šmartno, 29.1.96 ob 9.uri v zadruž. domu M. Ratej Kako urediti okolje kmečke hiše Ljubno, 29.1.96 ob 13.uri v zadruž. domu 1. Kuder Možnosti povečanja prireje mesa in izboljšanje kvalitete G.Grad, 30.1.96 ob 9.uri v zadruž. domu Dr.Kosec Prehrana konj, žrebitve in nega žrebet Mozirje, 2.2.96 ob 15.uri v sejni sobi ZKZ ZAVOD ZA GOZDOVE SLOVENIJE OBMOČNA ENOTA NAZARJE Pogled v leto 1996 Leto 1995 se je poslovilo. Mar-skje v mraku ali ob soju sveč. Številne mile zime brez snega so marsikoga uspavale, letošnja zima pa je presenetila z običajno, za mnoge že kar nenavadno ostrino. Stojimo torej na pragu mladega leta 1996. Le še štiri leta nas ločijo od preloma stoletja, zato s še večjo nestrpnostjo pričakujemo, kaj nam bodo prinesla zadnja leta dmgega tisočletja. Leto 1996 je v Sloveniji volilno leto, zato v politiki ni pričakovati velikih, pametnih in preudarnih odločitev; več bo medsebojnega obtoževanja in brezplodnega prepiranja. Kljub temu, da smo tudi gozdarji v določeni meri vpeti v politično dogajanje, se bomo poskušali omenjenim pojavom čim bolj izogniti, svoje sile pa bomo v največji meri usmerili v strokovno delo in v dejavnosti, ki nam jih nalaga gozdarska zakonodaja. In kakšne naloge smo si gozdarji zadali za letošnje leto? Na področju načrtovanja nam dela največ težav dinamika izvedbe gozdnogojitvenih načrtov. Z zakonom je namreč določeno, da moramo izdelati gozdnogojitvene načrte za vse gozdove do sredine leta 1998. Zaradi pomanjkanja časa - študija revirnih gozdarjev - dinamiki izvedbe načrtov ne sledimo. To nas skrbi in to bomo morali v naslednjih letih izboljšati.Pri tem upamo tudi na pomoč in razumevanje lastnikov gozdov. Lansko leto smo začeli uvajati nov sistem financiranja vlaganj v gozdove in vzdrževanja gozdnih cest. V lanskem letu je bilo nemalo težav - delno zaradi objektivnih začetnih težav, delno zaradi neizkušenosti; upamo, da bo letos financiranje obeh dejavnosti potekalo bolj tekoče in brez zapletov - predvsem v korist gozdnih cest in njihovih uporabnikov. Pri vsem nas najbolj moti zakasnitev plačil za opravljana dela in slaba realizacija načrtovanih vlaganj v zasebne gozdove. Okrepiti želimo sodelovanje z obči- nami, da bi bilo čim manj problemov - predvsem pri razpisih za opravljanje del. Sodelovanje z večino lastnikov gozdov je bilo v letu 1995 dobro. Gozdarji pa vendarle či-timo potrebo , da sodelovanje predvsem na področju svetovanja in izobraževanja še povečamo. V ta namen bomo že v zimsko - spomladanskem času organizirali po krajevnih enotah predavanja o problematiki gospodarjenja v zasebnih gozdovih, na vsaki krajevni enoti pa načrtujemo tudi terenski seminar za lastnike gozdov. O temah in terminih seminarjev bodo lastnike gozdov obvestili revirni gozdarji. Svetovanje želimo gozdarji okrepiti tudi z aktivnejšim vključevanjem lastnikov gozdov v gozdnogojitveno načrtovanje. Namen je, da vse lastnike spodbudimo za strokovno in načrtno delo v gozdu - tudi tiste, ki še vedno raje vidijo gozdarja v gostilni kot v svojem gozdu. Zavedamo se, da nam to ne bo uspelo pri vseh lastnikih; vendar zgledi vlečejo, krog zaupanja pa se širi. Nenazadnje so vam , lasnikom gozdov, namenjni tudi ti zapisi v Savinjskih Novicah. Tudi letos bodo izhajali enkrat mesečno; še več, želimo jih popestriti z objavljanjem strokovnih tem v nadaljevanjih. Še bi lahko nizal naloge in načrte - od dejavnosti na področju lova in gojitve divjadi, izobraževanja šolske mladine, organizacije posvetovanj, vodenje po gozdnih učnih poteh... A naj bo dovolj. Z zapisom smo želeli le spodbuditi vaša razmišljanja, spoštovani lastniki gozdov, da bi tudi vi v letošnjem letu večkrat poklicali vašega revirnega gozdarja ali drugega strokovnega delavca Zavoda za gozdove in se z njim pogovorili o težavah ali problemih, ki zadevajo vaš gozd in gospodarjenje z njim. Ohranjanje in izboljšanje vašega gozda je naš in tudi vaš osnovni namen in cilj. Skupaj ga bomo lažje dosegli. Toni BREZNIK fvjj Sgermova smreka -eno najvišjih evropskih dreves V skritih kotičkih naše domovine odkrivamo nove in nove posebnosti. Eno od presenetljivih odkritij lanskega poletja je 61,7 m visoka Sgermova smreka s Pohorja. Ne raste v pragozdu kot ostala drevesa velikani, ampak v gospodarskem gozdu, v prebiralnem mešanem sestoju jelke s primesjo smreke in bukve na posestvu Rudija Sgerma. S to višino je najvišja slovenska smreka in najvišje slovensko drevo nasploh. V evropskem merilu pa tekmuje s smrekami iz pragozda Peručica, kjer je prof. Leibundgut pred 40 leti (Mayer 1984) izmeril 63 m visoko smreko, ki velja za najvišjo smreko v Evropi. Vendar pa zanjo ne vemo, če še stoji. Peručica pa je zaradi znanih razmer v Bosni še nekaj časa nedosegljiva. Natančno merjenje smreke rekorderke s Pohorja je organiziral Robert Brus, ki ga poznate po člankih o drevesnih vrstah iz revije Gea. Kakšne višine dosegajo drevesa evropskih gozdov? Med evropskimi drevesnimi vrstami najvišje višine dosegata smreka in jelka, vendar le redke med njimi dosežejo višino preko 60 m. Najvišja drevesa je izmeril znani švicarski prof. gojenja gozdov Leibundgut v pragozdu Peručica, ki pa so danes žal nedostopna. O visokih drevesih poročajo še iz pragozda Biogradska gora (Črna gora), iz Čorkove uvale pri Plitvicah (Hrvaška), iz pragozda Dobroč (Slovaška), iz rezervata Paran-galica (Bolgarija) ter iz pragozda Kubany (Češka). Iz ostalih delov Evrope poročajo le o posameznih drevesih izjemnih višin, vendar ta ne stoje več, podatki pa so večkrat tudi nezanesljivi. Vse naštete lokacije so res izjemna rastišča. Za primerjavo: Na najboljših rastiščih gozda v Zgornji Savinjski dolini najvišja drevesa dosegajo okrog 36 m. Le redka drevesa dosežejo višino preko 40 m. Dosedaj je izmerjeno le eno; Gradišnikova smreka s 42 metri (meritev iz leta 1984). Kako izmerimo drevesu višino? Meritev višine drevesa, zlasti zelo visokega, je zahtevno delo. Zato pri podatkih o višinah prihaja večkrat do netočnosti. Gozdarji uporabljajo priročne višinomere (Suunto, Blume-Leiss), s katerimi se da izmeriti za uporabo dovolj točna višina stoječega drevesa. Za zelo natančno meritev pa je potreben teodolit, ki izmeri višino na decimeter natančno. Tako meritev pohorske smreke opravil doc. dr. Božo Koler iz Fakultete za gradbeništvo in geodezijo. Zanimiva je tudi starost Sger-move smreke. Rekordna drevesa so ponavadi zelo stara, blizu svoje fizične zrelosti, med 300 in 500 leti. Sgermova smreka je mlajša, ocena njene starosti je okrog 250 let. Torej lahko pričakujemo, da bo še rasla. Še več smrek in jelk v njeni bližini dosega neverjetne višine. Sosednja smreka je na primer visoka 53,2 m. Zakaj le na nekaterih posebnih mestih zrastejo rekordna drevesa? Glavni dejavnik je odlično rastišče, to je vlažni rodovitni jarek z bogatimi tlemi. Takih jarkov je na Pohorju veliko. Toda poleg rastišča je potrebno tudi veliko sreče oziroma splet ugodnih okoliščin. Med njimi je gotovo odločilna pred močnim vetrom zaščitena lega in ne nazadnje modrost osmih Sgermovih rodov, ki so na svojem posestvu znali ohraniti to izjemno drevo. V pripravi je zavarovanje tega izjemnega rastišča. Objekt je prav gotovo pomemben zaradi znanstveno raziskovalne vrednosti. Kot najvišje drevo srednje Evrope lahko postane svojevrstno sredstvo promocije naše mlade države. Zeleni Franček Vir; Brus, R.: Sgermova smreka s Pohorja je eno najvišjih evropskih dreves, Gozdarski vestnik št. 7-8/1995. MLADI BOBENCEK MONUMENT VALLEY Mnoge filme - westerne z napadi Indijancev so posneli v Arizoni, v slikoviti pokrajini Monument Valley, deželi Indijancev, ki je zdaj nacionalni rezervat ZDA. V arizonski puščavi, pokriti z rdečim peskom, se vzdigujejo orjaške skale, ki jih je izoblikovala erozija. S svojo zajetnostjo pogosto spominjajo na čudne razvaline gradov, cerkva in stolpov. Tu je John Ford posnel Fantastični galop in Trdnjavo Apačev. Po puščavi divjajo strašni peščeni viharji. Zrnca peska dolbejo skale. O tem veličastnem zakotju obsegajočem 65 m2, kjer se temperatura dvigne do 40 stopinj in pade do -25 stopinj C, živi še 600.000 Indijancev, v____________' ______£_____ _ ______________________y EVEREST Med Indijo in Kitajsko se vzdiguje gorski venec Himalaja. Najvišja gora v njem je Everest (8880 m), ki jo bližnji gorniki imenujejo "mati sveta", poznajo pa jo tudi pod imenom "božji prestol". Vzpon na Everest je sila nevaren zaradi naravnih ovir, hudega mraza in redkega zraka nad višino 6000 m, kjer morajo ljudje nositi dihalne maske._______y Končane so novoletne zabave, a življenje gre naprej. Živijo! Je start v leto 1996 uspel? Kakor koli že, bili so prazniki, bilo je lepo, a zdaj so dnevi spet čisto vsakdanji in delo že čaka nate. Življenje bi bilo brez praznikov žalostno, a verjemi tudi obratno, če bi postali vsi dnevi praznični, bi izgubili svoj čar. Zato nič jamranja pred šolo in delom, saj tako je življenje in verjemi, kar prav je tako. Snega je pa dovolj!? Držim pesti, da bo situacija takole rožnata (oprosti, snežena) tudi v "bližnjih" počitnicah. To bi pomenilo, da ne bo dremanja v postelji toliko kot sicer, če zunaj razsaja pomankanje vode v belem, mrzlem, srednje trdnem agregatnem stanju. Pa kaj nakladam. Sedaj ni čas za zabavo, zdaj je obdobje učenja, pisanja kontrolnih nalogic in spraševanja. Ja, vse ostalo si zaslužiš šele po dobro opravljenem delu. No, dobro, malo pa že pretiravam. Za vsak slučaj je kak popoldne ali vikend dobro izkoristiti belo preprogo, ki ima lahko le kratek rok trajanja. Če pa si še vedno med radovedneži, se ustavi na tehle dveh straneh in pripravi do delovanja vsaj katero od možganskih vijug. To početje je namreč v skladu s sedanjo politiko in ne preti ti nobena nevarnost, če to postoriš takoj. Bobenček ti prikazuje tudi delo tvojih pridnih vrstnikov, ki nam pošljejo kak prispevek. Daj, še ti naredi kaj, zmigaj se... Sicer bomo tukaj na uredništvu žalostni, saj po vsem takem novinarstvo izumira!? In za konec glasba in njene novosti. Alenka spet ni počivala. Verjemi, pripravila je dober prispevek. Prepričaj se sam-a in komentiraj!__________________________________„ STREHA EVROPE Mont Blanc (4807 m), najvišja gora Evrope, stoluje nad vencem francoskih Alp. Pobočja tega gorskega masiva se spuščajo proti francoskim, švicarskim in italijanskim dolinam. Vlak z zobatimi kolesi te lahko pripelje do Ledenega morja, velikanskega 14 km dolgega ledenika. Čez pogorje Mont Blanca se lahko povzpneš z vzpenjačo ali pa se pelješ skozenj po cestnem predoru dolgem 11,6 km. Smerokazi ponujajo alpinistom možnost plezanja na vrh gore, toda vse smeri so nevarne in terjajo vsako leto veliko žrtev, DOLINA SMRTI V Kaliforniji, deželi v ZDA, se vleče na robu Tihega oceana žalostna in pusta dolina, ki so jo ameriški pionirji po pravici imenovali Dolina smrti (Death Valley). Kalifornija je dežela kontrastov. Poleg zelenih in sončnih ravnin ima tudi puščavo, ki je ena izmed najbolj čudnih na svetu. Ime Dolina smrti so ji dali iskalci zlate rude, saj jih je na poti skozi to slano puščavo mnogo pomrlo od žeje. Dolina, ki leži 85 m pod morsko gladino, je najnižja točka ameriške celine. PAMPA Pampa, širna argentinska ravan, je pokrita s travo in travnatim grmičevjem. Tod se pasejo velikanske divje črede volov, krav in ovac. Argentinci zaradi neizmernega ravninskega ozemlja pustijo črede, da si same iščejo pašo, se odpravljajo na dolge pohode ter se ravnajo po zaporedju letnih časov in po obilju trave. Pampam so podobne prerije v Severni Ameriki in stepe v Aziji. B/l® tejB t t®J® 5 let. Bili tjjlo m dopustu V Puli. £®dn j i d®n do|iitt® S US o že odlomili d® ohkfyfäo Üjöjejg® ttiji^a V Kofytju. je V Kcfytiki jJ®r/n/ l'jjel tVbjo ;®dfni($b. n®t je, d® o no4§ n« j«djfni|/.^3®koj flje je|btt®lo ttj®t{. Robi, ®ti in j®@ žjjjo k®J l|(tlijo @®ž|hl/. 9W®5Jilf® I*» je sedel® n® Mo V« in o|&goV®l® SBogje. Sjedi no^i n®ž je Ü®(^e 1® budili. Reki® je: ®/°otonili se bojjo ® M!'Mo t® o Vstali in Videl® žejE, k«ko je J®gbuJk®no ®ö J j e, ^ft|«l® ^ je j!ogl® stopiti t®ko Viž o ko. SEReni je ®edtej® V Vodo j^del [floj n®jlj[ibži 3JedVedek. /< Žje^i je (flißlo |Jižel neki ttji| in ®e V@el n® |b®oL 0«@ Že[fl te llelo jok«l®. Bilo ®e je Selo ttJ®lj. £® n*jl® tt« |Jitl« te Robi in jS®jSt®o |bte® |Je.t^nli v ®vt«, Ujutj®j tflo vti |j(^l®teni dogodek |J0bVedoV®li ttji^i. StJ$ te n®jl je tjle j«l, kej je bil butlje n®V® j en. Petra Hribernik, 4. r, Rečica ob Savinji «< >» - Sasha je pevec, ki se že dolgo ukvarja z glasbo, čeprav je na slovenski glasbeni sceni s samostojno kaseto debitant. Kaseta se imenuje Not for sale, pri nastanku le-te pa so mu pomagali tudi Magnifico, Jani Hace in Janez Zmazek - Žan. V eni svojih skladb Sasha prepeva o "zalivanju rožic" na tujih "vrtovih", kar postaja zaradi svoje razširjenosti že pravi vsenacionalni šport. - Konec prejšnjega leta je pri založbi SLON izšla knjiga Slečena scena. V romanu avtor Dejan Vodovnik razkriva temačno plat slovenske glasbene scene. Imena, pravi avtor, so izmišljena, dogodki pa ne. Ker avtor pozna še več podobnih zgodbic, lahko pričakujemo nadaljevanje romana. Alenka («pripravljene ali ne, stoje ali sede, za šankom ali pod njim - nas vse novo 1996. leto ujelo in potegnilo vase. Mladi bobenček vam tudi v tem letu želi obilo prijetnih novosti, o tistih s področja glasbe pa vas bomo obveščali mi. Pa kar začnimo. Konec prejšnjega leta so pri založbi Helidon izšle 3 novosti: - Adi Smolar je izdal svoj 4. album z zgovornim naslovom, Bognedaj, da bi crknu televizor. Adi tudi s to kaseto ostaja zvest sam sebi, saj prinaša kup življenjskih resnic, ki so zavite v humor in ironijo. - Leteči potepuhi, znani po prisrčni skladbi Bicikl, so izdali svoj prvi album Zguba časa in denarja. Na njem je deset avtorskih skladb in ena priredba. Skladbe na albumu so precej različne, povezuje pa jih samosvoj način petja vokalnega solista. NAGRADNO VPRAŠANJE: KAKO SE IMENUJE PREJŠNJA KASETA KAN TAYT0RJA ADIJA SMOLARJA? Nagrado za pravilen odgovor v mesecu decembru (Klinar, 1975), to je Walkman, ki ga podarja Zadruga Mozirje je žreb naklonil Tereziji Matek iz Varpolja 2. Letni vstopnici za koncerte ansambla Black Summer pa prejmeta Martina Pečnik iz Ljubije 47 in Nataša Bezovnik iz Raduhe 15. Čestitamolf Jože je pri 39 letih v odlični formi. Že osem let intenzivno trenira maratonski tek. Posebno aktivne priprave stečejo spomladi, saj so najrazličnejša tekmovanja v letnih časih, ko ni snega. Ker se maratonski dnevi kolesarjenja in teka mnogokrat prekrivajo, se je Jože odločil, da so bo aktivno ukvarjal le s tekom. Njegova zbirka medalj je tako obsežna, da jo je bilo težko razporediti po mizi za fotografiranje. Dobre uvrstitve na maratonih, kot so: Franja (kolesarski maraton okoli Pohorja), Treh src v Radencih, maraton trmastih, tek ob Krki, tek okrog okupirane Ljubljane in seveda maratonski pohod Celje - Logarska dolina, so le peščica med mnogimi udeležbami Jožeta v teh disciplinah. Maratonov se udeležuje z namenom sodelovanja ne tekmovanja. Pravi, da teče tako, kot se pač v tistem trenutku čuti sposobnega. Je ljubitelj 21-kilometrskih prog. Posebno doživetje je bil letošnji 100-kilometrski maraton v Bielu v Švici. To mesto (približno tako veliko kot Celje) živi za to prireditev, ki jo organizirajo enkrat letno. Biel - mesto blizu francoske meje, prireja ta maraton že dolgo in njihova organizacija je prav neverjetno dobra. Za vse je poskrbljeno, pravi Jože. Bil pa je presenečen, ker ni Jože Slatinšek z obsežno zbirko medalj (foto: ToP) skoraj nihče znal angleško, nihče ni vedel, kje je Slovenija in kdo' smo Slovenci. Imajo nas za Slavonce ali pa za Slovake, o našem morju in Blejskih lepotah pa se jim sploh ne sanja. V Biel se je iz Slovenije odpeljalo dva avtobusa tekmovalcev in njihovi rezultati so bili sorazmerno dobri. Jože je bil celo med najboljšimi na avtobusu. Ta ultra maraton mu je sicer pustil posledice utrujenosti, Društvo jadralnih Gongi Grad Za zaključek sezone so pripravili lepo organizirano srečanje, na katerem so najbolj zaslužnim, tako po organizacijski kot tekmovalni plati, podelili zaslužene nagrade in priznanja. Najuspešnejša letalka v pretekli sezoni je bila Maja Holeček iz Mozirja, naj aljši polet je opravil Miran Že- žuljev pa le ni bilo. Jožetova velika želja je udeležba na maratonih v glavnih evropskih mestih. Letos se bo prijavil za tekmovanje kaveljcev in korenin. Jože nabira kondicijo s plavanjem, kolesarjenjem, hojo v hribe in sploh s pešačenjem. Pravi, da je zelo pomembna tudi prehrana. Med energetsko pomembne stvari sodijo špageti, testenine in zelenjava. Mala zakladnica prepotrebne energije je skrita tudi v beli čokoladi. Glavna lastnost živil mora biti počasno izgorevanje v organizmu. Jože v prostem času rad rešuje križanke. Tudi pri tem "delu" ponavadi vztraja do konca, kot pri teku (četudi je 100 kilometrov). Želi si še mnogo tekov in seveda zdravja, ki je predpogoj za športno udejstvovanje. Zaposlen je v Termoelektrarni Šoštanj. Ob tej priložnosti se svoji delovni organizaciji zahvaljuje za razumevanje in dolgoletno sponzorstvo. Jože zasluži vse čestitke, saj je le malokdo sposoben peš premagati 21 kilometrov v borih 140 minutah. Slavica Slapnik padalcev Finesa rovnik, najprizadevnejša članica kluba v preteklem letu je bila blagajničarka Irena Remšak, najboljši pilot v klubu pa je Igor Grudnik. Prisotne je pozdravil tudi gornjegrajski župan Toni Rifelj in jim tudi v bodoče zaželel podobnih in še boljših uspehov. Edi Mavrič 1 .A slovenska odbojkarska liga Druga zmaga Zgornje Savinjske V 13. kolu 1.A slovenske odbojkarske lige so igralke Zgornje Savinjske dosegle drugo zmago in se na lestvici kljub tekmi manj pomaknile za mesto višje. Zgomjesavinjčanke so tokrat mačinkam niti točke več. gostovale v Novi Gorici pri tamkajšnji ekipi. Kljub vodstvu domačink 14:13 v prvem nizu, ko so imele zaključno žogo, so se gostje zbrale v pravem trenutku in niz odločile v svojo korist. V drugem nizu so gostje po zaostanku 7:11 zaigrale na vso Enako odločno so začele tudi tretji niz, povedle 9:3, nato pa popustile in dovolile odbojkaricam Nove Gorice preobrat in prednost treh točk 9:12. V končnici tekme so gostje vendarle spet pokazale svojo premoč in zasluženo zmagale. Končni rezultat: 3:0 (14, 11, moč in niso pustile do- 13). Lestvica po 13. kolu: lnfond Branik 12 11 1 34:3 22 Cimos 13 11 2 33:15 22 Banka Austria Bled 13 9 4 30:15 18 Celje 13 8 5 27:19 16 TPV Novo mesto 13 7 6 24:19 14 Zgornja Savinjska 12 2 10 11:30 4 LIK Tilia 13 2 11 9:35 4 Nova Gorica 13 1 12 6:38 2 Jutri se odbojkaricam Zgornje Savinjske obeta priložnost za novo zmago, saj prihaja v goste predzadnje uvrščena ekipa LIK Tilia. Franci Kotnik Maratonec z Ljubnega ob Savinji Dolge pešpoti Zdrav duh v zdravem telesu. Geslo je še vedno, le bolj na papirju in v pripovedni obliki, kot pa tudi v zavesti vseh nas. Vendarle pa se najdejo ljudje, ki znajo v svoje življenje in vsakdan vplesti rekreativni šport, kot da je to nekaj običajnega. Eden izmed tako "usmerjenih" ljudi je Jože Slatinšek (z drugim imenom Tina) z Ljubnega. Spoznajmo ga kot kolesarja na dirkalnem kolesu oz. še aktivnejšega tekača maratonca. Zaključili uspešno jadralno sezono Društvo Jadralnih padalcev iz Gornjega Gradu se kljub kratkemu stažu lahko pohvali s kar lepimi uspehi. Tako posamezno kot ekipno se nahajajo v samem državnem vrhu, znani pa so predvsem kot odlični organizatorji tovrstnih tekem. Ena takih je gotovo vsakoletna tekma s temena Lepenatke, katerega se udeležujejo najboljši slovenski in tudi tuji letalci. PISMA BRALCEV OBVESTILO BRALCEM Z začetkom veljave novega zakona o javnih glasilih (23. aprila 1994) uredništva ne zavezujejo več določila starega zakona o javnem obveščanju iz leta 1986. To pomeni, da si uredništvo poslej pridržuje vso pravico do njihove objave ali neobjave, do krajšanja, povzemanja ali delnega objavljanja, v skladu s svojo uredniško politiko in prostorskimi možnostmi. Izjema so odgovori in popravki objavljenih informacij, ki bi lahko prizadeli posameznikovo pravico ali interes, kot to določa novi zakon v tretjem poglavju. Zaradi želje uredništva, da čim večjemu številu bralcev omogoči povedati svoje mnenje, in zaradi prostorske omejenosti, opozarjamo, da bomo dosledno spoštovali omejitev največ 60 tipkanih vrstic, daljše prispevke pa bomo bodisi zavrnili bodisi skrajšali po lastni presoji. Vsi prispevki morajo biti opremljeni s polnim imenom in naslovom (tudi v primeru institucij, strank, društev, organizacij ipd.), po možnosti tudi telefonsko številko, s katero je mogoče preveriti avtentičnost avtorja, in originalno podpisani. Drugačne zelje za leto 1996 Čas Božičnih in Novoletnih praznikov je. Narava je poskrbela, da so lepši, saj nam je poslala tako lepo, belo pokrivalo, ki pa kljub vsemu ne more pokriti nekaterih stvari in dejanj. Opazujem svojo vas, ki je na prvi pogled, v tej zimski idili tako lepa, ko pa pogledaš globlje, ugotoviš da v njej živijo ljudje, ki so sposobni svojega soseda ali prijatelja obsoditi za požigalca. Težko mi je v teh lepih praznikih, z mislijo da so moji sosedje in na videz tudi prijatelji, zmožni tako hude obsodbe: "Ta je pa tisti, ki je požigal!" Dolgo nisem vedel, kaj se dogaja za mojim hrbtom, toliko odkritosti ali korajže pa tudi ni imel nihče, da bi mi to povedal v oči. Take govorice so krožile tako dolgo, da so slednjič le prišle na dan. Veste, bistvo takih obrekovanj nedolžnega človeka ne prizadene, prizadene pa ga to, da so mu to storili ljudje, od katerih tega ne bi nikoli pričakoval. Nisem več tako rosno mlad, in skozi vse življenje poslušam: "Pomagaj človeku v stiski!" To sem tudi počel ob nesrečah, ki so prizadele moje sosede. Nikoli nisem pomislil ali bom prvi ali zadnji priskočil na pomoč, ampak sem dal vse od sebe, da bi pomagal čim prej. Danes se sprašujem, če sem ravnal prav, ko sem pomagal prvi, saj so moji "dobri prijatelji" in sosedje ravno to solidarnost uporabili proti meni. Dragi sovaščani, ob teh dogodkih človek veliko premišljuje in ob teh mislih mi je najtežje zaradi strahu, da ob naslednji nesreči nihče ne bo pomagal prvi in potem pomagati ne bo mogel nihče več; tega me je zares strah! Jaz in moja družina ob takih obtožbah preživljamo hude trenutke, tolažimo pa se z mislijo, da bo morda to nesramno početje sosedov in prijateljev pokazalo pot do pravega požigalca in to je moja največja želja za leto 1996! Vaš zelo užaljeni sovaščan, Miran Jeraj, Zg. Pobrežje 13 Rečica ob Savinji Zahvala za pomoč v nesreči Dne 9. avgusta 1995 je pri nas, p.d. Tostovršniku, udarila strela v hlev in ga zažgala, bilo je vse naenkrat v plamenu. Kljub prizadevanju gasilcev in drugih občanov je hlev pogorel do tal. Rešiti se je dalo le kosilnici in živino. Zgorelo je vse seno na hlevu, kmetijsko orodje, stroji, naprave itd. Nastala je velika škoda, da se skoraj ne da oceniti. Z veliko pomoči dobrih ljudi in trudom smo zgradili nov hlev in ga spravili pod streho dne 25. oktobra. Iz srca se zahvaljujemo vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali pri gašenju in pri gradnji hleva: podjetjem, organizaci- jam, darovalcem, delovodjem in požrtvovalnim delavcem iz vsega mozirskega območja in od drugod. Prisrčna hvala vsem za pomoč! Kristjan Plesnik, p.d. Tostovršnik Robanov kot 2, Solčava Strah pred resnico je nesmiseln Če bi gospa Marija Ročnik pazljivo prebrala tudi 5. odstavek mojega članka, bi lahko ugotovila, da nisem proti NOB, ampak proti partijskemu monopolu in revolucionarnemu nasilju. Res je po bitki lahko biti general, zato pa je še toliko bolj nerazumno, da je Partija 16. 9. 1941 razglasila monopol nad uporom in tako uzurpirala oblast. Glede na to, da g. Ročnikova vsebino mojega teksta označuje za "izbruh jeze", me zanima, kako kritično in ostro šele označuje znano Kardeljevo povelje iz 1. 10. 1942, ki se glasi: "Duhovnike vse postreljajte, prav tako tudi kulake in kulaške sinove..." G. Ročnikovi se zahvalim za lekcijo učenja iz naše polpretekle zgodovine, čeprav moram pripomniti, da zgodovina, ki je učiteljica življenja, ne daje zgolj informacije, ampak ponuja tudi' odgovore na vprašanja -tudi na taka, ki jih načenja gospa. Zgodovinsko časovno sosledje pa omogoča razlikovati med vzroki in posledicami. Ko že g. Ročnikova omenja vojno na Balkanu, gotovo pozna tudi njen vzrok - ne le posledice. In zakaj smo izgubili del Primorske in Koroške in kateri politični subjekti nosijo največjo krivdo in odgovornost za to, je v zgodovinskih virih zapisano. Da je narodna zavest pri nas tako nizka, se ne smemo čuditi, če vemo, da internacional komunistična oblast ni gradila na narodni zavesti in zdravem nacionalnem ponosu, ampak na idejni in razredni pripadnosti. Odkar slovenska zastava ne pomeni več idejne pripadnosti, ampak narodno zavest, le redki iz istih oblastnih struktur izobesijo naše zastave za največja praznika - samostojnosti in državnosti. Prijetno me preseneča, da lahko v mnogih ozirih s stališči g. Ročnikove popolnoma soglašam, le v načinu in sredstvih za doseganje cilja se nekoliko razhajamo. Popolnoma soglašam, da je pravičen mir - tako za narod, kot za posameznika največja vrednota, zato ne razumem paradoksalnega stališča in ravnanja tistih "mirovnikov”, ki sicer zatrjujejo, da so za mir in sožitje, istočasno pa se postavijo na stran tistih, ki so izvajali nasilje, ki je vzrok vseh sporov in nemira. Zavzemati se za mir in edinost, hkrati pa se postaviti v bran nasilneža, namesto nedolžne žrtve, je nezdružljivo. Delovati v interesu miru in sožitja pomeni: postaviti se v bran resnice in pravice, ker mir in pravica hodita z roko v roki. Zato me kar malo čudi, da se g. Ročnikova ni nikoli vprašala: komu koristi popačeno, skrivljeno, pristransko partijsko zgodovinopisje? Ali komu je koristilo, ko so partijski veljaki poniževali, sramotili in linčali vsakogar, ki se ni pustil prevzgojiti? Komu je koristilo, da je vsem tem bila pot napredovanja v poklicu zaprta? In ker g. Ročnikovo tudi sedanji napadi in podtikanja, ki prihajajo iz istih političnih krogov, ne motijo, si drznem podvomiti v njeno nepristranskost. Kakor se rana ne zaceli, dokler se ne izčisti, tako mostov zaupanja in edinosti ni mogoče graditi na osnovi . neke ideologije, niti veroizpovedi, ampak izključno na temelju resnice in poštenja. Poštenemu priznanju resnice logično sledi tudi odpuščanje in sprava. Odpuščanja pa ne potrebujejo nedolžne žrtve katerekoli strani; te lahko odpuščanje le podarijo pod normalnimi pogoji, če si seveda odgovorni za nasilje in krivice to želijo. Iz Dokumentov ljudske revolucije in zapisov zgodovinarke J. V. Starič v knjigi "Prevzem oblasti", vemo, da Slovence ni razdelila resnica, ampak odsotnost resnice, ter iz ruskih step uvožena, nam vsiljena, rdeča aziatska ideologija. Kritiko glede razprodaje naše zemlje tujcem, pa bi morala gospa nasloviti na tiste - iste, ki imajo škarje in platno tako danes, kot nekoč. Najbolj všeč pa mi je misel g. Ročnikove: Stopimo skupaj! Dodal bi samo: na osnovi resnice in poštenja in ne s figo v žepu. Ivan Glušič, Loke 6, Mozirje Javno vprašanje V imenu Turističnega društva Mozirje zastavljam javno vprašanje: Kdo je pristojen in odgovoren za čiščenje in odvoz snega po pločnikih v Mozirju, posebno proti osnovni šoli? Vinko Matjaž, Na trgu 28, Mozirje KRONIKA OGLASI V minulih treh tednih so policisti zabeležili 14 prometnih nezgod z materialno škodo, 9 poškovanj vozil na parkirnih prostorih, 7 kaznivih dejanj, 6 kršitev javnega reda in miru ter dva druga dogodka. Vlom v vikend 20. decembra je neznani storilec vlomil v vikend hišico v Mozirju, last Mihaela R. (74) iz Celja. Vlomilec je odnesel nekaj delovnih pripomočkov, pri vlomu pa je povzročil tudi nekaj škode. Delovna nezgoda v Glinu 21. decembra se je v podjetju Glin Nazarje zgodila delovna nezgoda, pri kateri se je hudo telesno poškodovala 32-letna Kate H.. Delavka je bila neprevidna pri delu z ročnim rezkal-cem, zato ji je le-ta poškodoval nart leve roke. Vlom v blagovnico V noči na 22. december je neznani storilec vlomil v Blagovnico M-ZKZ Mozirje na Ljubnem ob Savinji. Odtujil je kamin na petrolej, video rekorder, prenosni telefon, video player, več moških bund, več ženskih trenirk, potovalni kovček, športne copate in večjo količino cigaret ter s tem oškodoval Zadrugo za okoli 950 tisoč tolarjev. Spor med sosedoma 23. decembra pozno popoldne sta se sprla soseda 74-letna Alojzija B. in mladoletni G. R. iz Podhoma. Pri prepiru je Alojzija mladoletnika udarila z motiko po roki in ga lahko telesno poškodovala. Pretep na Mozirski koči 31. decembra sta se ob nekaj po 9.30 uri na Mozirski koči sprla in stepla Vladimir L. (47) iz Velenja in Peter L. (24) iz Ankarana. Strasti so se umirile še pred prihodom policijske patrulje, ki je ugotovila, da se udeleženca pretepa nista telesno poškodovala. Poškodovan osebni avto 3. januarja je neznani storilec Nataši S. (24) iz Kokarij v Nazarjah z ostrim predmetom poškodoval osebni avto. Škodo so ocenili na okoli 60 tisoč tolarjev. Požar na stanovanjski hiši 4. januarja je prišlo nekaj po 9.30 uri do požara na stanovanjski hiši v Radmirju. Elizabeta D. (59) je menjala jeklenko s plinom, pri tem pa se je plin v kontaktu s pečjo vnel. Ogenj je Elizabeti D. prizadejal hude telesne poškodbe, na objektu, ki so ga sicer pogasili, pa je nastala velika materialna škoda. Uspešna akcija proti petardam V akciji pod nazivom Petarde, lepše je brez vas so občani do minulega ponedeljka na policijsko postajo v Mozirju prinesli 682 petard in bili za to skromno nagrajeni. Zbrane petarde bodo uničili pirotehniki v Ljubljani. Smrt zaradi volanskega droga Kot kaže, je sedaj vendarle znan vzrok prometne nezgode, ki se je zgodila 10. decembra na regionalni cesti pri Igli, ko je nekaj pred pol osmo uro zjutraj 32-letni Danijel Mavrič s tovornjakom za pobiranje mleka zapeljal s ceste, podrl zaščitno ograjo in zgrmel v strugo Savinje. Obdukcija je pokazala, da si je zlomil tilnik. Pri strokovnem pregledu tovornjaka se je izkazalo, da je nezgodi botrovala tehnična okvara. Med vožnjo se je namreč snel volanski drog. Ker obstaja utemeljen sum, da so mehaniki, ki so pred približno mesecem dni tovornjak popravljali, delo slabo opravili, so jih ovadili državnemu tožilstvu. Trgovina in pekama "Pri Štefki" Mozirje Ste že poskusili kruh iz Stefkine domače pekarne? Če bi danes povprašali Mozirjane, koliko pekarn imajo v kraju, bi najbrž ne bilo prav veliko tistih, ki bi odgovorili, da dve. Kajti pred pol leta je začela obra- tovati tudi "Stefkina domača Aškerčevi ulici. Čretniki so bili prvi, ki so se v Mozirju odločili za zasebno trgovino. Po odličnem začetku se je sčasoma število majhnih zasebnih prodajaln neprestano povečevalo in obseg prometa v njihovi trgovini, razumljivo, ni bil več tako velik. Čretnikov to ni spravilo iz tira, ampak so takoj začeli razmišljati o tem, kako bi svojo dejavnost še dopolnili. Potem je nekega dne sin Tomaž vrgel na mizo pravo idejo: "Kaj, ko bi imeli pekarno?" pekarna pri Čretnikih na Štefkine domače pekarne", tako so ga poimenovali, najprej ustvaril tržišče izven naše doline. Prodajajo ga v Braslovčah, Sv. Lovrencu, Latkovi vasi, Šeščah, Žalcu, Celju in Šmartnem v Rožni dolini. Drugi del količine se prodaja na kranjski strani - v Kamniku, Stahovici in tistih krajih. Ker so kupci s kruhom zelo zadovoljni, s prodajo ni težav, količine pa rastejo. Direktne konkurence zgornjesavinjskim pekom torej Štefkina pekarna ne predstavlja, Mmm, kako diši svež kruh iz Štefkine domače pekarne (foto: KF) Predlog seveda ni bil brez osnove, saj je Tomaž pred tem že vrsto let delal pri pekarskem mojstru Hriberniku na Ljubnem in v Varpolju. Pri njem se je tudi naučil pomembnih skrivnosti te stroke. Po opravljenih tehničnih (treba je bilo dozidati objekt in pekarno opremiti) in organizacijskih pripravah je proizvodnja kruha stekla 16. junija letos. Čretniki so se odločili za sistem zidane peči s plinskim ogrevanjem, ki je ne samo tehnološko dovršen, ampak je tudi ekološko neoporečen. Princip peke kruha sledi starim, preverjenim receptom, kar v končni fazi pomeni, da je kruh res odličen. Trenutno pečejo beli domač, polbeli domač, mešan ržen in tudi koruzni kruh. Zanimivo je, da si je “kruh iz saj svoj kruh prodajajo le v lastni prodajalni v Mozirju. No, če smo čisto natančni, prihaja kruh iz Štefkine domače pekarne tudi v nekatere zasebne trgovine v dolini, vendar s posredovanjem grosistov. Če boste torej v vaši prodajalni uzrli kruh z omenjenim imenom, Čretniki ga namreč dobavljajo v ličnih, prepoznavnih papirnatih vrečkah, ne zamudite priložnosti, da ga ne bi poskusili. Morda ste že pozabili, kakšen okus ima kruh iz prave domače pekarne. Če pa vas pot zanese v Mozirje, oglasite se v Štefkini prodajalni na Aškerčevi ulici, ki je odprta vsak dan od 7.30 do 12.00 in od 14.00 do 19.00 ure (tudi ob sobotah). Mmmm, dišeč vonj kruha iz Štefkine domače pekarne vas bo omamil! Pa dober tek! EP OGLASI PRIREDITVE PO KRAJIH ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE ii DATUM, KRAJ \ 15.2. - 21.2.1996 j MOZIRJE PRIREDITEV PUST MOZIRSKI INFORMACIJE Društvo PUST MOZIRSKI 63330 MOZIRJE, tel. (063) 831-321 ali 832-610 g. Jani ARLIČ 29.7. - 4.8.1996 LJUBNO OB SAVINJI 36. FLOSARSKI BAL - prikaz splavarske dediščine Društvo NAŠ KRAJ in OBČINA LJUBNO 63333 LJUBNO/SAVINJI tel.: (063) 841-162 ga. Matija NASTRAN 27.7. - 28.7.1996 SOLČAVA DAN TURIZMA na Solčavskem TD Solčava 63335 SOLČAVA tel.: 846-026 g. Edi IKOVIC i 1 18.2.1996 1 NAZARJE OTROŠKA MAŠKARADA TD Nazarje ga. Vanja HOFBAUER i 31.3.1996 CVETNA NEDELJA - Društvo NAŠ KRAJ 10.8. - 11.8.1996 27. LUČKI DAN TD Luče : LJUBNO OB SAVINJI prikaz potic (butar), 63333 LJUBNO/Savinji LUČE OB SAVINJI kulturno zabavna 63334 LUČE/SAVINJI ki so značilne za tel.: (063) 841-162 prireditev s prikazom tel.: (063) 844-481 področje Ljubnega g. Matija NASTRAN etnografskih dejavnosti ga. Anica PODLESNIK 30.4.1996 KRESOVANJE Društvo podeželske 17.8.1996 LOVSKI PRAZNIK TD Solčava, tel.: 846-026 ! ŠMIHEL NAD mladine SOLČAVA ali 846-008 g. Edi IKOVIC i MOZIRJEM 63330 MOZIRJE 17.8. - 18.8.1996 OVČARSKI PRAZNIK Društvo podeželske tel.: (063) 831-508 ŠMIHEL - prikaz opravil mladine g. Lovro GOUČNIK nad Mozirjem v zvezi z ovčarstvom 63330 Šmihel nad j 27.4. - 5.5.1996 Otvoritev Savinjskega Ekološko-hortikulturno in s predelavo volne Mozirjem, tel.: 831-508 t MOZIRJE gaja in VRTNARSKI sejem društva GAJ g. Lovro GOLIČNIK (mini razstava cvetja) 63330 MOZIRJE 31.8.1996 Srečanje otrok Zgornje TD Nazarje TEL.: (063) 831-798 NAZARJE Savinjske doline in 63331 NAZARJE g. lože SKORNŠEK tekmovanje v rolanju ga. Vanja HOFBAUER 1 4.6.1996 Ocenjevanje zgornje TD Rečica/Savinji 6.9. - 10.9.1996 Mednarodna razstava Ekološko - hortikul. 1 REČICA OB SAVINJI savinjskih ŽELODCEV 63332 REČICA/SAVINJI MOZIRJE cvetja v Savinjskem društvo GAJ tel.: 10631 832-762 gaju 63330 MOZIRJE 22.6.1996 KRESNA NOČ Ekološko-hortikul. tel.: (063) 831-798 , 832-719 j 1 MOZIRJE (srečanje društev društvo GAJ 24.11.1996 2. Lenartov sejem TD Rečica/Savinji upokojencev) 63330 MOZIRJE REČICA OB SAVINJI - prikaz starih običajev TEL.: 832-762 tel.: (063) 831-798 v času sejma ga. Vida ORLOVIČ g. Jože SKORNŠEK 5.12.1996 7. Tradicionalno TD Rečica/Savinji 1 22.6.1996 ZLATA HARMONIKA TD Nazarje REČICA OB SAVINJI MIKLAVŽEVANJE TEL.: (063) 832-762 I NAZARJE predtekmovanje 63331 NAZARJE ga. Vida ORLOVIČ v okviru tekmovanja ga. Vanja HOFBAUER 5.12.1996 MIKLAVŽEVANJE TD Nazarje v Ljubečni NAZARJE 63331 NAZARJE ; 5.7. - 7.7.1996 OD LIPE DO PRANGERJA TD Rečica/Savinji ga. Vanja HOFBAUER REČICA OB SAVINJI - prikaz kmečkih 63332 REČICA/SAVINJI 5.12.1996 MIKLAVŽEVANJE TD Mozirje opravil in starih tel.: (063) 832-762 MOZIRJE 63330 MOZIRJE šeg ter navad ga. Vida ORLOVIČ ga. Mojca FINKŠT ^ mvwy/tv PODJETJE TRGOVINE, TURIZMA IN PROIZVODNJE p.o. MOZIRJE V vsEh posIovaLimicaIi z živili vam nucHmo: KAVA BARR 100 qR 159,00 SIT OLJE ZVEZDA l/l 169,00 SIT VINO LJUTOMERČAN l/l 299,00 SIT PRALNI PRAŠEK PERSIL 2,40 kq 660,00 SIT PRALNI PRAŠEK ARIEL 2,40 kq 759,00 SIT Blagovnici MANUFAKTURA Mozirje pa smo vam Tipraviii od 15.01.1996 daüe posezonsko znižanje moške, ženske in otroške konfekcije do 40 %. OGLASI IN ZAHVALI radie alfa PRVI KOMERCIALNI RADIO E* FR I NAS radio alfa d.o.o. REDAKCIJA IN STUDIO Cankarjeva 1 62 380 Slovenj Gradec, p.p. 92 telefon (0602) 41 630 telefax (0602) 41 244 VAS SOPOTNIK V POSLOVNEM SVETU 107,8 Mhz POGREBNA SLUŽBA MORANA: Tel. 063 720-003. 720-660. 720-662 ZAVOD ZA KULTURO MOZIRJE VABILO Vabimo Vas, da z nami prisluhnete koncertu svetovno znane sopranistke MONTSERRAT CABALLE V GRAZU 29. JANUARJA 1996. Organiziran bo avtobusni prevoz z odhodom 29.1.96, ob 15. uri izpred občinske stavbe v Mozirju. Cena, ki vključuje prevoz, organizacijo in vstopnico za koncert, znaša 166 DEM (možno plačilo na dva obroka). Prijave sprejemamo do zasedbe mest osebno v knjižnici Mozirje ali po telefonu: 831-292. Vabljeni! ZAHVALA V 81. letu starosti smo izgubili našo drago mamo, staro mamo in sestro Antonijo SLAPNIK roj. FIŠER iz Nazarij, Pod Slatino 19 Zahvaljujemo se vsem, ki ste ji v času njene hude bolezni kakorkoli pomagali! Prav tako se zahvaljujemo vsem, ki ste se prišli od nje posloviti, darovali za cvetje, sv. maše in sveče! Iskrena hvala nazarskim gasilcem, praporščakom, govornici Marinki, organistu Napotniku ter g. župniku za opravljen obred in spremstvo na njeni zadnji poti - Damjanu pa za zaigrano "Tišino"! Hvala vsem, ki se je boste še naprej radi spominjali in za njo molili! Žalujoči sin Pepi z ženo Erno in vnukinjo Vesno, sestra Micka, brat Ferdo in ostalo sorodstvo ZAHVALE IN OGLASI ZAHVALA V 82. letu starosti, v težki in dolgi bolezni, je od nas tiho vzel slovo dragi mož, oče in stari ata Štefan BINCL iz Sp. Rečice 9 roj. 2.12.1914 - 2.1.1996 Vsem se iskreno zahvaljujemo za izrečena sožalja, cvetje, sveče in darovane sv. maše. Najlepša hvala sorodnikom, sosedom, gasilcem, govornikoma g. Grudniku in g. Grobelniku za poslovilne besede, g. župniku za opravljen obred in vsem, ki so ga v tako velikem številu pospremili k zadnjemu počitku. Posebna zahvala dr. Kelemenu in sestri Majdi za dolgoletno zdravljenje in lajšanje bolečin. Vsi njegovi ZAHVALA Dne 13. decembra 1995 je umrla Antonij JERAJ iz Spodnjih Pobrežij Pokopali smo jo 16. decembra 1995. Zahvaljujemo se gospodu dr. Francu Sirku za zdravniško pomoč, domačim gasilcem za spremstvo, govorniku Grudniku, rečiškemu župniku za opravljen obred in vsem, ki ste jo pospremili na zadnji poti. Vsi njeni V SPOMIN Božidari in Slavku BRITOVŠEK iz Mozirja Mineva dve leti odkar si nas zapustila, draga mamica in petnajst let odkar te ni, dragi ati. Čas nam bolečine ni pozdravil, le iz dneva v dan bolj kruto reže v našo zavest. Vnučki pa rastejo in toliko lepega bi vama imeli povedati... a vaju ni! Pot Gospodova vaju je odpeljala, mi pa še kar čakamo, da prideta domov! Hvala vsem, ki se ju spominjate, dajete za maše in prižigate sveče. Mama Frančiška, sin Božidar in hčerka Andreja z družino a Življenje tone v noč še žarek upanja si išče pot ostala pa je bolečina in tiha solza večnega spomina ZAHVALA V 40. letu starosti nas je zapustil dragi brat in stric Franc UGOVŠEK iz Lepe njive Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in sodelavcem, ki ste v najtežjih trenutkih sočustvovali z nami, nam izrekali sožalja, poklonili cvetje in sveče, darovali za svete maše in se v tako velikem številu še zadnjič poklonili ob njegovem preranem grobu. Najlepše se zahvaljujemo vsem govornikom za ganljive besede slovesa, pevskemu zboru za tako čutno izpete pesmi in gospodu župniku za opravljen obred. Enaka zahvala velja tudi društvu "Pust Mozirski". Zahvaljujemo se tudi zdravniškemu osebju EIT bolnišnice Celje. Vsi njegovi Ni smrt tisto kar nas loči, in življenje ni, kar druži nas. So vezi močnejše. Brez pomena zanje so razdalje, kraj in čas. (M. Kačičeva) ZAHVALA Alojz OREŠNIK gostilničar v pokoju Iskrena zahvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in vsem, ki ste ga v hudi bolezni obiskali, se z mislimi spomnili nanj in vsem, ki ste nam pomagali v najtežjih trenutkih. Hvala vsem, ki ste ga v tako lepem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala tudi vsem, ki ste mu prinašali cvetje, sveče, darovali za svete maše in nam izrekli sožalje. Hvala zdravniškemu osebju bolnišnice v Slovenj Gradcu na kirurgiji 1, osebju zdravstvenega doma Ljubno, še posebno dr. Maji Natek, g. župniku Martinu Pušenjaku in pevcem za zapete žalostinke. Žalujoči: žena Ana, sin Paul z družino, hčerka Klara in Roman te., ______832-306 OBVESTILA VETERINARSKO DEŽURSTVO OD 8.1. DO 14.1. KRALJ CIRIL, DR. VET. MED. LJUBNO, TEL. 0609-633-417 OD 15.1. DO 21.1. ZAGOŽEN DRAGO, DR. VET. MED. LJUBNO, TEL. 0609-633-418 OD 22.1. DO 28.1. LEŠNIK DRAGO, DR. VET. MED. LJUBNO, TEL. 0609-633-419 VETERINARSKA POSTAJA MOZIRJE, TEL.: 831-017 IN 831-418 IZDAJA ZDRAVIL: VSAK DAN OD 7. DO 8.30 URE. OSEMENJEVANJE OB NEDELJAH JE PO OSEMENJEVALNIH PUNKTIH. ____________________________________ L ZDRAVSTVENA POSTAJA MOZIRJE Dežurna služba je vsak dan od 20. ure zvečer do 6. ure zjutraj. V soboto in nedeljo je ves dan od 7. ure (sobota) do 7. ure (ponedeljek) v zdravstveni postaji Mozirje. Možni so tudi zdravniški nasveti po telefonu 831-421, tudi v času dežurstva. c DEŽURNA SLUŽBA ELEKTRO 8.1. DO 14.1. FRANC TRATNIK, PUSTO POLJE, TEL: 831-263 15.1. DO 21.1. MARKO MAROLT, MOZIRJE, TEL: 831-877 22.1. DO 28.1. FRANC JERAJ, PRIHOVA, TEL: 831-910 V PRIMERU, DA SE DEŽURNI NE JAVI DOMA, POKLIČITE TEL. 441-242 ALI 25-841, KJER DOBITE VSE POTREBNE INFORMACIJE. __________^ Sindikalna pravna pomoč je na razpolago članom ZSSS vsako sredo od 15.00 do 16.30 ure v prostorih Delavskega doma v Nazarjah. Odvetnik: g. Miran Jeromel. ^ MATIČNA KRONIKA ZA MESEC DECEMBER 1995 ROJSTVA: Rodilo se je 12 deklic in 10 dečkov. POROKE: 1. Marko Golob, 1973, Skorno 15 in Milena Završnik, 1972, Lenart pri Gornjem Gradu 7 2. Ivan Kramperšek, 1962, Velenje, Koroška c. 31 in Branka Grebenšek, 1963, Velenje, Koroška c. 31 3. Srečko Urtelj, 1967, Žlabor 7 in Andreja Steblovnik, 1971, Brezje 37 4. Anton Špeh, 1970, Radmirje 89 in Nataša Prislan, 1972, Radmirje 89. SMRTI: 1. Alojz Orešnik, 1928, Ljubno ob Savinji, C. v Rastke 25 2. Elizabeta Krajnc, 1913, Radmirje 31 3. Elizabeta Trogar, 1931, Kokarje 18 4. Danijel Mavrič, 1963, Gornji Grad, Prod 9 5. Franc Gostečnik, 1921, Radegunda 38 6. Janez Herlah, 1927, Radegunda 26 7. Alojz Poličnik, 1939, Luče 7 8. Ivana Cajner, 1926, Planina 2 9. Marija Mrevlje, 1923, Aškerčeva ul. 60, Mozirje Družino Kristusa Odrešenika Ljubljana se zahvaljuje vsem darovalcem, ki so prispevali za Materinski dom Postojna in za otroke brez staršev. Hvala tudi v mojem osebnem imenu. Franja Goltnik, Šmihel 31, Mozirje pNO MOZIRJE m. IN 14.1.1996 POTOPLJENI SVET • ameriški film - pustolovski spektakel [Rezija Kitni Riumlds Vloge: Kevin Costner, Dennis Hooper, Jeanne Tripplehom Spektakularna akcija je postavljena v prihodnost, ko se začnejo topiti skladi polarnega ledu. Zato je ves svet naenkrat poplavljen. Preživeli se zatečejo na ladje in atole, po katerih pustošijo morski pirati... 2D. IN 21.1.1996 / ODI 1KO - ameriški (ihn melodrama Rezija. Alek Kishishian Vloge: Joe Pešci, Brendan Fraser, Josh Hamilton Ambicioznemu harvardskemu študentu pade diploma skozi lešetko v kurilnico. Prestreže i.i skrije jo klošar, ki študentu predlaha kupčijo: za vsako vrnjeno stran diplome mu mora narediti uslugo... PREDSTAVE - SOBOTA OB 20. URI, NEDELJA OB 17. URI - VSTOPNINA 400 Sl L. KINO NAZARJE POTOPLJENI SVET - ameriški film - pustolovski spek-takal 20. IN 21.1.1996 OBLEGANI 2 - amriški film - akcija Režija: GeofF Muiphv Vloge: Števen Segal, Eric Bogosian Skozi koloradsko divjino drvi luksuzen potniški vlak. Kilo-; Belle nad /emliO ki>-/i »mitmiiiseii salilit, i-in/ie /a Bno/iinn nuneme \wei |ii 1'uve/c1 Samu |i:mk g.i lahko zaustavi... PREDSTAVE - SOBOTA OB 20. URI. NEDELJA OB 17. Mki KINO LJUBNO OB SAVINJI 13. IN 14.1.1996 POCAHONTAS Walt Disneyeva risanka Režija: Mike Gabi id Glasovi: Joe Baker, Linda Hunt, Mel Gibson Španski konkvistatorji so se i. Mu,uu sut.i ninli z velikimi količinami zlata. Do zlata skuša priti tudi britanska ladja. Na tej ladji jc tudi John Smith, čedni, visoki blondinec, ki se zaljubi v Pocahontas... 20. IN 21 1.1996 BOŽIČEK - ameriški film - družinska komedija Režija: John Pasqüin " Vloge: Tim Allen Otioci, verjamete v Božička? Tudi otroci v lihim niso verjeli, dokler. . [PREDSTAVI, - SOBOTA OB 20. URI, NEIJI l.|A OB 17 JO URI - VSTOPNINA 400 SIT. KINO GORNJI GRAD 13.1.1996 POCAHONTAS" . ' lilij 9.®S,.:;:. BOŽIČEK PREDSTAVE - SOBOTA OB 17.45 VSTOPNINA 400 111111 HOROSKOP 12.1. - 25.1.96 Kako brati letni horoskop! Prvi tekstovni del horoskopa, ki smo ga objavili v zadnji lanski številki, označuje možnosti, če meseci niso navedeni. Drugi del je preglednica in označuje vaše psihično in finančno situacijo. Tako se lahko zgodi, da vam prvi del horoskopa napoveduje vse dobro, pregled pa že za naslednji mesec kaže slabo. To pa še ne pomeni, da vam bo tistega meseca šlo vse po zlu, ampak da se boste pri delu pač slabše počutili, možnosti za uspeh pa boste vendarle imeli... glede na pozicijo planetov ter rezultate vašega prejšnjega dela. Enako velja tudi za ljubezen in zdravje. Še nekaj besed o planetih. Sonce... je naša moč, moč razvoja individualnosti in izjemnosti. Luna... je moč čustvovanja, odsevanja in prebavljanja življenjskih izkušenj. Merkur...naša moč povezovanja in komuniciranja. Venera... naša moč uravnotežja, naš umetniški in ljubezenski okus. Mars... moč aktivnega delovanja in osvajanja ciljev. Jupiter... moč širjenja obzorja, naš optimizem. Saturn... naša moč discipline, struktuiranja, naša pot malih korakov. Uran... uporniška in inovatorska moč in moč spreminjanja obstoječih stanj. Neptun... naša moč idealiziranja, razumevanje nevidnega in čutenja neotipljivega. Pluton... naša moč preobrazbe... smrti... in ponovnega rojevanja. Kiron... naša moč zavedanja lastne minljivosti in zdraviteljska moč. (Zutitk M kipliM ! Srečanje županov, zadnje v preteklem! (letu (hvala Bogu), se je kljub optimis-l itičnim napovedim poslovodeče žu-I panje uradno začelo skoraj uro in pol j po sklicu. Najbolje se je odrezal lučkil I predstavnik ljudstva, brez zamude,! (verjetno zato, ker je pri njih zapadlo! J največ snega. Gornjegrajski se nil I mogel odločiti, kaj naj županji podaril lob, novem letu; koledar s sliko gornje-l grajske katedrale ali gavge. Nazadnje! I je dobila oboje. Zamudi nazarskegal Ižupana pa so krivi kar v Mozirju.! 1 Menda je bil prostor pred občinsko! (stavbo tako slabo ali skoraj niči očiščen snega, da je siromak porabil! (celo uro, da je končno našel! (parkirišče na zasebnem poligonu.! j Zamuda mozirskega, pustil se je na-| Ijdlje čakati, ostaja zaenkrat šel (skrivnost. Soglasja za podpis dogovora! gotovo ni iskal. (MOGOČE JE ISKAlJ ORAČA, KI BI OČISTIL SNEG PRED| \ OBČINO) čvetke i«, foflnive to pneo&vjoto Henetoičtte novega* roa . Piše: astrologinja Milena Zakrajšek Ov^ pd<3£.3. do 20.4. Vaše-telo i^^recej utrujeno, morali boste v tem obdobju bolj paziti na svoje zdravje. Ker se boste preveč zanimali za druge stvariboste zanemarili. Nekdo v tem obdobju vam bo veliko pomagal in prav je, da res prisluhnete in vse razumetfc^^’đtagoceno preizkušnjo. V ljubezni boste nekako morali začeti znova, kar ne bo lahko. Obdobje bo v marsičem oäfeätHo, še posebno; naporno pa bo za vašega partnerja. Finančno situcijo boste tokrat obvladali, kar vam bo prines|b'#č^ezskrbi\Rt dnk V drugi polovici tega obdobja bo vaše razpoloženje precej nihalo in zapletene situacije se bodo te težko reševale! Družba vodnarjev vam bo v veliko oporo, zato prisluhnite njihovim navodilom. Lahko se nekaj ' J J C ■( \ Bik od 21.4. do 20.5. Vaša sreča je, da z zdravjem ne boste imeli veliko težav, čas pa vam bodo vzele čisto drugačne stvari, veni^®tw^rez-erve energije vseeno ne pozabite. Čas, ki je pred vami, vas bo peljal v družbo ljudi, kjer tfos^e radi moralizirali, veridar ne bodite pretrdi, da drugim ne boste vzbudili slabe vesti. Do partnerja boste krivični, zato tfiu dovolite vsaj'tb.lda se zagovarja. Denarnih težav ne bo. ker ste znali pravilno naložiti vsoto, ki je verjetno niti ne boste . preveč pogrešali. Težave, ki vas čakajo, boste zlahka rešili zaradi prisebnosti in mirnih živcev. Prihaja čas, ko bOšte' yeRköfe, raZmSpäli o sebi in ker boste odkriti, boste odnos do sveta povsem spremenili. Ob vsem tem se samo ogpite vrednostim sodbam. Dvojčka od 22.5. do 21.6. \ 'C Fizične:?;te.žave jsl^bodo pojavile zaradi nezmernosti v tem obdobju. Pretiravali boste v hrani in pijači ter v ponočevanju. Zaradi^ ut^ujenosri^in izčrpanosti svojih dolžnosti ne boste izpolnili. Moralni maček se bo pojavil šele čez nekaj dni. S partnerjem 'se;.več pogovarjajta in poskušajte poglobiti odngs, s tem bosta rešila marsikateri problem. Bodite iskreni do sebe iri-drugih,' saj samo tako boste uspeli hoditi po poti, ki vam kaže rešitev družinskih problemov. Z denarjem bodite ||«vj$ni/ ker ste v preteklosti preveč zapravljali. S svojim razmišljanjem boste prihajali v nasprotja in naenkrat se ne bdsfĆ:iveČ ^pašli. Poenostavite vso stvar. ^ v.. ' Rak od 22.6. do 22.7. Posledici'-fiepravega načina življenja bodo vedno bolj očitne in priznati si morate^pit^nike bili dovolj 'vztrajni pri obljubah, ki ste si jih dali. Naslednji teden kaže na slabše počutje, utrujenost in-f|^ražljivb$r V^nfSite>'-to^|ot opozorilo in se odločite za red in mir. Veliko se boste pogovarjali o ljubezni in teme bidö osebne in globokejin nudile vam bodo neko notranjo podporo in občutek, da niste sami. Finančno boste koPčnd.^?le.zli na zeleno vejo4'in,dobro denarno stanje vam bo vlivalo več volje in samozaupanja, kar pa seveda ne bo grešilo* še|yseh problemov. lÜmzite sf s škorpijoni in ribami. Rešile bodo vašo dušo! \ % ;:m.% T" ' f Lev od 23.7iiio 23.8, Privoščite si aktivah počit|p^^reSvsem spanja, ki ga tako težko nadoknadite. Potre'bujete več miru, da boste lahko prilagodiji*svoje življenje ži||jenjtif ki ga sanjate. Presenečeni boste nad svojo sposobnostjo, da ste stvari, ki vam toliko koristjo, I$9nöi‘öf5«ured^#^:;^^dnjem obdobju ne obremenjujte ljudi,- ki jih ljubite, kajti vaša posesivnost bi lahko imel^po^dic(^|j^pel|^j^^!^^o prinesel tudi denar in zelo malo veijetnosti je, da boste naredili napako, ki vas bi spravil^te^^že^:^j|;s||;i^ihčno postali bolj preudarni. Tisti ljudje, ki vam bodo skušali nasprotovati, vam bodo s tem naj:|diIiJpIugo ne da'v||f^t€ga sploh zavedali. Posvetujte se s strelci, ki se vam bodo zdeli najbolj zanimivi. jj. ' > v <\l% Devica od 24.8. dp 23.9. Z zdravja ne boste imeli tlSivf vendar tudi od energije ne boste prekipevali. Nekatere zadeve ne bq&e;ur^dili, ker ste zamudili priložnost, ki vam je bila nakazana. S porazom se boste težko sprijaznili, vendar vam ne bo^^o^o niče- sar drugega. Partner vas bo opazoval in razmišljal, s čim vas je prizadel. Povejte mu, da ni krivin razploženja. Za vas pa je bolje, da se o stvareh, ki vas mučijo, pogovarjate, kot pa da jih skrivate pred', navsezadnje imajo tudi drugi podobne težave. Pomembno je, da sprejmete sebe in seveda tudi rezultate ssojegV.dela, kar vam bo precej olajšalo pot naprej. Sprememb na Finančnem področju ne bo, zato si tudi ne boste ^iz|deyali.'hižje za novo pot se bodo rodile že v naslednjem obdobju. , * Tehtnica od 24.9. do 23.10. JH* Vseh ciljev,'^) ste si jih zadali, ne boste realizirali, ker vaš organizem ni tako močan, kot ste si to predstavljali. Sprijazniti se nihate in postati manj krčeviti, temveč realni do sebe in drugih. V prvi polovici tega obdobja boste do partnerja krivic^i^,k£F|ä(£', da^gs^bbste izgubili. Vaša naslednja poteza naj ne bo molk. V finančnih stvareh boste kljub izdatkom, ki ste *|h 1^p||z|n|y(^epimi darili, dobro prijadrali do naslednjih prihodkov, ki bodo obogateni s honorarjem, na katerega|||^j|^^:^|^|nosni. Zdravstvene težave ki se bodo pojavile, bodo izvirale iz predvsem neustreznega načina življenja. Recite /SOljCFl^^jivim razvadam. Strele^ od 23.11. do 21.12. V iri\ n|s||dnjem tednu bodite previdni z novimi znanci, da se ne bodo vrinili med vas in vašega partnerja, ker bodo^evp%ryi vaši harmoniji in soglasju med vama. K vam bo prihajalo veliko novih ljudi, ki se bodo v vaši družbi dobrö počutili/ saj gostite kar nekaj pozitivnih planetov. V tem času vam denar ne bo veliko pomenil, zato se ob manjših težavah, : T3 O c/>< 3" o c/)< s*r o t/5 a a CA pr p o en CA 1 i PS m p i n w NI 3 T3 Cu N3 o 3 EU r—1- pr O ° tu 5« Celje - skladišče D-Per 7/1996 t 5000003431,1 Srsd VPuuvbb nuAarjti tel.: 831-316 9.00 - 14.00 od ponedeljka do petka __________sobota zaprto________ COBISS izven delovnega časa pokličite 832-237! Novo v ponudbi: * DOMINIKANSKA REPUBLIKA že od 2085 DEM dalje * Bankok - Pataja 10 dni 1599 DEM * Slovenska zdravilišča: za upokojence popust! Smučanje - domovina in tujina V pripravi smučanje v VISOKIH TATRAH * 1. maj - FRANCIJA VAL THORENS - smučanje in še dosti ostalih potovanj! S Savinjskimi novicami na letovanje! Med prispelimi pravilnimi odgovori 8. kola (do četrtega maja 1996) smo izžrebali kupon, ki ga je poslala Francka Poličnik, Novo naselje 7, Gornji Grad. Čestitamo! Odgovor na tokratno vprašanje napišite na kupon in ga v kuverti pošljite na naslov: SAVINJSKE NOVICE, Savinjska cesta 4, 63331 Nazarje s pripisom "NAGRADNA IGRA". Rok za oddajo tokratnega kupona je ponedeljek, 22. januarja 1996. Med pravočasno prispelimi pravilnimi odgovori bomo izžrebali lepo nagrado, to pa je BON V VREDNOSTI 5.000,00 SIT iz programa Turistične agencije SONJA Nazarje. Torej kar pohitite in obilo sreče! KUPON ST. 1 Vprašanje: Ali lahko v Turist biroju Sonja dobite vse potrebne informacije o potovanjih in se nanje tudi prijavite? Odgovor: Ime in priimek: m 1 - * v Naslov: OSREDNJA KNJ. CELJE