Miscellanea Poročilo predsednika DAHŠ Slovenije za obdobje maj 1999-september 2001 l. URADNE ZADEVE- DELOVANJE IN PREDSTAVITEV Registracija društva. Prva naloga, ki namje ostala še od prejšnjega vods- tva, je bila registracija društva v skla- du z zakonom o društvih. Da se je postopek srečno končal, čeprav so medtem potekli že vsi predpisani roki, se imamo najbolj zahvaliti taj- niku društva mag. Hriberšku, ki je vse potrebno opravil vestno in hitro. Tako je bilo društvo dne l. 2. 2000 vpisano v register društev pri Mini- strstvu za notranje zadeve. Prepoznavnost v javnosti. Že na več se- j ah UO in uredniškega odbora revi- je so člani tu in tam omenili, da bi bilo treba več storiti za prepoznav- nost društva v javnosti. Zlasti je na to opozarjal član uredniškega odbo- ra revije Keria dr. Stanko Kokole. Zato smo zasnovali logotip društva, ki ga od lanskega poletja uporablja- mo v glavi uradnih dopisov in vabil. Novi logotip smo uporabili tudi na novem žigu društva, kije bil izdelan spomladi 2000. Posebej smo pazili na to, da novi žig ustreza določilom društvenega statuta. V podatkovno bazo nas je uvrstila družba Mediana, ki se ukvarja z razi- skovanjem javnega mnenja. Odtlej res dobivamo več pošte: največ je si- cer reklam, a vmes je tudi kakšno ko- ristno obvestilo ali zanimiva ponud- ba. Kmalu po začetku mandata smo za- čeli članstvo društva obveščati o društveni dejavnosti tudi po elek- 155 tronski pošti. Ker ima elektronski naslov skoraj dve tretjini članov, nam tovrstno obveščanje prihrani na leto najmanj 15.000 SIT za pošt- nino. Od lani ima društvo svojo spletno stran, na kateri objavlja poročila o tem, kaj dela, in sporočila o tem, kaj bo delalo. Spletna stran je vpisana tudi na slovenskem spletnem iskal- niku Mat kurja, tako da jo je zelo lahko najti. Posebej se zahvaljujemo Filozofski fakulteti, ki namje odsto- pila prostor na svojem strežniku v okviru prostora za spletno stran Od- delka za klasično filologijo. Na strežniku Filozofske fakultete ffsl je dobila prostor tudi spletna stran revije Keria. Na njej sproti objavlja- mo podatke o številkah, ki izhajajo. Poleg kazala si lahko obiskovalci spletne strani preberejo tudi povzet- ke znanstvenih prispevkov v tujem jeziku. Dejstvo, da ima revija svojo spletno stran,je bilo odločilno za to, da namje Urad za znanost Ministrs- tva za šolstvo, znanost in šport letos prvič odobril denarno podporo, ki je bistveno izboljšala denarno stanje društva. Letos spomladi se je uspešno kon- čalo prizadevanje za ustanovitev last- ne internetne diskusijske skupine. Zamisel izvira od mag. Mirana Špe- liča, ki je imel nekaj podobnega v mislih že pred leti. Na predlog Da- vida Movrina smo diskusijski skupi- ni dali ime Agora, pri čemer je zad- nji znak že del elektronskega naslo- va. Temu se ni bilo mogoče izogniti med drugim zato, ker v Franciji že obstaja diskusijska skupina z enakim imenom. Zahvalo za posredovanje 156 dolgujemo dr. Miranu Hladniku z Oddelka za slavistiko FF in Inštitutu Jožef Stefan, ki namje dal prostor na strežniku. Skupina je v začetku delovala zelo živahno, prestala je tudi prve težave z virusom, ki se je vtihotapil v eno izmed sporočil. Raz- prave v diskusijski skupini so bile v prvih nekaj mesecih zelo raznolike, toda v zadnjem času je vidno opeša- la, tako da v dopisovanju sodeluje- mo bolj ali manj samo trije člani sku- pine. Človek si ne more kaj, da tega ne bi globoko obžaloval. Pridobivanje novih članov. V zvezi s postopkom za registracijo smo na seji UO 13. 6. 2000 sklenili pregle- dati in posodobiti seznam članov društva. Tega smo se lotili septem- bra 2000, nastal je seznam članstva, ki temelji na pristopnih izjavah. Pri- stopno izjavo je izpolnilo tudi pre- cej novih članov, predvsem tistih, ki so v zadnjih desetih letih končali štu- dij in se vmes niso uradno včlanili. Po najnovejšem seznamu šteje druš- tvo danes 88 članov v domovini in 12 v tujini; tem lahko dodamo še šte- vilne člane študentske sekcije druš- tva. V prihodnjih letih bi bilo naj- brž treba poskrbeti za bolj tekoč pre- hod članstva iz študentske sekcije med redne člane. Prav pri pregledu članstva, na podlagi katerega smo za- čeli pridobivati nove člane, smo ugo- tovili, da med člani društva ni neka- terih diplomantov latinščine ali grš- čine, ki so med študijem veliko de- lovali v okviru društva, a se po di- plomi niso uradno včlanili med red- ne člane, tako daje društvo izgubi- lo stik z njimi. Blagajniško poslovanje. Septembra Keria IV - 1 • 2002 2000 smo po zaslugi iznajdljivega društvenega blagajnika dr. Marka Marinčiča posodobili blagajniško poslovanje tako, da lahko društvo vse bančne posle ureja po interne- tu. To se zlasti pozna pri nakazova- nju honorarjev, ki zdaj poteka dosti hitreje kot prej, ko je bilo povezano z zamudnim izpolnjevanjem obraz- cev in čakanjem v vrsti pred banč­ nim okencem. II. REVIJA KERJA O reVlJl Keria v tem poročilu ne bomo veliko govorili, saj jo poznate vsi, kijo (tudi zdajle) berete, in go- tovo ves čas sami presojate, kako se razvija. Omenimo samo, da dobiva revija de- narna sredstva za izhajanje iz nasled- njih virov: - subvencija Ministrstva za kulturo RS; - subvencija Urada za šolstvo pri Mi- nistrstvu za šolstvo, znanost in šport; - subvencija Urada za znanost pri Mi- nistrstvu za šolstvo, znanost in šport; - naročnina (društveni člani, zuna- nji naročniki); - dohodki iz proste prodaje; - prodaja oglaševalnega prostora v reviji. Od l. številke II. letnikaje založniš- tvo prevzela založba ZRC SAZU: z njimi sodelujemo dobro in trudimo se, da bi bilo v novih številkah kar- seda malo napak. Delo revije je bilo predstavljeno na dveh tiskovnih konferencah (maj 1999, organizator DAHŠ, in december 2000, organi- zator Založba ZRC SAZU). Revija je bila predstavljena tudi s člankom v Književnih listih in aprila 2001 na Miscellanea Televiziji Slovenija v oddaji Huma- nistika. Začeli smo tudi domačo in mednarodno izmenjavo, a tu se bo dalo še veliko izboljšati. Število sodelavcev revije je že prese- glo 30. Čeprav smo se sprva bali, da bo to nekakšna interna revija Od- delka za klasično filologijo FF, nam je vmes uspelo pridobiti veliko so- delavcev od drugod. Za naslednjo številko se obetajo tudi prispevki iz tujine. Na to smo lahko ponosni, saj kaže, da ima slovenska klasična filo- logija vendarle več podpore, kakor se je zdelo na začetku. V dejavnost društva spada - v sode- lovanju s študentsko sekcijo - tudi prevod knjige Klasična retorika in nje- na krščanska in posvetna tradicija od antike do danes Georgea Kennedyja, ki smo jo izdali v sodelovanju z za- ložbo ZRC SAZU. Zanjo namje us- pelo pri Ministrstvu za kulturo pri- dobiti izjemno visoko subvencijo, ki je skoraj v celoti pokrila avtorske ho- norarje in omogočila, da se bo knji- ga prodajala po za naše razmere do- kaj znosni ceni. III. PRIREDITVE Predavanja v (so )organizaciji društva. Kot je navada ves čas od ustanovitve društva, smo tudi v zadnjih dveh le- tih poskrbeli za nekaj predavanj, na katera so bili vabljeni člani društva. Predavanj ni bilo prav veliko. Druš- tvo samo je priredilo dve predava- nji tujih predavateljev, večkrat jeva- bilo svoje člane na predavanja, ki so jih prirejali drugi. - Prvo izmed predavanj je bilo 25. 5. 2000 v soorganizaciji z ZRC SAZU. Predaval je dr. Christopher Celen- 157 za, strokovni sodelavec Centra za ita- lijanske renesančne študije Harvard- ske univerze v Firencah (Pozna anti- ka in firenški platonizem: poplotinski Marcilio Ficino); - 12. 12. 2000 je predaval gost iz Za- greba dr. Dubravko Škiljan ( Tipolo- f!}ja Herodotovih diskurzov). Clane društva smo vabili tudi na ne- katera druga predavanja: -januarja 2000 je na Pravni fakulte- ti v okviru Svobodne katedre preda- val dr. Vladimir Simič (Naravno pra- vo pri Homerju); - 20. 12. 2000 je na FF gostoval dr. Franz Romer z Univerze na Dunaju (Pesniški panegi,rik na Habsburžane v 16. stoletju) ; -10. 4. 200lje na Oddelku za umet- nostno zgodovino FF predaval dr. Stanko Kokole (Zgodnjerenesančni liki poganskih bogov med besedo in po- dobo). Žalje treba tukaj pripomniti, daje udeležba na tovrstnih predavanjih - vsaj kar zadeva člane društva - raz- meroma slaba. Če ne štejemo štu- dentov in članov Oddelka za klasič­ no filologijo (ki bi se predavanja naj- brž udeležili tudi brez društvenega vabila), se predavanja redkokdaj udeležijo več kot dva ali trije člani društva, tako da uspeh in odmev pre- davanja navadno ne odtehtata dela pri organizaciji. Dodatna težava pri predavanjih je tudi, daje teže dobi- ti predavatelja za soboto, se pravi za dan, ko bi imeli čas tudi člani druš- tva zunaj FF. Recital prevodov antičnih epigramov (več o tem v poročilu študentske sek- cije): na Gimnaziji Poljane, v klubu Drame, na slovenski gimnaziji v Tr- 158 stu. Med člani študentske sekcije imata veliko zaslug za predstavitve Nada Grošelj in David Mavrin. Posvetovanje o prevajanju antičnih in srednjeveških besedil. Lani smo se od- ločili uresničiti pobudo, ki jo je že pred leti dal dr. Kalan, in smo 9. 9. 2000 priredili posvetovanje opreva- janju antičnih in srednjeveških be- sedil. Čeprav posvetovanja nismo obešali na veliki zvon - a najbrž bi ga morali - je prispevke prijavilo 12 referentov, večinajihje tudi res na- stopila. Posvetovanje smo priredili v dvorani Svetovnega slovenskega kongresa, ki namje prostore po po- sredovanju podpredsednika društva mag. Braneta Senegačnika brezplač­ no prepustil v uporabo. Zato se zah- valjujemo podpredsedniku SSK, g. Francu Feltrinu. Zanimanja med čla­ ni društva je bilo toliko, da je bila dvorana skoraj premajhna, in kar žal namje bilo, daje za razpravo ostalo le malo časa. A ker so prispevki ob- javljeni v drugi lanski številki revije Keria, se bo razprava gotovo lahko nadaljevala na kakšnem podobnem posvetovanju drugič. Didaktični kolokvij. Lani je društvo obudilo tudi staro navado prirejati didaktične kolokvije za svoje člane. Udeležba na didaktičnem kolokvi- ju (okrog 25 obiskovalcev), kije bil 25. 11. 2000 v dvorani Društva slo- venskih pisateljev v Ljubljani, je bila glede na dejstvo, da se latinščina in grščina pri nas vendarle poučujeta na razmeroma malo šolah, dobra in tudi razprava je prinesla veliko no- vega. Del prispevkov s tega kolokvi- ja lahko beremo v prvi letošnji šte- vilki revije Keria. Keria IV - 1 • 2002 Pogovor o klasični gimnaziji in klasič­ ni izobrazbi. Marca letos smo svoje člane povabili na pogovor z akade- mikom dr. Gantarjem o klasični gimnaziji in klasični izobrazbi, kije potekal v Klubu Nove revije. Na po- govor je prišlo toliko članov društva, da so v klubu komaj zaprli vrata. Ekskurzije. Tudi v preteklem manda- tu je društvo organiziralo za svoje člane dve ekskurziji. Prva je bila 25. 9. 1999 na Gospo Sveto in Štalenš- ko goro, druga 21. 10. 2000 po an- tičnih najdiščih na Primorskem. Obe ekskurziji sta bili za člane druš- tva brezplačni, obakratje ekskurzi- jo vodila arheologinja Katarina Ba- tagelj. Prve ekskurzije se je udeleži- lo 31 članov društva in članov štu- dentske sekcije. Program druge ek- skurzije je obsegal predvsem najdiš- ča, ki jih večina članov društva že pozna, zato je bila udeležba na dru- gi ekskurziji nekoliko slabša; poleg študentov Oddelka za klasično filo- logijo se je je udeležilo le 5 članov društva. Festival vzgoje in izobraževanja v Ce- lju. Na vabilo za udeležbo na Festi- valu vzgoje in izobraževanja, ki nam ga je poslal organizator Zavod RS za šolstvo, se je odzvala študentska sek- cija. Vodstvo društva je poskrbelo edino za prevoz. IV. TEKMOVANJA Državno tekmovanje v znanju latinšči­ ne. Predlanskega tekmovanja, ki smo ga izvedli 6. 5. 2000, se je udeležilo 49 dijakov, prišli so s 6 šol (Gimna- zija Poljane, Šubičeva gimnazija, I. Gimnazija Celje, I. Gimnazija Mari- bor, Škofijska klasična gimnazija Miscellanea Ljubljana, Škoftjska klasična gimna- zija Vipava). Lani smo se hoteli izog- niti časovni stiski, povezani s pode- litvami nagrad na skupni prireditvi, ki jo organizira Društvo za tuje jezi- ke, zato smo tekmovanje priredili nekoliko prej in se sprijazniti z dejs- tvom, da se bo križalo z nekaterimi drugimi tekmovanji: bilo je 7. 4. 200 l. Žal smo morali z veliko zaskrb- ljenostjo ugotoviti, daje bila udelež- ba na tekmovanju 2001 bistveno slabša kot leto prej, saj so sodelovali samo dijaki treh šol (I. Gimnazija Maribor, Škofijska klasična gimna- zija Ljubljana, Škofijska klasična gimnazija Vipava). Ker je leta 2000 Ministrstvo za šols- tvo in šport poostrilo merila za or- ganizacijo državnih tekmovanj in z njimi povezano dodeljevanje sub- vencij, je bilo treba sestaviti pravil- nik tekmovanja in imenovati tekmo- valni odbor. Za pravilnik je poskr- bela Katja Pavlič Škerjanc, prevzela je tudi funkcijo koordinatorja tek- movanja in predsednice tekmoval- nega odbora, tega poleg nje sestav- ljata še Breda Čop in Ralph Praus- muller. Naloge za tekmovanje je predlani sestavila Katja Pavlič Šker- janc in lani Breda Čop, medtem ko je popravljanje in ocenjevanje nalog obakrat v celoti opravila Breda Čop; obe si zato zaslužita posebno zahva- lo. Pri nadzoru tekmovalcev so tako predlani kot lani sodelovali člani štu- dentske sekcije društva: na tekmo- vanju 2000 so pomagale Nina Vuk, Kristina Tomc in Neža Vilhelm, na tekmovanju 2000 Nina Vuk in Ma- tevž Zupančič, za kar se vsem lepo zahvaljujemo. 159 Če se bo pouk grščine v prihodnjih letih razširil na več šol po Sloveniji, bi kazalo pomisliti tudi na državno tekmovanje v znanju grščine. Pri tem ni nujno, da bi predpisana snov zajemala maturitetni modul, zado- stovalo bi konec koncev tudi kakšno leto in pol učenja grščine. Mednarodno tekmovanje Dediščina antike v evropski kulturi.Jeseni 2000 so nam z Univerze v Solunu poslali vabilo na vseevropsko tekmovanje Dediščina antike v evropski kulturi. K sodelovanju so bili vabljeni študent- je klasične filologije in dijaki, ki se učijo klasične jezike. Najboljša pris- pevka bi bila predstavljena na sklep- ni prireditvi na solunski univerzi in bi bila denarno nagrajena. Žal na to vabilo kljub visokim nagradam, za katere so bila sredstva zagotovlje- na, ni bilo nobenega odziva ne med srednješolci ne med študenti, čeprav smo razpis poslali na vse slovenske gimnazije, kjer se poučuje latinščina, in o njem obvestili tudi študente. V. FINANCIRANJE DEJAVNOSTI Podobno kot v prejšnjih letih je bila najzanesljivejši vir financiranja čla­ narina, ki jo redno plačuje večina članov društva. Poleg tega smo v zad- njih dveh letih uspešno kandidirali na razpisih Ministrstva za šolstvo (zdaj Urada za znanost pri MŠZŠ) in Ministrstva za kulturo, čigar na- klonjenost tukaj omenjamo s poseb- no hvaležnostjo. Vl. MEDNARODNO SODELOVANJE V mednarodnem sodelovanju nam ni teklo vse po načrtih, poročilo za- jema bolj podatke o tem, česa nismo 160 naredili, a iskreno upamo, da bo v naslednjih letih kaj bolje. Sodelovanje z delovno skupnostjo šta- jerskih filologov. Plod osebnega pri- zadevanja nekdanjega predsednika društva Martina Benedika so bili do- kaj živahni stiki z delovno skupnost- jo štajerskih filologov v Gradcu, ki jo vodi g. Wolfram Liebenwein. Sti- ke smo skušali ohraniti, a na pobu- de z naše strani v teh dveh letih ni bilo nobenega odgovora, tako da ne vemo, kako bo vnaprej. Načrtovali smo skupno ekskurzijo, vse skupaj je ostalo na ravni načrtov. Colloquium didacticum classicum. Čla­ ni društva, ki so bili v prejšnjem man- datu člani UO, se gotovo spomnijo, da je novo vodstvo društva sprejelo imenovanje samo pod dokaj nena- vadnim pogojem, da mu ne bo tre- ba organizirati mednarodnega di- daktičnega kolokvija. Pogovori, ki jihje pred leti v imenu društva vo- dil akademik dr. Gantar, so bili spomladi 1999 ob nastopu našega UO na stopnji, ko se je bilo treba dokončno odločiti, ali bomo kolok- vij organizirali, in odločitev sporo- čiti v Belgijo mednarodnemu biro- ju, ki ga vodi dr. Freddy Decreus. Če­ prav nas je bil mednarodni biro pri- pravljen sprejeti medse, smo mora- li njegovo ponudbo zavrniti iz raz- logov, ki so se, tako menimo, do da- nes pokazali za upravičene. Dopisi, ki smo sijih izmenjavali, so se sčaso­ ma spremenili v prava pravcata po- gajanja o pogojih za sprejem. Prvi pogoj je bil nedvomno organizacija didaktičnega kolokvija. Ker smo se zavedali, da se taka priložnost ne po- nudi vsak dan, smo si prizadevali do- Keria IV - 1 • 2002 seči kompromis, po katerem bi lah- ko vstopili, a kolokvija ne bi bilo tre- ba organizirati takoj. Mednarodni biro ni bil pripravljen popustiti, še več: pravila, ki so nam bila predstav- ljena, so predvidevala, da priredimo kolokvij lege artis, da torej pokrije- mo stroške za prenočišče in prevoz članom biroja in vabljenim preda- vateljem. Ko smo člani društvenega vodstva te pogoje preračunavali v številke in jih seštevali, so se nam pod svinčnikom desettisoči hitro spreminjali v stotisoče in stotisoči v milijone. Vsota, do katere smo priš- li - a tudi ta še zdaleč ni bila dokonč­ na - je presegla dva milijona tolar- jev inje bila tolikšna, daje društvo ne bi moglo zagotoviti vnaprej. Z več strani so nam sicer obljubili podpo- ro - tukaj si je veliko prizadevala zla- sti članica UO Katja Pavlič Škerjanc, a bridke izkušnje, ki jih imamo od drugod, nas učijo, da se na obljube ni dobro zanašati, če niso zapisane na papirju in podpisane. FIEC. V najlepšem redu so bili od- nosi z mednarodnim združenjem za klasične študije FIEC (Federation in- temationale des etudes classiques). Red- no smo plačevali članarino, odgo- varjali na dopise, ki so namjih poši- ljali, a žal nismo poslali nobenega predstavnika na kongres, ki je bil lani poleti v Kavali v Grčiji. Upam, da bo lahko na prihodnji kongres (predvidoma bo v Švici) vendarle lahko šel tudi kdo iz našega društva. Skupaj z drugimi evropskimi druš- tvi smo podprli protest proti finanč­ nemu zapostavljanju klasičnih študij s strani Evropske skupnosti, ki gaje sestavil Francisco Adrados, predsed- Miscellanea nik španskega združenja za klasične študije. Eurosophia. Sredi lanskega leta smo dobil dopis, v katerem nam je bilo ponujeno sodelovanje v mednarod- ni zvezi klasičnih filologov Eurosop- hia. Zveza je nastala iz nekdanjega združenja francoskih univerzitetnih profesorjev klasičnih jezikov, pred- seduje jiJ.-P. Levet, profesor na uni- verzi v Grenoblu. Ponudbo smo z ve- seljem sprejeli in se včlanili. Upamo, da bomo lahko kmalu izkoristili nji- hovo ponudbo, da predstavimo pouk klasičnih jezikov v Sloveniji v njihovem biltenu, ki izhaja v tiskani obliki in kot spletna stran. Pred krat- kim je bilo to obljubljeno za podat- ke o pouku latinščine in grščine na naših univerzah, torej podatke, ki ste jih pomagali zbirati tisti člani druš- Poročilo študentske sekcije DAHŠ Slovenije za leti 1999-2000 Študentska sekcija DAHŠ je v zad- njih dveh študijskih letih ob finanč­ ni in duhovni podpori DAHŠ izpe- ljala kar nekaj svojih načrtov. V štu- dijskem letu 1999 /2000 je deveteri- ca študentov na pobudo Neže Vil- helm in Nade Grošelj pripravila iz- bor grških in latinskih epigramov različnih antičnih avtorjev v sloven- skem prevodu ter ga prvič predsta- vila v začetku leta 2000 na večeru an- tičnih epigramov na Gimnaziji Po- ljane. Večer antičnih epigramov, h kateremu je David Mavrin dodal po- govor z Žarkom Petanom in Brane- 161 tva, ki sodelujete v diskusijski skupi- ni Agor@, zato nestrpno čakamo. Mednarodnega posvetovanja o pou- ku klasičnih jezikov, kije potekalo v začetku julija 2000 v Trstu, se je kot predstavnica društva udeležila mag. Barbara Zlobec. Obširno poročilo o posvetovanju je objavila v drugi šte- vilki III. letnika revije Keria. VII. ZAHVALE Dela je bilo veliko, zahtevalo je veli- ko časa in truda. Za pomoč se poleg tistih, ki so bili omenjeni že v poro- čilu, za vse skupaj in počez najiskre- neje zahvaljujem še: podpredsedni- ku društva mag. Branetu Senegač­ niku, tajniku društva mag. Mateju Hriberšku, blagajniku dr. Marku Marinčiču in predsednici študentske sekcije Nini Vuk. Matjaž Babič predsednik društva tom Senegačnikom o pomenu in vlogi satirika v javnem življenju v an- tiki in danes,je drugič navdušil ob- činstvo v Mali Drami februarja iste- ga leta, tretjič pa še jeseni 2000, ko se je skupina nastopajočih odzvala vabilu Barbare Zlobec in epigrame približala dijakom Slovenske klasič­ ne gimnazije v Trstu. Pod idejnim vodstvom Andreje In- kret injere Ivanc je v letu 2000 za- čelo delovati gledališče Theatron. Prvič se je predstavilo maja 2000 z uprizoritvijo Lizistrate na Prešerno- vem trgu ob manifestaciji ISH, delo pa je nadaljevalo z Antigono, ki je bila premierno uprizorjena junija 2000 v KUD Franc Kotar v Trzinu in