U~ni na~rt OSNOVNA ŠOLA SLOVENŠ^INA U~ni na~rt OSNOVNA ŠOLA SLOVENŠ^INA kot drugi jezik Osnovna šola z italijanskim u~nim jezikom na narodno mešanem obmo~ju v Slovenski Istrii OBVEZNI PREDMET (1006 UR) KAZALO 1 OPREDELITEV PREDMETA .......................................................................................................5 2 SPLOŠNI CILJI/KOMPETENCE ..................................................................................................6 3 CILJI IN VSEBINE .......................................................................................................................8 3.1 Procesnociljni in vsebinski sklopi jezikovnega in književnega pouka .......................................... 8 3.1.1 Prvo triletje ............................................................................................................................................... 8 3.1.1.1 Jezikovni pouk .......................................................................................................................... 8 3.1.1.2 Razvijanje recepcijske zmožnosti z branjem, poslušanjem (gledanjem uprizoritev) umetnostnih besedil in govorjenjem, pisanjem o njih .................... 14 3.1.2 Drugo triletje .........................................................................................................................................18 3.1.2.1 Jezikovni pouk .........................................................................................................................18 3.1.2.2 Razvijanje recepcijske zmožnosti z branjem, poslušanjem (gledanjem uprizoritev) umetnostnih besedil in govorjenjem, pisanjem o njih ....................29 3.1.3 Tretje triletje ...........................................................................................................................................34 3.1.3.1 Jezikovni pouk .........................................................................................................................34 3.1.3.2 Razvijanje recepcijske zmožnosti z branjem, poslušanjem (gledanjem uprizoritev) umetnostnih besedil in govorjenjem, pisanjem o njih ....................47 4 PRIČAKOVANI REZULTATI ......................................................................................................56 4.1 Pričakovani rezultati ob zaključku prvega triletja ...............................................................................56 4.1.1 Pričakovani rezultati 3. razreda, ki pomenijo napredovanje v naslednji razred ............60 4.2 Pričakovani rezultati ob zaključku drugega triletja ............................................................................61 4.2.1 Pričakovani rezultati 4., 5. in 6. razreda, ki pomenijo napredovanje v naslednji razred ... 67 4.3 Pričakovani rezultati ob zaključku tretjega triletja .............................................................................68 4.3.1 Pričakovani rezultati 7., 8. in 9. razreda, ki pomenijo napredovanje v naslednji razred ... 75 5 MEDPREDMETNE POVEZAVE ................................................................................................76 6 DIDAKTIČNA PRIPOROČILA ..................................................................................................78 6.1 Cilji in vsebine ......................................................................................................................................................78 6.1.1 Cilji ....................................................................................................................................................................... 78 6.1.2 Vsebine .....................................................................................................................................................78 6.1.2.1 Jezikovni pouk ........................................................................................................................78 6.1.2.2 Književni pouk .........................................................................................................................79 6.2 Uresničevanje v praksi ..................................................................................................................................80 6.2.1 Prvo triletje ...................................................................................................................................................... 80 6.2.2 Drugo triletje ..........................................................................................................................................83 6.2.2.1 Jezikovni pouk ........................................................................................................................83 6.2.2.2 Književni pouk ........................................................................................................................84 3 6.2.3 Tretje triletje ...........................................................................................................................................85 6.2.3.1 Jezikovni pouk ........................................................................................................................85 6.2.3.2 Književni pouk .........................................................................................................................87 7 VREDNOTENJE REZULTATOV .................................................................................................88 7.1 Delo z neumetnostnimi besedili (jezikovni pouk) ..............................................................................88 7.2 Delo z umetnostnimi besedili (književni pouk) ...................................................................................89 8 PRILOGA .................................................................................................................................90 4 1 OPREDELITEV PREDMETA Slovenščina kot drugi jezik/jezik okolja je za nekatere učence na narodno mešanem območju Slovenske Istre jezik, s katerim se že od zgodnjega otroštva srečujejo v svojem ožjem in širšem okolju, z všolanjem pa splošnoizobraževalni predmet v osnovni šoli, pri katerem razvijajo zavest o dvojezičnosti in širijo obzorje za izkušenjska območja v drugem jeziku, kar je podlaga za medsebojno razumevanje, sporazumevanje in sobivanje, pa tudi za izmenjavo med kulturami in strpno skupno življenje. Učenci se pri njem usposabljajo za učinkovito govorno in pisno spora- zumevanje v slovenskem jeziku, razvijajo zavest o slovenščini kot državnem in uradnem jeziku, spoznajo priložnosti za rabo jezika 1 ali jezika 2 in razvijajo jezikovno lojalnost ter razvijajo zavest o položaju slovenščine v EU in o njeni izrazni razvitosti v javnem in zasebnem življenju. Cilji predmeta se uresničujejo z jezikovnim in književnim poukom v okviru štirih sporazumeval- nih dejavnosti – poslušanja, branja, govorjenja in pisanja. Namen jezikovnega pouka je razviti pasivno in/ali aktivno sporazumevalno zmožnost, tj. praktično in tudi ustvarjalno obvladovanje vseh štirih sporazumevalnih dejavnosti pa tudi jezikovnih in slogovnih zmožnosti. Pri književ- nem pouku se učenci srečujejo s slovenskimi umetnostnimi/književnimi besedili ter tudi ob njih poleg sporazumevalne zmožnosti razvijajo doživljajsko, domišljijskoustvarjalno, vrednotenjsko in intelektualno zmožnost. Z zaznavanjem kulturnih, etičnih, duhovnih in drugih razsežnosti, ki jih premore besedna umetnost kot eden najuniverzalnejših civilizacijskih dosežkov se utrjujejo kulturna (domovinska za učence, ki jim je slovenščina materinščina) in državljanska vzgoja ter medkulturna in širša socialna zmožnost. Takšen smisel in namen predmeta se ob udejanjanju ciljev pouka slovenščine na vseh stopnjah šolanja prilagaja spoznavnim zmožnostim oziroma razvojni stopnji učencev. V prvem triletju se predmet s cilji, vsebinami in z dejavnostmi učencev tesno povezuje z italijanščino, glasbo in s spoznavanjem okolja − to velja tudi za t. i. začetno opismenjevanje, ki z rahlim zamikom sledi opismenjevanju v italijanščini in traja celo triletje; učenci v tem obdobju poleg vstopanja v svet branja in pisanja opravljajo tudi druge dejavnosti, npr. sodelujejo v pogovorih, kritično sprejemajo oziroma interpretirajo besedila, se poustvarjalno odzivajo nanje ter razvijajo svojo poimeno- valno, skladenjsko, pravorečno, slogovno, metajezikovno zmožnost in zmožnost nebesednega sporazumevanja. V 2. in 3. triletju pa sprejemajo, razčlenjujejo in vrednotijo svoji starosti, sporazumevalnim in spoznavnim/domišljijskim zmožnostim, izkušnjam in interesom ustrezna neu- metnostna in umetnostna besedila ter tvorijo (po)ustvarjalna govorjena in zapisana besedila; tako dejavno razvijajo svojo sporazumevalno, spoznavno in ustvarjalno zmožnost ter si uzave- ščajo temeljne razlike na ravni sprejemanja neumetnostnih in umetnostnih besedil ter na ravni tvorjenja besedil. 5 2 SPLOŠNI CILJI/ KOMPETENCE Predmet slovenščina kot drugi jezik omogoča razvijanje osebne in državljanske identitete ter ključnih zmožnosti vseživljenjskega učenja − predvsem sporazumevanje v slovenskem jeziku, socialno, estetsko, kulturno in medkulturno zmožnost, učenje učenja, digitalno pismenost, sa- moiniciativnost, kritičnost, ustvarjalnost, podjetnost ipd. 1. Učenci/učenke si oblikujejo pozitivno čustveno in razumsko razmerje do slovenskega jezika ter se zavedajo pomembne vloge slovenščine v svojem osebnem in družbenem življenju. Tako si oblikujejo svojo jezikovno in državljansko zavest, ob tem pridobivajo tudi spoštovanje in strpnost do drugih jezikov in narodov ter si krepijo svojo medkulturno in socialno zmožnost. 2. Učenci/učenke razvijajo sporazumevalno zmožnost v slovenskem jeziku, tj. zmožnost sprejemanja in tvorjenja raznih besedil. • Razmišljujoče in kritično sprejemajo raznovrstna neumetnostna besedila – iz njih pridobiva- jo novo znanje, tega pa uporabljajo v vsakdanjem življenju ali ga samostojno širijo z uporabo raznih priročnikov; obvladajo temeljne bralne in učne pristope za učinkovito pridobivanje informacij iz zapisanih neumetnostnih besedil ter s tem razvijajo svojo zmožnost učenja uče- nja. Besedila tudi vrednotijo in utemeljujejo svoje mnenje; v besedilih prepoznavajo propa- gandne prvine ter si oblikujejo kritično stališče do njih. R • azmišljujoče in kritično sprejemajo umetnostna/književna besedila slovenskih avtorjev. Branje prepoznavajo kot užitek, prijetno doživetje in intelektualni izziv. Stopajo v dialog s književnim besedilom in v dialog o književnem besedilu. Branje jim nudi priložnost za širje- nje obzorja ter spoznavanje svoje in drugih kultur v Evropski uniji in širše kulture. Tako gradi- jo strpen odnos do drugih in drugačnih in razvijajo socialno, kulturno in medkulturno zmož- nost. R • azvijajo pripravljenost za pogovarjanje in dopisovanje ter govorno nastopanje in pisanje; tako izražajo svoje znanje, misli, stališča, hotenje, čustva in izkušnje, se pogajajo ter miro- ljubno rešujejo probleme v raznih življenjskih položajih, tvorijo praktičnosporazumevalna, uradovalna in strokovna besedila (tudi o književnosti) in (po)ustvarjalna besedila. Tako raz- vijajo svojo socialno, kulturno in estetsko zmožnost. Razvijanje sporazumevalne zmožnosti ter razumevanje in vrednotenje poteka tvorjenja besedil pa spodbuja razvijanje zmožnosti učenja učenja. M • otivirani so za vse štiri sporazumevalne dejavnosti; zavedajo se, da jim te omogočajo spo- znavanje sebe in sveta ter zadovoljevanje osnovnih čustvenih in družbenih potreb. Ob izku- 6 šnjah s temi dejavnostmi spoznavajo, da njihovo obvladovanje povečuje zmožnost delovanja v družbenem okolju ter spoznavanja in izražanja predmetnega, duhovnega in domišljijskega sveta. Tako se razvija njihova socialna, družbena in medkulturna zmožnost. P • ri razvijanju sporazumevalne zmožnosti ob dejavnem stiku z neumetnostnimi in umetno- stnimi besedili s pomočjo digitalnih tehnologij varno, ustvarjalno in kritično pridobivajo ter uporabljajo podatke/informacije. Ozaveščajo in presojajo možnost uporabe in zlorabe digi- talnih tehnologij oziroma pridobljenih informacij – razvijajo svojo digitalno zmožnost. 3. Učenci/učenke ohranjajo in razvijajo pozitivni odnos do branja neumetnostnih in ume- tnostnih besedil. Stik z besedili je zanje potreba in vrednota, zato tudi v prostem času berejo/ poslušajo besedila (objavljena v raznih medijih), obiskujejo knjižnico, filmske in gledališke predstave, literarne prireditve ipd. 4. Učenci/učenke razvijajo t. i. gradnike sporazumevalne zmožnosti, tj. jezikovno zmo- žnost (poimenovalno, upovedovalno, pravorečno in pravopisno), slogovno zmožnost, zmožnost nebesednega sporazumevanja in metajezikovno (na ravni razumevanja in rabe) zmožnost. 5. Učenci/učenke ob sprejemanju umetnostnih/književnih besedil poleg razvijanja spora- zumevalne zmožnosti pridobivajo tudi književno znanje ob besedilih iz slovenske lite- rature. 7 3 CILJI IN VSEBINE Vsebine jezikovnega in književnega pouka so razdeljene na vsebinske sklope s procesnorazvoj- nimi cilji po triletjih in ne več po razredih. V primerjavi z učnim načrtom iz leta 1998 se je povečal obseg izbirnih vsebin in dejavnosti tako pri jezikovnem kot književnem pouku. Pri razporedi-tvi vsebin in ciljev po sklopih je upoštevano priporočeno razmerje med splošnimi in posebnimi znanji v razmerju 70 : 30. Splošna znanja so namenjena vsem učencem/učenkam in jih mora učitelj/učiteljica obvezno obravnavati, posebna znanja pa so dodatna ali poglobljena znanja, ki jih učitelj/učiteljica lahko obravnava po lastni presoji glede na zmožnosti in interese svojih učencev/učenk. Splošna znanja so zapisana pokončno, posebna znanja poševno. Izbirne vsebine pri jezikovnem pouku so zapisane krepko, pri književnem pouku pa izpostavljene tudi v uvodnem zapisu pred cilji (npr. pri pisanju, govornih nastopih). Pri pouku književnosti so s poševnim tiskom zapisana tudi predlagana književna besedila za doseganje ciljev. 3.1 Procesnociljni in vsebinski sklopi jezikovnega in književnega pouka 3.1.1 Prvo triletje 3.1.1.1 Jezikovni pouk OBLIKOVANJE IN RAZVIJANJE ZAVESTI O JEZIKU, NARODU IN DRŽAVI Učenci/učenke sodelujejo v vodenih pogovorih o: r • abi in vlogah jezika, v • rstah jezikov, podobnos • tih in/ali razlikah z italijanščino in drugimi jeziki, ki se jih učenec uči, o svojem prvem/maternem jeziku ter o svojem odnosu do prvega/maternega jezika, do slovenščine in do drugih jezikov, p • osebnem položaju slovenščine v Republiki Sloveniji in položaju prvega/maternega jezika v Republiki Sloveniji, o dvo- in večjezičnosti, r • abi knjižnega in neknjižnega jezika, tu • jih jezikih in o vzrokih za učenje tujih jezikov, s • poznavnih, duševnostnih in pragmatičnih prednostih prvega/maternega jezika pred tujim jezikom. 8 Učenci/učenke, katerih prvi/materni jezik ni slovenščina, predstavijo sošolcem svoj prvi jezik ter povedo, v katerih okoliščinah ga uporabljajo. RAZVIJANJE ZMOŽNOSTI POGOVARJANJA Učenci/učenke sodelujejo v vodenih pogovorih o pogovarjanju − tako spoznavajo in usvajajo načela vljudnega pogovarjanja. V igri vlog sodelujejo v naslednjih vrstah pogovorov: osebni pogo • vor družbeno enakovrednih sogovorcev (npr. sošolcev/prijateljev ...), osebni pogo • vor družbeno neenakovrednih sogovorcev (npr. učenca in učitelja slovenščine ...), t • elefonski pogovor družbeno enakovrednih sogovorcev, t • elefonski pogovor družbeno neenakovrednih sogovorcev, Pred pogovorom se pripravijo nanj. Med pogovorom skušajo čim bolj upoštevati načela vljudnega pogovarjanja. Po pogovoru sodelujejo v pogovoru o njem: r • azčlenjujejo in vrednotijo pogovor, pr • edstavljajo svoje občutke, vr • ednotijo svojo zmožnost pogovarjanja. RAZVIJANJE ZMOŽNOSTI POSLUŠANJA ENOGOVORNIH NEUMETNOSTNIH BESEDIL Učenci/učenke pred poslušanjem (in gledanjem) prvega besedila sodelujejo v vodenem pogovoru o poslušanju − tako spoznavajo in usvajajo strategije učinkovitega poslušanja. Poslušajo (in gledajo) kratka enogovorna neumetnostna besedila (objavljena v raznih medijih), in sicer: pripo • vedi iz življenja vrstnikov, no • vice o aktualnih/zanimivih dogodkih, opiso • valna besedila, povezana s temami spoznavanja okolja (npr. opis osebe, njenega delovnika/tedna, živali, predmeta, prostora, stavbe, poti). Pred poslušanjem (in gledanjem) se pripravijo nanj. Med poslušanjem skušajo biti pozorni na pomensko in izrazno stran besedila; če je potrebno, besedilo poslušajo (in gledajo) večkrat. Po poslušanju sodelujejo v pogovoru o poslušanem besedilu: • razčlenjujejo, obnovijo in vrednotijo poslušano besedilo, pr • edstavljajo svoje doživljanje besedila in poslušanja, vr • ednotijo svojo zmožnost kritičnega poslušanja (in gledanja) enogovornih neumetnostnih besedil, se pripr • avijo na tvorjenje podobnega besedila (če je to načrtovano v sklopu Razvijanje zmožnosti govornega nastopanja). 9 RAZVIJANJE ZMOŽNOSTI GOVORNEGA NASTOPANJA Učenci/učenke sodelujejo v vodenih pogovorih o govornem nastopanju − tako spoznavajo in usvajajo načela učinkovitega govornega nastopanja. Pridobivajo si zaupanje do novega okolja in razvijajo pripravljenost za govorno nastopanje pred skupino/razredom; po želji spontano govorno nastopajo pred skupino/razredom. Govorno nastopajo (z vnaprej napovedano temo), in sicer tako, da sprva ob učiteljevih vprašanjih (in ob slikovnem gradivu/drugih ponazorilih), nato pa čim bolj samostojno (in ob zgledovanju po podobnem poslušanem besedilu): pripo • vedujejo o tem, kar so doživeli/videli/slišali, pr • edstavljajo svoje načrte za dani dan/konec tedna/počitnice, obna • vljajo knjigo/risanko/film, opisu • jejo sebe/drugo osebo, svoj delovnik/delovnik druge osebe, igračo/predmet, žival, prostor, stavbo. Pred govornim nastopom se v šoli ali doma pripravljajo po učiteljevih navodilih za govorni nastop. Med govornim nastopom skušajo čim bolj upoštevati načela učinkovitega govornega nastopanja. Po govornem nastopu sodelujejo v pogovoru o njem: poslušajo mnen • ja sošolcev in izražajo svoje (ne)strinjanje z njimi, pr • edstavljajo svoje občutke, vr • ednotijo svojo zmožnost govornega nastopanja. RAZVIJANJE ZMOŽNOSTI BRANJA IN PISANJA NEUMETNOSTNIH BESEDIL Učenci/učenke sodelujejo v vodenih pogovorih o branju in pisanju − tako spoznavajo vlogo in pomen branja in pisanja v vsakdanjem življenju ter razvijajo motivacijo za ti dve sporazumevalni dejavnosti. Učenci/učenke vstopajo v svet branja in pisanja postopoma, sistematično in individualizirano, in to skozi celo prvo triletje − glede na svoje predznanje branja/pisanja ter razvite veščine, spretnosti in zmožnosti prehajajo skozi naslednje tri faze oziroma dejavnosti začetnega opismenjevanja (zato učitelj na začetku triletja in tudi sproti pri vsakem učencu preverja razvitost za branje/pisanje potrebnih veščin, spretnosti in zmožnosti, nato pa za vsakega učenca izdela individualni načrt razvijanja zmožnosti branja in pisanja): 1) Sistematično in v dogovoru z učiteljem, ki opismenjuje v italijanščini, razvijajo nekatere predopismenjevalne zmožnosti, tj.: • vadijo vidno razločevanje, v • adijo slušno razločevanje in razčlenjevanje (pri tem so pozorni zlasti na glasove, značilne za slovenščino: ž, h oziroma tiste črke, ki jih v italijanščini ni ali se drugače izgovarjajo: č, ž ,š , k, j, g, c, z, s in dvočrkja, ki jih v italijanščini ni: lj, nj, ij, ji). 2) Če imajo oziroma potem ko imajo ustrezno razvite predopismenjevalne zmožnosti, sistematično razvijajo tehniko branja in pisanja (najprej s tiskanimi črkami, nato s pisanimi), tj.: učijo se pisan • ja z velikimi tiskanimi črkami in ga vadijo (prepisovanje, zapisovanje po nareku, tipkanje ...), v • adijo glasno branje besed, enostavčnih povedi oziroma kratkih preprostih besedil, napisanih z velikimi in ma-limi tiskanimi črkami (pri tem so posebej pozorni na pravilno zapisovanje glasov in črk s slovenskim črkopisom (če, či, ke, ki, s in z), učijo se pisan • ja s pisanimi črkami in ga vadijo (pri tem spoznajo črke, ki so v slovenščini različne od italijan-10 skih: r, velika večina velikih pisanih črk), v • adijo glasno branje kratkih preprostih besedil, napisanih s pisanimi črkami. 3) Če imajo oziroma potem ko imajo ustrezno usvojeno tehniko branja in pisanja, sistematično razvijajo zmožnost branja z razumevanjem in zmožnost pisanja preprostih besedil, tj.: • tiho oziroma šepetajoče berejo krajša, svoji starosti ustrezna besedila (objavljena v raznih medijih), in sicer: − neuradna zasebna povezovalna in pozivna besedila (npr. pozdrav na razglednici, voščilo, čestitko, vabilo), − sezname (npr. urnik, kazalo), − stripe; − novice o aktualnih/zanimivih dogodkih, − pripovedi iz življenja vrstnikov/znanih osebnosti, − opisovalna besedila, povezana s temami spoznavanja okolja (npr. opis osebe in njenega delovnika, opis prostora, zgradbe, poti). Pred branjem se pripravijo nanj. Med branjem skušajo biti pozorni predvsem na pomensko stran besedila; če je potrebno, besedilo berejo večkrat in vprašajo za pojasnilo manj znanih besed (tudi) v italijanščini. Po branju sodelujejo v pogovoru o prebranem besedilu: r • azčlenjujejo, obnovijo in vrednotijo prebrano besedilo, pr • edstavljajo svoje doživljanje besedila in branja, v • rednotijo svojo zmožnost branja enogovornih neumetnostnih besedil, se pripr • avijo na pisanje podobnega besedila; tv • orijo kratka in preprosta zapisana besedila, in sicer tako, da: − pisno odgovarjajo na učiteljeva vprašanja o sebi, o svojem okolju, o tem, kar so doživeli/videli/slišali; − po prebranem zgledu dopolnijo ali pišejo podobno besedilo (npr. neuradni pozdrav na razglednici, neuradno vo- ščilo, čestitko ali vabilo, opis osebe, opis prostora, pripoved iz svojega življenja in strip) − pri tem posnemajo značilno zgradbo dane besedilne vrste. Pred pisanjem se pripravijo nanj. Med pisanjem pazijo na ustreznost, razumljivost in jezikovno pravilnost besedila ter na čitljivost in estetskost zapisa. Po pisanju: • primerjajo svoja besedila, jih presojajo in izboljšujejo, pr • edstavljajo svoje občutke, vr • ednotijo svojo zmožnost pisanja besedil. RAZVIJANJE JEZIKOVNE IN SLOGOVNE ZMOŽNOSTI TER ZMOŽNOSTI NEBESEDNEGA SPORAZUMEVANJA (ZA IZBOLJŠANJE SPORAZUMEVALNE ZMOŽNOSTI) Učenci/učenke razvijajo poimenovalno zmožnost: • pred sprejemanjem besedil ali po njem predstavijo pomen dane besede/besedne zveze iz besedila, pri tem si lahko pomagajo s prevodom v italijanščino, med tv • orjenjem besedil poimenujejo bitja/predmete … v svoji okolici/na sliki … in pazijo, da ne ponavljajo istih besed, k danim besedam dodajajo besede is • tega tematskega polja, besede z nasprotnim, enakim/podobnim, ožjim ali širšim pomenom, po analogiji tv • orijo manjšalnice/ljubkovalnice, ženski par moškemu, samostalniške izpeljanke za živega in neživega vršilca dejanja ter za dejanje in za prostor dejanja, pridevniške izpeljanke za svojino in za snovnost, po analogiji tv • orijo pridevniške izpeljanke za izvor in namembnost ter samostalniške izpeljanke za nosilca lastnosti in za napravo ipd. 11 Učenci/učenke razvijajo skladenjsko zmožnost: po s • prejemanju besedila predstavijo pomen dane povedi/zveze povedi iz besedila, opazu • jejo bitja/predmete (na sliki), njihovo količino, položaj in premikanje ter primerjajo stopnjo iste lastnosti; svoje ugotovitve izražajo v povedih in pri tem vadijo: − izražanje količine z glavnimi števniki oziroma s prislovi mere ter rabo pravilne oblike samostalnika in povedka ob količinskih izrazih, − rabo pravilnih predlogov in pravilne oblike samostalnika za predlogom, − rabo pravilnih krajevnih vprašalnih prislovov, − stopnjevanje pridevnikov z obrazili (namesto opisnega stopnjevanja); • opazujejo dogodek (oziroma slike dejanj istega dogodka) ter razvrščajo njegova dejanja glede na čas sporočanja in glede na njihovo zaporedje; svoje ugotovitve izražajo v povedih in pri tem vadijo: − rabo časovnih prislovov zdaj/prej/potem in glagolskih časovnih oblik, − rabo veznika ko; • iz trdilnih povedi delajo nikalne in pri tem pazijo na oblikovne spremembe besed v povedi, v • povedih odpravljajo »kritična mesta« v svojem praktičnem obvladanju slovnice (npr. v izražanju spola, v sklanjanju, v tvorjenju glagolskih časovnih in naklonskih oblik ipd.). Učenci/učenke razvijajo pravorečno zmožnost: v • adijo razločno in naravno govorjenje (npr. vezani izgovor nezložnih predlogov) ter se postopoma navajajo na zborno izreko, v • adijo »težje prvine« zborne izreke in odpravljajo vnašanje neknjižnih glasovnih, naglasnih in intonacijskih prvin v svojo zborno izreko, s • kušajo med govornim nastopanjem in med pogovarjanjem z učiteljem govoriti čim bolj knjižno. Učenci/učenke razvijajo pravopisno zmožnost − postopoma, sistematično in individualizirano spoznavajo, usvajajo in utrjujejo: zapis »nekritičnih glaso • v«, zapis »kritičnih glaso • v« (npr. polglasnika s črko e ter u in nezvočnikov na koncu in sredi besede), • ločeno pisanje predlogov in nikalnice pred glagoli, r • abo velike začetnice na začetku povedi, r • abo velike začetnice v lastnih imenih bitij, r • abo velike začetnice v bližnjih zemljepisnih lastnih imenih, r • abo velike začetnice v svojilnih pridevnikih, izpeljanih iz lastnih imen bitij, r • abo končnih ločil (pike, vprašaja, klicaja), r • abo vejice pri naštevanju, š • tevilčni zapis glavnih in vrstilni števnikov (do 100). Učenci/učenke razvijajo slogovno zmožnost: izr • ekajo isto govorno dejanje (npr. ogovarjanje osebe, pozdravljanje, pozivanje, zahvaljevanje, opravičevanje) na razne načine, nato pa za vsak izrek povedo, v katerih okoliščinah bi ga lahko uporabili, ter vrednotijo njegovo vljudnost, vr • ednotijo vljudnost danih izrekov in jih (po potrebi) zamenjajo z vljudnejšimi, 12 r • azčlenjujejo dane okoliščine sporočanja in uporabijo ustrezen izrek. Učenci/učenke razvijajo zmožnost nebesednega sporazumevanja: o • pazujejo nebesedna sporočila (npr. ilustracije, slike, fotografije, piktograme, kretnje, mimiko, držo telesa) in prepoznavajo njihovo vlogo, tv • orijo nebesedna sporočila (npr. slike, piktograme), predstavljajo jih sošolcem, jih primerjajo z drugimi, presojajo in izboljšujejo, o • pazujejo in uporabljajo nebesedne zvočne spremljevalce govorjenja (npr. značilno slovensko besedno in stavčno intonacijo, glasnost, hitrost), prepoznavajo njihovo vlogo in presojajo njihovo ustreznost, opazu • jejo nebesedne vidne spremljevalce govorjenja (npr. očesni stik, kretnje, mimiko, držo telesa), prepoznavajo njihovo vlogo in presojajo njihovo ustreznost, pri go • vorjenju zavestno uporabljajo nebesedne zvočne in vidne spremljevalce govorjenja, nato sodelujejo v pogovoru o njihovi ustreznosti. Učenci/učenke med razvijanjem vsake od navedenih zmožnosti presojajo učinek pridobljenega vsebinskega in procesnega znanja na to svojo zmožnost ter izdelajo načrt za njeno izboljšanje. RAZVIJANJE METAJEZIKOVNE ZMOŽNOSTI Učenci/učenke ob opazovanju, razčlenjevanju, razvrščanju in vrednotenju jezikov, sporazumevalnih dejavnosti, besedil, povedi in besed spoznavajo naslednje jezikoslovne izraze ter jih razumejo in uporabljajo: pr • vi/materni in tuji jezik, kn • jižni in neknjižni jezik, dr • žavni jezik, besedilo, po • ved, beseda, glas, črka, v • elika in mala začetnica, pik • a, vprašaj, klicaj, vejica, pozdr • av, voščilo, čestitka, vabilo. 13 3.1.1.2 Razvijanje recepcijske zmožnosti z branjem, poslušanjem (gledanjem uprizoritev) umetnostnih besedil in govorje- njem, pisanjem o njih 1. 2. 3. 1 KNJIŽEVNA BESEDILA Učenci/učenke poslušajo/berejo svoji starosti primerna književna besedila in govorijo/pišejo o njih. Spoznavajo v učnem načrtu predlagana besedila oziroma druga besedila po izbiri učitelja in učencev. Razvijajo zmožnost sprejemanja književnih besedil/recepcijsko zmožnost − doživljanje, razumevanje in vrednotenje književnih besedil: p • repoznavajo govorni položaj poslušanja/branja književnih besedil in pripravijo ustrezen model odzivanja; pripr • avijo se na ustvarjalen dialog z besedilom − oblikujejo obzorje pričakovanj, • izražajo in primerjajo svoje doživetje, čustva, predstave in misli, ki se jim vzbudijo ob poslušanju/branju, zaznajo/ugo • tavljajo razlike v doživljanju in razumevanju istega besedila in različnost na ravni opažanja sestavin besedila, ob pono • vnem branju/poslušanju zaznavajo sprva prezrte/preslišane sestavine književnega besedila, g • ovorijo o razlogih, zakaj se jim kaj zdi pomembno, ob pono • vnem poslušanju/branju besedila in pogovoru o njem poglabljajo prvotno doživetje in razumevanje ter izražajo mnenje o besedilu (predvsem govorno vrednotenje), posamezna besedila tudi medbesedilno primerjajo in vr • ednotijo. KNJIŽEVNE ZVRSTI IN VRSTE Učenci/učenke si ob imenu književne zvrsti/vrste oziroma po poslušanju nekaj verzov/povedi prikliče-jo v spomin svoje literarnoestetske izkušnje s to književno zvrstjo/vrsto. Na podlagi tega oblikujejo svoje pričakovanje. V šolski interpretaciji opazujejo posamezne prvine besedila in delna »spoznanja« povezujejo v odzive na celotno besedilo. 1. Poezija Učenci poslušajo/berejo pesem, jo doživljajo, opazujejo, izražajo razumevanje in vrednotijo. N • aslov pesmi povežejo z besedilom (prepoznajo naslov kot del besedila). Opazu • jejo pesem in zaznavajo kitico kot zgradbeno in pomensko enoto. Izr • ažajo svoje razumevanje pesmi in ga primerjajo z razumevanjem sošolcev; ob ponovnem branju poglabljajo razumevanje. Zazna • vajo in doživljajo zvočnost pesmi (ritem in rimo) in jo povezujejo z njeno sporočilnostjo. Zv • ok besede in zvočno slikanje (onomatopoijo/podobnoglasje) povezujejo s podobami, ki jih vzbuja besedilo. 14 Us • trezno se odzovejo na čustvene sestavine besedila (vesela, žalostna pesem). Primerjajo t • ematsko sorodne pesmi. U • gotavljajo podobnosti in razlike v različnih pesmih. Ob poslušan • ju razvijajo asociativne zmožnosti Zazna • vajo rabo čustveno obarvanih besed v pesmi. Ob k • oncu triletja razlikujejo pomensko podobne besede in pojasnjujejo pomen manj običajnih besed v pesmi. 2. Proza Učenci poslušajo/berejo prozo, jo doživljajo, opazujejo, razumevajo in vrednotijo: 1. P • oslušajo zgodbo ob znani slikanici, nato jo »berejo« in nazadnje samostojno berejo. 2. P • o poslušanju berejo književno besedilo. Tiho (poltiho) berejo še neznano krajše besedilo (slikanico). Ber • ejo: bogato ilustrirane pravljice, že znane pravljice, nove pravljice 3. T • iho in poltiho berejo neznano umetnostno besedilo, (pravljice in pripovedi). Zbr • ano berejo daljša besedila. Spozna • vajo in opazujejo razlike med svetom, v katerem živijo, in domišljijskim svetom v književnem besedilu. Razlik • ujejo med realnim svetom in domišljijskim svetom pravljice. Pr • epoznajo pravljične prvine, značilne književne osebe, čudeže in pravljično dogajanje, nedoločenost kraja in časa dogajanja, V • tretjem razredu ločujejo pravljico in pripoved. Izr • ažajo mnenje o književnem besedilu. 2.1 Književna oseba − razvijajo zmožnost predstavljanja, vživljanja v osebo, »poistovetenja« z njo in privzemanja vloge osebe. P • oiščejo podobnosti in razlike med književno osebo in seboj, se vanjo vživijo. Pr • epoznavajo glavno književno osebo, ločujejo dobre/slabe osebe, izpostavljajo njihove lastnosti in motive za njihovo ravnanje, ki jih poznajo iz lastne izkušnje. U • povedujejo čutnodomišljijske predstave književnih oseb in pri tem upoštevajo podatke iz književnega besedila. U • povedujejo čustva in razpoloženja književnih oseb, ugotovitve utemeljujejo s podatki iz besedila. N • arišejo svojo čutnodomišljijsko predstavo književne osebe, to predstavo izrazijo s kombinacijo risbe in zapisa (strip). P • ovedo, kako si predstavljajo književne osebe, in svoje predstave primerjajo s predstavami sošolcev. 2.2 Književni prostor in čas − razvijajo zmožnost doživljanja in razumevanja: Loču • jejo realni in domišljijski svet, razlikujejo pravljični in realistični dogajalni prostor in čas (nekoč, sedaj). 15 2.3 Dogajanje in tema − razvijajo zmožnost razumevanja: Zazna • vajo in doživljajo posamezne dogodke v književnem besedilu kot zaokrožene celote. Dogajanje povezujejo s svojimi izkušnjami. Sledijo zapor • ednemu toku dogodkov. Obna • vljajo vsebino besedila ustno, z risbo, s kombinacijo risbe in zapisa (strip), pisno tako, da dogodke iz književnega besedila razvrščajo (vzročno-posledično, časovno). Z učit • eljevo pomočjo izluščijo temo/sporočilo besedila. 2 GLEDALIŠČE, RADIJSKA IGRA IN FILM Učenci/učenke si ogledajo gledališko/lutkovno predstavo, risanko ali film (lahko tudi na videoposnetku) oziroma poslušajo radijsko igro: N • eposredno po ogledu in poslušanju izražajo svoje doživljanje, razumevanje in vrednotenje ter jih primerjajo z doživljanjem, razumevanjem in vrednotenjem sošolcev. P • rimerjajo ga/jo z literarno predlogo. Pri r • adijski igri izhajajo iz zvočne opreme radijskega besedila. Pr • epoznavajo značilnosti glavne književne osebe in drugih pomembnih oseb, zaznavajo in doživljajo dogajalni prostor in druge prvine gledališkega/filmskega/radijskega dogodka. Razume • jo potek dogajanja v predstavi. P • ogovarjajo se o tem, kaj in zakaj jih je v predstavi pritegnilo/odvrnilo. Spozna • vajo razlike med gledališko predstavo, radijsko igro, risanko in filmom; spoznavajo posebnosti medijev. RAZVIJANJE RECEPCIJSKE ZMOŽNOSTI S TVORJENJEM/(PO)USTVARJANJEM OB UMETNOSTNIH BESEDILIH (PISANJE/INTERPRETATIVNO BRANJE/GOVORJENJE) Učenci razvijajo recepcijsko zmožnost (doživljanje, razumevanje in vrednotenje književnih besedil), tako da se govorno (po)ustvarjalno in z govornimi nastopi odzivajo na književna besedila oziroma pišejo (po)ustvarjalna besedila, ki vključujejo prvine umetnostnega jezika. 1. GOVORJENJE/PISANJE Poezija U • stvarjajo zvoke z jezikovnimi in nejezikovnimi sredstvi. T • vorijo zvočne nize, prepoznavajo in posnemajo izrazite vzorce iz pesmi, po vzorcu tvorijo onomatopoijo/podobnoglasje. T • vorijo izrazita ritmična besedila. T • vorijo zvočne nize, prepoznavajo in posnemajo izrazite vzorce iz pesmi, po vzorcu tvorijo onomatopoijo/podobnoglasje. Išč • ejo besedne dvojice, ki se rimajo, dopolnjujejo manjkajoče rime na koncu verza, skušajo tvoriti enokitične pesmi. T • vorijo sopomenske nize (nevtralna in zaznamovana raba). Nizajo prilas • tke ob tematskem jedru in tako razvijajo zmožnost razumevanja besednih zvez. 16 Zapisu • jejo asociacije ob besedi (tematski besedni asociogram). Proza Razvijajo zmožnost vživljanja v osebo, »poistovetenja« z njo/privzemanja vloge književne osebe tako, da: upo • vedujejo domišljijske svetove z upoštevanjem žanrskih določil: rišejo, rišejo in pišejo strip ali v besedilu pojasnjujejo razloge za ravnanje književnih oseb. Dramatika Dr • amatizirajo pravljico; izdelajo lutke. V s • kupini dramatizirajo pesem ali prozno besedilo. 2. GLASNO INTERPRETATIVNO BRANJE KNJIŽEVNIH BESEDIL Učenci/učenke se pripravijo na glasno branje in glasno berejo književno besedilo. Pri tem z glasom (so) oblikujejo besedilno stvarnost ter tako posredno izražajo svoje literarnoestetsko doživetje. Glasno berejo pesmi, prozo in dramatiko: Ber • ejo pesmi; s posebej oblikovanim govorom izražajo razpoloženje (doživeto recitirajo). Pri pripo • vedovanju/branju pravljic uporabljajo poseben način govora, t. i. »pravljični ton«. Pri pripo • vedovanju/branju pripovedi s posebej oblikovanim govorom označijo osebe. Samos • tojno berejo krajše dramsko besedilo po vlogah. Za dr • amsko osebo poiščejo primeren glas in ga spreminjajo glede na spreminjajoče se lastnosti oseb. Ob br • anju krajšega dramskega prizora razlikujejo navedbo osebe od njenega dramskega govora. • V razredu uprizorijo dramsko besedilo (književno besedilo dramatizirajo in nadgradijo z gledališkimi izraznimi sredstvi: igra vlog, izdelava lutk, nakazovanje scene, kostumov). 3. GOVORNI NASTOPI Učenci/učenke ob koncu triletja opravijo samostojni govorni nastop o poslušanem/prebranem besedilu. Upoštevajo načela učinkovitega govornega nastopanja, ki so jih usvojili pri jezikovnem pouku. Samostojno govorijo (izbirno) o svojih bralnih izkušnjah ali pa predstavijo svoje (po)ustvarjalno besedilo: Pr • edstavijo svojo bralno izkušnjo: − Obnovijo znano književno besedilo in pojasnijo, zakaj so ga prebrali. − Predstavijo svojo čutnodomišljijsko predstavo te književne osebe iz pravljice ali prebrane knjige. − Deklamirajo/recitirajo pesem. • Predstavijo svoje (po)ustvarjalno besedilo: − Predstavijo narobe pravljico, nadaljevanje zgodbe ipd. 17 PRIDOBIVANJE LITERARNOVEDNEGA ZNANJA 1. 2. 3. Učenci/učenke ob razvijanju zmožnosti doživljanja, razumevanja in vrednotenja književnih besedil razumejo in uporabljajo naslednje izraze, ki so jih spoznali že pri italijanščini: pesem, pr • avljica, kitica, • o • dlomek, n • aslov, i • gralec, pripo • ved, pesnik/pisat • elj, o • der, igra (lutkovna). kn • jiževna oseba. ilus • trator. Cilji književnega pouka se uresničujejo ob predlaganih besedilih, navedenih v prilogi tega UN. 3.1.2 Drugo triletje 3.1.2.1 Jezikovni pouk OBLIKOVANJE IN RAZVIJANJE ZAVESTI O JEZIKU, NARODU IN DRŽAVI Učenci/učenke sodelujejo v vodenih pogovorih: o s • porazumevalnih dejavnostih in o sredstvih za sporazumevanje, o vlogi slo • venščine v njihovem življenju in o svojem odnosu do nje, svoji in tuji dvojezičnosti − predstavijo prednosti in slabosti rabe dveh materinščin, • o vzrokih za učenje drugega jezika in tujih jezikov ter o spoznavnih, duševnostnih in pragmatičnih prednostih prvega/maternega jezika pred drugim/tujimi jeziki, o jezikih v Republiki Slo • veniji in o posebnem statusu slovenščine v Republiki Sloveniji, o dr • žavnih jezikih v sosednjih državah in v drugih državah EU, o • statusu slovenščine v organih EU, o s • tatusu italijanščine v delu Slovenske Istre in madžarščine v delu Prekmurja, o • Slovencih zunaj Republike Slovenije ter o njihovi rabi in znanju slovenščine, o r • abi knjižnega (zbornega) in neknjižnega jezika ter o svojem znanju slovenskega knjižnega jezika. Učenci/učenke, katerih prvi/materni jezik ni slovenščina: pr • edstavijo sošolcem svoj prvi/materni jezik, okoliščine, v katerih ga uporabljajo, in svoj odnos do njega, po • vedo, kje, kako, zakaj in čemu so se naučili slovenščine ter v katerih okoliščinah jo uporabljajo, primerjajo ok • oliščine rabe prvega/maternega jezika in slovenščine, primerjajo sv • oj odnos do prvega/maternega jezika in do slovenščine, primerjajo sv • oje znanje prvega/maternega jezika in slovenščine, pr • edstavijo vzroke za svoje nadaljnje učenje slovenščine. 18 RAZVIJANJE ZMOŽNOSTI POGOVARJANJA Poslušajo in gledajo naslednje vrste posnetih/odigranih pogovorov (objavljene v raznih medijih) ter nato tudi sami sodelujejo v pogovorih iste vrste: • neuradni osebni pogovor, ur • adni osebni pogovor, neur • adni telefonski pogovor, ur • adni telefonski pogovor. Pred poslušanjem in gledanjem se v vodenem pogovoru pripravijo na kritično sprejemanje pogovora, npr.: opisu • jejo potek pogovarjanja, naš • tevajo načela vljudnega pogovarjanja, pr • edstavljajo značilnosti dane vrste pogovora, po • vedo, na kaj bodo pozorni med poslušanjem in gledanjem pogovora, pripo • vedujejo o svojih izkušnjah z dano vrsto pogovora. Med poslušanjem in gledanjem so pozorni na okoliščine pogovora, na zgradbo pogovora, na namen pobudnega in odzivnega sogovorca, na temo in vsebino njunega pogovora ter na besedno in nebesedno govorico sogovorcev. Po poslušanju in gledanju: r • azčlenjujejo, obnovijo in vrednotijo pogovor ter utemeljijo svoje mnenje, pr • epoznavajo in povzemajo značilnosti dane vrste pogovora, pripr • avijo se na sodelovanje v dani vrsti pogovora − v vodenem pogovoru obudijo svoje znanje značilnostih te vrste pogovora ter o načelih vljudnega pogovarjanja, izberejo si sogovorca, z njim določijo okoliščine, temo in vsebino pogovora ter izdelajo strategijo svojega sodelovanja v pogovoru. S sošolcem ali drugim sogovorcem odigrajo pogovor dane vrste − pri tem posnemajo značilno zgradbo dane vrste pogovora ter upoštevajo načela vljudnega pogovarjanja. Po pogovarjanju: • sodelujejo v pogovoru o njem, vr • ednotijo svojo zmožnost pogovarjanja in svoje obvladanje značilnosti dane vrste pogovora, i • zdelajo načrt za razvijanje svoje zmožnosti pogovarjanja. RAZVIJANJE ZMOŽNOSTI DOPISOVANJA 4. 5. 6. Učenci/učenke berejo naslednje vrste dopisov in jih nato tudi pišejo: neur • adno opravičilo, neur • adno pismo, n • euradno, uradno in javno neur • adno prošnjo, neur • adno in uradno voščilo, obvestilo, neur • adno zahvalo. neur • adno in uradno čestitko. mali oglas. • 19 Pred branjem sodelujejo v vodenem pogovoru: o sv • ojih izkušnjah z dopisovanjem (npr. o poteku dopisovanja, o namenu dopisovalcev in o vrstah sprejetih/tvor-jenih dopisov), o značilnos • tih dane besedilne vrste; peto- in šestošolci tudi o razlikah med neuradnim in neuradnim dopisom iste vrste ter o razlogih za te razlike, o t • em, na kaj bodo pozorni med branjem besedila. Med branjem so pozorni na zgradbo, obliko in vsebino dopisa. Po branju: pr • epoznavajo okoliščine nastanka besedila (tudi družbeno razmerje med sporočevalcem in naslovnikom) in povedo, iz česa so jih prepoznali, pr • epoznavajo namen tvorca besedila ter povedo, iz česa so ga prepoznali, pr • epoznavajo sporazumevalno vlogo tvorca besedila (tj. ali daje pobudo ali se odziva), utemeljijo svoje mnenje in tvorijo pred- oziroma pozgodbo, po • vzamejo temo in bistvene podatke, pr • edstavijo značilne besedne in nebesedne prvine iz danega besedila ter njihovo vlogo, v • rednotijo ustreznost, razumljivost in jezikovno pravilnost dopisa, p • redstavijo značilnosti danega dopisa, po • vzemajo značilnosti dane vrste dopisov in jih primerjajo z značilnostmi dopisov druge vrste; peto- in šestošolci primerjajo tudi istovrstne neuradne in uradne dopise, pripr • avijo se na pisanje dopisa dane vrste − v vodenem pogovoru obnovijo svoje znanje o načelih vljudnega dopisovanja in o značilnostih dane besedilne vrste ter izdelajo načrt. Pišejo dopis, tj. pretvarjajo »načrt« v besedilo − pri tem upoštevajo značilnosti dane besedilne vrste (npr. zgradbo, obliko, besedne prvine) ter pazijo na ustreznost, razumljivost in jezikovno pravilnost besedila pa tudi na čitljivost in estetskost pisave. Besedilo preberejo, najdejo napake in jih odpravijo ter besedilo še enkrat napišejo. Po pisanju: primerjajo sv • oja besedila, jih vrednotijo in utemeljujejo svoje mnenje, odpr • avijo svoje napake oziroma izboljšajo svoj dopis, vr • ednotijo svojo zmožnost dopisovanja in svoje obvladanje značilnosti dane vrste dopisa, i • zdelajo načrt za razvijanje svoje zmožnosti dopisovanja. RAZVIJANJE ZMOŽNOSTI KRITIČNEGA SPREJEMANJA ENOGOVORNIH NEUMETNOSTNIH BESEDIL 4. 5. 6. Učenci/učenke sprejemajo (tj. berejo in/ali poslušajo in gledajo)* kratka enogovorna neumetnostna besedila (objavljena v raznih medijih), in sicer: opis pr • edmeta, opis osebe, • znanih osebnosti, • opis igre/športa, opis živ • ali, opis poklica, • na • vodilo za delo, opis po • ti, obno • vo besedila (članka/knjige ...), opis r • astline, no • vico o aktualnem/zanimivem opis življen • ja vrstnikov/drugih oseb, besedilo ek • onomske propagande, dogodku. opis ljuds • kega običaja, pr • eprosto definicijo pojma, 20 a • ktualno/zanimivo publicistično besedilo katere koli vrste. * Branje in poslušanje (z gledanjem) naj bosta čim bolj enakovredno zastopana. Pred sprejemanjem sodelujejo v vodenem pogovoru: o • strategijah poslušanja oziroma branja enogovornih neumetnostnih besedil, o nač • elih učinkovitega poslušanja oziroma branja enogovornih neumetnostnih besedil, o značilnos • tih dane besedilne vrste, o • svojih izkušnjah z dano besedilno vrsto, o sv • ojih pričakovanjih do danega besedila in o • tem, na kaj bodo pozorni med sprejemanjem besedila. Med sprejemanjem skušajo biti pozorni na pomensko in tvarno stran besedila; če želijo, besedilo še enkrat sprejemajo. Po (ponovnem) sprejemanju: pr • epoznavajo okoliščine nastanka besedila in povedo, iz česa so jih prepoznali, pr • epoznavajo namen tvorca besedila in povedo, iz česa so ga prepoznali, pr • epoznavajo temo, podteme/ključne besede in bistvene podatke, strukturirajo jih v obliki miselnega vzorca, dispozicijskih točk, preglednice ipd. ter nato obnovijo besedilo, p • redstavljajo vlogo nebesednih prvin, pr • edstavljajo značilnosti danega besedila (tj. zgradbo, besedne prvine), in sicer le tistega, ki ga nato tudi tvorijo, vr • ednotijo razumljivost, zanimivost, resničnost, aktualnost, uporabnost, živost, ustreznost in učinkovitost besedila ter utemeljijo svoje mnenje, vr • ednotijo svojo zmožnost kritičnega sprejemanja takih besedil ter izdelajo načrt za razvijanje te svoje zmožnosti, se pripr • avijo na tvorjenje podobnega besedila (če je to načrtovano v sklopu Razvijanje zmožnosti tvorjenja enogovornih neumetnostnih besedil). RAZVIJANJE ZMOŽNOSTI TVORJENJA ENOGOVORNIH NEUMETNOSTNIH BESEDIL 4. 5. 6. Učenci/učenke tvorijo (tj. govorno nastopajo in/ali pišejo) enogovorna besedila, in sicer: pripo • vedujejo o tem, kar so doživeli/videli/slišali, obna • vljajo neumetnostno ali umetnostno besedilo, p • redstavljajo svoje poklicne ipd. načrte, tv • orijo besedilo tiste vrste, ki so jo pred tem že sprejemali, tj.: − opis predmeta, − opis osebe, − opis rastline, − opis živali, − opis poklica, − opis igre/športa, − opis poti v šolo/katere − opis življenja vrstnikov/drugih oseb, − navodilo za delo, druge poti. − opis ljudskega običaja. − preprosto definicijo pojma. dejavnosti učencev/učenk ob govornem nastopanju: Pred govornim nastopom: • sodelujejo v vodenem pogovoru o značilnostih dane vrste besedila, o strategijah govornega nastopanja in o načelih učinkovitega govornega nastopanja; z učit • eljevo pomočjo ali samostojno izdelajo ogrodje miselnega vzorca (s ključnimi besedami in z bistvenimi podatki); p • o raznih virih iščejo manjkajoče podatke in jih vpišejo v ogrodje miselnega vzorca; 21 določijo zapor • edje podtem in bistvenih podatkov, za pripovedovalna besedila ustvarjajo še uvod in zaključek; p • retvorijo miselni vzorec v pisno zasnovo govornega nastopa; p • isno zasnovo govornega nastopa večkrat preberejo, odpravijo napake ter si skušajo popravljeno besedilo čim bolje zapomniti. Med govornim nastopom: napo • vedo temo in besedilno vrsto; go • vorijo ob pisni zasnovi, in to čim bolj razločno, naravno in knjižno. Po govornem nastopu poslušajo mnenja sošolcev, vrednotijo svojo zmožnost govornega nastopanja ter izdelajo načrt za razvijanje te svoje zmožnosti. dejavnosti učencev/učenk ob pisanju enogovornih besedil: Pred pisanjem: • sodelujejo v vodenem pogovoru o značilnostih dane vrste besedila, o strategijah pisanja »spisov« in o načelih učinkovitega pisanja »spisov«; z učit • eljevo pomočjo ali samostojno izdelajo ogrodje miselnega vzorca (s ključnimi besedami in z bistvenimi podatki); p • o raznih virih iščejo manjkajoče podatke in jih vpišejo v ogrodje miselnega vzorca; • določijo zaporedje podtem in bistvenih podatkov, za pripovedovalna besedila ustvarjajo še uvod in zaključek. Med pisanjem osnutka: n • apišejo naslov in besedilno vrsto; pr • etvorijo miselni vzorec v zapisano besedilo − pri tem členijo besedilo na odstavke, pripovedovalno besedilo pa tudi na uvod, jedro in zaključek. Po pisanju osnutka: • preberejo besedilo in najprej sami, nato pa ob pomoči (jezikovnih) priročnikov/sošolcev/učitelja/staršev prepoznavajo vsebinske, slogovne, slovnične in pravopisne napake ter jih odpravijo; p • repišejo besedilo; pri tem pazijo na oblikovanost zapisanega besedila ter na čitljivost in natančnost pisave; primerjajo sv • oja besedila, jih presojajo in izboljšujejo; vr • ednotijo svojo zmožnost pisanja enogovornih besedil ter izdelajo načrt za razvijanje te svoje zmožnosti. RAZVIJANJE ZMOŽNOSTI SELEKTIVNEGA BRANJA Učenci/učenke berejo javno obvestilo v obliki seznama (npr. cenik/jedilni list/telefonski imenik/vozni red/ TV-spored/vremensko napoved ipd.). V vsakem razredu naj si ogledajo najmanj dve taki besedili. Nato: p • oimenujejo dano vrsto seznama, p • redstavijo vlogo besednih in nebesednih prvin, p • ovedo, kdo je tvorec takih seznamov, po • vedo, komu so namenjeni taki seznami, kako pridejo do naslovnika ter čemu in v katerih okoliščinah jih ljudje berejo/uporabljajo, p • ripovedujejo o svojih izkušnjah z branjem takih seznamov, p • rimerjajo branje seznamov z branjem časopisnega ali strokovnega besedila, poišč • ejo zahtevani podatek (tudi v njegovem nebesednem delu), 22 primerjajo podatk • e s seznama in jih razvrščajo ipd., vr • ednotijo svojo zmožnost selektivnega branja in izdelajo načrt za razvijanje te svoje zmožnosti. RAZVIJANJE ZMOŽNOSTI IZPOLNJEVANJA OBRAZCEV Učenci/učenke si ogledajo obrazec (npr. vprašalnik o osebnih podatkih/anketni list/naročilnico/prijavnico ipd.). V vsakem razredu naj si ogledajo najmanj eno tako besedilo. Nato: p • oimenujejo dano vrsto obrazca, p • redstavljajo vlogo besednih in nebesednih prvin, po • vedo, kako pridejo taki obrazci do naslovnika, čemu in v katerih okoliščinah jih ljudje izpolnjujejo, p • ripovedujejo o svojih izkušnjah z izpolnjevanjem takih obrazcev, p • ovedo, kako izpolnjujejo take obrazce, ob učit • eljevi pomoči ali sami izpolnjujejo obrazec ter pri tem upoštevajo pravila za izpolnjevanje, v • rednotijo učinkovitost, ustreznost, razumljivost in jezikovno pravilnost obrazca ter predlagajo popravke/izboljšave, vr • ednotijo svojo zmožnost izpolnjevanja obrazcev ter izdelajo načrt za razvijanje te svoje zmožnosti. RAZVIJANJE JEZIKOVNE IN SLOGOVNE ZMOŽNOSTI TER ZMOŽNOSTI NEBESEDNEGA SPORAZUMEVANJA (ZA IZBOLJŠANJE SPORAZUMEVALNE ZMOŽNOSTI) Učenci/učenke razvijajo poimenovalno zmožnost: pr • ed sprejemanjem besedil ali po njem predstavijo pomen dane besede/besedne zveze iz besedila, k danim besedam dodajajo besede pr • otipomenke, sopomenke, nadpomenke, podpomenke ter besede iz iste besedne družine, ob danem k • orenu navajajo besede iz iste besedne družine, po analogiji tv • orijo pridevniške izpeljanke za izvor in namembnost ter samostalniške izpeljanke za nosilca lastnosti, za napravo in za abstraktno lastnost, po analogiji tvorijo manjšalnice/ljubkovalnice, ženski par moškemu, samostalniške izpeljanke za živega in neživega vršilca dejanja ter za dejanje in za prostor dejanja, pridevniške izpeljanke za svojino in za snovnost ipd., na • vajajo pomene dane večpomenske besede in jih ponazorijo v povedih, v besedilu/po • vedih poiščejo besede/besedne zveze s prenesenim pomenom, jih razložijo in smiselno uporabijo v novih povedih, ber • ejo/poslušajo preproste pomanjkljive definicije (brez definiranega pojma) in poimenujejo definirani pojem, t • vorijo preproste definicije danih besed/pojmov, med tv • orjenjem besedil poimenujejo bitja, predmete, dejanja, lastnosti … s knjižnimi besedami in pazijo, da ne ponavljajo istih besed, pr • epoznavajo poimenovalne napake v svojih in tujih besedilih ter jih odpravljajo. Učenci/učenke razvijajo skladenjsko zmožnost: p • o sprejemanju besedil predstavijo pomen dane povedi/zveze povedi, i • z niza besed (v imenovalni/slovarski obliki) tvorijo poved in pri tem pazijo na njihova pomenska in oblikovna razmerja, nepopolne po • vedi dopolnijo s pomensko in oblikovno pravilnimi besedami, iz tr • dilnih povedi delajo nikalne in pri tem pazijo na oblikovne spremembe besed v povedi, v po • vedih odpravljajo »kritična mesta« v svojem praktičnem obvladanju slovnice (npr. poznavanju in izražanju spola in števila samostalnikov, v sklanjanju samostalnikov, pridevnikov, osebnih zaimkov in vprašalnic kdo/kaj, v rabi vprašalnic kdo/kaj ter kakšen in kateri, v stopnjevanju pridevnikov z obrazili, v tvorbi in spreganju glagolskih časovnih oblik, v rabi nedoločnika in namenilnika ter naklonskih oblik ipd.), 23 opazu • jejo dogodek (oziroma slike dejanj istega dogodka) ter razvrščajo njegova dejanja glede na čas sporočanja in glede na njihovo zaporedje; svoje ugotovitve izražajo v povedih in pri tem vadijo: − rabo časovnih prislovov najprej/potem/nazadnje, − rabo veznika ko; p • oročajo o prvotnem dogodku s premim govorom in z odvisnim govorom ter pretvarjajo premi govor v odvisnega, opazu • jejo zvezo dveh časovno povezanih povedi in povedo, ali sta dejanji potekali istočasno ali ne; nato izrazijo istočasnost z veznikom medtem ko, nesočasnost pa z veznikom ko/potem ko; pozneje izrazijo istočasnost s predlogom med, nesočasnost pa s predlogom pred oziroma po, opazu • jejo zvezo dveh vzročno-posledično povezanih povedi in povedo, v kateri povedi je predstavljen vzrok in v kateri posledica; nato izrazijo posledico z veznikom zato oziroma vzrok z veznikom ker; pozneje izrazijo vzrok s predlogom zaradi, o • pazujejo zvezo dveh namerno-posledično povezanih povedi in povedo, v kateri povedi je predstavljen namen in v kateri posledica; nato izrazijo namen z veznikom da bi, opazu • jejo zvezo dveh pogojno-posledično povezanih povedi in povedo, v kateri povedi je predstavljen pogoj in v kateri posledica; nato izrazijo pogoj z veznikom če (bi/bo), pr • etvarjajo skladenjsko zapletene povedi v preprostejše, opazu • jejo zvezo dveh povedi s ponovljeno besedo, odkrivajo napako in jo odpravijo tako, da ponovljeno besedo izpustijo oziroma zamenjajo s sopomenko ali z osebnim/kazalnim/oziralnim zaimkom, med tv • orjenjem besedil skladajo besede v povedi, povedi v zveze povedi in replike v zveze replik − pri tem upo- števajo pomenska in oblikovna razmerja, pr • epoznavajo preproste skladenjske napake, ki so posledica interference oziroma vpliva italijanščine, v svojih in tujih besedilih ter jih odpravljajo. Učenci/učenke razvijajo pravorečno zmožnost: poslušajo kn • jižno izreko in si jo skušajo uzavestiti, s • poznajo slovenske knjižne samoglasnike ter vadijo in utrjujejo njihovo izreko (v besedah); razumejo strokovna izraza samoglasnik, soglasnik, v • adijo in utrjujejo knjižni izgovor posameznih besed in povedi, s • kušajo med govornim nastopanjem in med pogovarjanjem z učiteljem govoriti čim bolj knjižno, pr • epoznavajo pravorečne napake v svoji in tuji govorici in jih odpravljajo. Učenci/učenke razvijajo pravopisno zmožnost: opazu • jejo zapis besed in povedi ter prepoznavajo in usvajajo: − zapis »nekritičnih glasov«, − ločeno pisanje nikalnice pred glagoli, − rabo velike začetnice na začetku povedi, − rabo velike začetnice v lastnih imenih bitij, − rabo velike začetnice v bližnjih zemljepisnih lastnih imenih, − pisanje »kritičnih glasov« (npr. polglasnika, u in nezvočnikov na koncu in sredi besede, w/M na začetku besede, soglasniških sklopov lj/nj), in tistih glasov in glasovnih sklopov, ki se v italijanščini drugače pišejo/izgovarjajo: 24 ž, h, č, ž ,š , k, j, g, c, z, s in dvočrkja: lj, nj, ij, ji, če, či, še, ši, − pisanje predlogov ločeno od naslednje besede, − izbiro variante predloga z/s in k/h, − pisanje nikalnice ne pred glagoli in drugimi besedami, − deljenje domačih besed, − pisanje glavnih in vrstilnih števnikov do 100 in stotic s številkami in z besedami, − pisanje glavnih in vrstilnih števnikov od 100 do 1000 (razen stotic) s številkami in z besedami, − pisanje začetka povedi, − pisanje lastnih imen bitij, − pisanje svojilnih pridevnikov iz lastnih imen bitij, − pisanje bližnjih/znanih/slovenskih eno-/večbesednih zemljepisnih lastnih imen, − pisanje znanih eno-/večbesednih stvarnih lastnih imen, − pisanje izrazov spoštovanja, − pisanje vrstnih pridevnikov iz zemljepisnih lastnih imen, − pisanje funkcijskih nazivov, − pisanje imen dni in mesecev, − pisanje imen praznikov, − pisanje imen jezikov, − rabo končnih ločil (pike, vprašaja, klicaja) na koncu enostavčnih in večstavčnih povedi, − rabo vejice pri naštevanju in med stavki, − rabo ločil v premem govoru (s spremnim stavkom pred dobesednim navedkom ali za njim), − rabo oklepaja, − pisanje krajšav (tj. okrajšav, kratic in simbolov), m • ed pisanjem členijo besedilo na odstavke, upoštevajo pravopisna pravila, skrbijo za čitljivost in estetskost pisave, ustrezno se odločajo za pisanje s pisanimi oziroma tiskanimi črkami ipd., upor • abljajo pravopisne priročnike (v knjižni in elektronski obliki), pri oblikovanju besedil z računalnikom pa tudi urejevalnike besedil, pr • epoznavajo pravopisne napake v svojih in tujih besedilih, jih odpravljajo in utemeljijo svoje popravke. Učenci/učenke razvijajo slogovno zmožnost: izr • ekajo isto govorno dejanje (npr. pozdravljanje, pozivanje, opravičevanje, zahvaljevanje) na razne načine, vrednotijo vljudnost vsakega izreka in predstavijo zanj ustrezne okoliščine, vr • ednotijo vljudnost danih izrekov in jih (po potrebi) zamenjajo z vljudnejšimi, p • o sprejemanju besedila sklepajo o okoliščinah nastanka besedila in povedo, iz katerih prvin besedila so jih prepoznali, pr • ed tvorjenjem besedila razmišljajo o okoliščinah sporočanja in o značilnostih dane besedilne vrste, med tvorjenjem pa izbirajo okoliščinam in besedilni vrsti ustrezne besede, besedne zveze, stavčne vzorce ipd., p • rirejajo isto besedilo za razne naslovnike in pojasnjujejo svoje priredbe, pr • epoznavajo svoje in tuje slogovne napake, jih odpravljajo in utemeljujejo svoje popravke. Učenci/učenke razvijajo zmožnost nebesednega sporazumevanja: p • ovedo, na kaj so med poslušanjem govorca/sogovorca najbolj pozorni, naš • tejejo nekaj vidnih in zvočnih nebesednih spremljevalcev govorjenja ter povedo, s katerimi imajo največ težav, poslušajo in gledajo go • vorce, opazujejo nebesedne spremljevalce njihovega govorjenja, jih poimenujejo ter vre- dnotijo njihovo ustreznost, 25 med go • vornim nastopanjem zavestno uporabljajo nebesedne spremljevalce govorjenja, nato poslušajo mnenja sošolcev o njihovi ustreznosti ter izražajo svoje (ne)strinjanje z njimi, o • pazujejo nebesedna zapisana sporočila (npr. piktograme, grafikone, zemljevide, slike) ter predstavljajo njihovo vlogo in pomen, pr • edstavljajo/ponazarjajo podatke iz besedil z nebesednimi sporočili (npr. s piktogrami, z grafikoni, zemljevidi), opazu • jejo zapisano besedilo in povedo, ali je tvorjeno samo z besednim jezikom; poimenujejo nebesedne spremljevalce pisanja (npr. velikost in barvo papirja, barvo, velikost, obliko in čitljivost črk ipd.), v zapisanem besedilu opazu • jejo nebesedne spremljevalce pisanja, predstavljajo njihovo vlogo ter vrednotijo njiho- vo ustreznost in učinkovitost, med pisan • jem zavestno uporabljajo nebesedne spremljevalce pisanja, nato poslušajo mnenja sošolcev o njihovi ustreznosti ter izražajo svoje (ne)strinjanje z njimi. Učenci/učenke med razvijanjem vsake od navedenih zmožnosti presojajo učinek pridobljenega vsebinskega in procesnega znanja na to svojo zmožnost ter izdelajo načrt za njeno izboljšanje. RAZVIJANJE METAJEZIKOVNE ZMOŽNOSTI Učenci/učenke iz predmeta italijanščina prenesejo in uporabijo znanje o načelih uspešnega dvogovornega in eno-govornega sporazumevanja, o strategijah sprejemanja in tvorjenja neumetnostnih besedil, o merilih za vrednotenje besedil, o merilih za vrednotenje zmožnosti sprejemanja in tvorjenja besedil in o značilnostih tistih besedilnih vrst, ki jih nato sami tvorijo, ter vse to upoštevajo pri sprejemanju in tvorjenju besedil. Učenci/učenke sistematično usvajajo pomenske, slogovne, oblikovne ipd. lastnosti besede: 5. P • ovedo, ali je dana beseda enopomenska ali večpomenska, in utemeljijo svoj odgovor. Razumejo strokovna izraza enopomenka, večpomenka. V • besedilu/povedih poiščejo besede z nasprotnim, enakim/podobnim, ožjim ali širšim pomenom; spoznajo strokovne izraze za te skupine besed. Razumejo strokovne izraze sopomenka, protipomenka, nadpomenka in podpomenka. V besedilu/po • vedih poiščejo besede iz iste besedne družine; svoje rešitve utemeljijo z določanjem korena teh besed. Razumejo strokovna izraza besedna družina in koren. • V besedilu/povedih poiščejo besede, s katerimi neposredno poimenujemo bitja, stvari ali pojme; spoznajo strokovni izraz za to skupino besed (tj. samostalnik). Samostalnikom določajo spol in število ter prepoznavajo njihovo enospolskost, običajno trištevilskost in posebno enoštevilskost. Razumejo strokovne izraze samostalnik, spol (moški, ženski, srednji), število (ednina, dvojina, množina). • V besedilu/povedih poiščejo besede, s katerimi neposredno poimenujemo lastnost, vrsto ali pripadnost bitja ali stvari; spoznajo strokovni izraz za to skupino besed (tj. pridevnik). Prepoznavajo tri vprašalnice zanje in ločijo tri vrste pridevnikov, prepoznavajo njihovo trispolskost in trištevilskost ter oblikovno odvisnost od samostalnika. Razumejo strokovni izraz pridevnik (lastnostni, vrstni, svojilni). 26 6. V • besedilu/povedih opazujejo sklonske oblike istega samostalnika, prepoznavajo spremembe v končnicah in razloge zanje. Odkrijejo šest vprašalnic za sklone in šest slovenskih sklonov ter spoznajo njihova slovenska imena. Razumejo strokovne izraze končnica, osnova, sklanjanje, sklon, imenovalnik, rodilnik, dajalnik, tožilnik, mestnik, orodnik. V • besedilu/povedih poiščejo osebne zaimke ter jim določijo vlogo (tj. nanašalnico v sobesedilu/ okoliščinah) in oblikovne lastnosti (tj. osebo, število, spol). Razumejo strokovne izraze osebni zaimek, oseba (prva, druga, tretja). V • povedih stopnjujejo lastnostne pridevnike (z obrazili); nato določajo vlogo pridevniških stopenjskih oblik in spoznajo strokovne izraze zanje. Razumejo strokovne izraze stopnjevanje, osnovnik, primernik in presežnik. V • besedilu/povedih poiščejo besede, s katerimi poimenujemo dejanje ali dogajanje, in spoznajo strokovni izraz za to skupino besed (tj. glagol). Opazujejo vse tri časovne oblike istega glagola ter prepoznavajo njihovo vlogo in spreganje. Razumejo strokovne izraze glagol, sedanjik, preteklik, prihodnjik, spreganje. V • besedilu/povedih poiščejo glagole v osebni obliki in v dveh neosebnih oblikah (tj. v nedoločniku in name-nilniku); opazujejo obliko in rabo nedoločnika in namenilnika. Nato spoznajo pravila uporabe nedoločnika in namenilnika. V • besedilu/povedih poiščejo besede, s katerimi poimenujemo okoliščine (tj. kraj, čas, način) dejanja/ dogajanja; nato spoznajo strokovni izraz za to skupino besed (tj. prislov). Prislovom določijo vlogo, naštevajo vpra- šalnice zanje in ločijo tri vrste prislovov. Razumejo strokovne izraze prislov (krajevni, časovni, načinovni). V • besedilu/povedih poiščejo besede, s katerimi izražamo števila; nato spoznajo strokovni izraz za to skupino besed (tj. števnik). Vprašujejo se po števnikih − uporabljajo dve vprašalnici in tako ločijo dve vrsti števnikov. Razumejo strokovna izraza glavni števnik, vrstilni števnik. Učenci/učenke sistematično usvajajo povedno sestavo večpovednega besedila, npr.: 4. • Zapisano poved primerjajo z zapisano besedo in predstavijo njene razločevalne lastnosti. Pr • eberejo krajše večpovedno besedilo; nato povedo, iz koliko povedi je. Razumejo strokovni izraz poved. V zapisanem besedilu poišč • ejo pripovedne/vprašalne/vzklične povedi. Predstavijo vlogo vsake od teh vrst povedi, njen zapis in izgovor. Razumejo strokovne izraze pripovedna, vprašalna in vzklična poved. V • zapisanem besedilu poiščejo trdilne in nikalne povedi. Predstavijo vlogo vsake od teh vrst povedi in njene razločevalne lastnosti. Razumejo strokovna izraza trdilna in nikalna poved. 6. Iz • predmeta italijanščina prenesejo svoje vedenje o premem govoru. V zapisanem besedilu poiščejo primer premega govora in ga pretvorijo v odvisnega, pri tem so pozorni na spremembe besednega reda in ostale prilagoditve (oseba, prislov). Razumejo strokovne izraze premi govor, spremni stavek, dobesedni navedek, odvisni govor. 27 Učenci/učenke postopoma usvajajo povednozvezno sestavo enogovornih besedil − to delajo tako, da: pr • eberejo zvezo dveh povedi, razmišljajo, ali je druga poved pomensko in oblikovno povezana s prvo, odkrivajo pomenske/oblikovne napake ter jih odpravljajo; nato utemeljijo svoje popravke; pr • eberejo krajše enogovorno besedilo, vrednotijo pomensko in oblikovno povezanost njegovih povedi in odpravljajo napake; svoje popravke utemeljijo; opazu • jejo zapisana besedila ter povedo, iz koliko odstavkov so, po čem to vedo in zakaj je besedil členjeno na odstavke; razumejo strokovni izraz odstavek; v pripovedovalnih besedilih poiščejo še uvod in zaključek ter predstavijo njuno vlogo; razumejo strokovne izraze uvod, jedro, zaključek. Učenci/učenke postopoma usvajajo sekvenčno-replično sestavo dvogovornih besedil − to delajo tako, da: primerjajo pogo • vor z govornim nastopom in predstavijo značilno sestavo dvogovornih besedil; opazu • jejo zvezo dveh replik, poiščejo pobudno in odzivno repliko, povedo, ali je odzivna replika pomensko povezana s pobudno in ali je prav, da je aktualnostno (skladenjsko) nepopolna/popolna; odkrivajo pomenske/aktualnostne napake v zvezi replik in jih odpravljajo; nato utemeljijo svoje popravke; pr • eberejo zapis krajšega pogovora, vrednotijo pomensko in aktualnostno povezanost replik v zvezi replik, odpravljajo napake in utemeljijo svoje rešitve. Učenci/učenke iz predmeta italijanščina prenašajo svoje vedenje o temeljnih vrstah besedil in njihovih značilnostih: p • rimerjajo zasebno in javno besedilo, povzamejo značilnosti javnih besedil. Razumejo strokovna izraza zasebno besedilo, javno besedilo; primerjajo neur • adno in uradno besedilo, povedo, v katerih okoliščinah je neuradno besedilo ustrezno in v katerih ni. Razumejo strokovna izraza uradno in neuradno besedilo. Učenci/učenke sproti vrednotijo učinek pridobljenega vsebinskega in procesnega znanja: n • a rabo in razumevanje besed, na tv • orjenje in na razumevanje povedi, na tv • orjenje in razumevanje zvez povedi oziroma enogovornih besedil, n • a tvorjenje in razumevanje zvez replik oziroma dvogovornih besedil, na pozna • vanje značilnosti raznih vrst besedil ter na tvorjenje in sprejemanje besedil raznih vrst. Nato izdelajo načrt za odpravo svojih težav: pri r • abi in razumevanju besed, pri tv • orjenju in razumevanju povedi, pri tv • orjenju in razumevanju zvez povedi oziroma enogovornih besedil, pri tv • orjenju in razumevanju zvez replik oziroma dvogovornih besedil, pri pozna • vanju značilnosti raznih vrst besedil ter pri tvorjenju in sprejemanju besedil raznih vrst. 28 3.1.2.2 Razvijanje recepcijske zmožnosti z branjem, poslušanjem (gledanjem uprizoritev) umetnostnih besedil in govor- jenjem, pisanjem o njih 4. 5. 6. 1 KNJIŽEVNA BESEDILA Učenci/učenke berejo/poslušajo svoji starosti primerna književna besedila in govorijo/pišejo o njih. Spoznavajo v učnem načrtu predlagana besedila oziroma druga besedila po izbiri učitelja in učencev (npr. besedila lokalnih avtorjev, besedila, povezana z aktualnimi dogodki ipd.). Razvijajo recepcijsko zmožnost − doživljanje, razumevanje in vrednotenje književnih besedil (šolska interpretacija): pred branjem se pripravijo na ustvarjalni dialog z besedilom (oblikujejo obzorje pričakovanj), po branju/poslu- šanju primerjajo svoja doživetja, predstave, misli; po razčlenjevanju književnega besedila sintetizirajo spoznanja o besedilu ter izražajo razumevanje celotnega besedila/odlomka in vrednostne sodbe o njem. Posamezna književna besedila tudi medbesedilno primerjajo in vrednotijo. Zavedo se razlik v »branju« (osebne izkušnje, znanje, čustva, razpoloženje …), ob ponovnem branju in opazovanju poglabljajo svoje razumevanje književnega besedila. Ločujejo umetnostna besedila od neumetnostnih. A PRVINE KNJIŽEVNEGA BESEDILA Učenci/učenke v procesu šolske interpretacije opazujejo posamezne prvine književnega besedila (upo- števajo neposredne in posredne informacije v besedilu). Ugotovitve primerjajo, utemeljujejo/ponazarjajo/zagovarjajo s sklicevanjem na besedilo in logično sklepanje; to izražajo govorno in pisno. A 1. Književna oseba Razumejo značaj in ravnanje književne osebe, si oblikujejo svojo čutnodomišljijsko predstavo o njej, oblikujejo svoje stališče do njenega ravnanja, opazujejo njene značajske lastnosti, prepoznajo motive za njeno ravnanje, ločijo glavne in stranske osebe. S • voje mnenje/trditve utemeljujejo − sklicujejo se na književno besedilo. A 2. Književni prostor in čas V kn • jiževnem besedilu najdejo avtorjeve podatke o prostoru in času dogajanja in jih povežejo. Oblik • ujejo svojo čutnodomišljijsko predstavo obojega (pri zapolnjevanju nedoločnostnih mest v besedilu dodajajo manjkajoče predstave iz svojih izkušenj, znanja in iz predstav, nastalih ob branju drugih književnih del). Razvijajo zmo • žnost slediti dogajanju na več dogajalnih prostorih/časih hkrati in ločeno. 29 A 3. Dogajanje, tema/sporočilo V kn • jiževnem besedilu zaznavajo informacije o poteku dogajanja (potrebne podatke za sklenitev dogajalnega toka, ki jih besedilo ne ponuja ali so posredni, zapolnijo s svojo domišljijsko predstavo). Sledijo dogajan • ju na več dogajalnih prostorih in dogajanju, pri katerem se dogajalni časi prepletajo. P • o branju/poslušanju obnovijo/povzamejo (bistvene) dogodke. Spr • emljajo književno dogajanje (tvorijo »dogajalno premico«). Spozna • vajo značilnosti dogajanja v trivialnem besedilu. Z učit • eljevo pomočjo ugotavljajo temo in sporočilo književnega besedila. Priklič • ejo v spomin književna besedila na isto temo. Osr • ednje teme: otroštvo, družina, nenavadna stvarnost, tradicija in izročilnost, prijateljstvo, odraščanje in vrstni- štvo, stvarnost kot pustolovščina/skrivnost, ustvarjalnost. A 4. Avtor − pripovedovalec Loču • jejo avtorja književnega besedila od pripovedovalca. B KNJIŽEVNE ZVRSTI IN VRSTE Učenci/učenke ob napovedi branja/poslušanja književne zvrsti/vrste prikličejo v spomin temeljna do-ločila književne zvrsti/vrste. Književno besedilo v procesu šolske interpretacije doživljajo, razčlenjujejo, spoznanja primerjajo, utemeljujejo in sintetizirajo (poglabljajo prvotno razumevanje) in besedila vrednotijo. Posamezna besedila primerjajo. Svoje ugotovitve izražajo govorno/pisno. Prepoznavajo/ ugotavljajo osnovne značilnosti obravnavanih zvrsti/vrst. Ločujejo ljudsko književno besedilo od umetnega. V drugi polovici triletja ločujejo po osnovnih značilnostih pesništvo, pripovedništvo in dramatiko. B 1. Poezija Zazna • vajo ritem pesmi (sprva ob pomoči učitelja). Prepoznavajo menjavanje ritma glede na spremembo razpolo- ženja. Doživljajo razliko med hitrim in počasnim ritmom; opazujejo svoje čustvene odzive na menjave ritma. Do • življajo zvočnost pesmi in opazujejo ponavljanje posameznih glasov. Z • aznavajo rimo kot zvočni slog. Zazna • vajo likovno podobo pesmi (pozneje razumevajo tudi povezavo med likovnostjo in sporočilnostjo besedila). Zazna • vajo členjenost besedila (verz, kitica; nato dolžina verza, število kitic, dolžina kitic). Razvijajo asociativne zmo • žnosti. Do • življajo čustveno in domišljijsko bogastvo pesniškega jezika: razlikujejo pomensko podobne besede, razumejo sopomenke, zaznajo pomanjševalnice, opazijo vidnejše primere besedotvorne inovativnosti v pesemskem besedilu. Zazna • vajo in razumevajo preproste primere. Zazna • vajo in doživljajo rabo nenavadnih besednih zvez, povezujejo jih s sporočilnostjo besedila. V besedilu opazijo okr • asni pridevek. 30 O • pazujejo rabo okrasnih pridevkov. O • pazujejo in doživljajo posebnosti besedila: nenavaden besedni red, dolžina povedi, ponavljanje besed/ besednih zvez. Opazijo r • abo stalnih besednih zvez in lažje primere prenovitve klišeja. Zazna • vajo in razumevajo poosebitev/poosebljanje ter ugotavljajo njen učinek v književnem besedilu. B 2. Proza Ber • ejo/poslušajo pripovedno prozo, in sicer: − pravljico (ljudsko, klasično avtorsko in kratko sodobno); − prikličejo v spomin njene značilnosti (formalni začetek in konec, prepovedi, zapovedi in prerokbe, pravljična števila, tipične pravljične osebe); − sprejemajo klasične slovenske ljudske pravljice in prepoznavajo njihove tipične značilnosti (pravljične osebe, motivi, struktura) ter živalske pravljice; − fantastično pripoved; − realistično kratko pripovedno prozo; − realistična daljšo pripovedno prozo (pustolovska pripoved, mladinska detektivka (v leposlovni in trivialni različici). • Prepoznavajo značilnosti stripa. B 3. Dramatika Opazijo in opiše • jo zgradbo dramskega besedila (dejanje/prizor; glavno/stransko besedilo − navedba govorečega in njegov govor). Sledijo • dogajanju, ločijo glavno književno osebo od ostalih književnih oseb, ugotovijo, kaj se ji je zgodilo. 2 GLEDALIŠČE, RADIJSKA IGRA IN FILM Učenci/učenke si vsako leto ogledajo vsaj po eno gledališko/lutkovno/filmsko predstavo (lahko tudi na videoposnetku) in poslušajo posnetek radijske igre. Prepoznavajo osnovne značilnosti posameznih medijev. Posamezne primere predstav primerjajo s književnim besedilom. Doživljanje, razumevanje in vrednotenje izražajo govorno/pisno. V gledališki/lutkovni predstavi, radijski igri, filmski predstavi: Razume • jo dramsko dogajanje. R • azlikujejo glavne in stranske osebe ter zaznavajo njihove lastnosti in čustvena stanja. O • pazujejo prvine predstave, svoja opažanja primerjajo in utemeljujejo. S • poznavajo strokovno besedišče, vezano na medijsko uprizoritev (gledališče, dogajanje, gledalci, režiser, igralci, posamezna vloga, oder; dejanje/prizor; luč, scena, kostumi, glasbena oprema; lutke in vrste lutk, glasbena oprema, zvočni in vizualni učinki). 31 RAZVIJANJE RECEPCIJSKE ZMOŽNOSTI S TVORJENJEM/(PO)USTVARJANJEM OB UMETNOSTNIH BESEDILIH (PISANJE, INTERPRETATIVNO BRANJE, GOVORJENJE) Razvijajo recepcijsko zmožnost (doživljanje, razumevanje in vrednotenje književnih besedil), tako da se govorno (po) ustvarjalno in/ali »strokovno« (govorni nastop) odzivajo na književna besedila oziroma pišejo (po)ustvarjalna besedila, ki vključujejo nekatere prvine umetnostnega jezika in/ali druge značilnosti književnega besedila. 1. PISANJE A Izberejo 2 ali 3 možnosti, ponujene v naslednjih točkah, oziroma najdejo svoji/svoje možnosti. Razvijajo zmožnosti doživljanja, razumevanja in vrednotenja književne osebe, prostora, časa, dogajanja in teme: Upovedujejo svojo čutnodomišljijsko predstavo književnih oseb. Piše • jo zgodbe. Zapisu • jejo »manjkajoči del zgodbe«. U • povedujejo dogajalni prostor in čas (avtorjev opis − predmeti, okoliščine, domišljija, izkušnje, znanje … − nepo-sredni/posredni besedilni podatki.) T • vorijo nove domišljijske svetove s podobnim dogajalnim prostorom in časom, kot je v književnem besedilu; zgodbe, ki se dogajajo danes/v preteklosti/v prihodnosti. Pri tem izhajajo iz znanja in izkušenj. U • povedujejo zgodbo tudi s perspektive tistih književnih oseb, ki jim niso blizu. U • povedujejo zgodbo vsak s perspektive druge književne osebe. B Recepcijsko zmožnost oziroma zmožnost razumevanja književnih besedil dokazujejo tako, da tvorijo (po)ustvarjalna besedila oziroma fragmente besedil. Poezija Us • tvarjajo zvočno učinkovite/zanimive kombinacije besed (podobnoglasje/onomatopoija, zvočno slikanje). Us • tvarjajo rime, rimane verze. Nizajo asociacije, prilas • tke ob opazni besedi (tematskem jedru). T • vorijo sopomenske nize, nenavadne besedne zveze, pomanjševalnice, metafore, primere, besedne zveze z okrasnim pridevkom. Proza Pišejo realistične, fantastične in nesmiselne zgodbe. Napišejo 2 besedili; pri tem lahko izbirajo med naslednjimi možnostmi oziroma najdejo svoje možnosti. Spr • eminjajo književna besedila − predzgodbe, novi konci, manjkajoča poglavja. P • osnemajo jezik in slog književnega besedila. Pr • eoblikujejo krajše književno besedilo v strip ali obratno. Piše • jo zgodbe po vzoru obravnavanih vrst (npr.: lastno pravljico, fantastično pripoved, realistično zgodbo ...). 32 Dramatika Izbirno tvorijo 1 enoto (oziroma najdejo svojo možnost): D • ramatizirajo krajše prozno besedilo. Zaigr • ajo prizor. 2. INTERPRETATIVNO BRANJE KNJIŽEVNEGA BESEDILA Učenci/učenke se pripravijo na glasno branje in na to, da z glasom (so)oblikujejo besedilno stvarnost. Poezija Razumljiv • o in doživeto glasno berejo/recitirajo/deklamirajo (upoštevajo hitrost, register, intonacijo, barvo). Proza Glasno r • azumljivo in interpretativno berejo književnega besedila (upoštevajo slušne prvine govora). Dramatika Glasno ber • ejo besedilo, razčlenjeno na več prizorov, po vlogah − izražanje spremembe razpoloženja oseb, čim bolj naravno govorjenje (v skladu z dogajanjem in okoliščinami dogajanja). • V igri vlog improvizirajo dramske fragmente (dialoge). V r • azrednem gledališču uprizorijo odlomek/krajše dramsko delo/lastno dramatizacijo proze/odrsko postavitev mladinske gledališke igre po skupinah (npr.: vsaka skupina eno dejanje ali vse skupine postavitev iste enodejan-ke). (Izdelajo sceno, kostume, pripravijo rekvizite; razdelijo si vloge …) 3. GOVORNI NASTOPI Učenci/učenke izberejo temo ter prosto in čim bolj naravno govorijo; upoštevajo jezikovno pravilnost in ustreznost (knjižni jezik); pazijo na zvočne in vidne prvine govora. Utemeljijo svoj izbor teme. Pri govornem nastopanju upoštevajo dejavnosti, ki so navedene v modulu Razvijanje zmožnosti tvorjenja enogovornih neumetnostnih besedil. V vsakem razredu pripravijo vsaj en samostojni govorni nastop; lahko v povezavi z domačim branjem. Izbirajo med navedenimi možnostmi/se z učiteljem dogovorijo za temo, ki je ni na seznamu. Predstavitev razumevanja književnega besedila: pr • edstavitev besedila, književnih oseb, dogajanja, vrednotenje (npr. Moja najljubša knjiga); • kratka predstavitev pesnika/pisatelja/dramatika. Predstavitev književne osebe/dogajanja/dogajalnega prostora in časa v šoli neobravnavanega besedila. Poezija: recitacija/deklamacija pesmi, Proza: pripovedovanje: (las • tne) pravljice, nadalje • vanja pravljic/predzgodbe, nar • obe pravljice, 33 primerja • ve dveh pravljic, besedila, v k • aterem je dogajanje razpeto med realni in domišljijski svet, r • ealistične zgodbe. Dramatika: upriz • oritev odlomka iz dramskega dela/krajšega dramskega dela/dramatizirane proze (individualno ali skupinsko delo). PRIDOBIVANJE LITERARNOVEDNEGA ZNANJA 1 Učenci/učenke poznajo in razumejo ter uporabljajo naslednje strokovne izraze, ki so jih spoznali že pri italijanščini: ljuds • ko književno besedilo, kn • jiževna oseba (glavna, stranska), pripo • vedništvo, pesništvo, dra- ume • tno književno besedilo, dogajalni/kn • jiževni prostor, matika, rima, • dogajalni/kn • jiževni čas, pona • vljanje, zv • očno slikanje, v • erz, poosebit • ev/poosebljenje, ljuds • ka pravljica, p • ravljica: kratka sodobna, klasična f • antastična pripoved, realistična gledališč • e, avtorska, živalska, zgodba (pustolovska zgodba, r • ecitacija, deklamacija. de • janje, prizor, detektivka, kriminalka), r • ežiser, scena, kostumi. r • adijska igra, s • trip. 2 Učenci/učenke spoznavajo dela in avtorje mladinske književnosti: S • vetlana Makarovič • Kajetan Kovič Boris A • . Novak S • lovenske narodne pravljice in Leopold Suhodolčan • D • ane Zajc pripovedke Cilji književnega pouka se uresničujejo ob predlaganih besedilih, navedenih v prilogi tega UN. 3.1.3 Tretje triletje 3.1.3.1 Jezikovni pouk OBLIKOVANJE IN RAZVIJANJE ZAVESTI O JEZIKU, NARODU IN DRŽAVI Učenci/učenke sodelujejo v vodenih pogovorih: o vlogi slo • venščine v njihovem življenju ter o svojem odnosu do nje, o jezikih, ki jih go • vorijo slovenski državljani, o svojem odnosu do teh jezikov in o njihovem pravnem statusu, o dr • žavnem in uradnem jeziku v Sloveniji ter o uradnih jezikih v delu Slovenske Istre in v delu Prekmurja, 34 o ur • adnih jezikih v organih EU, o slo • venskih zamejcih in izseljencih ter o statusu slovenščine v državah, v katerih živijo slovenski zamejci oziroma izseljenci, o ok • oliščinah rabe in o značilnostih zbornega jezika, knjižnega pogovornega jezika, njihovega narečja/pokrajinskega pogovornega jezika in najstniškega slenga, o zač • etkih slovenskega (knjižnega) jezika in o njegovem razvijanju skozi stoletja. RAZVIJANJE ZMOŽNOSTI POGOVARJANJA Poslušajo in gledajo naslednje vrste posnetih/odigranih pogovorov (objavljene v raznih medijih) ter nato tudi sami sodelujejo v pogovorih iste vrste: neur • adni in uradni osebni/telefonski raziskovalni pogovor, neur • adni in uradni osebni/telefonski prepričevalni pogovor, neur • adni in uradni osebni/telefonski pogajalni pogovor. Pred poslušanjem in gledanjem se v vodenem pogovoru pripravijo na kritično sprejemanje pogovora, npr.: opisu • jejo potek pogovarjanja, naš • tevajo načela vljudnega pogovarjanja, pr • edstavljajo značilnosti dane vrste pogovora, po • vedo, na kaj bodo pozorni med poslušanjem in gledanjem pogovora, pripo • vedujejo o svojih izkušnjah z dano vrsto pogovora, pr • edstavljajo svoja pričakovanja do danega pogovora. Med poslušanjem in gledanjem so pozorni na okoliščine pogovora, na zgradbo pogovora, na namen pobudnega in odzivnega sogovorca, na temo in vsebino njunega pogovora ter na besedno in nebesedno govorico sogovorcev. Po poslušanju in gledanju: r • azčlenjujejo, obnovijo in vrednotijo pogovor ter utemeljijo svoje mnenje, p • repoznavajo in povzemajo značilnosti dane vrste pogovora ter jih primerjajo z značilnostmi pogovorov drugih vrst, pr • edstavljajo svojo strategijo kritičnega poslušanja pogovorov in jo primerjajo s strategijami sošolcev, pripr • avijo se na sodelovanje v dani vrsti pogovora − izberejo si sogovorca, z njim določijo okoliščine, temo in vsebino pogovora, obudijo svoje znanje o značilnostih pogovora dane vrste in svoje poznavanje načel vljudnega pogovarjanja ter izdelajo strategijo svojega sodelovanja v pogovoru. S sošolcem ali drugim sogovorcem odigrajo pogovor dane vrste − pri tem posnemajo značilno zgradbo dane vrste pogovora ter upoštevajo načela učinkovitega in vljudnega pogovarjanja. Po pogovarjanju: sodelu • jejo v pogovoru o njem (nastopajoča učenca vrednotita tudi svoj in sogovorčev prispevek v pogovoru), vr • ednotijo svojo zmožnost pogovarjanja in svoje obvladanje značilnosti dane vrste pogovora, i • zdelajo načrt za razvijanje svoje zmožnosti pogovarjanja, pr • esojajo učinek pridobljenega procesnega in vsebinskega znanja na svojo zmožnost pogovarjanja ter na svoje poznavanje značilnosti dane besedilne vrste. 35 RAZVIJANJE ZMOŽNOSTI DOPISOVANJA 7. 8. 9. Učenci/učenke berejo naslednje vrste dopisov in jih nato tudi pišejo: neur • adno in uradno pismo, neur • adno in uradno zahvalo, ur • adno prošnjo, n • euradno, uradno in javno vabilo. neur • adno in uradno opravičilo. neur • adno in uradno sožalje. Pred branjem: opisu • jejo potek dopisovanja, naš • tevajo načela vljudnega dopisovanja, pr • edstavljajo značilnosti dane vrste dopisa ter razlike med neuradnim in uradnim istovrstnim dopisom, pripo • vedujejo o svojih izkušnjah s sprejemanjem oziroma tvorjenjem dopisov dane vrste, po • vedo, na kaj bodo pozorni med branjem dopisa. Med branjem so pozorni na zgradbo, obliko in vsebino dopisa. Po branju: r • azčlenjujejo dopis (npr. tvarno/oblikovno, okoliščinsko, naklonsko, pomensko, besedno, povedno), vr • ednotijo njegovo ustreznost, razumljivost in pravilnost, pr • epoznavajo, posplošujejo in povzemajo značilnosti dane vrste dopisov ter jih primerjajo z značilnostmi dopisov drugih vrst; primerjajo tudi istovrstne neuradne in uradne dopise, pripr • avijo se na pisanje dopisa dane vrste − v vodenem pogovoru obnovijo svoje znanje o načelih vljudnega dopisovanja in o značilnostih dane besedilne vrste ter izdelajo načrt. Pišejo dopis, tj. pretvarjajo »načrt« v besedilo − pri tem upoštevajo značilnosti dane besedilne vrste (npr. zgradbo, obliko, besedne prvine) ter pazijo na ustreznost, razumljivost in jezikovno pravilnost besedila pa tudi na čitljivost in estetskost pisave. Besedilo preberejo, najdejo napake in jih odpravijo ter besedilo še enkrat napišejo. Po pisanju: primerjajo sv • oja besedila, jih vrednotijo in utemeljujejo svoje mnenje, o • dpravijo svoje napake oziroma izboljšajo svoj dopis ter utemeljijo svoje popravke, por • očajo o svoji strategiji pisanja dopisa in jo primerjajo s strategijami sošolcev, pr • esojajo učinek pridobljenega procesnega in vsebinskega znanja na svojo zmožnost dopisovanja in na svoje obvladanje značilnosti dane vrste dopisa, izdelajo načr • t za izboljšanje svoje zmožnosti dopisovanja. 36 RAZVIJANJE ZMOŽNOSTI KRITIČNEGA SPREJEMANJA ENOGOVORNIH NEUMETNOSTNIH BESEDIL 7. 8. 9. Učenci/učenke sprejemajo (tj. berejo in/ali poslušajo in gledajo)* naslednja enogovorna neumetnostna besedila (objavljena v raznih medijih): publicis • tično besedilo katere koli vrste (npr. intervju/poročilo …), opis kr • aja, opis napr • ave, o • pis in oznako osebe, opis dr • žave, opis pos • topka, življen • jepis, d • efinicijo pojma, opis in • razlaga nastanka narav- opis po • ti, o • pis življenja osebe, nega pojava, oceno besedila, kn • jige, članka, opis življen • ja ljudi v dani državi/ nasv • et strokovnjaka, pripo • ved o življenju oseb. skupnosti. besedilo ek • onomske propagande. Pred sprejemanjem sodelujejo v vodenem pogovoru: o • strategijah branja oziroma poslušanja enogovornih neumetnostnih besedil, o nač • elih učinkovitega branja oziroma poslušanja enogovornih neumetnostnih besedil, o značilnos • tih dane besedilne vrste, o • svojih izkušnjah z dano besedilno vrsto, o sv • ojih pričakovanjih do danega besedila in o • tem, na kaj bodo pozorni med sprejemanjem besedila. Med sprejemanjem so pozorni na pomensko, jezikovno in tvarno stran besedila ter uporabljajo razne strategije branja oziroma poslušanja (si izpisujejo oziroma zapisujejo bistvene podatke). Če želijo, besedilo še enkrat sprejemajo ter si dopolnjujejo svoje izpiske oziroma zapiske. Po (ponovnem) sprejemanju: pr • epoznavajo okoliščine nastanka besedila in povedo, iz česa so jih prepoznali, pr • epoznavajo namen tvorca besedila in povedo, iz česa so ga prepoznali, po • vzamejo temo, podteme/ključne besede in bistvene podatke v obliki miselnega vzorca, dispozicijskih točk, preglednice ipd. ter nato obnovijo besedilo, pr • epoznavajo značilne besedne in nebesedne prvine ter njihovo vlogo v danem besedilu, pr • edstavljajo značilnosti danega besedila ter iz njih posplošujejo značilno zgradbo dane besedilne vrste in zanjo značilne jezikovne prvine, vr • ednotijo razumljivost, zanimivost, resničnost, aktualnost, uporabnost, živost, ustreznost in učinkovitost besedila ter utemeljijo svoje mnenje, pr • edstavljajo svojo strategijo kritičnega sprejemanja besedil in jo primerjajo s strategijami sošolcev, vr • ednotijo svojo zmožnost kritičnega sprejemanja takih besedil in izdelajo načrt za razvijanje te svoje zmožnosti, pr • esojajo učinek pridobljenega procesnega in vsebinskega znanja na svojo zmožnost kritičnega sprejemanja besedil ter na svoje poznavanje značilnosti dane besedilne vrste, se pripr • avijo na tvorjenje podobnega besedila (če je to načrtovano v sklopu Razvijanje zmožnosti tvorjenja enogovornih neumetnostnih besedil). * Navedene besedilne vrste spoznavajo predvsem z branjem; svoje poznavanje naj čim večkrat 37 nagradijo s poslušanjem (in gledanjem). RAZVIJANJE ZMOŽNOSTI TVORJENJA ENOGOVORNIH NEUMETNOSTNIH BESEDIL 7. 8. 9. Učenci/učenke tvorijo (tj. govorno nastopajo in/ali pišejo) enogovorna besedila, in sicer: pripo • vedujejo o svojih doživetjih, obna • vljajo neumetnostno ali umetnostno besedilo, p • redstavljajo svoje poklicne ipd. načrte, por • očajo o zanimivih/aktualnih dogodkih, pr • edstavljajo svoje doživljanje aktualnih dogodkov in svoje mnenje o njih, tv • orijo besedilo tiste vrste, ki so jo pred tem že sprejemali, tj: − opis življenja osebe, − opis naprave, − opis in oznako osebe, − opis kraja, − opis postopka, − življenjepis, − opis države, − razlago nastanka naravnega − oceno besedila, knjige, članka − opis življenja ljudi v dani državi/ pojava, − pripoved o življenju osebe. skupnosti. − besedilo ekonomske propagande. dejavnosti učencev/učenk ob govornem nastopanju: Pred govornim nastopom: sodelu • jejo v vodenem pogovoru o značilnostih dane vrste besedila, o strategijah govornega nastopanja in o načelih učinkovitega govornega nastopanja; r • azmišljajo, kaj vse bi o temi povedali, in si izdelajo ogrodje miselnega vzorca; u • porabljajo razne vire in iščejo potrebne podatke; te vpišejo v ogrodje miselnega vzorca; določijo zapor • edje podtem in bistvenih podatkov, za pripovedovalna besedila ustvarjajo še uvod in zaključek; ur • ejeni miselni vzorec pisno ali ustno ubesedijo z ustreznimi besedami in povedmi; pripr • avijo vidna ponazorila; v • adijo govorni nastop ter si skušajo čim bolje zapomniti vsebino, ne učijo se pa na pamet. Med govornim nastopom: • napovedo temo in besedilno vrsto; samos • tojno govorijo ob pisni zasnovi ali ob miselnem vzorcu vidna ponazorila (prosojnice, e-prosojnice, fotografije ...); govorijo razločno, naravno in čim bolj knjižno ter zavestno uporabljajo nebesedne spremljevalce govorjenja; opazu • jejo nebesedno odzivanje poslušalcev in skušajo pritegniti njihovo pozornost; na • vajajo svoje vire. Po govornem nastopu: odgo • varjajo na vprašanja sošolcev in učitelja oziroma spodbujajo sošolce k vsebinskim vprašanjem in odgovarjajo na njihova vprašanja; sodelu • jejo pri vrednotenju svojega govornega nastopa − poslušajo mnenja sošolcev ter izražajo svoje (ne)strinjanje z njimi; • vrednotijo svojo zmožnost govornega nastopanja ter izdelajo načrt za razvijanje te svoje zmožnosti; r • azčlenjujejo in presojajo govorne nastope sošolcev (pozorni so tudi na knjižno izreko in na nebesedne spremlje-38 valce govorjenja) ter utemeljijo svoje mnenje; pr • esojajo učinek pridobljenega procesnega in vsebinskega znanja na svojo zmožnost govornega nastopanja. dejavnosti učencev/učenk ob pisanju enogovornih besedil: Pred pisanjem: • sodelujejo v vodenem pogovoru o značilnostih dane vrste besedila, o strategijah pisanja »spisov« in o načelih učinkovitega pisanja »spisov«, r • azmišljajo, kaj vse bi o temi povedali, in si izdelajo ogrodje miselnega vzorca, u • porabljajo razne vire in iščejo potrebne podatke; te vpišejo v ogrodje miselnega vzorca, določijo zapor • edje podtem in bistvenih podatkov, za pripovedovalna besedila ustvarjajo še uvod in zaključek. Med pisanjem osnutka: n • apišejo naslov in besedilno vrsto, pr • etvorijo miselni vzorec v zapisano besedilo − pri tem členijo besedilo na odstavke, pripovedovalno besedilo pa tudi na uvod, jedro in zaključek. Po pisanju osnutka: • preberejo besedilo in najprej sami, nato pa ob pomoči jezikovnih priročnikov/sošolcev/učitelja/staršev prepoznavajo vsebinske, slogovne, slovnične in pravopisne napake ter jih odpravijo, pr • epišejo besedilo − pri tem pazijo na oblikovanost zapisanega besedila ter na čitljivost in natančnost pisave, primerjajo sv • oja besedila, jih presojajo in izboljšujejo, vr • ednotijo svojo zmožnost pisanja enogovornih besedil ter izdelajo načrt za razvijanje te svoje zmožnosti, pr • esojajo učinek pridobljenega vsebinskega in procesnega znanja na svojo zmožnost govornega nastopanja. RAZVIJANJE ZMOŽNOSTI SELEKTIVNEGA BRANJA Učenci/učenke berejo javno obvestilo v obliki seznama (npr. teletekst/športni spored/kulturni spored ipd.). V vsakem razredu naj si ogledajo najmanj eno tako besedilo. Nato: p • oimenujejo dano vrsto seznama, po • vedo, katere podatke vsebuje in kako so ti izraženi, ter predstavijo vlogo besednih in nebesednih prvin, p • ovedo, kdo je tvorec takih seznamov, po • vedo, komu so namenjeni taki seznami, kako pridejo do naslovnika ter čemu in v katerih okoliščinah jih ljudje berejo/uporabljajo, pripo • vedujejo o svojih izkušnjah z branjem takih seznamov, p • ovedo, kako berejo take sezname, poišč • ejo zahtevani podatek (tudi v njegovem nebesednem delu), primerjajo podatk • e s seznama in jih razvrščajo, v • rednotijo učinkovitost, ustreznost, razumljivost in jezikovno pravilnost seznama ter predlagajo popravke/izboljšave, vr • ednotijo svojo zmožnost selektivnega branja in izdelajo načrt za razvijanje te svoje zmožnosti. 39 RAZVIJANJE ZMOŽNOSTI IZPOLNJEVANJA OBRAZCEV Učenci/učenke si ogledajo obrazec (npr. poštne obrazce/bančne obrazce/razne obrazce na spletu ipd.). V vsakem razredu naj si ogledajo najmanj eno tako besedilo. Nato: p • oimenujejo dano vrsto obrazca, po • vedo, kako pridejo taki obrazci do naslovnika, čemu in v katerih okoliščinah jih ljudje izpolnjujejo, p • ripovedujejo o svojih izkušnjah z izpolnjevanjem takih obrazcev, izpoln • jujejo obrazec ter pri tem upoštevajo pravila za izpolnjevanje, v • rednotijo učinkovitost, ustreznost, razumljivost in jezikovno pravilnost obrazca ter predlagajo popravke/izboljšave, vr • ednotijo svojo zmožnost izpolnjevanja obrazcev in izdelajo načrt za razvijanje te svoje zmožnosti. RAZVIJANJE JEZIKOVNE IN SLOGOVNE ZMOŽNOSTI TER ZMOŽNOSTI NEBESEDNEGA SPORAZUMEVANJA (ZA IZBOLJŠANJE SPORAZUMEVALNE ZMOŽNOSTI) Učenci/učenke razvijajo poimenovalno zmožnost: pr • ed sprejemanjem besedil ali po njem predstavijo pomen dane besede/besedne zveze iz besedila, p • redstavijo pomen danih besed in stalnih besednih zvez ter jih smiselno uporabljajo v povedih, ber • ejo/poslušajo definicije brez definiranega pojma in poimenujejo definirani pojem, k danim besedam dodajajo pr • otipomenke, sopomenke, podpomenke in nadpomenke ter besede iz iste besedne družine, iz danih s • kladenjskih podstav delajo tvorjenke (npr. samostalniške izpeljanke za vršilca dejanja, za dejanje oziroma glagolnike, samostalniške izpeljanke iz predložne zveze, samostalniške in pridevniške zloženke ipd.), dane tvorjenke pa pretvarjajo v (približne) skladenjske podstave, med tv • orjenjem besedil poimenujejo bitja, predmete, dejanja, lastnosti … s knjižnimi besedami in pazijo, da ne ponavljajo istih besed, upor • abljajo slovarske priročnike v knjižni in elektronski obliki (npr. SSKJ, Veliki slovar tujk), v sv • ojih in tujih besedilih prepoznavajo poimenovalne napake in jih odpravljajo. Učenci/učenke razvijajo skladenjsko zmožnost: p • o sprejemanju besedil predstavijo pomen dane povedi/zveze povedi, d • opolnijo enostavčne povedi s pomensko in oblikovno pravilnimi besedami, s • prašujejo po danih delih povedi, dopolnijo (gla • vne) stavke z opisom vršilca/prizadetega/prejemnika/kraja/časa/načina dejanja iz glavnega stavka oziroma s stavčnim vzrokom/namenom/pogojem/izjemo dejanja iz glavnega stavka, opazu • jejo zvezo dveh stopnjevano povezanih povedi, prepoznajo njuno stopnjevanost in jo izrazijo z dvodelnim veznikom ne samo − temveč tudi, opazu • jejo zvezo dveh povedi, v kateri vsebuje druga poved nepričakovano/izjemno dejanje (druga poved je torej nasprotna/neskladna s prvo), in razložijo neskladje med povedma; nato pretvorijo zvezo povedi v dvostavčno poved, in sicer na dva načina: − izrazijo nepričakovanost/izjemnost dejanja iz druge povedi, in sicer z veznikom toda/vendar/ampak, − izrazijo izjemoma odstranjeno oviro iz prve povedi, in sicer z veznikom čeprav/četudi/kljub temu da; pozneje 40 to izrazijo s predlogom kljub, o • pazujejo zvezo dveh pojasnjevalno-sklepalno povezanih povedi in povedo, v kateri povedi je predstavljen sklep in v kateri pojasnilo; nato pretvorijo zvezo povedi v dvostavčno poved, in sicer na dva načina: − najprej izrečejo sklep in tega nato dopolnijo s pojasnilom (ta se začne z veznikom saj), − najprej izrečejo pojasnilo in mu nato dodajo iz njega izpeljani sklep (ta se začne z veznikom torej), v eni po • vedi izrazijo mnenje o čem in ga utemeljijo (pri tem uporabijo veznik saj); to poved nato spremenijo tako, da najprej predstavijo pojasnila/dokaze, nato pa izrečejo iz njih izpeljani sklep (pri tem uporabijo veznik torej); • vadijo in utrjujejo prepoznavanje: − sočasnih oziroma nesočasnih dejanj ter izrekanje istočasnosti z veznikom medtem ko in s predlogom med, nesočasnosti pa z veznikoma potem ko oziroma preden in s predlogoma po oziroma pred, − vzroka in posledice ter izrekanje posledice z veznikom zato oziroma vzroka z veznikom ker in s predlogom zaradi, − namena ter njegovo izrekanje z veznikom da bi in z namenilnikom, − pogoja ter njegovo izrekanje z veznikom če bi/bom, − stopnjevanosti in njeno izrekanje z veznikom ne samo − temveč tudi, − nasprotja/neskladja in njegovo izrekanje z veznikom toda/vendar/ampak oziroma čeprav/četudi/kljub temu da in s predlogom kljub, − sklepa ter njegovo izrekanje z veznikom torej, − pojasnila in njegovo izrekanje z veznikom saj, • v povedih odpravljajo »kritična mesta« v svojem praktičnem obvladanju slovnice (npr. v sklanjanju »posebnih« samostalnikov, pridevnikov, osebnih zaimkov, vprašalnih zaimkov kdo/kaj in oziralnih zaimkov kdor/kar, v rabi povratnega svojilnega zaimka, oziralnih zaimkov ki oziroma kateri in čigar oziroma katerega/katere/katerih ter istostnih zaimkov enak oziroma isti, v tvorbi in spreganju velelnika, v tvorbi in rabi dovršnika in nedovršnika. v rabi protipomenskih predlogov in v tvorbi predložnih zvez, v stopnjevanju pridevnikov z obrazili, v rabi nedoločni-ka in namenilnika ipd.), por • očajo o prvotnem govornem dogodku s premim govorom, z odvisnim govorom ali s predložno zvezo ter pretvarjajo premi govor v odvisnega, tega pa v predložno zvezo, s • trnjujejo podredno zložene povedi v enostavčne (pri tem pretvarjajo osebkove/predmetne/prislovnodoločilne odvisnike v navadne osebke/predmete/prislovna določila, prilastkove odvisnike pa v polstavke/desne oziroma leve prilastke ipd.), enos • tavčne povedi razširjajo v podredno zložene (pri tem pretvarjajo predložna prislovna določila v prislovno-do-ločilne odvisnike, prilastke pa v prilastkove odvisnike ipd.), pr • etvarjajo skladenjsko zapletene povedi v preprostejše, opazu • jejo zveze povedi/krajše besedilo, poiščejo besede, s katerimi je poimenovana ista prvina predmetnosti in vrednotijo njihovo ustreznost; predstavljajo razloge za odpravljanje ponavljanja besede in navajajo še druge možnosti za nadomeščanje dane besede (npr. sopomenko, parafrazo, nadpomenko, osebni/svojilni/kazalni zaimek, izpust), v po • vedih primerjajo zaporedje njihovih delov (stavčnih členov) z zaporedjem v italijanščini; prepoznajo interfe-renco in se je zavestno izogibajo, med tv • orjenjem besedil skladajo besede v povedi, povedi v zveze povedi oziroma replike v zveze replik ter pri tem upoštevajo pomenska in oblikovna razmerja in členitev po aktualnosti; ter vse našteto primerjajo s postopki v italijanščini, pr • epoznavajo pomenske, oblikovne in aktualnostne napake v svojih in tujih besedilih ter jih odpravljajo. 41 Učenci/učenke razvijajo pravorečno zmožnost: v • adijo in utrjujejo knjižni izgovor besed, povedi in besedil, s • kušajo med govornim nastopanjem in med pogovarjanjem z učiteljem govoriti čim bolj knjižno, pr • epoznavajo pravorečne napake v svojih in tujih besedilih ter jih odpravljajo. Učenci/učenke razvijajo pravopisno zmožnost: opazu • jejo zapis besed, povedi in besedil ter v primerjavi z italijanščino in drugimi jeziki, ki se jih učijo, prepoznavajo, utrjujejo, poglabljajo in nadgrajujejo: − pisanje »kritičnih glasov«, − izbiro variante predloga z/s in k/h, − pisanje glavnih in vrstilnih števnikov s številkami in z besedami, − pisanje imen barv oziroma njihovih odtenkov, − pisanje zaimenskih, prislovnih in vezniških sklopov, − pisanje prevzetih besed, − pisanje lastnih imen bitij, − pisanje svojilnih pridevnikov iz lastnih imen bitij, − pisanje imen prebivalcev krajev, držav …, − pisanje eno-/večbesednih zemljepisnih lastnih imen, − pisanje eno-/večbesednih stvarnih lastnih imen, − pisanje vrstnih pridevnikov iz zemljepisnih lastnih imen, − pisanje imen praznikov, − pisanje imen jezikov, − pisanje imen pripadnikov ras, − pisanje imen zgodovinskih obdobij in dogodkov, − pisanje imen pripadnikov obdobij, gibanj, nazorov, strank …, − pisanje občnih imen, nastalih iz lastnih, − rabo končnih ločil v eno-/večstavčnih povedih, − rabo vejice v večstavčnih povedih ter v povedih s polstavki in pastavki, − zapis premega govora (s spremnim stavkom pred dobesednim navedkom ali za njim), − rabo vezaja v prirednih zloženkah in v besedah, katerih prva sestavina je črka/številka, − rabo treh pik, − pisanje krajšav (tj. okrajšav, kratic in simbolov), • med pisanjem členijo besedilo na odstavke, upoštevajo pravopisna pravila, skrbijo za čitljivost in estetskost pisave, ustrezno se odločajo za pisanje s pisanimi oziroma tiskanimi črkami ipd., upor • abljajo pravopisne priročnike (v knjižni in elektronski obliki), pri oblikovanju besedil z računalnikom pa tudi urejevalnike besedil, pr • epoznavajo pravopisne napake v svojih in tujih besedilih, jih odpravljajo in utemeljijo svoje popravke. 42 Učenci/učenke razvijajo slogovno zmožnost: o • pazujejo svoje in tuje sporazumevanje v slovenščini v raznih okoliščinah in v stiku z italijanščino, prepoznavajo jezikovne zvrsti in jim določajo ustrezne okoliščine sporočanja, po poslušan • ju (svojih in tujih) pogovorov in govornih nastopov vrednotijo ustreznost jezikovne zvrsti in utemeljijo svoje mnenje in utemeljijo svoj predlog, izr • ekajo isto govorno dejanje na razne načine, vrednotijo vljudnost vsakega izreka in predstavijo zanj ustrezne okoliščine, p • o sprejemanju besedila sklepajo o okoliščinah nastanka besedila in povedo, iz katerih prvin besedila so jih prepoznali, med r • azčlenjevanjem besedila dane besedilne vrste prepoznavajo in si uzaveščajo njeno značilno zgradbo in zanjo značilne jezikovne prvine, pr • ed tvorjenjem besedila razmišljajo o okoliščinah sporočanja in o značilnostih dane besedilne vrste, med tvorjenjem pa izbirajo okoliščinam in besedilni vrsti ustrezne besede, besedne zveze, stavčne vzorce ipd., p • rirejajo isto besedilo za razne naslovnike in pojasnjujejo svoje priredbe, sopomenk • am določajo slogovno vrednost in povedo, v katerih okoliščinah bi lahko uporabili slogovno zaznamovane besede, v • besedilu poiščejo slogovno zaznamovane besede/oblike besed in jih zamenjajo s slogovno nezaznamovanimi; nato povedo, zakaj je (po njihovem mnenju) sporočevalec uporabil slogovno zaznamovane prvine, pr • epoznavajo svoje in tuje slogovne napake, jih odpravljajo in utemeljujejo svoje popravke. Učenci/učenke razvijajo zmožnost nebesednega sporazumevanja: naš • tejejo vidne in zvočne nebesedne spremljevalce govorjenja, jih ponazarjajo ter predstavljajo njihovo vlogo v govornih nastopih/pogovorih in njihov učinek na poslušalce/sogovorce, p • rimerjajo nebesedne spremljevalce govorjenja v pogovorih in govornih nastopih, prepoznavajo razlike in navajajo pragmatične razloge zanje, poslušajo in gledajo go • vorce/sogovorce, opazujejo nebesedne spremljevalce njihovega govorjenja, jih poimenujejo ter vrednotijo njihovo ustreznost in učinkovitost, med go • vornim nastopanjem/pogovarjanjem zavestno uporabljajo nebesedne spremljevalce govorjenja; nato sodelujejo v pogovoru o njihovi ustreznosti in učinkovitosti, opazu • jejo nebesedna zapisana sporočila (npr. piktograme, grafikone, zemljevide, fotografije), predstavljajo njihovo vlogo ter vrednotijo njihovo nazornost, razumljivost in učinkovitost, ber • ejo besedila z nebesednimi deli (npr. z grafikoni), predstavljajo vlogo nebesednih delov ter vrednotijo njihovo nazornost, razumljivost in učinkovitost, n • aštejejo nebesedne spremljevalce pisanja, jih ponazarjajo ter predstavljajo njihovo vlogo v zapisanih besedilih in njihov učinek na bralce, v • zapisanih besedilih opazujejo nebesedne spremljevalce pisanja, jih poimenujejo ter povedo, ali jih je pisec uporabil hote ali nehote in kako učinkujejo na bralca, med pisan • jem/dopisovanjem zavestno uporabljajo nebesedne spremljevalce pisanja. Učenci/učenke med razvijanjem vsake od navedenih zmožnosti presojajo učinek pridobljenega vsebinskega in procesnega znanja na to svojo zmožnost ter izdelajo načrt za njeno izboljšanje. 43 RAZVIJANJE METAJEZIKOVNE ZMOŽNOSTI Učenci/učenke iz predmeta italijanščina prenesejo in uporabijo znanje o načelih uspešnega dvogovornega in eno-govornega sporazumevanja, o strategijah sprejemanja in tvorjenja neumetnostnih besedil, o merilih za vrednotenje besedil, o merilih za vrednotenje zmožnosti sprejemanja in tvorjenja besedil in o značilnostih tistih besedilnih vrst, ki jih nato sami tvorijo, ter vse to upoštevajo pri sprejemanju in tvorjenju besedil. Učenci/učenke sistematično usvajajo pomenske, slogovne, oblikovne ipd. lastnosti besede, npr.: 7. V besedilu/po • vedih poiščejo sopomenske besede/besedne zveze ter jim določijo ustrezne okoliščine oziro- ma slogovno vrednost. Razumejo strokovna izraza slogovno zaznamovana beseda, slogovno nezaznamovana beseda. V • besedilu/povedih poiščejo besedne zveze in povedi s prenesenim pomenom (tj. stalne besedne zveze), razložijo njihov pomen (tudi pomen pregovorov) in jih smiselno uporabijo v svojih besedilih. Razumejo strokovni izraz stalna besedna zveza. V besedilu/po • vedi/nizu besed poiščejo besede iz tistih skupin (tj. iz besednih vrst in podvrst), ki so jih obravnavali doslej (tj. v 5. in 6. razredu); svoje rešitve utemeljujejo. Spozna • vajo tipično sklanjanje samostalnikov moškega, ženskega in srednjega spola (vendar samostalnikov ne razvrščajo po sklanjatvah). V povedih vadijo sklanjanje t. i. kritičnih samostalnikov, tj. samostalnikov s posebnimi končnicami ter s spremembami v osnovi in naglasu. V besedilu/po • vedih poiščejo svojilne zaimke ter jim določijo vlogo (tj. nanašalnico v sobesedilu/okolišči- nah) in oblikovne lastnosti. V besedilu/povedih poiščejo povratni svojilni zaimek in ugotavljajo, kdaj ga uporabljamo. Primerjajo rabo teh zaimkov z rabo v italijanščini. Razumejo strokovna izraza svojilni zaimek, povratni svojilni zaimek. V besedilu/po • vedih poiščejo vprašalne zaimke ter jim določijo vlogo; opazujejo sklanjanje zaimkov kdo in kaj ter odkrivajo pogoste napake pri njunem sklanjanju, v rabi zaimkov kakšen in kateri ipd. Razumejo strokovni izraz vprašalni zaimek. • V besedilu/povedih poiščejo oziralne zaimke ter jim določijo vlogo in tvorjenost iz vprašalnih zaimkov; opazujejo sklanjanje zaimkov kdor in kar ter odkrivajo pogoste napake pri njunem sklanjanju, v rabi zaimkov ki in kateri ipd. Razumejo strokovni izraz oziralni zaimek. • V besedilu poiščejo kazalne zaimke in jim določijo vlogo (tj. nanašalnico v sobesedilu/ okoliščinah). Razumejo strokovni izraz kazalni zaimek. • V besedilu/povedih opazujejo naklonske oblike istega glagola ter prepoznajo njihovo različno vlogo. Razumejo strokovne izraze povedni naklon/povednik, velelni naklon/velelnik, pogojni naklon/pogojnik. Naklone primerjajo z nakloni v italijanščini. • V besedilu/povedi poiščejo predloge in jim določijo vlogo. Opazujejo protipomenske predloge (npr. v − iz) in večfunkcijske predloge (npr. v), prepoznavajo njihove pomene in njihov vpliv na obliko besede/besedne zveze za njimi. Razumejo strokovni izraz predlog. 8. V besedilu/po • vedi poiščejo slovenske in tuje sopomenske besede/besedne zveze in jim določijo izvor (tj. domače/prevzeto). Spoznajo pragmatične razloge za ohranjanje domačih besed in za prevzemanje tujih 44 besed. Ugotovijo, da je veliko besed prevzetih iz italijanščine ali latinščine. Spoznajo in utrjujejo pravila o pisnem prilagajanju prevzetih besed. Razumejo strokovni izraz prevzeta beseda. 8. V besedilu/po • vedi/nizu besed poiščejo besede iz tistih skupin (tj. iz besednih vrst in podvrst), ki so jih obravnavali doslej (tj. v 5., 6. in 7. razredu); svoje rešitve utemeljujejo. V besedilu/po • vedih opazujejo vidski obliki istega glagola ter prepoznajo njuno različno vlogo ter pomen. Razumejo strokovna izraza dovršnik, nedovršnik. Vadijo tvorbo (ne)dovršnika. V po • vedih poiščejo prvotne veznike in jim določijo vlogo. Nato opazujejo povedi, v katerih nastopajo v vlogi veznika vprašalni in oziralni zaimki, ter prepoznavajo drugotno, tj. vezniško vlogo teh besed. Razumejo strokovni izraz veznik. 9. V po • vedih/v dvojicah besed poiščejo tvorjenke in utemeljijo svoje rešitve. Predstavijo pragmatične razloge za rabo tvorjenk (namesto besednih zvez). Razumejo strokovni izraz tvorjenka. V besedilu/po • vedi/nizu besed poiščejo besede iz tistih skupin (tj. iz besednih vrst in podvrst), ki so jih obravnavali doslej (tj. v 5., 6., 7. in 8. razredu); svoje rešitve utemeljujejo. V • besedilu/povedih poiščejo medmete in jim določijo vlogo. Razumejo strokovni izraz medmet. V besedilu/po • vedih poiščejo členke in jim določijo vlogo. Razumejo strokovni izraz členek. Dane besede r • azvrstijo po skupinah (tj. v besedne vrste ali podvrste) in utemeljijo svoje rešitve. Primerjajo jih z italijanščino. Pr • edstavijo pomenske in oblikovne značilnosti dane skupine besed (tj. dane besedne vrste ali podvrste) in jo ponazorijo s svojimi primeri. Učenci/učenke sistematično usvajajo stavčnočlensko sestavo stavka, npr.: 7. • Opazujejo stavek iz golih in zloženih stavčnih členov ter v njem s pomočjo vprašalnic prepo- znajo tisti del, ki izraža dejanje/stanje/dogajanje, vršilca dejanja/nosilca stanja, prizadetega/ naslovnika dejanja … Prepoznane dele stavka poimenujejo s strokovnimi izrazi za stavčne člene in navajajo vprašalnice zanje. Nato oblikujejo definicijo posameznih stavčnih členov. Razumejo strokovne izraze stavek, stavčni člen, povedek, osebek, predmet, prislovno določilo (kraja, časa, načina, vzroka). 8. S • tavkom (z golimi in zloženimi stavčnimi členi) določajo stavčnočlensko sestavo (tj. povedek, osebek, predmet, prislovno določilo) − stavčne člene poimenujejo s strokovnimi izrazi in navedejo vprašalnice zanje. 9. • Stavkom (z golimi in zloženimi stavčnimi členi) določajo stavčnočlensko sestavo (tj. povedek, osebek, predmet, prislovno določilo) − stavčne člene poimenujejo s strokovnimi izrazi in navedejo vprašalnice zanje. Učenci/učenke sistematično usvajajo stavčno sestavo povedi, npr.: 8. Primerjajo enos • tavčno in dvostavčno poved − pozorni so na število glagolov v osebni obliki; nato oblikujejo definicijo stavka. Razumejo strokovne izraze poved, stavek, enostavčna poved, zložena poved. 45 8. V • dvostavčni povedi določijo število stavkov. Opazujejo razmerje med stavkoma ter na podlagi tega ločijo priredno zložene povedi od podredno zloženih. Razumejo strokovna izraza priredno zložena poved, podredno zložena poved. • Opazujejo podredno zložene dvostavčne povedi, prepoznavajo vlogo obeh stavkov in tako ločijo glavni stavek od odvisnega. Razmišljajo o vlogi odvisnega stavka in izrekajo vprašalnico zanj. Razumejo strokovne izraze glavni stavek, odvisni stavek/odvisnik, osebkov, predmetni, časovni, krajevni, načinovni, vzročni, namerni, pogojni, dopustni in prilastkov odvisnik. 9. • Opazujejo dvostavčne povedi in povedo, katere so zložene podredno; podredno zloženim pove- dim določijo stavčno sestavo, povedo, kateri stavek je glavni, navedejo vprašalnico za odvisni stavek in poimenujejo vrsto odvisnega stavka. • Opazujejo dvostavčne povedi in povedo, katere so zložene priredno; nato utemeljijo svoje rešitve. Razumejo strokovni izraz priredno zložena poved. • V priredno zloženih dvostavčnih povedih opazujejo vlogo drugega/dopolnjevalnega stavka. Učenci/učenke postopoma usvajajo povednozvezno sestavo enogovornih besedil − to delajo tako, da: primerjajo enogo • vorno besedilo z dvogovornim ter prepoznavajo značilnosti enogovornih besedil, v enogo • vornem besedilu prepoznajo povedi in njihovo povezanost v zveze povedi, opazu • jejo pomensko, oblikovno in aktualnostno povezanost povedi v zvezi povedi, odkrivajo pomenske/oblikovne/ aktualnostne napake ter jih odpravljajo; nato utemeljijo svoje popravke. Učenci/učenke postopoma usvajajo sekvenčno-replično sestavo dvogovornih besedil − to delajo tako, da: • primerjajo dvogovorno besedilo z enogovornim ter prepoznavajo značilnosti dvogovornih besedil, opazu • jejo raziskovalni/prepričevalni/pogajalni pogovor − povedo, katera replika je pobudna in katera odzivna, do-ločajo namen tvorca pobudne in odzivne replike ter nato povzamejo značilnosti raziskovalnega/prepričevalnega/ pogajalnega pogovora, primerjajo s • kladenjsko sestavo pobudne in odzivne replike ter prepoznajo skladenjsko nepopolnost odzivne replike, opazu • jejo zveze replik (oziroma sekvence), odkrivajo napake in jih odpravljajo; nato utemeljijo svoje popravke. Učenci/učenke postopoma spoznavajo temeljne vrste besedil in njihove značilnosti − to delajo tako, da: primerjajo ume • tnostno in neumetnostno besedilo, predstavijo svoje ugotovitve in povedo, katero besedilo je umetnostno; svoje mnenje utemeljijo. Povzamejo značilnosti neumetnostnih besedil. Razumejo strokovna izraza umetnostno besedilo, neumetnostno besedilo: primerjajo • objektivno in subjektivno besedilo, predstavijo svoje ugotovitve in povedo, katero besedilo je subjektivno; svoje mnenje utemeljijo. Povedo, v katerih okoliščinah je subjektivno besedilo ustrezno in v katerih ni; pretvorijo ga v objektivno besedilo. Povzamejo značilnosti objektivnih besedil. Razumejo strokovna izraza objektivno besedilo, subjektivno besedilo; • primerjajo opisovalno in pripovedovalno besedilo, predstavijo svoje ugotovitve in povedo, katero besedilo je opisovalno; svoje mnenje utemeljijo. Povzamejo značilnosti opisovalnega in pripovedovalnega besedila. 46 Razumejo strokovna izraza opisovalno besedilo, pripovedovalno besedilo; primerjajo • prikazovalno in propagandno besedilo, predstavijo svoje ugotovitve in povedo, katero besedilo je propagandno; svoje mnenje utemeljijo. Povzamejo značilnosti propagandnih besedil. Prikazovalno besedilo pretvorijo v propagandno. Razumejo strokovna izraza prikazovalno besedilo, propagandno besedilo. Učenci/učenke sproti vrednotijo učinek pridobljenega procesnega in vsebinskega znanja: na r • abo in razumevanje besed ter na poznavanje značilnosti besed, na tv • orjenje in na razumevanje enostavčnih povedi ter na prepoznavanje stavčnočlenske sestave stavka, na tv • orjenje in razumevanje večstavčnih povedi ter na prepoznavanje stavčne sestave povedi, na tv • orjenje in razumevanje zvez povedi oziroma enogovornih besedil, n • a tvorjenje in razumevanje zvez replik oziroma dvogovornih besedil in na pozna • vanje značilnosti raznih vrst besedil ter na tvorjenje in sprejemanje besedil. Nato izdelajo načrt za odpravo svojih težav: pri r • abi in razumevanju besed, pri tv • orjenju in razumevanju enostavčnih povedi ter pri določanju stavčnočlenske sestave stavka, pri tv • orjenju in razumevanju večstavčnih povedi ter pri določanju stavčne sestave povedi, pri tv • orjenju in razumevanju zvez povedi oziroma enogovornih besedil, pri tv • orjenju in razumevanju zvez replik oziroma dvogovornih besedil, pri pozna • vanju značilnosti raznih vrst besedil ter pri tvorjenju in sprejemanju besedil raznih vrst. 3.1.3.2 Razvijanje recepcijske zmožnosti z branjem, poslušanjem (gledanjem uprizoritev) umetnostnih besedil in govorje- njem, pisanjem o njih 7. 8. 9. 1 KNJIŽEVNA BESEDILA Učenci/učenke berejo/poslušajo svoji starosti primerna književna besedila in govorijo/pišejo o njih. Spoznavajo obvezna in v UN predlagana oziroma druga književna besedila po izbiri učitelja in učencev (npr. besedila lokalnih avtorjev in besedila, povezana z aktualnimi dogodki ipd.). Razvijajo recepcijsko zmožnost − doživljanje, razumevanje in vrednotenje književnih besedil (šolska interpretacija): pred branjem se pripravijo na ustvarjalen dialog z besedilom (oblikujejo obzorje pričakovanj), po branju/poslušanju književnega besedila primerjajo svoje doživetje, predstave, misli in razumevanje, po ponovnem branju, opazovanju in razčlenjevanju besedila sintetizirajo spoznanja ter izražajo razumevanje besedila in vrednostne sodbe o njem. Posamezna besedila tudi medbesedilno primerjajo in vrednotijo. Zavedo se razlik v »branju« (vpliv osebnih izkušenj, znanja, pridobljenega pri šolskih predmetih in zunaj šole, čustev, razpoloženja …), zaznajo morebitne pomanjkljivosti svojega razumevanja zaradi spregledanih oziroma nerazumljenih sestavin besedila; ob ponovnem branju in opazovanju besedila primanjkljaje odpravljajo in svoje razumevanje nadgrajujejo. Primerjajo estetsko polnovredna in trivialna/zabavna književna besedila. 47 A PRVINE KNJIŽEVNEGA BESEDILA Učenci/učenke v procesu šolske interpretacije opazujejo posamezne prvine književnega besedila (upo- števajo neposredne in posredne informacije v besedilu). Ugotovitve primerjajo, utemeljujejo/ponazarjajo ter zagovarjajo s sklicevanjem na besedilo in logično sklepanje; izražajo jih govorno in pisno. A 1. Književna oseba Loču • jejo glavne in stranske književne osebe in utemeljujejo svoje ugotovitve; zaznavajo, primerjajo ter presojajo ravnanje in govorjenje/mišljenje oseb. • Najdejo književno osebo, ki jim je blizu (značaj, ravnanje, način razmišljanja, zunajliterarni razlogi); do osebe vzpostavijo tudi kritično razdaljo. Vživljajo se v kn • jiževno osebo, ki je drugačna od njih, in se od nje kritično distancirajo. Zazna • vajo značilnosti socialnega položaja književnih oseb; poskušajo razumeti tudi psihološke in etične lastnosti posamezne osebe. • Ozaveščajo značilnosti književnih oseb v trivialnih/zabavnih besedilih in jih primerjajo z osebami v drugih besedilih. Zazna • vajo perspektive več književnih oseb in razumevajo njihovo soodvisnost; ugotavljajo, kako in kje se to kaže v književnem besedilu; na podlagi perspektive posamezne književne osebe vzpostavljajo svoj odnos do nje. • Prepoznavajo motive za ravnanje književnih oseb (namere, misli, čustva …) in jih primerjajo s svojim pogledom na svet; razumejo socialne motive za ravnanje oseb, • iščejo psihološke motive in razloge za ravnanje književnih oseb, • poskušajo razumeti etične motive za ravnanje književnih oseb. A 2. Književni prostor in čas Oblik • ujejo čutnodomišljijske predstave književnega prostora; ugotavljajo, v kateri dogajalni čas je postavljeno dogajanje (medpredmetne povezave: zgodovina, zemljepis, likovna umetnost …). Za • vedanje književnega prostora in časa gradijo tudi s pomočjo uporabljenih jezikovnih sredstev (časovna in socialna zvrstnost). Dogajalni pr • ostor in čas povezujejo s temo književnega besedila. Oza • veščajo značilnosti dogajalnega prostora v trivialnem/zabavnem besedilu in jih primerjajo z značilnostmi v estetsko polnovrednem književnem besedilu. A 3. Dogajanje, motiv, tema/sporočilo, snov Opazu • jejo vzročno-posledična in časovna razmerja med dogodki v besedilu (zgodba/fabula). Kr • onološko razvrščajo dogodke, tudi ko gre za analitično oziroma retrospektivno dogajalno zgradbo. Ločijo gla • vno in stransko dogajanje ter dogajanje v različnih časih in na različnih krajih. Obna • vljajo/povzemajo dogajanje (podrobno in strnjeno). Spozna • vajo značilnosti dogajanja v trivialnem/zabavnem besedilu (klišeiziranost). 48 Zazna • vajo zaviranje in pospešitve dogajanja. Zazna • vajo (glavne) motive v književnem besedilu. Do • življajo pesemske slike in se zavedo njihovega učinka na bralca (razpoloženjskost, čustveni odzivi v povezavi z jezikovno rabo). • Ločujejo glavne in stranske motive glede na sporočilnost besedila. Išč • ejo osrednjo idejo (sporočilo) in temo književnega besedila; naštejejo nekaj besedil na isto temo. Opazu • jejo razvijanje teme v besedilu: npr. na dogajalni ravni (izpostavljeni so vsi bistveni dogodki : samostojno jih je treba ugotoviti/predvideti/»brati« med vrsticami), na jezikovni ravni (povedano je naravnost : izraženo je metaforično), na ravni časovne ureditve dogajanja (kronološko razvrščanje: retrospektivno razvrščanje) ipd. Ločijo t • eme: ljubezenska, socialna, razpoloženjska, domovinska. Pr • epoznavajo snov (npr. zgodovinski dogodki) in opazujejo njeno preoblikovanje v besedilno stvarnost. A 4. Avtor − pripovedovalec • Vedo, kdo je avtor književnega besedila in ga ločijo od pripovedovalca. Pr • epoznavajo vsevednega pripovedovalca (opombe/komentar pripovedovalca, 3. oseba, preteklik). • Prepoznavajo prvoosebnega pripove- dovalca in lirskega izpovedovalca (1. oseba, sedanjik). A 5. Književna perspektiva D • oživljajo, prepoznavajo in razumevajo komično književno perspektivo; najdejo humorne prvine v književnem besedilu in ugotavljajo, zakaj vzbujajo smeh (povezovanje z jezikovno rabo). Do • življajo in prepoznavajo tragično književno perspektivo. B KNJIŽEVNE ZVRSTI IN VRSTE Učenci/učenke ob napovedi branja/poslušanja književne zvrsti/vrste prikličejo v spomin temeljna dolo- čila književne zvrsti/vrste. Književno besedilo v procesu šolske interpretacije doživljajo, razčlenjujejo (opazujejo posameznosti in njihovo vlogo v besedilu ter jezikovno rabo v besedilu − pomenska in estetska raven), spoznanja primerjajo, utemeljujejo in sintetizirajo (nadgrajujejo prvotno razumevanje) ter besedila vrednotijo, nekatera tudi primerjajo in pri tem upoštevajo že znane vrstne značilnosti književnih besedil. Svoje ugotovitve izražajo govorno/pisno. B 1. Poezija Rit • em pesmi − povezujejo ritem z besedilno stvarnostjo in s sporočilnostjo. Jamb, tr • ohej, amfibrah (stopice) − zaznavajo in opazujejo razliko. 49 P • odobnoglasje/onomatopoija − zaznavajo, opazujejo učinek v pesmi in poimenujejo. Rima • − poiščejo jo v besedilu (prepoznavanje) in ugotavljajo/opazujejo njen učinek v pesmi; povezujejo jo s sporočilnostjo pesmi. Pr • epoznavajo zaporedno in oklepajočo rimo. Opazu • jejo razliko med rimo, aliteracijo in asonanco. Lik • ovna podoba pesmi − zaznavajo razlike med verzi (dolžina verzov) in posebnosti likovne podobe svobodnega verza. Ugotavljajo povezanost likovne podobe s temo/sporočilnostjo pesmi. Jezik • ovna »uresničitev« pesmi (pomenska in estetska raven): − Zaznavajo učinek posebne jezikovne rabe na bralca (doživljanje). − Razumejo besede/besedne zveze z več pomeni v sobesedilu. − Zaznavajo in poimenujejo besede/besedne zveze s prenesenim pomenom oziroma posebnosti na ravni rabe: primera, poosebljenje/poosebitev, okrasni pridevek in nagovor/ogovor. − Opazujejo in razumejo pesniško sredstvo in ugotavljajo njegovo vlogo na pomenski ravni konkretne pesmi (pomenotvorna vloga); zaznavajo estetski učinek pesniškega sredstva. − Zaznavajo zamenjavo besednega reda/inverzijo; razumejo njegovo/njeno vlogo v pesmi, poimenujejo pesniško sredstvo. − Zaznavajo in opazujejo rabo določenih slogovnih sredstev (sopomenke, nadpomenke, tvorjenke …) v pesmi glede na časovno in čustveno zaznamovanost. − Zaznavajo, opazujejo in poimenujejo pretiravanje. − Zaznavajo, opazujejo ter pozneje poimenujejo stopnjevanje in refren (pripev). − Zaznavajo, opazujejo govorniško vprašanje. Lir • ska in epska pesem − razumejo razliko. • Prepoznavajo ep, balado, romanco in sonet; ob izbranem primeru znajo razložiti bistvene značilnosti; pri vrednotenju posamezne pesmi opazujejo tudi vrstne značilnosti. B 2. Proza Berejo/poslušajo pripovedno prozo: Zaznamo • vanost sloga − opazujejo in utemeljujejo vlogo tovrstnih prvin v književnem besedilu. Slogo • vni postopek − v književnem besedilu najdejo primere, s katerimi ponazorijo: opisovanje (opis), subjektivno opisovanje (oris), označevanje (označitev književne osebe), pripovedovanje, dvogovor. • Značilnosti pripovednih vrst − opazujejo in izpostavljajo jih pri primerjanju in vrednotenju književnih besedil iste vrste: basen, pripovedka in bajka, roman, novela, črtica. 50 B 3. Dramatika Loču • jejo govor dramskih oseb in informacije o prostoru, času, videzu, načinu govorjenja, ravnanju oseb, njihovem čustvovanju ipd. (odrska navodila). • Komedija − opazujejo in razumejo komično perspektivo. 2 GLEDALIŠČE, RADIJSKA IGRA IN FILM Učenci/učenke si vsako leto ogledajo vsaj eno gledališko/filmsko predstavo (ali videoposnetek gledališke/filmske predstave) in poslušajo posnetek radijske igre ter tako ozaveščajo značilnosti medijskih predelav/realizacij/aktualizacij književnih besedil oziroma osnovne značilnosti posameznih medijev. Posamezne predstave tudi primerjajo s književnim besedilom. Doživljanje, razumevanje in vrednotenje izražajo govorno/pisno. Gledališ • ka predstava: − Opazujejo in razumejo dramsko dogajanje in odnose med dramskimi osebami − pozorni so na to, kako so v predstavi prikazani (neposredno/posredno). − Opazujejo prvine gledališke predstave (dejanje/prizori, igralci/igra, kostumi, scena, rekviziti, luč/osvetlitev, zvočna oprema) − izpostavljajo in presojajo njihovo vlogo pri doživljanju in razumevanju gledališkega dogodka. − Zaznavajo in izpostavljajo morebitne humorne prvine v dramski predstavi oziroma z izpostavljanjem značilnosti dokazujejo razumevanje komične/tragične perspektive pri komediji/tragediji. Films • ka predstava: − Doživljajo, razumejo in vrednotijo filmsko predstavo (dogajanje, odnosi med osebami …). − Izpostavljajo značilnosti žanra (filmsko izražanje) v primerjavi z gledališčem. − Razlikujejo umetniški in trivialni/zabavni filmi (klišeiziranost na ravni dogajanja, oseb, dogajalnega prostora …) in se do obeh opredeljujejo. Primerjan • je gledališke/filmske izraznosti s književnim besedilom (izbrana besedila in predstave): − Izpostavljajo značilnosti »predstavitev« oseb, dogajalnega prostora in časa v književnem besedilu in gledališki predstavi/filmu. − Opazujejo motive za ravnanje književnih oseb (socialne, psihološke, etične). − Opazujejo sklenjenost dogajanja. − Opisujejo perspektivo (komična, tragična). 51 52 − Preoblikujejo pesniško besedilo v prozno. Pr • oza Izberejo 1 predlagano enoto ali predlagajo svojo: − Krajše literarno delo preoblikujejo v strip in obratno. − Ustvarjalen in kritičen dialog z besedilom vzpostavljajo tako, da posnemajo njegov jezik in slog, spreminjajo socialno in funkcijsko zvrstnost jezika v besedilu ter ga slogovno preoblikujejo (prestavljanje dogajanja v sodob-nost ali v drug prostor, parodija, travestija). − Razvijajo zmožnost razumevanja in prepoznavanja pripovednih vrst, tako da pišejo izvirna besedila in pri tem upoštevajo žanrska določila teh vrst; upoštevajo tudi značilnosti pripovedne zgradbe, sloga in sporočevalnega postopka. − Napišejo/zapišejo (1 izbirno enoto): o basen/bajko, o fantastično zgodbo (osnova: ljud- o črtico. o pripovedke, bajke (skupin- ske pripovedi/antični miti), sko zbirajo ustno izročilo o fabulativno pismo/fiktivni in ga zapišejo). dnevnik, o kratko realistično pripoved na podlagi časopisne vesti (zakonitosti realnega sveta, trden vzročno-posle- dični dogajalni sistem). Dr • amatika Razvijajo zmožnost doživljanja in razumevanja dramskega besedila, tako da dramatizirajo pripovedno/pesemsko besedilo: − napišejo krajše dramsko − pišejo komične dramske fragmen- besedilo. te in prizore. 2. INTERPRETATIVNO BRANJE KNJIŽEVNIH BESEDIL Učenci/učenke se pripravijo na glasno branje in na to, da z glasom (so)oblikujejo besedilno stvarnost. P • oezija − Razumljivo in doživeto recitirajo/deklamirajo − slušne prvine svojega govora (glasovno barvanje, intonacija, register, poudarjanje, glasnost, premori, hitrost) uskladijo s sporočilnostjo/razpoloženjem pesmi. • Proza − Razumljivo in interpretativno berejo književno besedilo − slušne prvine govora uskladijo z dogajanjem v knji- ževnem besedilu. • Dramatika − Glasno berejo krajše dramsko besedilo po vlogah − izražajo spremembe razpoloženja oseb, govorijo čim bolj naravno (v skladu z dogajanjem in okoliščinami dogajanja). − V igri vlog improvizirajo dramske fragmente (dialoge). 53 Možnosti: V »razrednem gledališču« uprizorijo odlomek iz dramskega dela ali krajše dramsko besedilo (izdelajo osnutke za sceno, kostume in rekvizite; razdelijo si vloge: režiser, igralci, scenograf, kostumograf, glasbeni opremljevalec ...). U • prizorijo lastno dramatizacijo krajšega besedila. 3 GOVORNI NASTOPI Učenci/učenke izberejo temo ter prosto in čim bolj naravno govorijo; upoštevajo slovnična pravila, okoliščine sporočanja (strategije in načela učinkovitega govornega nastopanja so spoznali in usvojili pri jezikovnem pouku). Skušajo biti čim bolj prepričljivi (premišljena priprava govornega nastopa na ravni razvijanja teme, načina predstavitve, suverenosti nastopa − zvočne in vidne prvine govora, očesni stik s poslušalci). V vsakem razredu opravijo samostojni govorni nastop (izberejo vsaj eno od ponujenih možnosti, lahko tudi v povezavi z domačim branjem, oziroma v dogovoru z učiteljem izberejo temo, ki je ni na seznamu). »Kn • jiževnostrokovni« govorni nastopi (obravnava književnega besedila): − Predstavitev v šoli neobravnavanega književnega besedila (avtor, vsebinske in slogovne značilnosti, zvrst/vrsta besedila, ovrednotenje besedila tudi pomočjo sklicevanja na značilnosti besedila, ponazoritve z zgledi iz besedila). − Primerjava dveh književnih besedil (tema, književne osebe, dogajanje, kraj in čas dogajanja, zvrst/vrsta, slogovne značilnosti, literarnozgodovinsko obdobje …). − Predstavitev avtorja/-jev in njegovega/njihovih dela/del − predstavitev teme govornega nastopa in pojasnilo glede odločitve za temo; bio- in bibliografski podatki o avtorju/-jih, izbor slikovnega materiala; ponazoritev dela/ del z odlomki iz književnega/-nih besedila/besedil, navedki iz strokovne literature (npr. Slovenske književne ustvarjalke; Sopotniki moderne …). − Intervju z ustvarjalcem (lahko tudi fiktivni intervju, npr. s F. Prešernom) − predstavitev življenja in dela avtorja, bistvene značilnosti njegovega dela: književno obdobje, zvrstna/vrstna označitev, tema/ideja ipd.). − Predstavitev bralnega interesa med učenci/učenkami oziroma najbolj priljubljenih književnih del (anketa) − vprašalnik o določenem književnem/-nih besedilu/-lih, predstavitev in interpretacija rezultatov anketiranja ipd. (npr. vprašanja o priljubljenosti določene/-nih knjige/knjig in razlogov za to − upoštevanje vsebinskih in slogovnih značilnosti besedila/besedil). (P • o)ustvarjalni govorni nastopi: − Recitacija/deklamacija učenčeve/učenkine lastne pesmi oziroma (po)ustvarjalne predelave izbrane pesmi. − Orisna predstavitev celotnega izvirnega (po)ustvarjalnega besedila. − Sodelovanje pri predstavitvi dramskega prizora (skupinsko delo), pri čemer mora biti razviden delež vsakega udeleženca pri pripravi govornega nastopa (izbira besedila, načrtovanje nastopa, oblikovanje posamezne vloge ipd.). 54 PRIDOBIVANJE LITERARNOVEDNEGA ZNANJA 1. Učenci/učenke poznajo in uporabljajo naslednje strokovne izraze, ki so jih spoznali že pri italijanščini: k • omična perspektiva, socialna t • ema(tika), t • ema, sporočilnost/ideja, ljubez • enska tema(tika), kitica: š • tirivrstičnica, trivrstičnica, r • azpoloženjska, domovinska v • sevedni pripovedovalec, rima, • tema(tika), lir • ska in epska pesem, asonanca in alit • eracija, pr • voosebni pripovedovalec, lirski rit • em, r • efren, izpovedovalec, onomat • opoija/podobnoglasje, poosebit • ev, sv • obodni verz, nago • vor/ogovor, primer • a, lik • ovna pesem, pr • etiravanje, o • krasni pridevek, go • vorniško vprašanje, in • verzija, s • topnjevanje, no • vela, basen, • ep (pesnit • ev), čr • tica, pripo • vedka, balada, • l • iterarnozgodovinska obdobja in bajk • a. r • omanca, smeri: pismenstvo, protestanti- sone • t, zem, razsvetljenstvo, romantika, r • oman, realizem, moderna (nova romanti- k • omedija. ka), književnost po 2. svet. vojni. 2 Učenci/učenke pregledno poznajo književnike in njihova dela: F • ran Levstik Ant • on Tomaž Linhart Primo • ž Trubar Josip Jur • čič V • alentin Vodnik Simon Gr • egorčič Pr • ežihov Voranc F • rance Prešeren Iv • an Cankar T • one Pavček Jank • o Kersnik Ot • on Župančič Iv • an Tavčar Josip Mur • n Ant • on Aškerc Dr • agotin Kette Janez Menar • t Sr • ečko Kosovel Nik • o Grafenauer Ciril K • osmač t • rije sodobniki (po izbiri učenca in učitelja) Učenci/učenke navedejo poglavitne značilnosti literarnih obdobij in smeri ter izbrane predstavnike in njihova dela. Avtorje tudi razvrščajo v literarna obdobja. 3 Obvezna besedila: L • judska: Pegam in Lambergar • F. Prešeren: Povodni mož • F. Prešeren: Zdravljica T • . Pavček: Pesem N. Gr • afenauer: Življenje O • . Župančič: Žebljarska F • . Levstik: Martin Krpan (celotno J • . Kersnik: Mačkova očeta (celotno I. Cank • ar: Bobi (celotno besedilo) besedilo) besedilo) Cilji književnega pouka se uresničujejo ob predlaganih besedilih, navedenih v prilogi tega UN. 55 4 PRIČAKOVANI REZULTATI 4.1 Pričakovani rezultati ob zaključku prvega triletja A. Jezikovni pouk Uč • enec/učenka ima skladno s cilji iz tega učnega načrta razvito zavest o jeziku, narodu in državi. Pokaže jo tako, da: − poimenuje svoj prvi/materni jezik ter predstavi svoj odnos do njega in njegov položaj v Re- publiki Sloveniji, − predstavi prednosti prvega/maternega jezika pred vsemi drugimi jeziki, − predstavi položaj slovenščine v Sloveniji in v delu Slovenske Istre in svoj odnos do tega jezika, − predstavi okoliščine za rabo knjižnega in neknjižnega jezika. Uč • enec/učenka ima skladno s cilji iz tega učnega načrta razvito zmožnost pogovarjanja. Pokaže jo tako, da: − se odzove na govor druge osebe ali drugih oseb, nekateri začetniki lahko še v italijanščini, − v igri vlog sodeluje v tistih vrstah pogovorov, ki so navedene v tem učnem načrtu, in pri tem v vlogi pobudnega in odzivnega sogovorca tvori čim bolj ustrezne, smiselne in razumljive replike, − razčlenjuje in vrednoti pogovore. Uč • enec/učenka ima skladno s cilji iz tega učnega načrta razvito zmožnost poslušanja kratkih enogovornih neumetnostnih besedil. Pokaže jo tako, da: − posluša (in gleda) kratka enogovorna neumetnostna besedila, med poslušanjem pa je miren in zbran, − v pogovoru po poslušanju (z učiteljevo pomočjo): o določi okoliščine nastanka besedila (npr. sporočevalca, naslovnika, sporočevalčevo čustveno razmerje do predstavljene predmetnosti), o določi sporočevalčev namen, o določi temo besedila in povzame bistvene podatke, o obnovi besedilo, o vrednoti besedilo. 56 Uč • enec/učenka ima skladno s cilji iz tega učnega načrta razvito zmožnost govornega na- stopanja. Pokaže jo tako, da: − samostojno govorno nastopa z vnaprej napovedano temo in besedilno vrsto (predpisano s tem učnim načrtom) ter tvori čim bolj smiselna, razumljiva, sovisna in zaokrožena besedila, − govori razločno, naravno in čim bolj knjižno, − po govornem nastopu vrednoti svoj nastop oziroma nastope sošolcev. • Učenec/učenka ima avtomatizirano tehniko branja in pisanja (s tiskanimi in pisanimi čr- kami) ter skladno s cilji iz tega učnega načrta razvito zmožnost branja in pisanja neume- tnostnih besedil. Pokaže ju tako, da: − tekoče in primerno hitro bere krajša, svoji starosti ustrezna besedila, med branjem je miren in zbran, − v pogovoru po branju: o določi okoliščine nastanka besedila (npr. sporočevalca, naslovnika, sporočevalčevo ču- stveno stanje ter čustveno razmerje do naslovnika/predstavljene predmetnosti), o določi sporočevalčev namen, o določi temo besedila in povzame bistvene podatke, o obnovi besedilo, o vrednoti besedilo, − piše kratka in preprosta besedila tistih vrst, ki so predpisane s tem učnim načrtom − tvori ustrezna, razumljiva, jezikovno pravilna in zaokrožena besedila, njegova pisava pa je čitljiva in estetska, − po pisanju vrednoti svoje besedilo in ga izboljšuje. • Učenec/učenka ima skladno s cilji iz tega učnega načrta razvito jezikovno in slogovno zmožnost ter zmožnost nebesednega sporazumevanja. poimenovalno zmožnost pokaže tako, da: − pravilno poimenuje bitja/predmete v svoji okolici ali na sliki, − k danim besedam doda pravilne besede iz istega tematskega polja, pravilne protipomenke, sopomenke, podpomenke in nadpomenke, − tvori manjšalnice, ženski par moškemu ter samostalniške in pridevniške izpeljanke tistih vrst, ki so določene s tem učnim načrtom, − prepozna svoje in tuje tovrstne poimenovalne napake ter jih odpravi. skladenjsko zmožnost dokaže tako, da: − v pomensko in oblikovno pravilnih povedih izrazi količino bitij/predmetov v svoji okolici ali na sliki, njihov položaj, premikanje ter stopnjo lastnosti, − v pomensko in oblikovno pravilnih povedih izrazi čas dejanja glede na čas sporočanja in gle- de na časovno razmerje do drugih dejanj, − v povedih uporablja pridevnike v pravilni spolski, številski in sklonski obliki, samostalnike v pravilni sklonski obliki, glagole v pravilni osebni, časovni in naklonski obliki ipd., − sprašuje po količini bitij/predmetov v svoji okolici ali na sliki, po njihovem položaju in premikanju, po času dejanja glede na čas sporočanja in glede na časovno razmerje do drugega dejanja ipd., − v svojih in tujih besedilih prepozna pomensko in oblikovno napačne povedi/zveze povedi in 57 odpravlja napake. pravorečno zmožnost pokaže tako, da: − med govornim nastopanjem in med pogovarjanjem z učiteljem govori čim bolj knjižno, − v svoji in tuji izreki prepozna neknjižne glasovne ali naglasne prvine ter jih zamenja s knji- žnimi. pravopisno zmožnost pokaže tako, da: − pravilno piše besede z »nekritičnimi glasovi«, s polglasnikom (razen pred r) ter z u in z nezvoč- nikom na koncu in sredi besede, − piše predlog ločeno od naslednje besede, − piše nikalnico ne ločeno od glagola, − piše začetek povedi z veliko začetnico, − pravilno piše znana lastna imena bitij, − pravilno piše svojilne pridevnike, izpeljane iz lastnih imen, − pravilno piše bližnja zemljepisna lastna imena, − uporablja pravilna končna ločila, − pravilno uporablja vejico pri naštevanju, − pravilno piše glavne in vrstilne števnike (do 100) s številko, − skrbi za čitljivost in estetskost pisave, − prepozna svoje in tuje tovrstne pravopisne napake ter jih odpravi. slogovno zmožnost pokaže tako, da: − izreka isto govorno dejanje na razne načine in določi za vsak izrek ustrezne okoliščine, − vrednoti vljudnost danih izrekov in jih po potrebi zamenja z vljudnejšimi, − uporabi okoliščinam ustrezen izrek oziroma ustrezno besedo, − prepozna svoje in tuje tovrstne slogovne napake ter jih odpravi. zmožnost nebesednega sporazumevanja pokaže tako, da: − prepozna pomen nebesednih sporočil, − tvori smiselna in nazorna nebesedna sporočila, − pri pogovarjanju in govornem nastopanju ustrezno uporablja nebesedne spremljevalce, − vrednoti svojo in tujo rabo nebesednih spremljevalcev govorjenja. Uč • enec/učenka ima skladno s cilji iz tega učnega načrta razvito metajezikovno zmožnost. Pokaže jo tako, da razume naslednje jezikoslovne izraze: − prvi/materni in tuji jezik, − knjižni in neknjižni jezik, − državni jezik, − besedilo, poved, beseda, glas, črka, − velika in mala začetnica, − pika, vprašaj, klicaj, vejica, − pozdrav, voščilo, čestitka, vabilo. 58 B. KNJIžEVNI POUK • Učenec/učenka ima skladno s cilji iz tega učnega načrta razvito zmožnost sprejemanja umetnostnih besedil in tvorjenja besedil o in ob umetnostnih besedilih (»strokovno« in (po)ustvarjalno pisanje, govorjenje). Zmožnost doživljanja, razumevanja in vrednotenja književnih besedil pokaže tako, da: − po branju pove, o čem pripoveduje književno besedilo, − kdo so književne osebe, − kje in kdaj se je dogajalo, − zakaj se je kaj zgodilo. Zmožnost zaznavanja in doživljanja poezije/pesmi pokaže tako, da: − s posebej oblikovanim govorom ponazarja razpoloženje pesmi, − doživeto deklamira pesem. Zmožnost prepoznavanja, doživljanja, razumevanja in vrednotenja proze/pravljice pokaže tako, da: − samostojno pripoveduje/piše pravljico, − piše/pripoveduje nadaljevanje pravljice. Zmožnost predstavljanja, vživljanja v osebo, »poistovetenja« z osebo, privzemanja vloge knji- ževne osebe pokaže tako, da: − sodeluje v skupinski dramatizaciji proznega, pesemskega oziroma dramskega besedila, − pripoveduje (govorno/pisno) o svoji predstavi književne osebe, − označi književno osebo s posebej oblikovanim govorom, − pojasnjuje vzroke, zakaj je književna oseba kaj storila, − pove/napiše nadaljevanje zgodbe. Zmožnost doživljanja in razumevanja književnega prostora in časa pokaže tako, da: − nariše svojo čutnodomišljijsko predstavo domišljijskega dogajalnega prostora, − opiše svojo predstavo dogajalnega prostora, − nariše svojo čutnodomišljijsko predstavo realističnega dogajalnega prostora, − opiše svojo predstavo realističnega dogajalnega prostora, − prepozna dogajalni čas (nekoč − danes). Zmožnost razumevanja dogajanja in teme pokaže tako, da: − po branju odgovori na vprašanja o besedilu, − po branju obnovi književno dogajanje, − pripoveduje realistično zgodbo, v kateri je dogajanje podobno tistemu, ki ga pozna iz svoje- ga sveta, − tematiko izraža z ilustriranjem pesmi. 59 Zmožnost doživljanja in razumevanja gledališke/lutkovne predstave, radijske igre, risanke po-kaže tako, da: − sodeluje v igri vlog, − sodeluje v vodenem pogovoru/pisno odgovori na vprašanja. − jih primerja z literarnimi predlogami, našteje razlike med enim in drugim medijem. Uč • enec/učenka skladno s cilji iz tega učnega načrta pridobi literarnovedno znanje, − ki ga pokaže s poznavanjem, z razumevanjem in uporabo literarnovednih izrazov, predvide- nih v ciljih in vsebinah učnega načrta. 4.1.1 Pričakovani rezultati 3. razreda, ki pomenijo napredovanje v naslednji razred A. Jezikovni pouk Učenec/učenka ima skladno z uresničevanjem tega učnega načrta v 3. razredu razvito: za • vest o jeziku, narodu in državi, zmo • žnost pogovarjanja, zmo • žnost poslušanja kratkih enogovornih neumetnostnih besedil, zmo • žnost govornega nastopanja, a • vtomatizirano tehniko branja in pisanja (s tiskanimi in pisanimi črkami), zmo • žnost branja in pisanja krajših neumetnostnih besedil, jeziko • vno in slogovno zmožnost ter zmožnost nebesednega sporazumevanja, m • etajezikovno zmožnost. Doseganje vsega tega dokaže dejavno/funkcionalno, tj. s smiselnim sodelovanjem v novih/nezna- nih sporazumevalnih okoliščinah, z razumevanjem novih/neznanih izrečenih in zapisanih besedil, s tvorjenjem razumljivih besedil predpisanih besedilnih vrst, z vrednotenjem sporazumevanja dru- gih in z utemeljevanjem svojega mnenja, s tvorjenjem logičnih, jezikovno pravilnih in slogovno ustreznih povedi, s prepoznavanjem in odpravljanjem pomenskih, jezikovnih in slogovnih napak ter z utemeljevanjem svojih rešitev, z razumevanjem predpisanih jezikoslovnih izrazov in z njihovo pravilno rabo ipd. (prim. tč. 4.1). B. Književni pouk Učenec/učenka ima skladno z uresničevanjem tega učnega načrta v 3. razredu razvito: zmo • žnost poslušanja/branja (sprejemanje umetnostnih besedil), zmo • žnost tvorjenja besedil o umetnostnih besedilih in ob njih (»strokovno« govorjenje/pisa- nje, (po)ustvarjalno pisanje), zmo • žnost razumevanja in uporabljanja literarnovednih izrazov. 60 Doseganje vsega tega dokaže dejavno/funkcionalno z govorjenjem/pisanjem o književnih besedilih, pri čemer dokaže zmožnost razumevanja književnih besedil, opazovanja delov in celotnih besedil ter primerjanja in vrednotenja besedil. Kot pomoč za doseganje navedenega uporablja tudi usvojeno literarnovedno znanje (prim. tč. 4.1). 4.2 Pričakovani rezultati ob zaključku drugega triletja A. Jezikovni pouk Uč • enec/učenka ima skladno s cilji iz tega učnega načrta razvito zavest o jeziku, narodu in državi. Pokaže jo tako, da: − poimenuje svoj prvi/materni jezik ter predstavi svoj odnos do njega in njegov položaj v Republiki Sloveniji, − predstavi prednosti prvega/maternega jezika pred vsemi drugimi jeziki, − predstavi prednosti dveh maternih jezikov oziroma dvojezičnosti v primarni socializaciji − predstavi vlogo slovenščine v svojem življenju in svoj odnos do nje, − našteje jezike v Sloveniji ter predstavi posebni položaj slovenščine v Republiki Sloveniji in italijanščine v delu Slovenske Istre oziroma madžarščine v delu Prekmurja, − predstavi položaj Slovencev zunaj Slovenije in okoliščine za njihovo rabo slovenščine, − predstavi položaj slovenščine v organih EU, − predstavi okoliščine za rabo knjižnega in neknjižnega jezika. • Učenec/učenka ima skladno s cilji iz tega učnega načrta razvito zmožnost pogovarjanja. Pokaže jo tako, da: − sodeluje v tistih vrstah pogovorov, ki so navedene v učnem načrtu, ter v vlogi pobudnega in odzivnega sogovorca tvori ustrezne, učinkovite, smiselne in razumljive replike, − razčlenjuje pogovore (predvsem tvarno, okoliščinsko, naklonsko in pomensko), − vrednoti pogovore in utemelji svoje mnenje. • Učenec/učenka ima skladno s cilji iz tega učnega načrta razvito zmožnost dopisovanja. Pokaže jo tako, da: − bere dopise; med branjem je miren in zbran, − v pogovoru po branju: o določi okoliščine nastanka besedila (npr. sporočevalca, naslovnika, družbeno razmerje sporočevalca do naslovnika), o določi sporočevalčev namen in s tem vrsto dopisa glede na sporočevalčev namen, o določi temo, podteme/ključne besede in bistvene podatke, o vrednoti dopis in utemelji svoje mnenje. − v vlogi pobudnega in odzivnega dopisovalca piše ustrezne, razumljive in smiselne dopise, določene s tem učnim načrtom, 61 − razčlenjuje in vrednoti svoje in tuje dopise. Uč • enec/učenka ima skladno s cilji iz tega učnega načrta razvito zmožnost kritičnega spre- jemanja enogovornih neumetnostnih besedil. Pokaže jo tako, da: − sprejema (tj. posluša (in gleda) oziroma bere) kratka enogovorna neumetnostna besedila; med sprejemanjem je miren in zbran, − v pogovoru po sprejemanju: o določi okoliščine nastanka besedila (npr. sporočevalca, naslovnika, sporočevalčevo ču- stveno razmerje do predstavljene predmetnosti), o določi sporočevalčev namen, o določi temo besedila, podteme/ključne besede in bistvene podatke ter jih oblikuje v obliki miselnega vzorca, dispozicijskih točk ipd., o obnovi besedilo, o vrednoti besedilo in utemelji svoje mnenje. Uč • enec/učenka ima skladno s cilji iz tega učnega načrta razvito zmožnost tvorjenja eno- govornih neumetnostnih besedil. Pokaže jo tako, da: − tvori (govori ali piše) besedilne vrste, predpisane s tem učnim načrtom; pri tem tvori smisel- na, razumljiva, ustrezna in pravilna besedila, − vrednoti svoja govorjena ali zapisana besedila, prepozna pomanjkljivosti in odpravi napake. Uč • enec/učenka ima skladno s cilji iz tega učnega načrta razvito zmožnost selektivnega branja. Pokaže jo tako, da si ogleda javna obvestila v obliki seznama, določena s tem učnim načrtom, nato pa: − poimenuje dano vrsto seznama in pove, katere podatke vsebuje, − poimenuje tvorca in naslovnika seznama, − predstavi bralčev/uporabnikov namen, − poišče dani podatek, − uporabi podatke s seznama (npr. jih primerja, razvršča, uporabi za sklepanje o čem ipd.). Uč • enec/učenka ima skladno s cilji iz tega učnega načrta razvito zmožnost izpolnjevanja obrazcev. Pokaže jo tako, da si ogleda obrazce, določene s tem učnim načrtom, nato pa: − poimenuje dano vrsto obrazca in predstavi njegovo uporabo v vsakdanjem življenju, − pravilno izpolni obrazec. Uč • enec/učenka ima skladno s cilji iz tega učnega načrta razvito jezikovno in slogovno zmožnost ter zmožnost nebesednega sporazumevanja. poimenovalno zmožnost pokaže tako, da: − poimenuje bitja, predmete, dejanja, lastnosti … s knjižnimi izrazi in se izogiba ponovitvam, − razloži besede/besedne zveze iz prebranega/poslušanega besedila, − k danim besedam doda njihove protipomenke, sopomenke, nadpomenke in podpomenke ter besede iz iste besedne družine, 62 − ob danem korenu navede besede iz iste besedne družine, − tvori pridevniške izpeljanke za izvor in namembnost ter samostalniške izpeljanke za nosilca lastnosti, za napravo in za abstraktno lastnost, − dopolni in tvori preproste definicije danih besed/pojmov, − prepozna svoje in tuje tovrstne poimenovalne napake ter jih odpravi. skladenjsko zmožnost pokaže tako, da: − tvori skladenjsko pravilna enogovorna in dvogovorna besedila (upošteva pomensko in obli- kovno razmerje v povedi/zvezah povedi ter v repliki/zvezi replik), − razloži pomen dane povedi/zveze povedi iz prebranega/poslušanega besedila, − tvori povedi iz niza besed v imenovalni/slovarski obliki, − dopolni nepopolne povedi s pomensko in oblikovno pravilnimi besedami, − sprašuje po danih delih povedi, − spreminja trdilne povedi v nikalne, dovršne v nedovršne, − poroča o prvotnem govornem dogodku s premim in z odvisnim govorom, − v zvezah dveh povedi prepozna časovno, vzročno-posledično, namerno-posledično oziroma pogojno-posledično razmerje ter združi zveze povedi v skladenjsko pravilne zložene povedi s pravilnim veznikom, − povedi s časovnim oziroma vzročnim veznikom strne v enostavčno poved, − v zvezah povedi odpravi ponovitve, − v svojih in tujih besedilih prepozna tovrstne skladenjske napake in jih odpravi. pravorečno zmožnost pokaže tako, da: − med govornim nastopanjem in med pogovarjanjem z učiteljem govori knjižno, − v besedah pravilno izgovarja za slovenščino značilne glasove, posebej polglasnik, ozke in široke samoglasnike, − v svoji in tuji izreki prepozna neknjižne prvine in jih zamenja s knjižnimi. pravopisno zmožnost pokaže tako, da: − v besedah pravilno zapisuje glasove in glasovne sklope, − piše predlog ločeno od besede, − izbere pravilno različico predlogov z/s in k/h, − piše nikalnico ne ločeno od glagola, − pravilno deli slovenske besede, − pravilno piše glavne in vrstilne števnike do 100 in stotice s številko in z besedami, − piše začetek povedi z veliko začetnico, − pravilno piše večbesedna slovenska lastna imena bitij, − pravilno piše svojilne pridevnike, izpeljane iz lastnih imen, − pravilno piše znana/slovenska eno-/večbesedna zemljepisna lastna imena, − pravilno piše znana eno-/večbesedna stvarna lastna imena, − pravilno piše vrstne pridevnike iz eno-/večbesednih zemljepisnih lastnih imen, − pravilno piše imena dni in mesecev, − pravilno piše imena praznikov, − pravilno piše imena jezikov, − uporablja pravilna končna ločila v eno- in večstavčnih povedih, − pravilno uporablja vejico pri naštevanju in med stavki, 63 − pravilno uporablja ločila in veliko začetnico v premem govoru, − pravilno uporablja oklepaj, − pravilno piše krajšave (tj. okrajšave, kratice in simbole), − ustrezno členi besedilo na odstavke, − skrbi za čitljivost in estetskost pisave, − zna uporabljati pravopisne priročnike v knjižni in elektronski obliki, pri oblikovanju besedil z računalnikom pa tudi urejevalnike besedil, − prepozna svoje in tuje tovrstne pravopisne napake ter jih odpravi. slogovno zmožnost pokaže tako, da: − izreka isto govorno dejanje na razne načine in določi za vsak izrek ustrezne okoliščine, − vrednoti vljudnost danih izrekov in jih po potrebi zamenja z vljudnejšimi, − uporabi okoliščinam ustrezen izrek oziroma ustrezno besedo, − isto besedilo priredi za razne naslovnike, − prepozna svoje in tuje tovrstne slogovne napake, jih odpravi in popravke utemelji. zmožnost nebesednega sporazumevanja pokaže tako, da: − prepozna pomen nebesednih sporočil, − tvori smiselna in nazorna nebesedna sporočila, − med pogovarjanjem in govornim nastopanjem ustrezno uporablja nebesedne spremljevalce govorjenja, − med dopisovanjem in pisanjem zavestno uporablja nebesedne spremljevalce pisanja, − vrednoti svojo in tujo rabo nebesednih spremljevalcev govorjenja in pisanja in pojasni svoje mnenje. Uč • enec/učenka ima skladno s cilji iz tega učnega načrta razvito metajezikovno zmožnost. Pokaže jo tako, da: − pri pogovarjanju upošteva: o načela uspešnega pogovarjanja in o značilnosti dane vrste pogovorov (npr. zgradbo, besedne in nebesedne prvine), − pri dopisovanju upošteva: o načela uspešnega dopisovanja in o značilnosti dane vrste dopisov (npr. obliko, zgradbo, besedne in nebesedne prvine), − pri sprejemanju enogovornih besedil upošteva: o načela uspešnega sprejemanja in o priporočeno strategijo sprejemanja besedil, − pri tvorjenju enogovornih besedil upošteva: o načela uspešnega govornega nastopanja oziroma pisanja »spisov«, o priporočeno strategijo sporočanja in o značilnosti dane vrste enogovornih besedil (npr. zgradbo, besedne prvine), − besedam določi pomenske in oblikovne lastnosti − pri tem razume jezikoslovne izraze, nave- dene v tem učnem načrtu, 64 − besede razvrsti po skupinah (tj. v besedne vrste oziroma podvrste), skladno z opredelitvijo v tem učnem načrtu, − določi število odstavkov v besedilu in pojasni svoj odgovor, − vrednoti členjenost besedila na odstavke in utemelji svoje mnenje, − v pripovedovalnem besedilu določi uvod, jedro in zaključek ter predstavi njihovo vlogo, − določi število povedi v besedilu in pojasni svoj odgovor, − v besedilu prepozna pripovedne, vprašalne in vzklične povedi, − v besedilu prepozna trdilne in nikalne povedi, − v besedilu prepozna premi govor, − predstavi razlike med premim in odvisnim govorom, − dano besedilo uvrsti med zasebna ali javna besedila, utemelji svojo odločitev in predstavi razlike med tema vrstama besedil, − dano besedilo uvrsti med neuradna ali uradna besedila, utemelji svojo odločitev in predstavi razlike med tema vrstama besedil, − dano besedilo uvrsti med enogovorna ali dvogovorna besedila, utemelji svojo odločitev in predstavi razlike med tema vrstama besedil, − razume in uporablja temeljne jezikoslovne izraze, navedene v tem učnem načrtu, − v svojem in tujem besedilu prepozna poimenovalne, skladenjske, pravorečne in pravopisne napake ter jih odpravi; svoje popravke utemelji. B. Književni pouk • Učenec/učenka samostojno govori/piše o književnem besedilu – dokazuje razumevanje, opazuje posamezne sestavine književnega besedila, jih primerja, vrednoti, utemeljuje spoznanja, zagovarja svoje mnenje … (analiza besedila – cilji) in pogleda na književno besedilo kot na celoto (sintetizira spoznanja o besedilu). Učenec/učenka ima skladno s cilji iz tega učnega načrta razvito recepcijsko zmožnost spreje- manja umetnostnih besedil in tvorjenja besedil o in ob umetnostnih besedilih (»strokovno« in (po)ustvarjalno pisanje, govorjenje/govorni nastop). Pokaže jo tako, da po branju znanega/ neznanega književnega besedila: − poišče bistvene podatke (snov, kraj in čas, glavne in stranske književne osebe, razlogi za do- gajanje, posledice ravnanja književnih oseb); − loči ljudsko besedilo od umetnega; − prepozna pesem/prozo/dramatiko in navede/izpostavi nekaj značilnosti književnih zvrsti. A 1. Svojo zmožnost doživljanja, razumevanja in vrednotenja književne osebe pokaže tako, da: − upovedi čutnodomišljijsko predstavo književnih oseb; − poišče nekaj motivov za ravnanje književnih oseb; − tvori »manjkajoči del zgodbe«, ki pojasni motive za ravnanje književne osebe. A 2. Realni in domišljijski dogajalni prostor in čas razlikuje, kar pokaže tako, da: − upovedi svojo predstavo dogajalnega prostora/časa; − upovedi dogajalni čas v preteklosti (nekoč); 65 − upovedi svojo predstavo realističnega dogajalnega prostora/časa (danes). A 3. Književnemu dogajanju sledi in ga razume, kar pokaže tako, da: − odgovarja na vprašanja o poteku dogajanja; − obnovi/povzame dogodke v književnem besedilu; − pove/napiše zgodbo s perspektive druge književne osebe − pove/napiše nadaljevanje zgodbe/predzgodbo; − našteje nekaj književnih besedil na obravnavano temo. A 4. Avtorja književnega besedila loči od pripovedovalca, kar pokaže tako, da: − pove, kdo je književno besedilo napisal in kdo ga pripoveduje. B 1. Pesem zazna in doživi, kar pokaže tako, da: − s posebej oblikovanim govorom ponazarja razpoloženje besedila; − doživeto recitira pesemsko besedilo. B 2. Recepcijsko zmožnost oziroma razumevanje konkretnega besedila pokaže tako, da: − po pripravi interpretativno bere realistične/fantastične zgodbe; − ob izbranih primerih izpostavi značilnosti obravnavanih pripovednih vrst. Pravljico prepozna in doživi, kar dokaže tako, da ob upoštevanju znanih/obravnavanih značil- nosti: − pripoveduje/piše pravljico/nadaljevanje pravljice ali predzgodbo. Kratko sodobno pravljico prepozna in doživi, kar dokaže tako, da: − pripoveduje/piše domišljijska besedila, pri katerih je dogajanje razpeto med realni in domi- šljijski svet. Realistično pripoved prepozna in doživi, kar dokaže tako, da: − pripoveduje/piše realistično zgodbo, v kateri je dogajanje podobno tistemu, ki ga pozna iz svojega sveta; − krajše prozno besedilo preoblikuje v strip. B 3. Dramsko besedilo bere/gleda/posluša in doživi, kar pokaže tako, da: − sodeluje v domišljijski igri vlog; − s slušnimi/vidnimi prvinami govora ustrezno izraža razpoloženje osebe/dogajanje; − po gledanju (videoposnetka) gledališke/lutkovne predstave našteje glavne in stranske osebe ter odgovarja na vprašanja, kaj se je zgodilo in zakaj se je kaj zgodilo; − opiše prvine gledališke/lutkovne predstave (dogajanje, režiser, igralci, posamezna vloga, de- janje/prizor, luč, scena, kostumi …); − po poslušanju radijske igre našteje književne osebe in pove, kakšne so bile osebe in kakšen je bil dogajalni prostor, ter pove, kaj se je zgodilo in zakaj. 66 Uč • enec/učenka kot pomoč pri razvijanju recepcijske/bralne zmožnosti usvoji tudi dolo- čeno literarnovedno znanje, predvideno v ciljih in vsebinah učnega načrta. 4.2.1 Pričakovani rezultati 4., 5. in 6. razreda, ki pomenijo napredovanje v naslednji razred A. Jezikovni pouk Učenec/učenka ima skladno z uresničevanjem tega učnega načrta v danem razredu razvito: za • vest o jeziku, narodu in državi, zmo • žnost pogovarjanja, zmo • žnost dopisovanja, zmo • žnost kritičnega sprejemanja enogovornih neumetnostnih besedil, zmo • žnost tvorjenja enogovornih neumetnostnih besedil, zmo • žnost selektivnega branja, zmo • žnost izpolnjevanja obrazcev, jeziko • vno in slogovno zmožnost ter zmožnost nebesednega sporazumevanja, metajeziko • vno zmožnost. Doseganje vsega tega dokaže dejavno/funkcionalno, tj. s smiselnim sodelovanjem v novih/ne- znanih sporazumevalnih okoliščinah, z razumevanjem novih/neznanih besedil, s tvorjenjem ra- zumljivih, pravilnih in ustreznih besedil predpisanih besedilnih vrst, z vrednotenjem sporazume- vanja drugih in z utemeljevanjem svojega mnenja, z učinkovitim iskanjem podatkov v seznamih, s pravilnim izpolnjevanjem obrazcev, s tvorjenjem logičnih, jezikovno pravilnih in slogovno ustreznih povedi in zvez povedi, s prepoznavanjem in odpravljanjem pomenskih, jezikovnih in slogovnih napak ter z utemeljevanjem svojih rešitev, z razumevanjem predpisanih jezikoslovnih izrazov in z njihovo pravilno rabo ipd. (prim. tč. 4.2). B. Književni pouk Učenec/učenka ima skladno z uresničevanjem tega učnega načrta v danem razredu razvito: r • ecepcijsko/bralno zmožnost (sprejemanje umetnostnih besedil), zmo • žnost tvorjenja besedil o umetnostnih besedilih in ob njih (»strokovno« in (po)ustvarjalno pisanje, govorjenje/govorni nastop), zmo • žnost samostojnega govorjenja/pisanja o književnih besedilih (analiza in sinteza spoznanj o književnem besedilu), lit • erarnovedno znanje (podpora recepcijski/bralni zmožnosti). Doseganje vsega tega dokaže dejavno/funkcionalno s samostojnim govorjenjem/pisanjem o književnem besedilu v skladu s cilji tega učnega načrta v danem razredu – tj. z upovedovanjem razumevanja književnega besedila, opazovanjem posameznih sestavin besedila in njihove vloge v celotnem besedilu, primerjanjem, vrednotenjem, utemeljevanjem spoznanj in zagovarjanjem svojega mnenja ter povezovanjem posameznih spoznanj o književnem besedilu v mnenje o ce- lotnem besedilu (holistični pogled na književno besedilo). Kot pomoč za doseganje vsega nave- denega uporablja usvojeno literarnovedno znanje (prim. tč. 4.2). 67 4.3 Pričakovani dosežki/rezultati ob zaključku tretjega triletja A. Jezikovni pouk Uč • enec/učenka ima skladno s cilji iz tega učnega načrta razvito zavest o jeziku, narodu in državi. Pokaže jo tako, da: − predstavi vlogo slovenščine v svojem življenju in svoj odnos do nje, − predstavi pravni status jezikov, ki jih govorijo slovenski državljani, − poimenuje državni in uradni jezik v Sloveniji ter uradna jezika v delu Slovenske Istre oziroma v delu Prekmurja, − našteje uradne jezike v organih EU, − predstavi položaj Slovencev in status slovenščine v zamejstvu in izseljenstvu, − predstavi okoliščine rabe in značilnosti zbornega jezika, knjižnega pogovornega jezika, svo- jega narečja/pokrajinskega pogovornega jezika in najstniškega slenga, − navede osnovne podatke o začetkih slovenskega knjižnega jezika in o njegovem razvoju skozi stoletja. Uč • enec/učenka ima skladno s cilji iz tega učnega načrta razvito zmožnost pogovarjanja. Pokaže jo tako, da: − sodeluje v tistih vrstah pogovorov, ki so navedeni v tem učnem načrtu, ter v vlogi pobudnega in odzivnega sogovorca tvori ustrezne, učinkovite, smiselne in razumljive replike, − razčlenjuje pogovore (predvsem tvarno, okoliščinsko, naklonsko in pomensko), − obnovi pogovore, − vrednoti pogovore in utemelji svoje mnenje. Uč • enec/učenka ima skladno s cilji iz tega učnega načrta razvito zmožnost dopisovanja. Pokaže jo tako, da: − bere dopise; med branjem je miren in zbran, − v pogovoru po branju: o določi okoliščine nastanka besedila (npr. sporočevalca, naslovnika, družbeno razmerje sporočevalca do naslovnika), o določi sporočevalčev namen in s tem vrsto dopisa glede na sporočevalčev namen, o določi temo, podteme/ključne besede in bistvene podatke, o obnovi dopis, o predstavi vlogo nebesednih spremljevalcev pisanja in jih vrednoti, o vrednoti dopis in utemelji svoje mnenje, − v vlogi pobudnega in odzivnega dopisovalca piše ustrezne, razumljive in smiselne dopise, določene s tem učnim načrtom, − razčlenjuje in vrednoti svoje in tuje dopise. 68 • Učenec/učenka ima skladno s cilji iz tega učnega načrta razvito zmožnost kritičnega sprejemanja enogovornih neumetnostnih besedil. Pokaže jo tako, da: − sprejema (tj. posluša (in gleda) oziroma bere) enogovorna neumetnostna besedila; med sprejemanjem je miren in izbran, dela si zapiske oziroma izpiske, − v pogovoru po sprejemanju: o določi okoliščine nastanka besedila (npr. sporočevalca, naslovnika, sporočevalčevo ču- stveno razmerje do predstavljene predmetnosti), o določi sporočevalčev namen, o določi temo besedila, podteme/ključne besede in bistvene podatke ter jih oblikuje v obliki miselnega vzorca, dispozicijskih točk ipd., o obnovi besedilo, o predstavi vlogo nebesednih prvin v besedilu, o vrednoti besedilo in utemelji svoje mnenje. Uč • enec/učenka ima skladno s cilji iz tega učnega načrta razvito zmožnost tvorjenja eno- govornih neumetnostnih besedil. Pokaže jo tako, da: − tvori (govori ali piše) besedilne vrste, predpisane s tem učnim načrtom; pri tem tvori smisel- na, razumljiva, ustrezna, učinkovita in pravilna besedila, − svoja govorjena ali zapisana besedila vrednoti, prepozna pomanjkljivosti in odpravi napake, − predstavi razloge za izboljšavo lastnih ali tujih enogovornih besedil. Uč • enec/učenka ima skladno s cilji iz tega učnega načrta razvito zmožnost selektivnega bra- nja. Pokaže jo tako, da si ogleda javna obvestila obvestila, določena s tem učnim načrtom, nato: − poimenuje dano vrsto seznama in pove, katere podatke vsebuje, − poimenuje tvorca in naslovnika seznama, − predstavi namen sporočevalca in bralca/uporabnika, − poišče dani podatek, − uporabi podatke s seznama (npr. jih primerja, razvršča, uporabi za sklepanje o čem ipd.), − vrednoti besedilo in predlaga popravke/izboljšave, če je to potrebno. Uč • enec/učenka ima skladno s cilji iz tega učnega načrta razvito zmožnost izpolnjevanja obrazcev. Pokaže jo tako, da si ogleda obrazce, določene s tem učnim načrtom, nato pa: − poimenuje dano vrsto obrazca, − predstavi namen izpolnjevalca/uporabnika obrazca, − pravilno izpolni obrazec, − vrednoti obrazec (tudi že izpolnjenega) in predlaga popravke/izboljšave. Uč • enec/učenka ima skladno s cilji iz tega učnega načrta razvito jezikovno in slogovno zmožnost ter zmožnost nebesednega sporazumevanja. poimenovalno zmožnost pokaže tako, da: − poimenuje bitja, predmete, dejanja, lastnosti … s knjižnimi izrazi in se izogiba ponovitvam, − razloži besede/besedne zveze iz prebranega/poslušanega besedila in jih smiselno uporabi 69 v novih povedih, − k danim besedam doda njihove protipomenke, sopomenke, podpomenke in nadpomenke ter besede iz iste besedne družine, − iz danih skladenjskih podstav tvori tvorjenke, − dane tvorjenke pretvarja v (približne) skladenjske podstave, − dopolni in tvori definicije danih besed/pojmov, pri tem si pomaga s stvarnim vedenjem iz italijanščine, − zna uporabljati slovarske priročnike v knjižni in elektronski obliki, − prepozna svoje in tuje poimenovalne napake ter jih odpravi. skladenjsko zmožnost pokaže tako, da: − tvori skladenjsko pravilna enogovorna in dvogovorna besedila (upošteva pomensko, obli- kovno in aktualnostno razmerje v povedi/zvezah povedi ter repliki/zvezi replik), − razloži povedi iz prebranega/poslušanega besedila, − sprašuje po danih delih povedi, − tvori povedi iz niza besed v imenovalni/slovarski obliki,, − dopolni povedi s pomensko in oblikovno pravilnimi besedami, − v zvezi dveh povedi prepozna pomensko razmerje ter združi zveze povedi v skladenjsko pra- vilne zložene povedi s pravilnim veznikom, − strne zložene povedi v skladenjsko pravilne enostavčne povedi, − razširi enostavčne povedi v skladenjsko pravilne zložene povedi, − pretvori premi govor v odvisnega, − v povedih odpravi ponovitve, − v svojih in tujih besedilih prepozna skladenjske napake in jih odpravi. pravorečno zmožnost pokaže tako, da: − med govornim nastopanjem in med pogovarjanjem z učiteljem govori knjižno, − obvlada knjižni izgovor besed in povedi, − prepozna pravorečne napake v svojih in tujih besedilih in jih odpravi. pravopisno zmožnost pokaže tako, da: − v besedah pravilno zapisuje glasove in glasovne sklope, − piše predlog ločeno od besede, − izbere pravilno različico predlogov z/s in k/h, − piše nikalnico ne ločeno od glagola, − pravilno deli besede, − pravilno piše glavne in vrstilne števnike s številkami in z besedami, − pravilno piše prevzete besede, − piše začetek povedi z veliko začetnico, − pravilno piše večbesedna lastna imena bitij, − pravilno piše imena prebivalcev krajev, držav …, − pravilno piše svojilne pridevnike, izpeljane iz lastnih imen, 70 − pravilno piše eno-/večbesedna zemljepisna lastna imena, − pravilno piše vrstne pridevnike iz eno-/večbesednih zemljepisnih lastnih imen, − pravilno piše eno-/večbesedna stvarna lastna imena, − pravilno piše imena dni in mesecev, − pravilno piše imena praznikov, − pravilno piše imena jezikov, − pravilno piše imena pripadnikov ras, − pravilno piše občna imena, nastala iz lastnih, − uporablja pravilna končna ločila v eno- in večstavčnih povedih, − pravilno uporablja vejico pri naštevanju, v večstavčnih povedih ter v povedih s polstavki in pastavki, − pravilno uporablja ločila in veliko začetnico v premem govoru (s spremnim stavkom pred dobesednim navedkom ali za njim), − pravilno uporablja oklepaj, − pravilno piše krajšave (tj. okrajšave, kratice in simbole), − ustrezno členi besedilo na odstavke, − skrbi za čitljivost in estetskost pisave, − zna uporabljati pravopisne priročnike v knjižni in elektronski obliki, pri oblikovanju besedil z računalnikom pa tudi urejevalnike besedil, − prepozna svoje in tuje tovrstne pravopisne napake ter jih odpravi. slogovno zmožnost pokaže tako, da: − v svojih besedilih uporablja ustrezno jezikovno zvrst, − izreka isto govorno dejanje na razne načine in določi za vsak izrek ustrezne okoliščine, − vrednoti vljudnost danih izrekov in jih po potrebi zamenja z vljudnejšimi, − tvori okoliščinam ustrezna enogovorna in dvogovorna besedila, − isto besedilo priredi za razne naslovnike, − danim besedam/besednim zvezam/povedim določi slogovno vrednost in okoliščine rabe, − prepozna svoje in tuje slogovne napake, jih odpravi in popravke utemelji. zmožnost nebesednega sporazumevanja pokaže tako, da: − prepozna vlogo/pomen nebesednih sporočil ter vrednoti njihov učinek, − med pogovarjanjem, govornim nastopanjem, dopisovanjem in pisanjem enogovornih bese- dil učinkovito, smiselno in ustrezno uporablja nebesedne spremljevalce govorjenja/pisanja, − pretvori nebesedno sporočilo v učinkovito, ustrezno, razumljivo in pravilno besedilo, − vrednoti svojo in tujo rabo nebesednih spremljevalcev govorjenja in pisanja in razloži svoje stališče. Uč • enec/učenka ima skladno s cilji iz tega učnega načrta razvito metajezikovno zmožnost. Pokaže jo tako, da: − predstavi in upošteva načela uspešnega pogovarjanja, − predstavi in upošteva načela uspešnega dopisovanja, − predstavi in upošteva načela uspešnega sprejemanja enogovornih besedil, − predstavi in upošteva načela uspešnega tvorjenja enogovornih besedil, − predstavi in upošteva priporočeni potek sprejemanja besedil, − predstavi in upošteva priporočeni potek sporočanja (t. i. faze sporočanja), 71 − predstavi značilnosti dane vrste pogovorov (npr. zgradbo, besedne in nebesedne prvine), tudi v primerjavi s pogovori druge vrste, − upošteva značilnosti dane vrste pogovorov, − predstavi značilnosti dane vrste dopisov (npr. obliko, zgradbo, besedne in nebesedne prvi- ne), tudi v primerjavi z dopisi druge vrste, − upošteva značilnosti dane vrste dopisov, − predstavi značilnosti dane vrste enogovornih besedil (npr. zgradbo, besedne prvine), tudi v primerjavi z enogovornimi besedili druge vrste, − upošteva značilnosti dane vrste enogovornih besedil, − besedam določi pomenske, oblikovne, slogovne, izvorne in tvorbne lastnosti; pri tem razume jezikoslovne izraze, navedene v tem učnem načrtu, − besede razvrsti po skupinah (tj. v besedne vrste oziroma podvrste), skladno z opredelitvijo v tem učnem načrtu, − loči enostavčne povedi od večstavčnih ter utemelji svoje rešitve, − opiše stavčnočlensko sestavo stavka − prepozna stavčne člene in navede vprašalnice zanje, − loči priredno zložene povedi od podredno zloženih ter utemelji svoje rešitve, − opiše stavčno sestavo podredno zloženih povedi − določi glavni stavek, prepozna vrsto od- visnika in navede vprašalnico zanj, − dano besedilo uvrsti med umetnostna ali neumetnostna besedila, utemelji svojo odločitev in predstavi razlike med tema vrstama besedil, − dano besedilo uvrsti med objektivna ali subjektivna besedila, utemelji svojo odločitev in predstavi razlike med tema vrstama besedil, − dano besedilo uvrsti med opisovalna ali pripovedovalna besedila, utemelji svojo odločitev in predstavi razlike med tema vrstama besedil, − dano besedilo uvrsti med prikazovalna ali propagandna besedila, utemelji svojo odločitev in predstavi razlike med tema vrstama besedil, − razume temeljne jezikoslovne izraze, navedene v tem učnem načrtu, − v svojem in tujem besedilu prepozna poimenovalne, skladenjske, pravorečne in pravopisne napake ter jih odpravi; svoje popravke utemelji. B. Književni pouk Uč • enec/učenka ima skladno s cilji iz tega učnega načrta razvito recepcijsko zmožnost; pokaže jo tako, da interpretativno in tiho bere književna besedila ter samostojno govori/ piše o književnem besedilu/predstavi, pri čemer: − najde bistvene podatke v besedilu (upošteva neposredne besedilne signale) in jih zna ustre- zno uporabiti pri »strokovnih« oziroma (po)ustvarjalnih odzivih na besedilo; − izrazi svoje doživljanje, razumevanje in vrednotenje posameznih prvin besedila/predstave ter izpostavi njihovo vlogo; − sintetizira spoznanja o besedilu/predstavi ter oblikuje vrednostne sodbe; spoznanja in sodbe primerja s sošolci, jih utemelji/ponazori in zagovarja tako, da se sklicuje na besedilo/predsta- 72 vo, (splošno) znanje, izkušnje in logično sklepanje. A 1. Zmožnost doživljanja, razumevanja in vrednotenja književne osebe pokaže tako, da: − loči glavno in stranske književne osebe v obravnavanem književnem besedilu; opiše izbrano osebo, izpostavi značilnosti njenega govora, značaja, ravnanja in do nje vzpostavi kritično dis- tanco, izpostavi njen socialni položaj, psihološke lastnosti, motive za ravnanje; − predstavi značilnosti oseb v trivialnih besedilih; − s poustvarjalnim pisanjem pokaže/dokaže zmožnost doživljanja, razumevanja in vrednote- nja književnih oseb. A 2. Zmožnost doživljanja, razumevanja in vrednotenja dogajalnega prostora in časa pokaže tako, da: − upovedi čutnodomišljijske predstave kraja dogajanja; razumevanje kraja in časa dogajanja dokaže tako, da ju poveže s temo in z jezikovno rabo v besedilu; upošteva tudi širši kontekst (medpredmetne povezave); − izpostavi značilnosti dogajalnega prostora v obravnavanem trivialnem besedilu; − s poustvarjalnim pisanjem ustvari nove dogajalne prostore in čase ter tako dokaže zmožnost doživljanja in razumevanja dogajalnega prostora in časa. A 3. Razumevanje dogajanja, motivov, teme/sporočila in snovnega izhodišča književnega be- sedila pokaže tako, da: − predstavi dogajanje; kronološko razvrsti dogodke, tudi če gre za analitično oziroma retro- spektivno dogajalno zgradbo; loči glavno in stransko dogajanje ter dogajanje v različnih časih in prostorih; − obnovi/povzame dogajanje (podrobno in strnjeno) oziroma povzame sporočilnost pesmi; − loči glavne motive/pesemske slike glede na temo/sporočilnost besedila; − izrazi osrednjo idejo (sporočilo) in temo književnega besedila; izpostavi podobnosti in razlike med dvema besediloma ter pove, katero mu je bliže in zakaj; − loči besedila glede na temo (ljubezenska, socialna, razpoloženjska, domovinska) in prepozna zgodovinsko snov; izpostavi podobnosti/razlike med tematsko sorodnimi besedili in se do njih opredeli; − s poustvarjalnim pisanjem dokaže, da loči temo in motive. A 4. Loči avtorja od pripovedovalca, kar pokaže tako, da: − ju imenuje. A 5. Prepozna in razume književno perspektivo, kar pokaže tako, da: − izrazi značilnosti komične književne perspektive oziroma najde humorne prvine v besedilu ter presodi njihov učinek v besedilu. B 1. Doživi, razume in vrednoti poezijo tako, da: − s posebej oblikovanim govorom ponazori razpoloženje besedila (interpretativno branje); − izpostavi značilnosti ritma pesmi v povezavi s sporočilnostjo; − prepozna onomatopoijo/podobnoglasje, rimo; − izpostavi likovno podobo pesmi (svobodni verz); 73 − v pesmi prepozna pesniška sredstva: primera, poosebljenje/ poosebitev, okrasni pridevek, pretiravanje, stopnjevanje, refren, govorniško vprašanje in nagovor/ogovor; razloži njihovo vlogo; − ob izbranih besedilih izpostavi razliko med lirsko in epsko pesmijo; − prepozna bistvene značilnosti epa, balade, romance in soneta; B 2. Doživi, razume in vrednoti prozo tako, da: − s posebej oblikovanim govorom ponazori razpoloženje in dogajanje v besedilu (interpreta- tivno branje); − presodi učinek zaznamovanega sloga in jezikovne rabe (zgodovinska, mladinska tematika/ pripoved); − prepozna slogovni postopek v književnem besedilu (opisovanje, subjektivno opisovanje, označevanje, pripovedovanje, dvogovor); − ob izbranem besedilu izpostavi značilnosti pripovedne vrste in jih primerja z znanimi značil- nostmi te vrste besedila (basen, pripovedka, bajka, roman in črtica); − s tvorjenjem poustvarjalnih besedil pokaže/dokaže poznavanje značilnosti proznih vrst. B 3. Doživi, razume in vrednoti dramatiko ter medijske realizacije/aktualizacije tako, da: − s posebej oblikovanim govorom ponazori razpoloženje osebe in dogajanje v dramskem be- sedilu (branje po vlogah; igra vlog/improvizacije); − v dramskem besedilu loči govor oseb od odrskih navodil; − prepozna značilnosti komedije oziroma komično perspektivo v komediji; − obnovi dogajanje v gledališki/filmski predstavi; izpostavi odnose med osebami; − ovrednoti vlogo prvin gledališke/filmske predstave pri doživljanju in razumevanju dogajanja (dejanje/prizor, igralci/igra, kostumi, scena, rekviziti, luč …); − izrazi razumevanje dogajanja, predstavi osebe in dogajalni prostor ter izrazi svoje mnenje o medijski realizaciji/aktualizaciji (slikovna, zvočna oprema ...). • Učenec/učenka skladno s cilji/z vsebinami iz tega učnega načrta pridobi literarnovedno znanje; uporabi ga pri šolski interpretaciji in samostojnem branju književnih besedil ter govorjenju/pisanju o njih. 74 4.3.1 Pričakovani rezultati 7., 8. in 9. razreda, ki pomenijo napredovanje v naslednji razred A. Jezikovni pouk Učenec/učenka ima skladno z uresničevanjem tega učnega načrta v danem razredu razvito: za • vest o jeziku, narodu in državi, zmo • žnost pogovarjanja, zmo • žnost dopisovanja, zmo • žnost kritičnega sprejemanja enogovornih neumetnostnih besedil, zmo • žnost tvorjenja enogovornih neumetnostnih besedil, zmo • žnost selektivnega branja, zmo • žnost izpolnjevanja obrazcev, jeziko • vno in slogovno zmožnost ter zmožnost nebesednega sporazumevanja, metajeziko • vno zmožnost. Doseganje vsega tega dokaže dejavno/funkcionalno, tj. s smiselnim sodelovanjem v novih/ne- znanih sporazumevalnih okoliščinah, z razumevanjem novih/neznanih besedil, s tvorjenjem učinkovitih, razumljivih, pravilnih in ustreznih besedil predpisanih besedilnih vrst, z vrednote- njem sporazumevanja drugih in z utemeljevanjem svojega mnenja, z učinkovitim iskanjem po- datkov v seznamih, s pravilnim izpolnjevanjem obrazcev, s tvorjenjem logičnih, jezikovno pravil- nih in slogovno ustreznih povedi in zvez povedi, s prepoznavanjem in odpravljanjem pomenskih, jezikovnih in slogovnih napak ter z utemeljevanjem svojih rešitev, z razumevanjem predpisanih jezikoslovnih izrazov in z njihovo pravilno rabo ipd. (prim. tč. 4.3). B. Književni pouk Učenec/učenka ima skladno z uresničevanjem tega učnega načrta v danem razredu razvito: r • ecepcijsko zmožnost (sprejemanje umetnostnih besedil), zmo • žnost tvorjenja besedil o umetnostnih besedilih in ob njih (»strokovno« in (po)ustvarjalno pisanje, govorjenje/govorni nastop), zmo • žnost samostojnega govorjenja/pisanja o književnem besedilu (analiza in sinteza spoznanj o književnem besedilu/predstavi), lit • erarnovedno znanje. Doseganje vsega tega dokaže dejavno/funkcionalno z interpretativnim/tihim branjem književ- nih besedil in s samostojnim govorjenjem/pisanjem o književnih besedilih v skladu s cilji tega uč- nega načrta v danem razredu – tj. z upovedovanjem razumevanja književnega besedila, opazo- vanjem posameznih sestavin besedila in njihove vloge v celotnem besedilu (pomenska, estetska raven), primerjanjem, vrednotenjem, utemeljevanjem spoznanj in zagovarjanjem svojega mne- nja ob sklicevanju na besedilo ter z medbesedilnim primerjanjem. Spoznanja o posameznostih književnega besedila poveže v holistični pogled na besedilo. Literarnovedno znanje dokaže z uporabo pri šolski interpretaciji, samostojnem branju književnih besedil ter govorjenju/pisanju 75 o njih (prim. tč. 4.3). 5 MEDPREDMETNE POVEZAVE V osnovni šoli, še posebej v prvem triletju, besedno sporazumevanje, najsi bo na slušni ali vidni ravni, vseskozi povezujemo tudi z nebesednim (likovnim, gibalnim, glasbenim, pozneje tudi z ra- čunalniškim opismenjevanjem itd.). V prvem triletju se tako slovenščina kot drugi jezik z vsebina- mi in z razvijanjem sporazumevalnih dejavnosti učencev tesno povezuje z drugimi predmeti, npr. z italijanščino, s spoznavanjem okolja, z, glasbeno in likovno vzgojo ter z matematiko. Nekateri cilji pouka slovenščine so povezani z uporabo knjižnice in vključujejo spodbujanje informacijske pismenosti; pri tvorjenju in razumevanju neumetnostnih besedil v smiselnih in funkcionalnih okoliščinah pa je v prvem triletju možno udejanjati tudi cilje okoljske vzgoje, prometne in poklicne vzgoje, varovanja in spodbujanja telesnega in duševnega zdravja, torej cilje kroskurikularnih vsebin. V drugem in tretjem triletju se pri obravnavi neumetnostnih besedil predmet povezuje z učenčevimi izkušnjami in predznanjem ter z vsebinami in dejavnostmi pri naravoslovnih in druž- boslovnih predmetih; učenci namreč govorijo/pišejo prikazovalna besedila o sebi in svojem druž- benem oziroma naravnem okolju ter poslušajo/berejo in razčlenjujejo poljudnoznanstvena be- sedila, ob tem pa tudi nebesedne dele teh besedil, kot so preglednice, grafikoni ipd. Posebej velja opozoriti na povezovanje slovenščine s poukom italijanščine, zgodovine, glasbe zaradi spoznavanja slovenske kulture, to je kulture sosedskega oziroma večinskega naroda (medkulturnost). V drugem in tretjem vzgojno-izobraževalnem obdobju predmet slovenščina vsebuje tudi prvine medijske vzgoje − učenci namreč spremljajo (poslušajo, gledajo in berejo) tudi različne medije (časopis, radio, internet, televizija, film ...) v slovenščini. Pouk književnosti oziroma obravnava umetnostnih besedil se ob povezovanju z glasbeno, likovno in plesno vzgojo v 2. in 3. triletju povezuje z družbeno-humanističnimi predmeti (zlasti z italijanščino in zgodovino), samo v 3. triletju pa tudi z nekaterimi izbirnimi predmeti (npr. z reto-riko, šolskim novinarstvom ipd). Splošni cilji predmeta tudi v drugem in tretjem triletju vključujejo kroskurikularne vsebine, kot so državljanska kultura, narodopisje, knjižnično informacijsko znanje, kulturna vzgoja, IKT (razvijanje digitalnih zmožnosti), okoljska vzgoja, vzgoja za zdravje, vzgoja potrošnika, poklicna orien-tacija, prometna vzgoja itd. 76 Na ravni vključevanja kroskurikularnih vsebin je v tem učnem načrtu posebna pozornost namenjena razvijanju digitalne pismenosti učencev/učenk, kar je tudi ena izmed ključnih kompetenc vseživljenjskega učenja. Učenci/učenke uporabljajo digitalne tehnologije pri razvijanju sporazu- mevalne zmožnosti in pri komunikaciji (dejavnem stiku) z literaturo, in sicer: pr • i sprejemanju, razčlenjevanju in tvorjenju neumetnostnih in umetnostnih besedil, kot podpor • o kritičnemu mišljenju, ustvarjalnosti in inovativnosti, za • iskanje, zbiranje, izmenjavo in obdelavo podatkov ter njihovo sistematično rabo pri tvorjenju informacij. Za izdelavo, predstavitev in razumevanje kompleksnih informacij uporabljajo tudi primerno strojno in programsko opremo, samostojno uporabljajo primerne didaktične raču- nalniške programe in internet kot vir podatkov in komunikacijsko orodje. Poudarjena je tudi kulturna vzgoja, saj kot osrednji element vseživljenjskega učenja bistveno prispeva k celovitemu razvoju osebnosti vsakega posameznika ter sooblikuje človekovo kulturno zavest in izražanje. Učencem/učenkam omogoča razumevanje pomena in spoznavanje kulture lastnega naroda ter zavedanje o pripadnosti tej kulturi. Spodbuja tudi spoštljiv odnos do drugih kultur in medkulturni dialog. Medpredmetne povezave se lahko izvedejo v različne namene in na različne načine, npr. kot motivacija, nadgradnja znanja, oblikovanje avtentičnih nalog, projektni dan ipd. Uresničevanje medpredmetnih povezav (tudi na ravni kroskurikularnih vsebin) pa je odvisno od povezovanja učiteljev vseh predmetnih področij in načrtovanja povezav na treh ravneh – na ravni šole, na rav- ni strokovnih aktivov in posameznih učiteljev/učiteljic. Cilj povezovanja predmetov je torej globalni pristop, ki spodbuja t. i. celostno učenje in pouče- vanje. Medpredmetno povezovanje zato lahko poteka na ravni vsebin (npr. tema protestantizma v okviru projektnega tedna), na ravni procesnih znanj (npr. iskanje virov kot spretnost, ki pride v poštev pri vseh predmetih) ter na konceptualni ravni (npr. poglabljanje razumevanja istih poj- mov pri različnih predmetih). 77 6 DIDAKTIČNA PRIPOROČILA 6.1 Cilji in vsebine 6.1.1 Cilji Pouk slovenščine kot drugega jezika, ki mu je v predmetniku osnovne šole z italijanskim učnim jezikom namenjenih 1006 učnih ur, omogoča uresničevanje splošnih ciljev predmeta/kompe- tenc, opredeljenih v 2. poglavju tega učnega načrta, kakor tudi razvijanje osebne in državljanske identitete ter ključnih zmožnosti vseživljenjskega učenja, med katerimi je lahko tudi sporazume- vanje v slovenščini na dvojezičnem območju in izven njega. Temeljni cilj pouka slovenščine, tj. razvijanje sporazumevalne zmožnosti kot zmožnosti spreje- manja in tvorjenja besedil raznih vrst, izhaja iz obravnave neumetnostnih in umetnostnih be- sedil, primernih starostni stopnji učencev v posameznem vzgojno-izobraževalnem obdobju. Obravnavi neumetnostnih besedil je namenjeno 60 odstotkov ur predmeta, delu z umetnostnim besedilom pa 40 odstotkov (izjema je 1. razred, kjer je to razmerje 50 : 50). Pri predmetu slovenščina učenci torej tvorijo (govorijo, pišejo), sprejemajo (poslušajo, berejo) in razčlenjujejo svoji starosti, sporazumevalnim in spoznavnim/domišljijskim zmožnostim, izku- šnjam in zanimanju ustrezna neumetnostna in umetnostna besedila; tako dejavno razvijajo svoje sporazumevalne, spoznavne in ustvarjalne zmožnosti ter si uzaveščajo temeljne razlike v spreje- manju, tvorjenju in zgradbi neumetnostnih in umetnostnih besedil. 6.1.2 Vsebine Vsebine pouka slovenščine so podane v 3. poglavju tega učnega načrta kot procesnorazvojni sklopi z vsebinami za jezikovni pouk in pouk književnosti. 6.1.2.1 Jezikovni pouk V prvem triletju se vsebine in procesnorazvojni cilji jezikovnega pouka razdeljeni na sedem sklopov: 78 O • blikovanje in razvijanje zavesti o jeziku, narodu in državi, R • azvijanje zmožnosti pogovarjanja, R • azvijanje zmožnosti poslušanja enogovornih neumetnostnih besedil, R • azvijanje zmožnosti govornega nastopanja, R • azvijanje zmožnosti branja in pisanja neumetnostnih besedil, R • azvijanje jezikovne in slogovne zmožnosti ter zmožnosti nebesednega sporazumevanja (za izbolj- šanje sporazumevalne zmožnosti), R • azvijanje metajezikovne zmožnosti. V drugem in tretjem triletju pa so vsebine in procesnorazvojni cilji razporejeni v devet sklopov, in sicer: O • blikovanje in razvijanje zavesti o slovenskem jeziku, slovenskem narodu in državi, R • azvijanje zmožnosti pogovarjanja, R • azvijanje zmožnosti dopisovanja, R • azvijanje zmožnosti kritičnega sprejemanja enogovornih neumetnostnih besedil, R • azvijanje zmožnosti tvorjenja enogovornih neumetnostnih besedil, R • azvijanje zmožnosti selektivnega branja, R • azvijanje zmožnosti izpolnjevanja obrazcev, R • azvijanje jezikovne in slogovne zmožnosti ter zmožnosti nebesednega sporazumevanja (za izbolj- šanje sporazumevalne zmožnosti), R • azvijanje metajezikovne zmožnosti. Procesnorazvojni cilji se v večini sklopov smiselno nadgrajujejo po razredih. V učnem načrtu se je v primerjavi z učnim načrtom iz leta 1998 povečal obseg izbirnih vsebin – ob obveznih vsebinah je namreč približno 30 odstotkov vsebin jezikovnega pouka izbirnih; izbirni pa sta tudi sporazumevalni dejavnosti (npr. branje in/ali poslušanje; govorjenje in/ali pisanje) pri obravnavi večine besedilnih vrst. Izbirne vsebine in dejavnosti pri jezikovnem pouku so v učnem načrtu natisnjene polkrepko. V učnem načrtu so skladno s priporočili ob splošnih znanjih (pokončni tisk) navedena tudi poseb- na/dodatna znanja. Pri jezikovnem pouku so zapisana v poševnem tisku. 6.1.2.2 Književni pouk Vsebine književnega pouka so razdeljene na tri procesnorazvojne in vsebinske sklope, in sicer: R • azvijanje recepcijske zmožnosti z branjem, poslušanjem (gledanjem uprizoritev) umetnostnih besedil in govorjenjem, pisanjem o njih; R • azvijanje recepcijske zmožnosti s tvorjenjem/(po)ustvarjanjem ob umetnostnih besedilih (pisanje/ interpretativno branje/govorjenje); P • ridobivanje literarnovednega znanja. Razmerje med splošnimi in posebnimi znanji v učnem načrtu je približno 70 : 30. Splošna znanja so zapisana v navadnem tisku, zajemajo pa tudi izbrane izbirne vsebine. Posebna znanja so zapi- sana v poševnem tisku, prav tako predlagana književna besedila. 79 V primerjavi z učnim načrtom iz leta 1998 se je povečala izbirnost na ravni dejavnosti pri obravnavi književnih besedil, razmerje med obsegom obveznih in izbirnih književnih besedil pa ostaja nespremenjeno. Pri navajanju seznama predlaganih književnih besedil za uresničevanje ciljev se ohranja delitev po razredih. Ker pa so vsa besedila samo predlagana, jih učitelj lahko nadomesti z drugimi, po njegovem mnenju primernejšimi besedili. 6.2 Uresničevanje v praksi 6.2.1 Prvo triletje Ker v predmetniku devetletne osnovne šole za predmet slovenščina v prvem triletju ni sprememb, ostaja tudi število ur po posameznih razredih nespremenjeno. Uresničevanju ciljev in vsebin je tako v prvem razredu namenjenih 105 ur (3 ure tedensko), v 2. 140 (4 ure tedensko) in v 3. razredu 122,5 ure oziroma po 3,5 ure tedensko. V prvem triletju se učenci učijo uporabljati ustna in pisna besedila v različnih okoliščinah in za različne namene. Učitelj na fleksibilen in uravnotežen način kombinira sistematično spoznavanje in urjenje branja in pisanja s sporazumevalnimi dejavnostmi v smiselnih, funkcionalnih in zani- mivih okoliščinah. Vse štiri sporazumevalne dejavnosti se funkcionalno prepletajo, sprva je več govorjenja in poslušanja, pozneje začetnega branja in pisanja. Pri načrtovanju pouka učitelj upošteva, da se otrokova sporazumevalna zmožnost razvija v med- sebojni povezanosti z razvojem mišljenja in znanja. Besedno sporazumevanje na slušni ali vidni ravni se v prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju povezuje tudi z nebesednim sporazumeva- njem ter z drugimi predmeti. Glede na zastavljene cilje in vsebine pouka je zelo pomembno, da učitelj pri izbiri didaktičnih metod in oblik za razvijanje učenčevih sporazumevalnih, spoznavnih in ustvarjalnih zmožnosti upošteva tudi individualne značilnosti učenca. Ker so vsebine in cilji jezikovnega pouka opredeljeni za celotno triletje in ne več po posameznih razredih, je indivi- dualizacija pouka še posebej pomembna in smiselna, saj učitelj tako lahko usvajanje predpisa- nih vsebin in ciljev sproti prilagaja značilnostim, zmožnostim in hotenjem posameznega učenca. Pričakovani dosežki v 4. poglavju tega učnega načrta so naravnani predvsem na splošna znanja, znotraj katerih učni načrt ponuja izbirne vsebine in cilje na ravni vsebin in dejavnosti tako pri jezikovnem kot književnem pouku. Izbira didaktičnih metod in oblik poučevanja je odvisna od učenčevega (pred)znanja slovenščine, od obravnavanih vsebin, v prvem obdobju osnovnošolskega izobraževanja se še posebej priporo- ča didaktična igra ter različne oblike sodelovalnega učenja in projektnega dela. Glede na naravo obravnavane snovi je pogosto priporočljiva tudi kombinacija frontalnega in skupinskega pouka. 80 V učnem načrtu je posebna pozornost namenjena poučevanju branja in pisanja. Cilj poučevanja ni le obvladovanje tekočega branja in pisanja, temveč raba pisnega jezika za sporazumevanje, razmišljanje, ustvarjanje, učenje in razvedrilo. Cilj je omogočiti vsem otrokom, da spoznajo in dosežejo višjo raven t. i. kritične pismenosti. Učenci vstopajo v svet branja in pisanja postopoma, sistematično in individualizirano. Glede na svoje predznanje branja in pisanja v italijanščini in slovenščini ter razvite veščine, spretnosti in zmožnosti postopoma prehajajo skozi faze oziroma dejavnosti začetnega opismenjevanja, predstavljene v 3. poglavju tega učnega načrta v sklopu Razvijanje zmožnosti branja in pisanja neumetnostnih besedil; skrčene so na minimum, saj večino teh spretnosti in veščin učenci usvojijo pri italijanščini. Pomembno je, da učitelj na začetku triletja in sproti pri vsakem učencu preverja razvitost veščin, spretnosti in zmožnosti, potrebnih za branje/pisanje, nato pa za vsakega učenca izdela individualni načrt razvijanja zmožnosti branja in pisanja. Skladno z zahtevami v tem učnem načrtu učenci torej: sist • ematično razvijajo predopismenjevalne zmožnosti, č • e imajo oziroma potem ko imajo ustrezno razvite predopismenjevalne zmožnosti, sistematič- no razvijajo tehniko branja in pisanja (najprej s tiskanimi črkami, nato s pisanimi), č • e imajo oziroma potem ko imajo ustrezno usvojeno tehniko branja in pisanja, sistematično razvijajo zmožnost branja z razumevanjem in zmožnost pisanja preprostih besedil. Če je potrebno, sošolcu, ki besedila ni razumel v celoti, vsebino razložijo s prevodom v italijanšči-no (zlasti v prvem razredu, do konca 3. razreda naj bo tega vse manj), prav tako naj učitelj nudi dodatno pomoč učencem, ki slabše znajo slovensko. Učitelj naj bo pri začetnem opismenjevanju torej pozoren na priporočeno zaporedje usvajanja veščin in spretnosti branja in pisanja, tempo usvajanja pa naj sproti prilagaja značilnostim in zmožnostim posameznega učenca ter tempu usvajanja branja pri italijanščini oziroma morebitni interferenci v italijanščini in iz italijanščine. Začetno branje in pisanje poteka vzporedno, a sledi s krajšim zamikom opismenjevanju v itali- janščini; pri spoznavanju enakih glasov/črk pa lahko tudi vzporedno. Poudarjen je primerjalni pristop med črkami in glasovi v slovenščini in italijanščini, v ospredju pa spoznavanje glasov/črk, ki so različni/različne od italijanskih. Poleg vstopanja v svet branja in pisanja pa učenci v prvem triletju opravljajo še druge dejavnosti: sodelujejo v pogovorih, sprejemajo, razčlenjujejo in tvorijo neumetnostna besedila, sprejemajo, interpretirajo in poustvarjajo umetnostna besedila ter razvijajo zmožnost logičnega mišljenja, svojo poimenovalno, upovedovalno, pravorečno in pravopisno zmožnost. Pri tem usvajajo tudi strategije sprejemanja (poslušanje, branje) in tvorjenja (govorjenje, pisanje) neumetnostnih in umetnostnih besedil, spoznavajo pa tudi kulturo sosedskega/večinskega naroda. Sprejemanje (poslušanje/branje) neumetnostnih besedil zajema naslednje dejavnosti učencev: a) Pred poslušanjem/branjem se pripravijo nanj. b) Med poslušanjem/branjem so pozorni na pomensko in izrazno stran besedila. c) Po poslušanju/branju sodelujejo v pogovoru o poslušanem/prebranem besedilu: • razčlenjujejo, obnovijo in vrednotijo poslušano/prebrano besedilo, • predstavljajo svoje doživljanje besedila in poslušanja/branja, vr • ednotijo svojo zmožnost kritičnega poslušanja (in gledanja)/branja enogovornih neume- tnostnih besedil in izdelajo načrt za razvijanje te svoje zmožnosti, se pr • ipravijo na tvorjenje govorjenega ali zapisanega podobnega besedila. 81 Tvorjenje enogovornih neumetnostnih besedil (govorjenje, pisanje) pa zajema naslednje dejavnosti: a) Pred govorjenjem/pisanjem se pripravijo nanj. b) Med govornim nastopom skušajo čim bolj upoštevati načela učinkovitega govornega nasto- panja, med pogovorom načela vljudnega pogovarjanja, med pisanjem pa pazijo na ustreznost, razumljivost in jezikovno pravilnost besedila ter na estetskost zapisa. c) Po pogovoru/govornem nastopu sodelujejo v pogovoru o njem, predstavijo svoje občutke in vrednotijo svojo zmožnost pogovarjanja/govornega nastopanja in izdelajo načrt za izboljšanje te svoje zmožnosti; po pisanju primerjajo svoja besedila, jih presojajo in izboljšujejo, predsta- vljajo svoje občutke ter vrednotijo svojo zmožnost pisanja besedil in izdelajo načrt za razvija- nje te svoje zmožnosti. Pri književnem pouku učenci razvijajo recepcijsko zmožnost z branjem/poslušanjem/gledanjem uprizoritev umetnostnih besedil in govorjenjem/pisanjem o njih. V procesu šolske interpretacije opazujejo posamezne prvine besedila in si tako ustvarjajo odziv na celotno besedilo. Ugotovitve primerjajo, utemeljujejo in ponazarjajo s sklicevanjem na besedilo. Pri tem tvorijo ustna in proti koncu triletja tudi preprosta pisna besedila. Recepcijsko zmožnost pa razvijajo tudi s tvorjenjem/ (po)ustvarjanjem ob umetnostnih besedilih. Ohranja se torej t. i. komunikacijski pouk književno- sti, kar pomeni, da sta v središču šolskega branja leposlovja književno besedilo in učenec, učitelj pa pri branju spodbuja prekrivanje pomenskega polja besedila (tema in predstavnost besedila) in učenčevega obzorja pričakovanj, ki izvira iz njegove zunajliterarne im medbesedilne izkušnje (doživetje v resničnosti in ob branju leposlovja). Branje umetnostnih besedil v prvem triletju praviloma ni povezano s tematiko drugih predme- tov, pač pa učencem ponuja možnost za polno literarnoestetsko doživetje. Šolska interpretacija umetnostnega besedila je priporočeni model za razvijanje bralne zmožnosti in zajema naslednje dejavnosti: uv • odna motivacija, napo • ved besedila, umestitev in interpretativno branje, pr • emor po branju, izr • ažanje doživetij ter analiza, sinteza in vrednotenje, pono • vno branje in nove naloge. V prvem triletju so seveda dejavnosti sprejemanja (branje, poslušanje) praviloma nadrejene de- javnostim tvorjenja (govorjenje, pisanje). Med dejavnostmi sprejemanja je največ časa namenje- nega poslušanju, saj otroci poslušajo (in gledajo) učiteljevo pripovedovanje in branje, radijske igre, lutkovne predstave, otroške mladinske predstave, otroške filme in risanke. V samostojno branje literature vstopajo individualizirano in drseče, ko je njihova bralna zmožnost že avtoma-tizirana. Delitev po razredih se deloma ohranja samo pri predlogih književnih besedil za uresničevanje ci- ljev književnega pouka, ker pa so besedila samo predlagana, jih učitelj lahko zamenja z drugimi, 82 po njegovem mnenju za uresničevanje zastavljenih ciljev primernejšimi besedili. Šolsko branje/pripovedovanje književnosti se lahko povezuje s projektom družinskega branja. 6.2.2 Drugo triletje V drugem triletju je pouku slovenščine namenjenih 323,5 učnih ur, tj. 122,5 ur na leto v četrtem, petem in šestem razredu (pa po 3 ure tedensko). Obravnavi neumetnostnih besedil oziroma je- zikovnemu pouku je namenjenih 60 odstotkov ur predmeta, obravnavi umetnostnih besedil ozi- roma književnemu pouku pa 40 odstotkov. 6.2.2.1 Jezikovni pouk Temeljni cilj jezikovnega pouka pri slovenščini je tudi v drugem triletju razvijanje sporazume- valne zmožnosti, tj. zmožnosti sprejemanja in tvorjenja neumetnostnih besedil. Ker je zmožnost sprejemanja in tvorjenja besedila odvisna od jezikovne zmožnosti, učenci z lastno dejavnostjo (ne pa z opisovanjem abstraktnega jezikovnega sestava oziroma z navajanjem slovničnih/pra- vorečnih/pravopisnih ipd. pravil) razvijajo svojo zmožnost logičnega mišljenja ter poimenoval- no, upovedovalno, pravorečno in pravopisno zmožnost ter odpravljajo najpogostejše slogovne, poimenovalne, slovnične, govorne in pisne napake. Pri obravnavi zapisanih besedil pa začnejo opazovati tudi besedno-slovnično zgradbo besedila, in sicer tako, da v njem najdejo opisano oziroma z jezikoslovnim izrazom poimenovano jezikovno prvino, ji določijo vlogo/pomen/stilno vrednost/obliko ipd., jo uvrstijo v določeno kategorijo ter to uvrstitev utemeljijo. Didaktično priporočljiva sistema za obravnavo jezikovnega pouka v drugem triletju sta predvsem celostni pouk in projektno učno delo. Izbira učne oblike je odvisna od dejavnosti in naloge, ki jo uresničujemo pri pouku. Čeprav je didaktično lahko ustrezna tako frontalna (npr. poslušanje oddaje po radiu, učiteljev uvod v novo učno snov) kot individualna (npr. tiho branje, pregledova- nje napak, ponovno pisanje besedila) oziroma skupinska oblika dela (npr. sestavljanje miselnega vzorca), bi morali skrbeti predvsem za večji delež skupinskega dela − v manjših skupinah ali dvo- jicah. Učenci namreč razvijajo zmožnosti in znanje ob aktivnih oblikah učenja, kot so sodelovalno učenje, učenje z odkrivanjem in problemsko učenje; tako dejavno razvijajo svojo zmožnost za dvogovorno sporazumevanje (npr. razpravljajo o problemu, usklajujejo mnenja, oblikujejo sku- pno mnenje, ga predstavijo drugim in ga zagovarjajo) ter jo nadgrajujejo z načrtnim in vodenim dvogovornim sporazumevanjem v uradnih govornih položajih (npr. z igro vlog, posnemanjem zapisanih besedil ipd.). Pri obravnavi neumetnostnih besedil so enako pomembne in tako zasto- pane vse štiri sporazumevalne dejavnosti. Sprejemanje in nato tvorjenje neumetnostnih besedil naj poteka po naslednjih korakih: 1. Učenci se pripravijo na sprejemanje besedila dane vrste (npr. z učiteljevo pomočjo obudijo svoje predznanje o napovedani besedilni vrsti in o napovedani temi, predstavijo svoje izku- šnje s sprejemanjem podobnih besedil, izrazijo svoja pričakovanja, izberejo ustrezno strategijo sprejemanja besedila ipd.). 2. Učenci sprejemajo (tj. berejo ali poslušajo oziroma gledajo) besedilo; med sprejemanjem so pozorni na besedilo, na nebesedna ponazorila in na nebesedne spremljevalce pisanja/govor- jenja. 83 3. Učenci po sprejemanju z učiteljevo pomočjo razčlenjujejo besedilo (in sicer predvsem okoli- ščinsko, naklonsko in pomensko, prebrano besedilo pa tudi besedno-skladenjsko in tvarno) ter vrednotijo njegovo učinkovitost, ustreznost, razumljivost in pravilnost. 4. Ob učiteljevem vodenju prepoznavajo, predstavljajo in povzemajo značilnosti dane besedilne vrste. 5. Če je v učnem načrtu predvideno tudi tvorjenje besedila iste vrste, se učenci nanj pripravijo (npr. predstavijo svoje izkušnje s tvorjenjem podobnih besedil in svoje težave pri tem, pred- stavijo značilnosti dane besedilne vrste, izberejo ustrezno strategijo sporočanja, izdelajo načrt, ponazorila ipd.). 6. Učenci pišejo besedilo oziroma izdelajo pisno podlago za govorni nastop. 7. Po pisanju/govornem nastopu skupaj s sošolci in učiteljem vrednotijo svoje besedilo in bese- dila sošolcev ter utemeljijo svoje mnenje; če je potrebno, odpravijo napake v svojem besedilu in ga prepišejo. 8. Učenci v vodenem pogovoru presojajo učinek pridobljenega vsebinskega in procesnega zna- nja na svojo zmožnost sprejemanja in tvorjenja besedil dane vrste ter ob učiteljevih napotkih izdelajo načrt za izboljšanje teh zmožnosti. 6.2.2.2 Književni pouk Književni pouk tudi v drugem triletju temelji na komunikacijskem modelu književne vzgoje, ka- tere glavni cilj je ohranjanje učenčevih interesov za branje in poslušanje umetnostnih besedil ter razvijanje zmožnosti ustvarjalnega dialoga z umetnostnim besedilom. Pri književnem pouku učenci namreč razvijajo recepcijsko zmožnost z branjem/poslušanjem/gle- danjem uprizoritev umetnostnih besedil in govorjenjem/pisanjem o njih ter s tvorjenjem/(po) ustvarjanjem ob umetnostnih besedilih. V procesu šolske interpretacije besedila razvijajo zmo- žnost doživljanja, razumevanja in vrednotenja književnih besedil, literarno besedilo razčlenjujejo, po razčlenjevanju pa sintetizirajo spoznanja o besedilu ter izražajo vrednostne sodbe o njem in jih utemeljijo. Posamezna književna besedila tudi medsebojno primerjajo in vrednotijo. Recepcijsko zmožnost razvijajo tudi s tvorjenjem poustvarjalnih besedil ob umetnostnih besedilih. Kot najprimernejša metoda dela se tudi tukaj priporoča šolska interpretacija umetnostnega be- sedila, ki zajema naslednje dejavnosti: uv • odna motivacija, napo • ved besedila, umestitev in interpretativno branje, pr • emor po branju, izr • ažanje doživetij ter analiza, sinteza in vrednotenje, pono • vno branje in nove naloge. Šolsko branje (in književna vzgoja sploh) mora ostati tudi v drugem triletju osredinjeno na učen- 84 ca, kar pomeni, da je najpomembnejša učiteljeva naloga posredovati/ohraniti otrokovo prepriča- nje, da se človek v književnosti srečuje predvsem/tudi s samim seboj, kar je namreč najmočnejša motivacija za branje leposlovja sploh. Učenci ob srečevanju z umetnostnim besedilom razvijajo vse štiri sporazumevalne dejavnosti. Branje in poslušanje ter pisanje in govorjenje se v okviru vsake učne enote prepletajo in so usmerjeni k istim ciljem. Ob prvem stiku z besedilom naj učitelj učencem prozo in dramatiko pri- poveduje, pesem pa deklamira, šele nato pa prebere. Sledi individualno branje učencev. Izbira metod in oblik dela je prepuščena učitelju, ta pa jo prilagaja naravi umetnostnega besedila in interesom ter nagnjenjem svojih učencev. V fazi interpretacije besedila se tako metoda pogovora lahko kombinira z metodo usmerjenega tihega branja, zelo učinkovita pa je tudi igra vlog ali metoda glasnega branja izbranih delov besedila. Na stopnji poglabljanja doživetja pa učenci govorno in pisno, tj. s pomočjo risbe ali dramatizacije, poustvarjajo literarno besedilo in ustvarjajo svoje, književnemu besedilu analogne domišljijske svetove. Učitelj naj bo pozoren tudi na pridobivanje literarnovednega znanja, ki naj bo v funkciji učenče- vega poglobljenega doživljanja, razumevanja in vrednotenja književnih besedil. Ker so vsa bese- dila (razen sedmih obveznih avtorjev oziroma del) samo predlagana, je izbira književnih besedil za uresničevanje ciljev književnega pouka prav tako prepuščena presoji učitelja, ki najbolj pozna svoje učence, njihove zmožnosti, interese in obzorje pričakovanj. Število pri pouku obravnavanih književnih besedil naj bo omejeno; besedila izbira učitelj. Učenci in učenke doma v posameznem šolskem letu preberejo tri čim bolj raznovrstna književna bese- dila; za četrto domače branje pa naj se odločijo sami. Učiteljeve uvodne motivacije, usmeritve, oblike in metode dela naj pri učencih sprožajo doživljanje in domišljijsko sodelovanje pri obliko- vanju čutnodomišljijskih predstav prvin branega književnega besedila ter vodijo k poglabljanju njihove recepcijske zmožnosti. 6.2.3 Tretje triletje Predmetu slovenščina je v tretjem triletju osnovne šole namenjenih 315 ur, tj. po 3 ure tedensko v 7., 8. in 9. razredu. Tako kot v drugem triletju je tudi v tretjem jezikovnemu pouku namenjenih 60 odstotkov učnih ur, književnemu pouku pa 40 odstotkov. 6.2.3.1 Jezikovni pouk Razvijanje sporazumevalne zmožnosti, tj. zmožnosti sprejemanja in tvorjenja neumetnostnih bese- dil, je temeljni cilj jezikovnega pouka tudi v tretjem triletju osnovnošolskega izobraževanja. Učenci pri obravnavi neumetnostnih besedil razvijajo vse štiri sporazumevalne dejavnosti (poslušanje/in gledanje/, branje, govorjenje, pisanje) in se tako usposabljajo za sprejemanje in tvorjenje ustnih in pisnih neumetnostnih besedil. Pri govorjenju/pisanju se navajajo na to, da je tvorjenje besedila načrtovano dejanje, pri katerem je treba upoštevati naslovnika ter obvladati temo, o kateri se govori/piše, in poimenovalne možnosti ter zakonitosti jezika, s katerim se naslovniku kaj sporoča. Pri poslušanju/branju pa se navajajo na razmišljujoče in kritično sprejemanje besedil ter na ute- 85 meljevanje svojega mnenja o njih; zapisano besedilo razčlenjujejo ne le pomensko, pragmatično in vrednotenjsko, temveč tudi besedno-slovnično − besedilom (povedim) določajo skladenjsko zgradbo, besedam pa vlogo, pomen, stilsko vrednost in obliko ter jih uvrščajo v ustrezne skupine, ki jih poimenujejo z jezikoslovnimi izrazi in jim določajo temeljne slovnične značilnosti. Pri obravnavi neumetnostnih besedil se predmet povezuje z učenčevimi izkušnjami in predzna- njem ter z vsebinami in dejavnostmi pri naravoslovnih in družboslovnih predmetih, zlasti pa pri italijanščini, zgodovini in glasbi. Prav zato je didaktično priporočljivo projektno učno delo. Izbira učne oblike je seveda odvisna od ciljev učne ure. Zato je pri pouku slovenščine didaktično ustrezna tako frontalna (npr. poslušanje oddaje po radiu, učiteljev uvod v novo učno snov) kot in- dividualna (npr. tiho branje, pregledovanje napak, ponovno pisanje besedila) oziroma skupinska oblika dela (npr. sestavljanje miselnega vzorca), posebna pozornost pa naj bo namenjena delu v manjših skupinah ali dvojicah. Učenci namreč najbolje razvijajo zmožnosti in znanje prav z ak- tivnimi oblikami dela, kot so npr. sodelovalno učenje, učenje z odkrivanjem, problemsko učenje. Sprejemanje in tvorjenje neumetnostnih besedil naj poteka po naslednjih korakih: 1. Učenci se pripravijo na sprejemanje besedila dane vrste (npr. z učiteljevo pomočjo obudijo svoje predznanje o napovedani besedilni vrsti in o napovedani temi, predstavijo svoje izku- šnje s sprejemanjem podobnih besedil, izrazijo svoja pričakovanja, izberejo ustrezno strategijo sprejemanja besedila ipd.). 2. Učenci sprejemajo (tj. berejo ali poslušajo oziroma gledajo) besedilo; med sprejemanjem so po- zorni na besedilo, na nebesedna ponazorila in na nebesedne spremljevalce pisanja/govorjenja. 3. Učenci po sprejemanju z učiteljevo pomočjo razčlenjujejo besedilo (in sicer predvsem okoli- ščinsko, naklonsko in pomensko, prebrano besedilo pa tudi besedno-skladenjsko in tvarno) ter vrednotijo njegovo učinkovitost, ustreznost, razumljivost in pravilnost. 4. Ob učiteljevem vodenju prepoznavajo, predstavljajo in povzemajo značilnosti dane besedilne vrste. 5. Če je v učnem načrtu predvideno tudi tvorjenje besedila iste vrste, se učenci nanj pripravijo (npr. predstavijo svoje izkušnje s tvorjenjem podobnih besedil in svoje težave pri tem, pred- stavijo značilnosti dane besedilne vrste, izberejo ustrezno strategijo sporočanja, izdelajo načrt, ponazorila ipd.). 6. Učenci pišejo besedilo oziroma izdelajo pisno podlago za govorni nastop. 7. Po pisanju/govornem nastopu skupaj s sošolci in učiteljem vrednotijo svoje besedilo in bese- dila sošolcev ter utemeljijo svoje mnenje; če je potrebno, odpravijo napake v svojem besedilu in ga prepišejo. 8. Učenci v vodenem pogovoru presojajo učinek pridobljenega vsebinskega in procesnega zna- nja na svojo zmožnost sprejemanja in tvorjenja besedil dane vrste ter ob učiteljevih napotkih izdelajo načrt za izboljšanje teh zmožnosti. Pomembna novost v primerjavi z učnim načrtom iz leta 1998 je v tem, da vsebine in cilji niso omejeni na obravnavo po razredih, temveč jih učitelj lahko po lastni presoji obravnava tudi 86 strnjeno. Izbirnost ni omejena samo na besedilne vrste, temveč je razširjena tudi na sporazu- mevalne dejavnosti ob obravnavi posameznih besedilnih vrst. Dodatna znanja so namenjena predvsem individualnemu delu in diferenciaciji pouka. 6.2.3.2 Književni pouk Tudi v tretjem triletju se ohranja komunikacijski model književnega pouka, saj je izhodišče obrav- nave prav književno besedilo. Recepcijsko zmožnost pri književnem pouku učenci razvijajo z bra- njem/poslušanjem/gledanjem umetnostnih besedil in govorjenjem/pisanjem o njih ter s tvorje- njem/(po)ustvarjanjem ob umetnostnih besedilih. Kot najprimernejša metoda dela se tudi tukaj priporoča šolska interpretacija umetnostnega besedila, ki zajema naslednje dejavnosti: uv • odna motivacija, napo • ved besedila, umestitev in interpretativno branje, pr • emor po branju, izr • ažanje doživetij ter analiza, sinteza in vrednotenje, pono • vno branje in nove naloge. Učenci ob srečevanju z umetnostnim besedilom razvijajo vse štiri sporazumevalne dejavno- sti. Branje in poslušanje ter pisanje in govorjenje se v okviru vsake učne enote prepletajo in so usmerjeni k istim ciljem. Izbira metod in oblik dela je prepuščena učitelju, ta pa jo prilagaja naravi umetnostnega besedila in interesom ter nagnjenjem svojih učencev. Učitelj naj bo pozoren tudi na pridobivanje literarnovednega znanja, ki naj bo v funkciji učenče- vega poglobljenega doživljanja, razumevanja in vrednotenja književnih besedil. Ker so vsa bese- dila (razen obveznih avtorjev oziroma del) samo predlagana, je izbira književnih besedil za ure- sničevanje ciljev književnega pouka prav tako prepuščena presoji učitelja, ki najbolj pozna svoje učence, njihove zmožnosti, interese in obzorje pričakovanj. Primarno merilo za izbiro umetnostnih besedil sta literarna kakovost ter primernost učenčevi stopnji osebnostnega, jezikovnega in bralnega razvoja, ne pa zunajliterarnim vzgojnim ciljem. Vsebinski del predmetnega učnika obsega dela iz mladinske in nemladinske književnosti ter književnodidaktično osmišljeno tudi primere trivialne književnosti. Upoštevaje načela književne kakovosti ima elitna književnost izrazito prednost pred trivialno. V središču so besedila iz slovenske književnosti, mednje pa je vključen premišljen izbor temeljnih del svetovne književnosti, ki domača umešča v širši kontekst. Osrednje vsebine so dela klasikov, dopolnjujejo pa jih naslovi iz sodobne književnosti. Raznovrstnost besedil se kaže tudi v ustrezni zastopanosti vseh treh književnih zvrsti, kar morajo upoštevati tudi učitelji pri načrtovanju dela. Število obravnavanih književnih besedil naj letno ne presega 20. Učenci doma v posameznem šolskem letu preberejo od tri do pet čim bolj raznovrstnih književ- nih besedil. Učiteljeve uvodne motivacije, usmeritve, oblike in metode dela naj sprožijo njihovo doživljanje in domišljijsko sodelovanje pri oblikovanju čutnodomišljijskih predstav prvin brane- ga književnega besedila ter vodijo k poglabljanju njihove recepcijske zmožnosti. 87 7 VREDNOTENJE DOSEžKOV Vrednotenje zajema preverjanje in ocenjevanje znanja. Učitelj najprej preveri učenčeve zmožno- sti, nato učenca vodi in spodbuja učenje ter ugotavlja, kako dobro učenec dosega cilje. Učencu daje povratne informacije, spodbuja samovrednotenje doseganja ciljev, pomaga mu načrtovati delo in spodbuja učenje učenja. Učitelj preverja učenčevo doseganje ciljev med usvajanjem no- vih ciljev ter po zaključenem učnem sklopu in pred ocenjevanjem. Poučevanje je tesno povezano z vrednotenjem, saj učitelj vrednoti tisto, kar je učenec usvajal v procesu poučevanja. Pri ocenjevanju upošteva učenčevo vlogo v učnem procesu. Učenec mora poznati kriterije ocenjevanja. Učitelj v procesu ocenjevanja vrednoti učenčeve zmožnosti na pod- lagi pričakovanih dosežkov, vrednoti pa tudi učenčev lastni napredek. Učencu da kakovostno in izčrpno povratno informacijo, ki mu pomaga razumeti, kako razvite so njegove zmožnosti, ter spodbuja njegovo nadaljnje razvijanje zmožnosti. Ocenjevanje naj se konča s kakovostno povra- tno informacijo učencu o njegovem napredku in razvitih zmožnostih. Učenec razvija svoje zmožnosti ves čas izobraževanja, zato mora učitelj v procesu izobraževanja spremljati razvijanje njegovih zmožnosti v daljšem časovnem obdobju. Poučevanje in vrednotenje sta tesno povezana in soodvisna ter spodbujata notranjo motivacijo, kadar učencu omogočimo, da pokaže vse zmožnosti. Ob tem ovrednotimo njegov napredek ter ga seznanimo s tem, kako napreduje k zastavljenim ciljem. Vrednotenje naj bo zato pozitivna iz- kušnja, gradi naj samozaupanje in naj bo del dialoga med učiteljem in učencem. 7.1 Delo z neumetnostnimi besedili (jezikovni pouk) Učitelj vrednoti učenčevo sporazumevalno zmožnost, to je zmožnost sprejemanja in tvorjenja ra- znih besedil. Vrednoti zmožnost poslušanja, govorjenja, branja in pisanja besedil tistih besedilnih vrst, ki so določene z učnim načrtom. Ob različnih besedilih vrednoti učenčevo poimenovalno, skladenjsko, pravopisno, slogovno in metajezikovno zmožnost, ob govornem nastopanju in pogovarjanju še učenčevo pravorečno zmožnost in zmožnost nebesednega sporazumevanja. 88 Pri pouku učenec ves čas razvija svoje sporazumevalne zmožnosti, zato morata učitelj in učenec v procesu izobraževanja z različnimi pristopi spremljati in preverjati razvijanje te zmožnosti. Skupaj ugotavljata učenčev napredek; pomembno je učenčevo samovrednotenje (učenec presoja učinek pridobljenega procesnega in vsebinskega znanja na svojo sporazumevalno zmo- žnost). 7.2 Delo z umetnostnimi besedili (književni pouk) Pri pouku književnosti učenec ves čas razvija svojo recepcijsko zmožnost, zato morata učitelj in učenec v procesu izobraževanja z različnimi pristopi spremljati in preverjati razvijanje te zmožnosti. Ob tem skupaj ugotavljata učenčev napredek in načrtujeta nadaljnje delo. Učitelj vrednoti učenčevo zmožnost književnega branja/recepcijsko zmožnost, tako da vrednoti učenčeve odgovore, s katerimi ta v skladu s cilji in pričakovanimi dosežki v učnem načrtu dokazu- je zmožnost samostojnega razumevanja, vrednotenja književnega besedila in medbesedilnega primerjanja književnih besedil. Učitelj vrednoti učenčevo poustvarjanje ob umetnostnem besedilu, tako da vrednoti izbrano (skupna izbira učitelja in učenca) učenčevo pisanje • , in • terpretativno branje in go • vorni nastop glede na cilje in pričakovane dosežke v učnem načrtu. 89 8 PRILOGA Predlagana besedila za uresničevanje ciljev in vsebin književnega pouka ter predlogi za domače branje učencev/učenk RAZRED PROZA POEZIJA DRAMATIKA DOMAČE BRANJE 1. Jurca: Anča Pomaranča, Kovič: Zlata ladja, Makarovič: Volk in Makarovič: Pekarna Ruska pravljica: O veliki repi, Grafenauer: Sam, sedem kozličkov Mišmaš, Koroška: Mojca Pokrajculja, Pregl: Uspavanka, Benjamin: Mala mi- Ruska pravljica: Babica Zima, Jeraj: Sprehod, ška in veliko rdeče Kovač: Pet kužkov išče Jeraj: Uspavanka, jabolko, pravega, Župančič: Pismo, Gašperin, Enci ben- Zagorski: Pika in kuža, Župančič: Vrabci in strašilo, ci na kamenci Koroška pripovedka: Hvaležni Župančič: Kadar se ciciban medved, joče, Levstik: Kdo je napravil Župančič: Zvonovi, Vidku srajčico, Košuta: Kje stanuješ, mala Ribičič: Prvi izlet, miška, Letonska pravljica: Medved Černej, Bele snežinke, in miška, Černej: Mala muca, Vitez: Zrcalce, Maurer: Zajček zobke brusi, Peroci: Muca copatarica, Novy: Pika-poka, Grimm: Volk in sedem Ljudska: Katarina Barbara, kozličkov, Ljudska: Ringa-ringa raja, Prekmurska pravljica: Janček Kovič: Maček Muri, ježek, Kovič: Zmaj Direndaj,Gruden: Suhodolčan: Kuža Luža, Pesmica o čričku, Fatio: Srečni lev, Reiner: Jezdec Mihaha, Levstik: Cvilimož Pavček: Juri Muri v Afriki 2. Suhodolčan: Izgubil se je Grafenauer: Dvojčka, Šoster Olmer: Peroci: Muca deček Sladkosned, Prsti Mačka in miši Copatarica Golob: Ko bom velik Bevk: O prstih Makarovič: Sovica Grafenauer: Milčinski: Zgodba o žalo- Šoster Olmer: Gospod Jazne, Oka Pedenjped stnem dedku Gugalnica Vitez: Zrcalce 90 Šali: Nerodna vprašanja Pisk: Zaspani očka 1 knjiga po izbiri Kalan: Vnuček in ded Rainer: Predpasnik 2. Kovačič: Babica je zbolela Maurer: Jaz sem darilo Peroci: Ko so otroci Pavček: Kako raste mama Ljudska: Vol in muha, Kozi, Kosovel: Naša bela mačica Ptička s škarjicami, Stonoga, Ljudska: Srečali smo mravljo Lisica in jež Kovič: Maček Muri, Pet prstov Suhodolčan: Postaja za ptice Košuta: Miške plešejo kolo Makarovič: Razvajeni vrabček Rozman: Žuželčji žur Kovač: C-Č zgodba Ljudska. Kaj sem prislužil, Pregl: Štorklji se godi krivica Sinička se je usedla, Pleši, pleši, črni kos, Čuk se je oženil, Izidor ovčice pasel Župančič: Vrabci in strašilo, Žabe, Zvonovi Job: Levi čevlji strige mige Novak: Rak krojač, Zdravilo za strah, Reklama Pavček: Medvedova uspavanka Štefan: Kaj se zgodi, ko se znoči 3. Ljudska: Dvanajst bratov, Ljudska: Palčič Škamalčič, Arhar: Medvedko Peroci: Moj dežnik sonce in mavrica Sonček čez hribček gre, Da bi Sladkosnedko je lahko balon Makarovič: Sapramiška bog dal zdravje, Ob bistrem Ljudska: Štirje Makarovič: Ljudska, Manček: Piščanček potočku, Pesmica in kruhek, godci, Lisičja šola Sapramiška Pik Čevlji raztrgani, čevlji zašiti, Pastirček Kovič: Maček Muri Zajc: Leteča hišica Gosenica, Uganke Kolarič: Pajek in (+ ogled posnetka Suhodolčan: Peter Nos je Štampe Žmavc: Velike in male modna muha plesne predstave) vsemu kos noge, Zlata uganka. Vrtnica Poniž: Najlepša 1 delo po izbiri Frančič: Ta čudovita pokrajina Rainer: Narobe muzikanti beseda Zajc: Hiša Grafenauer: Pedenjhišica Košuta: barve dreves Pavček: Vse je zate, Vrata Rob: Sonce me je poljubilo Kosovel: Dete na travi Guček: Alenkine krede Župančič: Ciciban zaspi, Canjko: Zrna za prijaznost Barčica Poniž: Najlepša beseda Šoster Olmer: Dva Makarovič: Pod medvedovim Gruden: Uspavanka dežnikom Arhar: Očala Zlobec: Gosenček Košuta: Rekel ti bom Mate: Zmajčkov rojstni dan Gorinšek: Maj Pregl: Najboljša želja Maurer: Jaz sem darilo, Frančič: Morje Marjetice, Mamine oči Ljudska: Pravljica o soli Praprotnik Zupančič: V Primoževi glavi 91 4. Kovač: C-Č zgodba Novak. Zdravilo za strah Novak: V ozvezdju Milčinski: Zvezdica Rozman: Čudežni pisalni strojček Makarovič: Palačinke Postelje Zaspanka (+ ogled Pavček: Če ste pametni Pečjak: Drejček in posnetka lutkovne Makarovič: Kosovirja na leteči trije Marsovčki predstave) žlici Slovenske ljudske Koren: Protideževna juha pravljice Pregl: Zvezda s čepico Makarovič: Kosovirja na leteči žlici 5. Kovič: Čeprav njihov spis ni bil Snoj: Kje pesem prebiva Novak. Prizori iz Tomšič: Katka in nagrajen Petelin: Atletika poetike življenja stvari Bunkec Bevk: Moja prva knjiga Košuta: V glavi drevo Goljevšček: Če zmaj Makarovič: Teta Frančič: Kaj je rekla mama Kovič: Kočija požre mamo Magda Štampe Žmavc: Moja mama pisa- Grafenauer: Nebotičniki, Pečjak: Drejček in teljica Slon Misbaba trije marsovčki Ljudska: Kako je nastalo … Gregorič: Dragi očka 1 delo po izbiri Tomšič: V objemu zelene krošnje Zupan: Melanholija + film Sreča na vrvici Makarovič: Coprnica Zofka Goljevšček: potovanje v domišljijo 6. Bevk: Pastirci, odlomek Zupančič: Očetinski dan Maršak: Ločila 1 Bevkova mladinska Golob: Pogovor o vsakdanjih Župančič: Barčica, Petan: Starši povest (po izbiri) stvareh Ločitev naprodaj Ingolič: Tajno društvo Zupančič: Kruti mučitelj Mihec PGC Milčinski: Gumbe je posojal Seliškar: Bratovščina Zidar: Spužva Sinjega galeba Pregl: Geniji v kratkih hlačah 1 delo po lastnem Kovič: Tega pa otrok ne razume izboru Kosmač: Voščilo morja + film Pastirci 7. Kratka proza iz Slovenske Istre Slovenska ljudska pe- Petan: Pet Pepelk, Levstik: Martin Krpan (Tomšič: noč je moja, dan je tvoj; sem iz Slovenske Istre Obtoženi volk Voranc: Solzice Morato: Mrak ino jutrnja) Ljudska: Peter Klepec, Brenk: Modra vrtni- Milčinski: Butalci Ljudski pregovori in reki Galjot, Graščakov ca za princesko 1 delo po lastnem Ljudska: Volkodlak, Sam, Škrgat, vrtnar, Desetnica izboru Vesoljni potop Pavček: Tolovaj iz + film Tomšič: Začarana hiša Ajdovske jame animirani film Nazor: Orač Dragonja Košuta: Stegnjeni prst (basni) Golob: Ljudske modrosti Bor: Osel je osel Muck: Pod milim nebom Prešeren: O, Vrba 92 Javoršek: Ajša Najša in ljubezen 8. Mal: Ponedeljek nekega po- Pavček. Nova faca 1 delo Muck (po letja Möderndorfer: Sreča lastni izbiri) Muck: Hči Lune Fritz: Song o ljubezni 1 pesniška zbirka Jurca: Fant me gleda, Ko zo- Vegri: Kaj vse diši (Grafenauer: rijo jagode Zajc: Moja prva pesem Skrivnosti, Pavček: Tavčar: Tržačan, Holekova Novak: Med v očeh Majnice) Nežika Slengovska/raperska pesem 1 izmed 3 del (Jurčič: Bohinc: Sanje neke Sanje Prešeren: Turjaška Sosedov sin, Kersnik: Kersnik: Mačkova očeta Rozamunda, Povodni mož, Kmetske slike, Apel in čevljar, Uvod h Krstu, Tavčar: Med gorami) Hčere svet 1 delo po izbiri Gregorčič: Soči + filmi Poletje v Jenko: Po slovesu školjki, Ko zorijo ja- Pavček: Tožba gode, Cvetje v jeseni 9. Bevk: Kaplan Martin Čedermac Vodnik: Moj spominek/Dra- Linhart: Županova Bevk: Kaplan Martin Messner: Job/Gluha loza na milo Micka, odlomek Čedermac /Ingolič: Koroškem Prešeren: Glosa, Gazele 3 in Gimnazijka, Zorman: Brižinski spomeniki 6, Zdravljica V sedemnajstem ipd. Trubar: Katekizem z 2 izlaj- Aškerc: Slovenska legenda (izbor) gama/Pesem o stvarjenju Župančič: Z vlakom Cankar: Hlapec Jernej Kveder: Potovalci Murn: pesem, In čarovnica Kosmač: V gaju živ- Cankar: Gospod stotnik, Kette: Na trgu, Aj, ta lepa ljenja Bobi, Skodelica kave/Mater krčmarica + ogled posnetka je zatajil Kosovel: Rdeče rakete gledališke predstave Kocbek: Iz dnevnika Menart: Pohojena slika (Bevk: Kaplan Martin Kosmač: Gosenica Kajuh, Balantič (izbor) Čedermac, Linhart: Makarovič: Romanca o žabah Županova Micka) Pavček: Pesem o zvezdah Strniša: Orion 93 04/07/"j0-" 9 789612 347963