Državna prosvetna o proračunskih Kakor ne moremo bitr zadovoljni z državivo prosvetno politiko v prošlih letih. t. j. od prevrata sem, tako se nam obeta v najbližii seziji parlamentamega zasedanja preokret tudi v tem oziru. Državna prosvetna politika se hoče preokreniti v hitrih korakih v smer državne prosvetne konsolidacije, t. i. utufikacrje prosvetne zakonodaje v državi. Ena glavnih napak, da smo v prosveti tafco neenotni, in da je napredek sploSnih prosvetnih razmer primeroma majben, je pripisovati tenau, da še vedno niraarao enotnih prosvetnih zakonov za celo državo in so v veljavi še star} zakoni, ki se ne diferencirajo le po bivših pokrajinah, ampak celo po bivših deželah, t. j. z oziTom na bivše deželne šoiske zakone. To ni samo motiilo, ampak je naravnost rušilo našo notranjo državno enotnost v prosveti. Preokret v tem tem ozitu pomeni za našo državo velik plus. Danes se intenzivno in z vso resnostjo izdehijejo načrti enotnih državnih prosvetnih zakonov in če nam bo usoda mila, bodo ti načrti predloženi že v najbližji bodočnosti narodmi skupščrni. Najbolj se ie zrcalila neenotnost prosvetne uprave na državnih učiteljskih skupščinah UJU, kjer so prišle te diference do izraza in so ovirale često enotnost nastopa v posamezndh točkah in vprašanjih. Kakor izražajo optimističnii kroginarodnih poslancev, }e pričakovati že v mesecu maju začetka dela na izenačenju prosvetne zakonodaje v drža/vi in kot prvi zakon se omenja zakon o unir verzah. Izgleda, da se boče zidati prosvetno stavbo od vrha navzdol, proti černur imamo resne pomisleke, ki smo jih imeli često že priliko izraziti. Eden najvažnejših zakonov, ki tangira tudi prosveto v državi, je finančni zakon, ki predvideva prosvetni budžet. Ta zakon daje šele vsem prosvetnim zakonom možnost njihovega izvajanja, ker predvideva denarna sredstva za izvajanje prosvetnih zakonov. Finančni zakon pa je reguliral tudi marsikatero nujno vprašanie že pred izdajo specialnih zakonov. Tako nam prinaša zakon o proračunskih dvanajstinah za april, maj, junij in julij 1925, ki ga ie sprejela narodna skupščina mesto rednega budžeta, predvsem dve važni določbi, ki tangirata prosveto. Člen 28. se glasi: »Minister prosvete se pooblašča. da izda na podlagi pooblastila ministrskega sveta, skladno s členom 94./II. odt. ustave enotni učni načrt in programe za vse šole svojega resorai, ravnotako da izednači roke pričetka in sklepa šolskega leta in način ocenjevanja učencev.« S tem pooblastilom je minister prosvete dobil možnost, da tudi v slučaju, ako do novega šolskega leta ne bi bili sprejeti šolski zakoni, lahko izjednači učne načrte, rok pričetka in sklepa šolskega leta in ocenjevanie učencev za celo držaivo. Kar se tiče učnih načrtov moramo povdariti, da je to morda potreba za dtuge dele države. pri nas so se učni načrti takoi po prevratu redigirali v zmislu novega položaja in tudi ne moremo odobravati preobširnega ote&njevanja in šabloniziranjai v tem oziru. Druga važna določba v tem zakonu se tiče disciplinarnega postopka za učiteljstvo. politika io zakon dvanajstinah. Člen 85. se glasi: »Člen 170. urad- niškega zakona se ima tdmačiti tako, da se z niim ne menjajo predpisi zako- na o srednjih in osnovnih šolah, ki še nadalje ostamejo v vsem v veljavi v pogledu discLplinarnih pregreškov in postopanja.« Dalekosežnejši ie ta člen! Predvsem so dobila s tem nekako samkcijo dosedanja premeščenja, izvzemši onih, ki taogirajo stalnost. Vsekakor ie pa ta določba dvorezen nož! Učiteljstvo se je samo izrekk) na pokrajinski skupščini za poseben disciplLnarni postopek za učiteljstvo ravno na podbalgi člena 170. čin. zak. To vprašanje je sedaj že nekako prejudicirano s to določbo finančnega zakona in nam je pričakovati, da bo bodoča šoi&ka zakonodaja uvedla poseben disciplinariii postopek in disciplinarne predpise za učiteljstvo. S tem bi stopile disciplinarne določbe čin. zakona za učiteljstvo izven veljaive, ker res niso primerne za ta resort. Na drugi strani je pa vprašanje, ako je ta dolooba primerna za uveljavljenje sedaj, t. j. še pred enotnim šoLskim zakonom. Znano je, da obstojaio ravno v pogledu disciplinarnih predpisov največje razlike v državi, ker so disciplinarne predpise predvidevali deželni šolski zakoni. Bati se je. dai se bo to pooblastilp zlorabljalo in se bodo vršile lokalne zlorabe tega tolmačenja proti učiteljstvu. Na drugi strani je težak disciplinami postopek, ker so ukinjeni višji šoljski sveti in ni predvidenega nadomestila za to in ne novih disciplinarnih senatov. Zavladala bo velika nejasnost in disciplinarni izrek bo prešel v roke posameznih oseb, kar moramo smattrati za zelo kvarno; dasi tudi od disciplmarnih predpisov čin. zakona nismo imeli dosedaj nič, ker disciplinarne preiskave niso prišle do konca in je bilo tudi to stanje nevzdiržno. Znaolno je, da se je srbsko učiteljstvo pričelo izrekati tudi proti uvedjavljenju tega pooblastila sedaj. Z zakonom o proračunskih dvanajstinah je pa dobil mmister prosvete še druga pooblastila. Tako je dobil pooblastilo. da sme iz kreditov likvidiranih prosvetnih oddelkov formiraiti prosvetne oddelke v vseh oblastih pri velikih županih, s čimer bo postavil nove prosvetne referente, inšpektorje in drugo uradništvo v oblastih, kjer ga še ni. S tem*zakonom je pridržal tudi sebi podeljevanje štipendii na univerzah ter omogočil organizacijo muzejev na teritoriju Srbije in Črne gore itd. Ze lansko leto smo ob priliki budžeta za leto 1924./25. opozarjali, kolike važnosti je za prosveto budžet in finančni zakon, ki tudi prosvetni politiki v državi daje odločilne pravice, bodisi na podlagi kredifov, ki jih otvarja, bodisi na podlagi doloob, ki jih obsega finančni zakon. Ker so dvanajstine samo provizorij in stojimo pred razpravo rednega budžeta, je nujno, da posvečamo že sedaj temu vprašanju svojo pozornost in opozarjaimo ponovno na določbe finančnega zakona ter proučujemo nujne potrebe za povzdigo prosvete, ki nai se vnesejo vanj. —k.