PLAMEN ROŽ
JOŽE K4STELIC
Plamen rož
žge zelenje vrtov —
neugasljiv,
mesec bledi pred njim.
Požar me je zajel, srce je grm goreč, neizgorljiv, več ne ubežim.
Več se ne poznam,
od znotraj sem ves prežgan,
neutešljiv,
z dotikom svet pepelim.
Rožni grm v prah ospem,
zelenje vrtov požgem,
nerešljiv
pekel v sebi trpim
neminljiv.
PESEM ZA TEBE
JOŽE KASTELIC
Naj te obišče pokoj samote, miloba molčanja te naj prevzame, naj te nikoli ne pušča same v mraku sveta.
Pretežko je biti s seboj boj brez oddiha, kot zvon, ki brez prestanka niha, udarci lastni ga tepo.
Naj te obišče tišina, milina, sladkost naj se druži s teboj, besede brez glasne vsebine, venci glasov brez težine.
In ne žaluj, da ne grem s teboj — veš, ni mogoče ... moje srce je vroče, mrak sšm ga ne shladi.
416