Iz šole za šolo. Kako naj iičcnci pervenci bcru nAbecednik". Učenec pervenec naj se v »Abecedniku" uči razločno in urno brati, in naj se vse vadi važnejše in lože stavkc tudi zapisati. To je perva in naj poglavitnejša namera pri nAbecedniku". Pri tera pa naj učitelj puzi: 1) da učenec nič ne bcre, kar ne razume. Učitelj raora vsako besedo posebej in vsaki stavek učencem na tanko razložiti. 2) Učitelj naj pri učencih budi veselje do branja. Izbira naj za učence posebne mične vaje, ktcre naj bolj na drobno obdeljuje in z mičr,ii-ii popisi pojasnuje; izreke, molitvice in lahke pesmice naj učenceni razlaga in potem priporoča, da se jih iz glave uče. 3) Varuje pa naj se, da slabši učenci ,,Abecednika" ne bero iz glave, kajti tako branje ne budi duha, in je v veliko pogubo pri branji. Kako naj se učenci pervenci vadijo slovnice. Da se učenci že na pervi stopinji vadijo slovnice t. j. v jezikovem uku, treba je, da precej ko znajo pisati, uče sc, besede in zloge šteti in zlagati. Učitelj naj učencem kaže, da imamo besede, pri kterih pri izrekovanji počakujemo, postavim: Učitelj. Kako ti je ime? Učenec. Janez. UČitelj. Izreci to ime prav počasi, in pazi, kolikrat ga izgovoriš. "Učenec. Ja — nez. Učitelj. Ja — nez ti je ime. Janez je ena beseda, pa je predolga, da bi se v eni sapi izrekla. Kedarjo izgovoriš, moraš enkrat prejenjati. To, kar se enkrat v eni sapi izgovori, je en zlog. Koliko zlogov ima tedaj beseda nJa — nez" ? Kteri je pervi zlog? Za temi vajanii pridejo vaje, pri kterih se zlogi dele v posamne glasnike ali čerke, potem v samoglasnike in soglasnike in kako se samoglasniki družijo s soglasniki, ločljivi in neločljivi soglasniki i. t. d. Kalco se učencem berila razlagajo. Učitelj učencem bere: »Potrebna je šola za mlade ljudi, In blagor je teiuu, ki prav se uči. Oraika, razumnost in žlahtno serce Z naukom se v šoli bogato dobe. - Kdor to si osvoji, je dosti bogat, Naj bode kdor koli, če star ali mlad". Razlaga posamnili besedi. Beseda ,,potrebno" pomenja toliko, da brez kake rečf, ne moiemo biti. Kaj je človeku potrebno ? Kaj koristno? Šola je bolj potrebna kakor samo koristna. Ta beseda ima še več izrastkov, n. pr.: potrebnost, potrebščina in tudi pregovor: ,,Ni učitelja nad potrebo", ,,Potreba uči iskati hleba" i. t. d. Kaj je šola? Šola ali učilnica je kraj, kjer se otroci uče potrebnih znanosti za življenje. Šola se iinenuje tudi sploh šolska hiša. Kaj pomenja beseda wljudje" ? nLjudje" je več ljudi ali človekov vkup. ,,Mladi ljudje" so: dete, otrok, deček, deklica, mladeneč, dekle. Vsem tera je tedaj šola potrebna. Zakaj? Kje in kaj se uči dete? (Doma pri materi.) Kaj se uči otrok, kaj deček, deklica, kaj mladeneč, dekle? »Blagoi1" kaže vse, kar se komii dobrega vošči; tedaj: dobro se bode godilo temu, kdor, ki se prav uči. Kdo se prav uči? ,,0mika" kaže v vseh rečeh izurjenega človeka, ki pa se ob enem tudi lepo obnaša (glej sostavek ,,olika" spredaj!). ,,Razumnost" ima človek, ki vsako reč prav razume, to je, da ve, kaj je, kakšna je in čemu je. ,,Serce" ima človek znotraj, tedaj serce pomenja znotranjega človeka t. j. njegove misli in njegove želje, t. j. njegovo dušo. »Žlahtno" je toliko, kakor iz raed vseh drugih reči dobro, lepo in za vsc lepo sposobno. ,,Žlahtno drevo daje žlahten, dober sad." Žlabtno serce iraa žlahtnc t. j. dobre misli, dobre želje — lepo dušo. Duša je podoba božja — in lepša in žlahtnejša ko je, bolj je Bogu podobna. ,,Nauk" nas uči, in nam kaže, česar še ne venio. ,,Bogato" poraenja ,,obilno", ,,veliko". ^Osvojiti si kaj" se pravi flkaj k sebi vzeti, za svoje iraeti". Kdo je mlad, kdo star? Vprašanje po obsegu. Kaj ima vsa ta pesmica v sebi? Kaj se v šoli vse dobi, in koliko? — Ali je človek prav omikan, če ni razumen in če niraa žlalitnega serca? Kdo je dovolj bogat? Kako se šolsko blago (omika, razumnost in žlahtno serce) primerja s premoženjem (denarjem in drugim posvetnim blagom) ? Kdaj se mora to šolsko blago prisvojiti? Zakaj potrebuje tega mlad, zakaj star? Slovnična razprava. Ktera imena ali samostalniki so v tem odstavku ? Razdeli jib po spolu, številu in sklonu! Kakšen stavek je pervi stavek ? Koliko posamnih stavkov lahko narediš iz drugega stavka (Omika, razumnost . . .)? H kteri versti stavkov prišteva se zadnji stavek (Kdor to si osvoji . . .) ? Kje je tu navadni, kje nenavadni besedni red? Spisne vaje. Naštej mlade ljudi? Kaj si človek more vse osvojiti? Kaj iz med tega je koristno, kaj potrebno ? Kdo je oraikan ? Zapiši to pesmico brez stikov s svojimi besedami! P.