GLAS LETO XXIII. ŠT. 2 (1064) / TRST, GORICA ČETRTEK, 18. JANUARJA 2018 NOVI CENA 1,20 EVRA NOVI GLAS JE NASTAL Z ZDRUŽITVIJO TEDNIKOV KATOLIŠKI GLAS IN NOVI LIST 11. JANUARJA 1996 SETTIMANALE Poste Italiane S.p.a. - Spedizione in abbonamento postale D.L. 353/2003 (conv. in L. 27/02/2004 n. 46) art. 1, comma 1, NE/PD ISSN 1124 – 6596 TAXE PERCUE - TASSA RISCOSSA UFFICIO POSTALE GORIZIA - ITALY Tradicionalni koncert ZCPZ v stolnici sv. Justa Božične melodije so segle do dna duše TRST oba božičnih koncertov se na Tržaškem konča s tradicionalnim pevskim srečanjem v tržaški stolnici svetega Justa v priredbi Zveze cerkvenih pevskih zborov, ki božično uglašene koncerte prireja vse od začetka šestdesetih let prejšnjega stoletja. Letos se je v nedeljo, 14. t. m., s tem koncertom, ki sta ga oblikovala MePZ Lipa iz Bazovice, ki ga vodi Tamara Ražem Locatelli, in MePZ Adoramus iz Logatca, ki ga vodi Marjan Grdadolnik, dejansko končal tudi niz skupno 150 božičnih koncertov v sklopu deželne pobude Nativitas. Nova predsednica Zveze cerkvenih pevskih zborov Rossana Paliaga je v uvodnem pozdravnem nagovoru dejala, da si želi, da bi cerkveni zbori “vedno našli pravo motivacijo in ljubezen za delovanje in da bi bilo to delovanje njim in poslušalcem v največje veselje”. Obenem je povedala, da bo ZCPZ z velikim spoštovanjem nadaljevala delo svojih ustanoviteljev. Občinstvo, ki je tudi letos napolnilo prostorne cerkvene ladje, je prisluhnilo lepo oblikovanemu in izvedenemu sporedu, ki ga je z izbranimi mislimi povezovala Majda Cibic. MePZ Lipa iz Bazovice se je s posrečeno zamislijo poklonil skladateljem, ki so živeli ali delovali v Bazovici. Tako sta znameniti Vrabčevi Bila je noč na besedilo Vinka Beličiča sledili še dve Vrabčevi priredbi ljudskih pesmi, in sicer Eno novo pošto in Poslušajte vsi ljudje. Osrednje mesto je imela Svetovečerna bazovskega skladatelja Aleksandra Vodopivca, medtem ko je D bazovski zbor svoj del sklenil s pesmima Lespavaj, sladko Detece in Božična noč, ki ju jeuglasbil Zorko Harej, ki je več let tudi vodil zbor v Bazovici. Nekatere pesmi MePZ Lipa je na elektronske orgle spremljal David Lenisa. Božično misel je nato z izbranimi besedami podala prof. Tatjana Rojc, ki je izrecno poudarila, da je pesem prav posebna molitev, ker ima melodija moč evokacije sporočila in iskanja smisla v labirintu sedanjega časa. Božične pesmi pa so s svojim sporočilom upanja posebno spodbudne in dajejo človeku novo moč, saj božična pesem uči prav upanja v nove čase, v novo življenjsko veselje in torej v prenovo družbe v duhu vrednot, ki jim pravimo drobrota, pravica in človečanstvo. Drugi del nedeljskega koncerta je oblikoval mešani zbor Adoramus iz Logatca, ki je pel pod vodstvom svojega ustanovitelja Marjana Grdadolnika. Mlade pevke in pevci s svežimi glasovi so v glavnem predstavili program izbranih božičnih skladb slovenskih skladateljev. Uvodoma je sicer ubrano zadonela Rahmaninova Bogorodice Djevo, radujsja, kar nas je tudi opozorilo na skorajšnji začetek tedna molitve za krščansko edinost. Slišali smo milo Tomčevo Zvezde gorijo in prav tako njegovo priredbo ljudske Kaj se vam zdi, ob tej pa še Vavknovo Zveličar preljubi je prišel nocoj, Sattnerjevo Noč božična, Mavovo Angel Božji stopil je ter še znamenito Božično noč našega goriškega skladatelja Mirka Renerja. / str. 2 L. T. www.noviglas.eu Božični koncert ZCPZ Trst Foto damj@n Sveti oče članom diplomatskega zbora “Od družine sta odvisna prihodnost in razvoj držav!” b začetku vsakega leta ima papež navado spregovoriti članom diplomatskega zbora, akreditiranega pri Svetem sedežu. Ker gre za odmevno avdienco pred predstavniki več kot 180 svetovnih držav, se sveti oče vedno loteva pomembnih tem in hkrati jasno izraža svoja stališča oz. programske smernice. Tokrat se je seveda dotaknil napetosti na korejskem polotoku, sporov med Izraelci in Palestinci ter nekaterih drugih kriznih žarišč; ob 70-letnici splošne deklaracijo človekovih pravic pa je postavil pod drobnogled tudi t. i. nove človekove pravice, ki so se porodile po nemirnem letu 1968. Govoriti o človekovih pravicah za Sveti sedež pomeni “predložiti središčnost dostojanstva osebe”, je poudaril Frančišek in posebej izpostavil pravico do življenja, miru in družine. Sveti sedež se v navezi s civilnimi oblastmi poteguje za duhovno in gmotno blagostanje človeške osebe in pospeševanje skupnega dobrega, torej za celosten človeški razvoj. Žal se je interpretacija nekaterih pravic z leti postopoma preoblikovala in vključila “novih pravic”, ki pa so nemalokrat tudi protislovne. V imenu človekovih pravic se uvajajo “sodobne oblike ideološke kolonizacije močnejših in bogatejših na škodo najrevnejših in najšibkejših”, je opozoril sv. oče. Boleče je videti, kako se po 70 letih še vedno kršijo mnoge temeljne pravice, kot npr. pravica do življenja, svobode in nedotakljivosti človeške osebe. Ne kršijo jih samo vojne in nasilje... Še pred rojstvom se odmetujejo nedolžni otroci, če so bolni, slabo razviti ali pa samo zaradi egoizma odraslih; “odmetujejo se” ostareli, ženske so pogosto žrtve nasilja tudi v družini, še vedno obstaja podla trgovina z ljudmi. Braniti pravico do življenja pomeni aktivno delati O za mir, ki je ena največjih univerzalnih vrednot!Spori med narodi se ne smejo nikdar reševati sposeganjem po orožju, ampak s pogajanji, je še dejal Frančišek. Izrecno je omenil Korejo, pa tudi druga krizna žarišča, med njimi Sirijo, Irak, Jemen, Afganistan, Sveto deželo, Venezuelo, Ukrajino in nekaj afriških držav. Govor je bil tudi o drugih temah, med drugim o migrantih in beguncih. Čeprav je gotovo res, da vseh ne ženejo najboljši nameni, ne smemo pozabiti, da bi največji del migrantov raje ostal v svoji domovini, medtem ko so jo prisiljeni zapustiti zaradi preganjanj in revščine. Sv. oče se je zato zahvalil vsem državam, ki so jim zagotovile pomoč v duhu človeškosti in bratstva. Posebej je spregovoril o pravici do oblikovanja družine, “ki ima kot naravno in temeljno družbeno jedro pravico, da jo ščitita družba in država”, saj jo priznava tudi deklaracija ZN iz leta 1948. Zlasti na zahodu se družina žal obravnava kot neka presežena institucija; prednost se daje bežnim vezem... “Toda hiša, zgrajena na pesku krhkih in minljivih odnosov, ne more obstati! Potrebna je skala, na katero je treba pritrditi trdne temelje”. Skala je občestvo zveste ljubezni, ki združuje moškega in žensko, občestvo, ki ima svet in nedotakljiv značaj ter naravno funkcijo v družbenem redu. Nujno je sprejeti politike, ki podpirajo družino, od katere sta odvisna prihodnost in razvoj držav. Brez družine ne moremo graditi družbe, ki bo sposobna se soočati z izzivi prihodnosti. Nezanimanje za družine prinaša s sabo padec rodnosti. Demografska zima je znamenje družb, ki se s težavo soočajo z izzivi sedanjosti in se torej vedno bolj bojijo prihodnosti. / DD Svet okrog nas18. januarja 20182 Povejmo na glas Volitve, sociala, manjšine, podnebje rejšnje leto 2017 je bilo eno izmed vremensko najbolj nenaravnih obdobij vseh časov. Čez zimo smo doživljali skoke temperature od -6°C do 17 °C, poletje pa je bilo večji del ujeto v neznosno toploto, ki je povzročila vrsto nelagodij pri otrocih in starejših. Znanstveniki trdijo, da se bomo morali privaditi na tovrstno podnebje, v katerem sezon, ki so delile leto na štiri različne dele, za katere so bile značilne določene temperature in določeno vreme, ne bo več. P V zadnjih šestdesetih letih se jepovprečna temperatura Zemljedvignila za 0,8 °C. To je povzročilo nastanek novih zračnih tokov, ti pa so ustvarili neurja, ki so povzročila precejšnjo škodo, predvsem pri obobalnih naseljih in kampingih. Med leti 2010 in 2015 je bila zemlja za 1,0 °C toplejša od povprečja, zaradi tega je, prav med temi leti, cel del mediteranske Evrope doživel najhujše zime in najtoplejša poletja zadnjih 30 let. Zadnje raziskave poročajo, da bo leto 2018 nadaljevalo težnje preteklega leta 2017, saj se je v sredo, 10. janurja, temperatura dvignila do 16 °C, v nekaterih krajih pa celo do 19 °C. Agencija ARPA za FJK trdi, da se bosta na začetku meseca februarja zopet pojavila mraz in sneg zaradi ciklona, ki prihaja iz Rusije, to bo povzročilo temperaturni padec za vsaj 6 °C, nato pa se bo temperatura spet delno stabilizirala proti koncu istega meseca. Pariška konferenca za podnebje iz leta 2015 je dosegla, da so države, ki najbolj onesnažujejo, med katere spadajo ZDA, Kitajska, Rusija, Velika Britanija in Francija, pripravile projekt za delno ali skoraj popolno odpravo onesnaževalnih struktur ali vsaj za njihovo prenovo. Tovrsten ukrep je pripomogel, da se je količina mikrodelcev in plinov v ozračju delno stabilizirala. Cel svet bo moral prej ali slej začeti spoštovati pariški ukrep glede podnebja, saj se neizmerno hitro bližamo trenutku, ko ne bo več poti nazaj. Danes smo še v času, da se izognemo podnebni katastrofi. Ledeniki izginjajo, vode je vedno manj in surovin začenja primanjkovati; smo res pripravljeni živeti na svetu, ki ne bo zagotavljal možnosti za preživetje? Tadej Pahor Dejstva potrjujejo kritično stališče SSk do volilnega zakona Ni pogojev, da SSk predlaga nova imena za rimski parlament tranka SSk ne bo predlagala novih imen za rimski parlament in bo svoje zadržanje v volilni kampanji opredeljevala na osnovi realnih možnosti za izvolitev morebitnih slovenskih kandidatov ali kandidatk, kjerkoli se bodo pojavljali. Tako je sklenilo strankino deželno tajništvo na nedavni seji, ki je bila namenjena analizi zapletene politične slike na deželni in vsedržavni ravni. “Razvoj dogodkov potrjuje upravičenost našega odločno kritičnega stališča do novega volilnega zakona, ki ne nudi niti minimalne olajšave, kaj šele garancije za izvolitev slovenskega predstavnika v rimskem parlamentu, in to v brk vsem obljubam na najvišjih institucionalnih ravneh. Volilni zakon je na papirju nakazoval posebno zarisano okrožje, ki naj bi olajšalo izvolitev Slovenca. Dejansko tega okrožja ni, saj so vsa prevelika, da bi v njih slovenski volivci imeli odločilno besedo. Dokaz tega je dejstvo, da bo že sama Demokratska stranka v t. i. S Bratinovem enomandatnemokrožju po vsej verjetnostikandidirala italijanskega člana. Slovenca naj bi v konkurenci z DS v istem okrožju kandidirala nova levičarska lista, ki pa nima številčno realnih možnosti, da ga izvoli. Tako stanje bo privedlo do povečanja napetosti in prepirljivosti tudi znotraj slovenske narodne skupnosti, kar bo imelo nezdrave posledice vsaj še do deželnih volitev”, ocenjuje deželni tajnik SSk Igor Gabrovec. “Problem niso imena, teh imamo Slovenci na pretek. Hud problem pa predstavlja - tako Gabrovec - krivičen volilni zakon, ki dejansko šibi slovensko narodno skupnost in seje nove elemente razdora. Da je zakon tak, pa ne moremo mimo odgovornosti Demokratske stranke, ki je tudi tokrat gladko prezrla in odklonila predloge SSk. Ne ocenjujemo zato štirih imen, ki nam jih je prijazno predlagala slovenska komponenta DS, saj o njih lahko le preprosto potrdimo, da gre za poštene, sposobne in ugledne člane in članice naše narodne skupnosti. To velja tudi za številna druga imena naših sedanjih in nekdanjih izvoljenih javnih upraviteljev in upraviteljic. Od Demokratske stranke bi radi zato še najprej izvedeli, v katero listo in na katero mesto namerava locirati slovensko ime. Vprašanje ni malenkostno, saj bo DS po vsej verjetnosti zagotovo izvolila dva poslanca in enega senatorja v proporcionalnih listah, medtem ko so vsa ostala mesta prepuščena nepredvidljivemu volilnemu rezultatu stranke. To pomeni, da lahko govorimo le o treh gotovih mestih in nam ni dano vedeti, ali bo res katero od treh namenjeno Slovencem. Na voljo smo za nadaljnje pogovore, časa je še čisto dovolj”. Vprašanje političnih in deželnih volitev bo nedvomno v ospredju na tradicionalnem novoletnem politično-družabnem sprejemu SSk, ki bo letos v petek, 26. januarja 2018, zvečer v Prečniku. ližajo se volitve v Italiji, Furlaniji Julijski krajini in v Sloveniji, in to je gotovo pri- ložnost za boljšo smer v prihodnost ali vsaj ne za poslabšanje trenutnega stanja. Na tem mestu želimo obuditi pomen volilnega dogodka, ki je zadnje čase deležen vse manjšega odziva. Nima se namreč smisla po- grezati v prepričanje, češ, saj se ne da nič spre- meniti, ker bo ob tem ali onem izidu itak osta- lo vse po starem. Določena razočaranja in s tem volilna neudeležba so tudi upravičeni, vendar, če globlje premislimo, ne prinašajo nikakršne koristi - ne nazadnje potiskajo tako opredeljenega državljana v oddaljeno zaseb- nost in kaj hitro v zlovoljno zagrenjenost. Bol- je je dati svoj glas za t. i. pravo stran, bolje je v pomen tega svojega glasu verjeti, predvsem pa se potruditi do ugotovitve, kako so vedno možni preobrati na bolje. V tej luči se je mo- goče spomniti kar nekaj področij, ki v progra- mih strank ter gibanj ostajajo vse preveč bleda, komaj opažena ali celo zamolčana. Po mnenju podpisanega je to gotovo sociala, skrb za vse sloje prebivalstva in toliko bolj za tiste, ki se bližajo pragu revščine ali so že potopljeni van- jo. Če pustimo ob strani nenehno bogatenje bogatih in dejstvo, da politično le-to maloko- ga moti, pa ne bi nikakor smeli dopustiti, da se temni madež skrajne revščine širi in npr. zajema že skoraj osem odstotkov sicer uspešne Italije. Podobno je, kot je znano, v drugih evropskih državah in bistveno bolje ni niti v Združenih državah Amerike. Pravičnejša družba mora postati eden od temeljnih ciljev vsakršne politike, sicer se bodo družbene vred- note vse bolj razkrajale. Potem so tu manjšine, v prvi vrsti naša narodna skupnost v Italiji, ki zaradi globalizacije, ali ne vemo kakšnih izgo- vorov, še vedno ne dobiva tistega uradnega prostora, ki ga zasluži in ji pripada. Ni se mo- goče ubraniti občutku, da bi bilo mogoče z nekaj več razumevanja in dobre volje dati naši manjšini tisto, kar bi bilo zanjo spodbudnega pomena: več uradnega priznanja in s tem go- tovosti, kar na najboljši možni način seveda uresničuje zajamčeno zastopstvo. Nemara ob- stajajo razlogi, da tega ni bilo mogoče zagoto- viti, pa vendar, z omenjenim večjim razume- vanjem in primerno pozornostjo bi se dalo zamujeno nadgraditi tudi po volitvah. V vsa- kem primeru so razmere takšne, da za sloven- sko manjšinsko politiko ni enostavno najti pravih smernic za naše volivce, slabo pa bi bi- lo, ko v iskanju teh smeri ne bi bili enotni in sporazumni. In na koncu še o podnebju, kjer se zdi, da se z njim lahko ukvarjajo le meddržavna omizja na svetovni ravni, priza- devanja na nižjih in lokalnih ravneh pa da so nesmiselna in smešna. In vendar to ni tako, podnebne spremembe nas udarjajo vse bolj in zato bi bilo prav, da bi glas za učinkovit boj z njimi prišel od vsepovsod, tudi iz posamez- nih držav, dežel, mest in celo manjših krajev, iz ust prav vsakega državljana, prav vsakogar od nas. Janez Povše B Skrb vzbujajoče hitre vremenske spremembe Ali obstajajo še sezone? njigo z naslovom Na izpostavljenem mestu so si pri SKGZ-ju sprva zamislili kot homaž ob 80- letnici osebe, ki se je vselej neutrudno in požrtvovalno bojevala za pravice ter narodno dostojanstvo Slovencev, slovenskega knjižnega jezika in narečij v Videmski pokrajini. Usoda pa je zaradi nenadne smrti Viljema Černa julija lani publikaciji začrtala drugačno pot, a njena dragocenost in sporočilnost ostajata neokrnjeni. V prostorih zadruge Nova Coop v Černovem rojstnem Bardu je bila pred kratkim predstavitev knjige, v katero je urednik dela Igor Tuta vključil Černove spomine na svojo življenjsko pot; v njih se izrisujeta zapleten položaj Beneških Slovencev in močna italijanska raznarodovalna politika. Ob vsakem koraku se je Černo kot raziskovalec, jezikoslovec in kulturnik trudil, da bi domačim ljudjem vlival čut K pripadnosti slovenskemunarodu. V knjigi so šenajpomembnejši Černovi spisi in intervjuji ter utemeljitve številnih nagrad, ki jih je bil v letih deležen. V knjigi so zbrani tudi pogrebni nagovori, ki so jih na dan slovesa velikega laičnega čedermaca izrekli duhovnik Renzo Calligaro, Zdravko Likar, Jakob Muller, Jole Namor in Giorgio Banchig. Na predstavitvi, ki jo je bogatilo petje Bardskega okteta, sta najprej pozdravila Miha Obit, urednik založbe Zadruga Novi Matajur, ki je knjigo izdala, in gospod Calligaro, ki je podal prisrčen oris pokojnika. Predsednik Kulturno gospodarske zveze Rudi Pavšič je nato vodil pogovor z urednikom dela Tuto in prvim predsednikom slovenske države ter velikim prijateljem Viljema Černa, Milanom Kučanom. Kučan je med drugim obudil spomine na dolgoletno prijateljevanje s Černom. “To je bil človek, ki mi je odprl pot v svet Terskih dolin in Benečije”, je dejal. Spomnil je na hude čase, ko je bil pritisk italijanskih oblasti na slovenski živelj močan. Omenil je državniške odnose, ki jih je kot predsednik Republike Slovenije imel z italijanskim kolego Cossigo. “Takrat nisem bil seznanjen z vlogo, ki jo je kot notranji minister svojčas imel pri kovanju obmejne politike italijanske države. Spominjam se le, da je med najinimi pogovori nelagodno obravnaval vprašanje vzhodne meje”, je še poudaril Kučan. Najbrž je Cossiga Černa še kako dobro poznal... BARDO/ Predstavili so knjigo o življenju in delu Viljema Černa Publikacija v spomin na velikega moža S 1. strani Božične melodije ... o krajšem pozdravnem nagovoru tržaškega škofa msgr. Giampaola Crepaldija, ki je žal samo v italijanščini nagovoril prisotne in izpostavil glasbeno dovršenost obeh zborov ter sebi in vsem prisotnim zaželel, da bi božične vrednote trajale skozi vse leto, sta združena zbora pod P vodstvom Tamare RažemLocatelli občutenopodala znano Otrok v božični noči, ki jo je na besedilo Aleksija Pregarca pred petimi desetletji uglasbil Aleksander Vodopivec. Koncert pa se je tradicionalno sklenil s Sveto nočjo, ki so jo vodili pevci obeh zborov, z njimi pa so se v pesmi – molitvi povezali tudi mnogi prisotni v cerkvi, ki so sledili dirigentski kretnji Marjana Grdadolnika. Stolnica sv. Justa je tako ponovno potrdila, da je res enkratno prizorišče za sklep božičnega časa, za ZCPZ pa je bila letošnja izvedba tudi potrdilo, da pevci in poslušalci cenijo to delo, tako da jim nedeljska doživeta izvedba pomeni tudi obvezo za nadaljevanje po začrtani poti. Aktualno 18. januarja 2018 3 a praznik Gospodovega razglašenja so trikraljev- ski koledniki iz Števerjana v čudovitih kostumih in ob pre- pevanju starodavnih verzov že spet obiskali nad 100 briških do- mačij, nabrane darove pa poklo- nili dvema človekoljubnima or- ganizacijama. O trikraljevski tra- diciji in akciji smo se pogovorili z Damjanom Klanjščkom, ki že več let skrbi za to, da na praznik Gašperja, Mihe in Boltežarja pod zvonikom sv. Florijana vse pote- ka, kot mora. Tudi letos ste obudili tri kralje in obiskali vaščane. Od kdaj spremljaš to lepo vaško nava- do? Zraven sem od leta 2007, ko sem bil star 14 let. Takrat sem začel koledovati s starejšimi člani sku- pine; zraven so bili Matej Pintar, Gabrijel Lango in moj brat Jurij. Menda je zmanjkal en član in so me poklicali. V tistih letih je ko- ledovala ena sama skupina, ki jo je vodil moj brat, letnik 1989. Približali smo se mlajši člani, ki smo počasi prevzeli vodstvo; s časom smo vključevali še mlajše: najmlajši izmed letošnjih koled- nikom je letnik 2002. Okrog leta 2010-11 sta nastali dve skupini. Snežica Černic, ki je v ljubiteljskih gledaliških kro- gih na Goriškem znana kot odlična kostumografka, nam je pripravila še druga oblačila. Našli smo dva voznika, saj je kar zahtevno in naporno peljati kralje, ki imajo tako lepe in raz- košne kostume... Dva nova člana smo letos dali v isto skupino iz praktičnih razlo- gov, tudi zaradi oblek, ki so daljše ali krajše in jih zato ne more obleči vsakdo. To skupino sem vodil in obenem preko te- Z lefona usmerjal tudi drugo. Sam sem koledoval kot kralj devet- krat ali desetkrat, dvakrat sem druge vozil od hiše do hiše. Kaj veste o preteklosti te ko- ledniške tradicije? Vemo, da se ohranja po ustnem izročilu. O njej smo se pogovar- jali s starejšimi vaščani. Ko smo lani obiskali eno zadnjih hiš v Ščednem in ob vstopu v vežo začeli peti, smo opazili, da je g. Srečko Perse pel z nami. Razu- meli smo, da je nekdaj koledoval tudi on, ki je danes star nad 80 let. Ne vem, če so tudi v njegovih časih bili oblečeni v take kostu- me ali pa ne. Pesem pa je ostala nespremenjena. Nekateri pravi- jo, da se tradicija nadaljuje več stoletij. Osebno ne razpolagam z veliko podatki; g. Perse pa priča o tem, da so gotovo že koledova- li, ko je bil on otrok oz. mlad. Po vsej verjetnosti so to delali že prej, saj si težko mislimo, da bi si skupina mladih v tistih časih izmislila kaj takega. Obstaja ena sama kolednica ali jih je več? Mi poznamo eno. Nekateri so nam povedali, da obstaja tudi neka varianta, ki pa je različna le v besedilu. Melodija, ki je zelo preprosta, ostaja ista. Koledniki pojejo na začetku in koncu obiska? Pesem je razdeljena na dva dela. Ob vstopu v hišo, na pragu, začnemo peti. Ljudje, ki nas čakajo, nam odprejo vrata, nato pred jaslicami zapojemo “na ko- lena smo pokleknili in molili Ga zvesto”. Potem se pogovorimo z domačini, ki nam kaj ponudijo in največkrat kaj darujejo, saj ve- do, da to dajemo v dobrodelne namene. Ljudje nas radi zadržijo, žal pa smo vedno na si- li, drugače ne moremo obiskali vseh hiš. Ko odhajamo, zapoje- mo še zahvalnico. Kakšno je besedilo pesmi? Pesem naj bi bila zelo stara. Po mojem smo jo Števerjanci s časom deloma “predelali”, ji dali malo bolj števerjanski ton. V glavnem gre za standardno slo- venščino, le nekaj besed je ne- koliko “briško obarvanih”. Je bilo kdaj kaj več napisano, raziskano? Tradicija prehaja iz roda v rod. Besedilo sem zapisal zlasti za mlajše člane, da bi si ga pred praznikom morda ponovili in se tako čutili bolj gotove. Ne vem, če obstaja kakšna študija oz. ra- ziskava. Nekaj o koledovanju na splošno in pri nas je na svojem portalu www. slovely. eu napisa- la Sara Terpin, ki je 7. januarja tudi objavila lep videoposnetek na YouTube-u. Koliko hiš obiskujete? Ko je bila ena sama skupina, ni- smo utegnili obiskati vseh hiš, zato smo hodili najprej tja, kjer smo vedeli, da nas čakajo. Pred nekaj leti jih je Gabrijel preštel, bilo jih je okrog 90. Kot sem že povedal, sta letos koledovali dve skupini kraljev: mislim, da smo obiskali nad 100 hiš. Ponavadi smo opravili vse 6. ja- nuarja: začeli smo pred jutranjo mašo v Števerjanu, ko smo ho- dili k sestram Zavoda Sv. Družine v Gorico, v dom ostare- lih v Podsabotin in še kam. Z mašo v Števerjanu sredi jutra smo začeli obiskovati naše, vaške domačije. Problem je nastal, ker nas je vsako leto pričakovalo vedno več ljudi. In obiski so se zavlekli vse do 22. ure. Obisko- vati starejše osebe oz. družine ob takih urah pa ni spodobno. Zato smo lani odločili, da na sam praznik obiščemo samo hiše v vasi, dan prej pa dom ostarelih v Podsabotinu, sestre v Gorici, pa še nekaj števerjanskih družin, ki živijo v Gorici in okolici. Pe- tega januarja torej obiščemo od 10 do 15 hiš. Lani in letos smo obiskali tudi začetek maše v Štandrežu. Kdo so bili letošnji koledniki? V prvi skupini so bili Matej Hle- de, Ivan Devetak in Fabijan Mu- zič (na sliki levo; op. ur.), v drugi pa Elija Muzič, Aleksander Fran- dolič in Gabrijel Lango (na sliki desno). Drugo skupino je vozil Matija Corsi, prvo jaz. Kot že rečeno, za kostume in šmin- ko skrbi Snežica Černic; pri šivanju ji pomaga ga. Irene Gruzovin. Kostumi so vsako leto bogatejši: Fabijan je imel letos npr. novo kapo. Vaše obleke so res lepe... Res so pomembne, drugače se zdimo pustarji! Obleka v našem primeru “naredi” človeka. Če ni- si lepo oblečen, nastop ni tako “učinkovit”. Zgodilo se nam je, da so se otroci skoraj ustrašili; večji so nas že vprašali, ali smo “tisti resni” sveti trije kralji. To je zanje nekaj enkratnega! Ta obleka te spremeni. Ko jo oblečeš, se še sam čutiš dru- gačnega. Kako je potekal letošnji 6. ja- nuar? Zjutraj smo se srečali in pripra- vili. Prva skupina je šla nekaj pred 9. uro v Pevmo, kjer jo je g. Markežič pozdravil na začetku sv. maše, druga skupina se je kmalu nato odpravila na obisk hiš. Popoldne smo se pojavili na začetku sv. maše ob 16. uri v Šte- verjanu, kjer je nato bil božični koncert skupine Krila. Kralji tudi puščajo za sabo svoj “podpis”... Letos smo s kredo zapisali nad vrata 20+G+M+B+18: gre za šte- vilke letnice in začetnice imen. Mislim, da ima ta tradicija kore- nine v avstrijskem izročilu, ohranja pa se v vsem podal- pskem svetu, od Slovenije do Tri- dentinske. Kralji z napisom in kadilom na neki način “blago- slavljajo” domove, kjer jih sprej- mejo. Leta 2011 ste sodelovali pri za- nimivem projektu... Da, prek javnega razpisa smo se prijavili na projekt RTV Sloveni- ja “Za gorami”... in naša koled- nica je bila zvočno zapisana na zgoščenko, na kateri so zbrani utrinki živega izročila med Slo- venci v zamejstvu in po svetu. Spominjam se, da smo se za sne- manje pripravili s kostumi; kar se tiče jezika in petja, nam je dal nekaj dragocenih nasvetov Jan Leopoli. S tem, kar smo prejeli za sodelovanje pri projektu, smo si priskrbeli tri nove obleke, zra- ven pa tudi darovali v dobre na- mene. Tudi letos ste bili veliko- dušni... Nabran denar smo darovali do- brodelni ustanovi ABC (Associa- zione per i Bambini Chirurgici del Burlo), ki na različne načine skrbi za male paciente kardio- loškega oddelka bolnišnice Bur- lo v Trstu in svojce, ter prosto- voljcem združenja Spiraglio iz Gorice, ki vozijo onkološke bol- nike na zdravljenje izven mesta. Ene in druge poznamo, vemo, da delajo veliko dobrega, zato jim radi darujemo. Za človekoljubno delovanje v korist potrebnih nas je goriška sekcija državne zveze vitezov UNCI, po posredovanju županje France Padovan, poleti 2015 na- gradila s posebnim priznanjem. Tudi na to smo ponosni. Čeprav nas nekateri istovetijo z društvom Sedej, ker smo koled- niki tudi aktivni člani v društvu, pa skupina kolednikov ni včlan- jena v društvo. Veliko nam po- meni, da ostajamo “nepristran- ski”, da smo izraz cele vasi, da obiščemo vse vaščane. Kot nek- daj: srečamo se in gremo po vasi. Med nami je vzdušje prijetno, polno energije: to mladi občuti- jo, zato tudi čutijo pripadnost skupini. Spoznavamo se in mlajšim posredujemo izročilo teh, ki so bili pred nami, zado- voljni, da se bo ta navada ohra- nila tudi v prihodnje. Danijel Devetak Andrea Morataya na obisku v goriškem uredništvu Živo pričevanje iz daljne Gvatemale dneh pred Božičem smo v uredništvu v Gorici doživeli posebno prisrčen obisk. V spremstvu naše sodelavke Erike Brajnik, ki s sabo prinaša vedno veliko nav- dušenja, je k nam prišla Andrea Morataya, 14-letno dekle iz Gva- temale, hčerka Erikine prijatelji- ce in naturopatinje Albe (kdor prebira našo rubriko, jo gotovo pozna!), ki je skoraj dva meseca preživela pri njej in na svojem prve potovanju po Evropi spoz- nala naše kraje. V torek, 5. decembra lani, je med drugim obiskala otroke v štandreški osnovni šoli Fran Er- javec. Otrokom iz prvega in drugega razreda je na lažji način predstavila sebe, Gvatemalo in preprosto izštevanko; šolarčkom iz tretjega, četrtega in petega ra- zreda je kaj več povedala o sebi, V svoji domovini in prestolniciGvatemala City, ki šteje nad 20milijonov prebivalcev in v kate- ri živi tudi sama. Andrea ima dva brata: za mlajšega v bistvu skrbi ona. Ko gresta v šolo, ona vstane kmalu po treh ponoči, da se pripravita in ob petih sto- pita na avtobus, s katerim se vo- zita tudi dve uri. Na avtobusu lahko spi in še kaj ponovi. Obi- skuje zasebno katoliško šolo Srca Jezusovega za dekleta (teh je kar 1500!), ki nudi tudi najra- zličnejše pošolske dejavnosti in na kateri je disciplina zelo resna zadeva. V Evropo je prišla pozi- mi, ker se njihovo šolsko leto začne januarja, konča pa okto- bra. Prvo potovanje na staro ce- lino je bilo zanjo polno novih izkušenj in spoznanj. “Evropa se ji zdi čudna, ker je zelo mrzla, ker družine imajo malo otrok, ker je veliko plešastih moških”, nam je povedala Erika, ki nam je prevajala iz španščine. Gvatemala City je kot velemesto znana tudi zaradi revščine in kriminala; stražarji s pištolami krožijo okrog njene šole, pa tudi pred trgovinami, lekarnami, za- sebnimi hišami, v kamionih itd. Turisti se čutijo varnejše, če imajo oboroženega stražarja ob sebi. In vendar napolnijo me- stno središče z božičnimi lučka- mi vseh barv že 1. novembra. Družbena trenja povzročajo tu- di priseljenci iz drugih srednjea- meriških držav, ki prihajajo z drugačnimi pogledi, zato nima- jo ne spoštovanja ne ljubezni do narave, ki pa sta za domačine bistveni. Nepismenih ljudi je okrog 40%, veliko je podhranje- nih, kar 35% otrok je dehidrira- nih, saj voda v glavnem ni pit- na. In vendar ima država ogromno zelenih površin. Ljud- je imajo posebno spoštljiv od- nos do neokrnjene narave, “se- veda bolj na podeželju kot v mestih”. Rek in jezer imajo veli- ko, toda ne rib ne školjk se ne smejo dotikati, ker so “last nara- ve”, ki je ljudje ne smejo osiro- mašiti. To je stvar njihove kultu- re: če kaj vzamejo “materi nara- vi”, bo potem ona vzela kaj njim. Čudovita so jezera tudi v višjih gorskih legah, posebna zanimivost so številni še delu- joči vulkani. Najbolj znan turistični kraj v Gvatemali je Tikal v regiji Peten, eno največjih arheoloških naj- dišč prekolumbijske majevske civilizacije, ki se bohoti z majev- skimi piramidami sredi vlažne in vroče džungle. Tipična gvate- malska oblačila, ki jih ljudje uporabljajo tudi v vsakdanjem življenju, so zelo živobarvna. Ženske imajo dolge lase, ki so povezane s kozmično modro- stjo. “Tudi noše in lasje so del kulture”! Čeprav je v Gvatemali uradni je- zik španski, nam je še povedala simpatična in nasmejana An- drea, je pa zelo različen od jezi- ka, ki ga govorijo v Španiji. Pravzaprav ima vsaka špansko govoreča država drugačen na- glas; med sabo se takoj spoznajo in razumejo, od kod je kdo. Andrei se zahvaljujemo za lepi obisk in ji želimo, da bi svoj iskreni nasmeh ohranila še na- prej! / DD Damjan Klanjšček o števerjanskem dobrodelnem koledovanju “Prišli smo mi, kralji trije ...” POGOVOR Damjan Klanjšček Erika Brajnik in Andrea Morataya Kristjani in družba18. januarja 20184 Cerkveni in družbeni antislovar (43a) P kot PETDESETLETNICA 1 ačelo se je leto 2018 in petdesetletnice ne bodo obhajali samo nekateri ljudje, ki so se pred petdesetimi leti rodili; pred petdesetimi leti je teklo znamenito leto 1968. Takrat se je zgodila namreč še ena revolucija, ki jo označujemo različno – najpogosteje pa je to kulturna ali seksualna revolucija. Vsekakor je takrat skupina ljudi s pridom izkoristila mladostniško energijo skupine podivjanih mladih, da bi obrnila na glavo celotno zahodno družbo, še preostale vrednote in podobne stebre družbe pa porušila ali vrgla na odpad zgodovine. Te povojne generacije so zahtevale in tudi dobile svobodno spolnost in vsesplošno državno socialno pomoč, posledice vsega tega pa danes z obrestmi plačujemo. V glavnem so odgovorni oz. neodgovorni dosegli, kar so želeli, današnje in včerajšnje mlade, torej generacije njihovih lastnih otrok, kakor tudi vnukov, pa obsodili, da plačujemo njihove davke, kakor tudi, da moramo graditi na ruševinah njihovih splavov, ločitev, drog, šolstva, ki ga je uničila njihova politična dvojka ali šestica (pomeni, da se je močno znižal nivo znanja). To je bilo pravzaprav leto 1968 in zagotovo bomo o Z njem čez leto še kajspregovorili, zato pa smo tudidali kot naše naslovno geslo najprej jubilej, ki ga obhajamo. Zgodil se je napad na temelje družbe, “revolucionarni” fenomen, v povsem negativnem smislu izraza, ki za sabo pušča krvavo sled smrti in ruševin. Zanimivo, da se zdaj nekateri tudi posipavajo s pepelom, vendar pa še pogosteje razlagajo kot “strokovnjaki”, morda so izdelali tudi sami s politično šestico ali ponavljali kak letnik v srednji šoli, našim generacijam, da smo šibki, mamini sinčki, da nimamo volje delati, da se nočemo učiti in študirati, da, skratka, sploh nismo pripravljeni na življenje. Kako je kaj treba delati, kako je treba živeti, bi nas radi učili tisti, ki so v svoji mladosti, če se že niso “filali” s “špineli”, hašišem, drugimi drogami in alkoholom, potem so zagotovo prišli do svojih mest in služb, še pogosteje “službic”, po prijateljih prijateljev ali tudi po žlahti od žlahte. Kaj nas ta “generacija '68” lahko nauči in kaj so nam zapustili? To bomo pregledali na kratko v prihodnjem delu, bolj podrobno pa bo gotovo o tem še priložnost spregovoriti čez leto, kot smo dejali. Andrej Vončina a prvi dan leta je pri sestrah v Zavodu Sv. Družine v Gorici maševal upokojeni koprski škof Metod Pirih. V homiliji je spregovoril o družinah, ki “po svojih hišah in stanovanjih doživljajo svetlobo in sence, čudovite radosti in težke preizkušnje”. Družinsko življenje danes zaznamujejo “oslabitev vere in vrednot, individualizem, osiromašeni medsebojni odnosi in različni stresi”. Obstaja pa tudi luč, ki po družinah greje duše in telesa. Ta luč izvira iz milosti, ki sta jih zakonca prejela pri zakramentu sv. zakona. “V tej luči zakonske ljubezni mož in žena vztrajata kljub težavam človeške slabosti”. Bog spremlja družino po vsakdanji molitvi, poslušanju božje besede, po pogovoru med možem in ženo, med starši in otroki, brati in sestrami. Zato nam je potrebna vsakdanja zavzetost za življenje po veri, za dobro in lepo življenje, ki dosega svoj vrh ob nedeljski evharistiji. Božji Sin je za vse nas umrl na križu in “izlil na nas potoke svojih milosti”: tudi za “poročene, ki so se naveličali zakonskega življenja, opustili prvotno ljubezen in se predali skušnjavam malodušnosti in nezvestobe”. Tudi njim Bog Oče podarja svojega Sina, “da bi jih rešil”. Če se ranjeni zakonci zanesejo nanj, jih ozdravi in postavi nazaj na pravo pot zakonskega in družinskega življenja. Jezus je večino svojega zemeljskega življenja preživel v družini. Prvič je javno nastopil ne v templju ali verski ustanovi, N temveč na poroki v KaniGalilejski, kjer je “svoj čudežobilja poklonil dvema novoporočencema”. “Tudi danes je naša velika in pomembna naloga skrb za zakon”, je poudaril msgr. Pirih. “Prva skrb ni družina, ampak zakon, saj je družina sad zakona in ne obratno. Zakon je zakrament in ne družina. Če bomo imeli dobre in zdrave zakone, bomo imeli dobro podlago za družine in za vzgojo otrok. Odnos med možem in ženo ustvarja okolje, v katerem Pričevanja o Jezusu Potem ko so se znanstveniki s kritično metodo spravili nad zgodovinska dejstva Jezusovega življenja v pripovedi evangelijev in raziskovali obli- ke pripovedi v oznanilu apostolov, je nastala nova spodbuda za odkrivanje Jezusove zgodovinske po- dobe. Lahko bi jo poimenovali proučevanje in od- krivanje pričevanj o Jezusu. Predvsem so ovrednotili pomen judovskega okolja, v katerem je živel Jezus, in njegove korenine v tej kulturi. S tem je nastalo večje zaupanje v zgodo- vinskost evangeljskih pripovedi in zanimanje za Jezusa, kot so vanj ve- rovali prvi kristjani. Nov pristop do Jezusove zgo- dovine ni bil več tako hladen, oddaljen in nevtralen, nanj so gle- dali bolj celovito, v luči zgodovinskih spoznanj in izkušnje prvih pričevalcev. Jezus je umrl na križu, pravi zgodovina. Da je bila to smrt za grehe človeštva in odrešenje, so po Jezusovi pripovedi in napove- dih Stare zaveze spoznali in verovali kristjani. Za Jezusovo zgodovinsko podobo je pomembno spoznati spomin in pričevanja prvih kristjanov. Kar so zapisali evangelisti, temelji na pričevanjih in izročilu, ki je bilo v prvih krščanskih skupno- stih. Tam se je prenašal in poglabljal spomin na Jezusa, njegova dejanja in učenje. Odgovorni v skupnostih so skrbeli, da se je prenašalo pravo ustno izročilo in sporočilo. V tem živem spominu so prve skupnosti poglabljale svojo pripadnost in istovetnost. Kar je bilo bolj pomembno, je bilo tu- di bolj določeno in izdelano, na primer prilike. Proces nastajanja evangelijev je potekal po do- ločeni poti: življenjski izkušnji učencev o Jezusu, oblikovanju pričevanj v skupnostih, zapisanih izročilih in po oblikovanju evangelijev. Iz tega izhaja jasno sporočilo, da ima krščansko oznanilo trdno zgodovinsko podlago in obenem nadaljuje uresničevati velikonočno izkušnjo, ki se izroča po življenju in delu Cerkve. Neposredne priče so živele vse do konca prvega stoletja. Kmalu za tem najdemo pričevanji Papije, škofa iz Gerapolisa v Frigiji, in Quadrata, ki je pisal svoj Zagovor cesarju Hadrijanu. Papija poroča, da je Marko natančno, vendar ne povsem urejeno, za- pisal, kar je Petru rekel Gospod in kar je doživel z njim. Quadrat, ki je poznal prve priče, poudarja, da so čudeži in druga dela Gospoda Jezusa ostala v življenju prič kot potrdilo njihove resničnosti. Zgodovina temelji na pričah in na zau- panju, ki ga izkazu- jemo njihovim pri- povedim. Pripovedi posameznikov so se postopoma združile v pripoved skupno- sti. Pričevalci tudi niso bili nevtralni do Jezusove osebe, ampak so bili vključeni v dogajan- je, ki je bilo poveza- no z njim. Zgodovi- narji morajo to upoštevati. Pripoved ni bila samo ogledalo tega, kaj se je zgodilo, ampak tudi ogle- dalo spoznanj in izkušenj, ki so nastale iz tega. Evangeliji so živi zapis pričevanja posameznikov in skupnosti. Lahko bi govorili o predstavitvi pre- teklosti v sedanjosti. Posebno vlogo ima pri tem Janezov evangelij, ki prinaša pogled na Jezusa z drugačne strani kot osta- li trije evangelisti. Ta evangelij se naslanja na pričevalca apostola Janeza in obenem vključuje pripovedni material skupnosti. Časovno-prostor- ska dejstva so pogosto potrjena z arheologijo, ob zapisu Jezusovih govorov je čutiti ustno izročilo Jezusovih rekov. V prihodnosti se bodo spoznanja teh raziskovanj še poglobila, da bo Jezusova oseba bolj celovito za- sijala v luči zgodovine in prvih prič. Mnogi izmed njih so svoje pričevanje za Jezusa potrdili z mučeniško smrtjo. ZAKAJ PRAV JEZUS? (11) PRIMOŽ KREČIČ Jameljske župljane je na dan sv. Štefana obiskal nekdanji goriški nadškof Dino De Antoni. Mašo je daroval s somaševanjem doberdobskega župnika Ambroža Kodelje. De Antoni je poudaril pomen družine. Povedal je, da imajo družinski očetje v Jožefu sijajen zgled očetovske čuječnosti in skrbno- sti. Matere imajo v presveti deviški Božji Materi Mariji zgled ljubezni, nežne in spoštljive sramežlji- vosti, duha vdanosti in popolne zvestobe. Otroci v družini pa imajo v Jezusu božanski zgled, ki naj ga občudujejo, častijo in posnemajo. Vaški otroci so obdarili nekdanjega nadškofa s košem božičnih dobrin. Sledilo je kosilo v domači gostilni. / Emanuela Trampuz V torek, 28. novembra 2017, ob sklepu plenarne seje Slovenske škofovske konference, so škofje sprejeli in objavili Letno poročilo Katoliške cerkve v Sloveniji za leto 2017, ki zajema podatke za desetletje 2006–2016. Podatke so posredovale posamezne (nad) škofije; pridobile so jih od župnij, organizacij in ustanov. Prikaz številk svetovne cerkvene statistike ter primerjalnih vrednosti za druge države (npr. število krstov, število redovnic ipd.) je vzet iz publikacije Annuarium Statisticum Ecclesiae 2015. Poleg domačih podatkov so predstavljeni tudi podatki Katoliške cerkve po svetu. Nekaj najpomembnejših: Na dan 31. decembra 2015 je bilo na svetu 1.284.810.000 katoličanov, kar je 12.529.000 več kot v predhodnem letu. Najvišji odstotek katoličanov je v Ameriki (63,7 % prebivalstva), sledijo Evropa (39,9 % prebivalstva), Oceanija (26,4 % prebivalstva), Afrika (19,4 % prebivalstva) ter Azija (3,2 % prebivalstva). Skupno število škofov je 5.304. Število škofijskih in redovnih duhovnikov na svetu znaša 415.656 oseb. Število redovnikov, ki niso duhovniki, je 54.229, redovnic pa je bilo vseh skupaj 670.330. Leta 2016 je bilo v Cerkvi na Slovenskem: 6 škofij, 60 dekanij, 785 župnij (od teh je ena, bolniška, personalna) in 1.523.113 katoličanov, kar predstavlja 73,78 % prebivalstva. Leta 2016 je v Cerkvi na Slovenskem delovalo: 14 škofov, 778 škofijskih duhovnikov, 267 redovnih duhovnikov, 1.045 vseh duhovnikov, 30 stalnih diakonov, 495 redovnic, 612 laiških katehistinj in katehistov ter 10.944 prostovoljk in prostovoljcev Karitas. Letno poročilo Katoliške cerkve v Sloveniji 2017 otroci uspevajo”. Dober in usklajen zakon je dobra podlaga za dobro vzgojo, iz dobrih zakonov se rojevajo dobre družine, dobra mladina in novi duhovni poklici, je še dejal škof. Gorica / Besede msgr. Metoda Piriha “Prva skrb ni družina, ampak zakon” Papež: “Greh je odpovedati se srečanju z drugim” Prejšnjo nedeljo, 14. januarja, je papež Frančišek v baziliki sv. Petra dopoldne daroval mašo ob svetovnem dnevu migrantov in beguncev. Na njegovo željo so se bogoslužja udeležili tudi migranti, begunci in prosilci azila. Sv. oče je med homilijo dejal, da so strahovi in dvomi, ki jih imajo tako krajevne skupnosti kot migranti, upravičeni. A greh je dopustiti, da ti dvomi in strahovi pogojujejo naše odgovore in izbire ter povzročajo sovraštvo in zavračanje. “Ko se odpovemo srečanju z drugim, se namreč odpovemo srečanju z Jezusom”. Vsak tujec, ki trka na naša vrata, je priložnost za srečanje z Jezusom, ki se poistoveti s sprejetim ali zavrnjenim tujcem v vsaki dobi. Jezusovo povabilo “Pridita in bosta videla” je danes namenjeno vsakemu med nami, lokalnim skupnostim in prišlekom. Je povabilo k preseganju naših strahov, da bi lahko šli v srečanje z drugim, ga sprejeli, spoznali in priznali. Je povabilo, ki daje priložnost, da postanemo bližnji drugemu, da bi videli, kje in kako živi, je zatrdil papež. Resnično srečanje z drugim nas vse usmerja tudi v zaščito in integracijo. Gospod je bil lačen, žejen, nag, bolan, tujec in jetnik in nekateri so mu pomagali, drugi pa ne (Mt 25,31- 46). Ni lahko vstopiti v kulturo drugih, postaviti se na mesto oseb, ki so tako zelo drugačne od nas. Tudi prišleki imajo strahove: bojijo se soočanja, obsodbe, diskriminacije, neuspeha. Strahovi so upravičeni, slonijo na dvomih, ki so s človeškega zornega kota popolnoma razumljivi. Greh pa je pustiti, da ti strahovi določajo naše odgovore, pogojujejo naše izbire, ogrožajo spoštovanje in velikodušnost, spodbujajo sovraštvo in zavračanje. Svetovni dan beguncev in migrantov Kristjani in družba 18. januarja 2018 5 Cerkev na Kostanjevici nad Novo Gorico Restavratorski posegi ed avgustom in okto- brom 2017 so v ladji cerkve Gospodovega oznanjenja Mariji na Kostanjevici potekala restavratorska dela, ki jih je pod nadzorom Zavoda za varstvo kulturne dediščine izve- dla restavratorka iz Vidma Ema- nuela Querini s sodelavci. Zaradi finančne zahtevnosti posega so v tej fazi dela obsegala obnovo lunete na slavoločni steni ter dela stropa od slavoločne stene do ok- vira osrednjega prizora z Mariji- nim Kronanjem. Obnova lunete je prinesla nekaj novih zanimi- vih odkritij. Prizor Marije Tolažnice, h kateri angeli varuhi vodijo svoje varo- vance, uboge in nesrečne, vdove in sirote, je skupaj s preostalo ta- kratno poslikavo cerkve izvedel videmski slikar Leonardo Rigo med leti 1884 in 1886. Žal je bilo poslopje samostana s cerkvijo med prvo svetovno vojno močno poškodovano. Tudi poslikana lu- neta vojne ni preživela brez večjih poškodb, saj je odpadel ce- loten zgornji del poslikave, spod- nji del pa je imel več lukenj od izstrelkov. Uničen je bil tudi strop z dragocenimi štukaturami, kar pa je hkrati pomenilo, da je bila cerkev več let brez strehe. Zaradi dolgoletne izpostavljenosti dežju in soncu je poslikava zbledela, M barvna plast je bila sprana. Ob-nova po vojni se je zavlekla vsedo leta 1929, ko so bile v cerkveni ladji narejene nove štukature, Giovanni Moro iz Vidma pa je cerkev na novo poslikal. Moro je popravil tudi poslikavo v luneti, doslikal je zgornji del in delno preslikal preo- stalo. Naslednja kata- strofa, ki je zadela sa- mostan s cerkvijo in še posebej obravnavano luneto, je bil potres leta 1976. Slavoločna stena v ladji se je premaknila za 10 cm, z lunete pa je odpadlo 2 kv. m. posli- kave oz. skoraj celotna desna figuralna skupi- na. Po potresu je bil kompleks statično kon- solidiran, odpadli del poslikave pa na novo naslikan, žal precej ne- posrečeno. Tako smo se že ob začetku obnove soočili s številnimi problemi. Celotna luneta je bila v izredno slabem sta- tičnem stanju, omet je odstopal, veliko je bilo votlih predelov. Spodnji del poslikave, ki ga je na- slikal Rigo, je bil izveden v teh- niki fresco buono (prava freska) , ki je zelo obstojna, medtem ko je bil zgornji del, ki ga je naslikal po prvi svetovni vojni Giovanni Moro, izveden v tehniki secco (poslikava na suh omet) . Kasneje je bila poslikava vsaj še trikrat re- stavrirana oz. preslikana. Za de- sni del, ki je bil na novo naslikan po potresu, smo se odločili, da se odstrani in rekonstruira po ohranjeni fotodokumentaciji, preostali deli pa očistijo umaza- nije in neustreznih preslikav, po- slikava pa se estetsko in vsebin- sko poveže v celoto. Ob podrobnem pregledu posli- kave se je pokazala zanimiva “na- paka”, ki jo je zakrivil že Giovan- ni Moro, ko je po vojni sliko do- polnil. Ugotovili smo, da je v fi- guralni skupini levo od Marijine- ga prestola manjkala glava enega od angelov varuhov. Zakaj je Mo- ro ni na novo poslikal, ni znano, in očitno tega do zdaj nihče niti ni opazil. S pomočjo arhivske fo- tografske dokumentacije smo ob restavriranju manjkajočo glavo rekonstruirali. V fazi čiščenja poslikave in od- stranjevanja kasnejših manj kva- litetnih preslikav se je pod noga- mi Matere Božje pokazala veduta okoliških hribov, in sicer Saboti- na in Svete Gore na levi strani de- bla ter Škabrijela na desni. Na ve- duti je jasno vidna tudi cerkev na Sveti Gori, ki pa je tako majhna, da je s prostim očesom od spodaj komaj zaznamo. Upodobitev priča o tesni povezanosti obeh samostanov, saj so bili frančiška- ni s Svete Gore pregnani v času jožefinskih reform, po 25-letnem “izgnanstvu” v Gorici pa so se le- ta 1811 preselili na Kostanjevico. Med restavriranjem smo se večkrat spraševali tudi o pomenu črne vaze z zlatimi obrobami, ki stoji na eni od stopnic pod Mari- jinim prestolom. Ker sta iz vaze gledali dve beli liliji, smo sklepa- li, da sta tam kot Marijin simbol, čeprav v ikonografskem smislu v ta prizor ne sodijo. Po končanem čiščenju poslikave se je izkazalo, da so bile prvotno lilije tri in ob prebiranju zgodovine samostana je o njihovem pomenu zrasla povsem nova ideja. Kot je že znano, so bili Bourboni na Kostanjevici prvotno pokopa- ni v desni stranski kapeli, v grob- nico grofov Thurnov. V knjigi Naša Kostanjevica (Škrabec, Korošak, 2002), v kateri je zbrana zgodovina samostana in cerkve, je zanimiv in precej nadroben opis dveh “jako lepih vaz iz sevrskega porcelana”, ki jih je na Kostanjevico leta 1854 iz Pariza po- slal francoski markiz Charles de Villette in sta bili kot nagrobni ur- ni postavljeni nad ta- kratno grobnico Bour- bonov, ob oltar Karmel- ske Matere Božje. V va- zah sta bila šopka iz lilij, kot simbol francoske kraljeve družine, in be- lih cvetlic, imenovanih “hesperih matronalis”, po slovensko bela nočnica. Te naj bi bile v vazah kot spomin na smrt, “ki je bila darovalcu tolikanj živeje pred očmi, ker je bil on sam tako rekoč poosebljen “večer” svojega rodu in imena”. Po prestavitvi krst francoskih monarhov pod prezbiterij sta vazi ostali ob oltar- ju Karmelske Matere Božje in že pater Klarus je ugotavljal, da jim to mesto nekako ni več primer- no. Piše, da si bo “čislani bralec morda mislil, da bi jima bilo pra- vo mesto na vsak način na veli- kem oltarju, ob straneh najime- nitnejšega, kar je v cerkvi, taber- naklja, kjer je prvič zato kakor na- lašč zadosti praznega prostora, drugič so tam zdolaj pokopani ti, ki sta jim vazi namenjeni, in na- posled je sedanji tabernakelj po- stavljen na stroške poslednje iz- med spod shranjenih kraljevih mrtvih”. Za “selitev” Bourbonov v grobni- co pod prezbiterij je namreč pred svojo smrtjo poskrbela zadnja iz- med tam pokopanih, Marija Te- rezija, grofinja Chambordska. V Cvetju z vrtov svetega Frančiška (l. 6, 1886, zv. 7, str. 213–214) iz- vemo, da je poleg ureditve grob- nega prostora grofinja Chambor- dska darovala več kot 15.000 gol- dinarjev za obnovo samostana in cerkve. S tem denarjem se je, med drugim, nad prezbiterijem sezidala svetlobnica, očistil glav- ni oltar in naredil nov taberna- kelj, štukature so se očistile, po- pravile in na novo pozlatile, cer- kev se je “sijajno zmalala”, s čimer je avtor teksta mislil na ce- lotno poslikavo s prizori z Mari- jansko vsebino, ki jo je izvedel Leonardo Rigo. Marija Terezija je tako nad svoj grob in nad grob svojih prednikov dala naslikati vazo – ali bolje rečeno – nagrob- no urno s tremi lilijami, kot sim- bol francoske kraljeve družine, morda tudi ona z žalostno misli- jo, da z njo rod izumira. Minka Osojnik Goriška18. januarja 20186 Božični orgelski koncert v Gabrjah in na Jazbinah V vzdušju pobožičnega časa bosta v kratkem na sporedu dva zanimiva koncerta. Na komaj popravljenih Kacinovih orglah v Gabrjah bo orgelski koncert v soboto, 21. 1. 2018, ob 18.45. Poleg orgelskega dela g. Mirka Butkoviča bo nastopil tudi moški pevski zbor Skala iz Gabrij (zborovodkinja Zulejka Devetak). Kdor pa še ni videl in slišal novih orgel na Jazbinah, bo lahko prisluhnil koncertu v nedeljo, 28. 1. 2018, ob 16. uri. Na Zaninove orgle bosta zaigrala g. Mirko Butkovič in Roberto Squillaci iz Krmina, peli pa sopranistka Rebeka Pregelj ter mezzosopran Mirjam Pahor. V programu bodo baročne božične skladbe, pastorale čeških skladateljev ter arije iz Božičnega oratorija J. S. Bacha. Lepo vabljeni! Doživet božični koncert v Ronkah V začetku novega leta prirejajo v Ronkah koncert božičnih pesmi, ki ima že ustaljeno tradicijo. Vsako leto vabijo slovenske zbore, ki z lepimi pesmimi bogatijo božični čas. Koncert, v sodelovanju z župnijo sv. Lovrenca iz Ronk, organizirajo SKRD Jadro iz Ronk, SKRŠD iz Tržiča in ŽePZ iz Ronk. Letošnji glasbeni večer je bil v nedeljo, 14. januarja 2018, v cerkvi sv. Lovrenca v Ronkah. Predsednik društva Jadro Karlo Mučič se je uvodoma zahvalil vsem nastopajočim in predstavil program. Lepe slovenske božične pesmi so se razlegale po cerkvi v izvedbi štandreškega mešanega pevskega zbora, ki je pod vodstvom Zulejke Devetak dovršeno odpel prvi del programa, v katerega je vključil največ božičnih motivov v priredbi Ubalda Vrabca in na besedila Vinka Beličiča ter Aleksija Pregarca. Zbor je na harmonij odlično spremljala prof. Eva Dolinšek. Drugi del je oblikoval MePZ Ciril Silič iz Vrtojbe, ki ga vodi Silvan Zavadlav. Številni vrtojbenski zbor je občuteno izvedel več božičnih pesmi, ki so ustvarile pravo božično vzdušje. Velik aplavz sta požela tudi Silvan Zavadlav in sin Samuel, ki sta na orgle in violino zaigrala nekaj božičnih melodij. Božični koncert sta zbora končala s skupno izvedbo pesmi Otrok v božični noči na besedilo Aleksija Pregarca, v uglasbitvi Aleksandra Vodopivca, ter obvezne, Sveta noč. Župnik Renzo Boscarol je pohvalil organizatorje, ker vsako leto prirejajo tako lep božični koncert, in izvajalce za doživeto in kakovostno petje priljubljenih slovenskih božičnih pesmi. / DP Kratke Bratsko srečanje ob jaslicah v kapucinski cerkvi Po sledeh in v slogu svetega Frančiška rančiškov duh je že spet združil vernike na goriški meji. Letošnje - enajsto - bratsko srečanje ob jaslicah, ki so se ga udeležili slovenski in itali- janski verniki v organizaciji brat- stev Frančiškovega svetnega reda iz Gorice in Nove Gorice, se je v kapucinski cerkvi v Gorici začelo ob zvokih citre mladega Benja- mina Žbogarja, ki je navzočim poklonil mile božične melodije. Ljudi iz vse Goriške, Vipavske in tudi z obale, ki so se “po sledeh in v slogu sv. Frančiška” zbrali na “dogodku poslušanja, bratske podelitve in molitve”, je pozdra- vil predstojnik goriškega bratstva Daniele Rissetto. Nadškof Carlo Redaelli je v svojem pozdravu poudaril, da vsakoletno srečanje vedno bolj utrjuje medsebojno “spoznavanje, prijateljstvo in mir”. Letošnji posebni gost je bil novinar, pisatelj in direktor ško- fijske Karitas iz Bocna Paolo Va- lente, mož in družinski oče, sin etnično, jezikovno in kulturno bogate zemlje, ki je - podobno kot naša Goriška - doživela zlo ideologij. Valente živi v Meranu, “mestu na meji”, nekdanji pre- stolnici Tirolske, katere grofje so bili tudi goriški grofje. Svoje pričevanje je začel s spominom na Ötzija, mumificirano truplo pred 5300 leti umrlega človeka, ki so ga l. 1991 našli na 3000 m višine na meji med Italijo in Av- strijo. Ötzi je prispodoba želje nas vseh, da bi presegali meje kljub oviram in osebam, ki nam postavljajo zapreke, je dejal. “Me- ja ostaja kraj protislovij, kraj, kjer se rojevajo vprašanja in kjer mo- ramo najti odgovore”. Južna Ti- rolska je zlasti v zadnjih treh sto- F letjih prava “telovadnica nacio-nalizmov”. Veliko gorja je prine-sla prva vojna, še več fašizem, ki je hotel izbrisati sledove nemške kulture in italijanizirati jezikov- ne manjšine. Po drugi vojni so stopili na pot avtonomije in zaščite manjšin. Škofija Bocen- Brixen in tridentinska Cerkev sta vedno bili preroški, pa čeprav to ni bilo vedno lahko. Krščanska skupnost je tam ena, enotna in hkrati različna. Leta 1964 je bila ustanovljena škofija Bocen-Bri- xen, ki je bila večjezična (nemška, italijanska in ladinska). Škof je dal vsaki jezikovni skup- nosti strukture in instrumente, da je lahko razvijala svojo kultur- no in jezikovno istovetnost, “saj sta materni jezik in kultura zelo pomembna v posredovanju vere in oznanjevanju evangelija”. Da bi bili bolj samozavestni in spo- sobni dialoga na poti edinosti. Po 50 letih (in po sinodi, ki se je končala decembra 2015) je Cer- kev naredila korak naprej na poti poenotenja: Cerkev si tudi spričo “novih občanov” in v iskanju preseganja posameznih identitet prizadeva za sožitje v različnosti, v katerih je jezik drugega del la- stnega kulturnega bogastva. Spodbuja projekte, ki povezujejo in združujejo jezikovne skupine različnih kultur v iskanju skup- nega dobrega. Eden najtežjih cil- jev, ki si jih postavljajo kristjani po sinodi, je ta, da bi skušali ra- zumeti in govoriti jezik drugih ter da bi ne podlegali predsod- kom. “Vsi smo odgovorni za vse”. Ni lahko, in vendar kristja- ni prispevajo k rasti in pozitiv- nim spremembam. To se še naj- bolj vidi v delovanju Karitas, saj je jezik dejavne in pristne ljubez- ni vsem razumljiv. Kot trdi sv. Pa- vel: “Ko bi govoril človeške in an- gelske jezike, ljubezni pa bi ne imel, sem postal brneč bron ali zveneče cimbale”. Ni dovolj poz- nati jezike, najprej moram želeti dobro drugega! “Brez ljubezni so moje besede prazno klepetanje”, izraz praz- nine, niča, uničujejo in ne gradijo. V ljubez- ni pa “besede postanejo dejstva, spremljajo, zdravijo, so iskre Pol- nosti, Vsega, so prerokba, ki kaže pot”, zvezda, ki nas vodi onkraj meja, je še dejal Valente. Prisrčnemu nastopu otrok wal- dorfske šole iz Bukovice pri Mir- nu, ki so pod vodstvom uč. Mi- chele De Castro odpeli nekaj božičnih pesmic, je sledila sv. maša, ki jo je vodil msgr. Redael- li. V homiliji je podčrtal, da kri- stjani, ki se zavedamo svojega krsta in božjega sinovstva, pride- mo tudi do spoznanja svoje po- klicanosti. Na srečanju, ki je ves čas potekalo v dveh jezikih (pre- vajala je ga. Kristina Škibin), so bile tudi molitve in pesmi v ita- lijanščini in slovenščini. Pozdrav koprskega škofa je prinesel g. Do- minik Brus iz Nove Gorice, pred- stojnik goriških kapucinov br. Giorgio Basso, ki je prvič priso- stvoval bratskemu srečanju, je bil presenečen nad lepoto čezmej- nega sodelovanja v bratskem du- hu. Tajnik krajevnega bratstva Kostanjevica-No- va Gorica Stanko Šorli je na koncu lepo povzel srečanje, ko je po- vedal, da “ob jasli- cah vedno znova občutimo, kako nas Božje Dete združuje in kliče, da delamo skupaj in pomagamo najbolj potreb- nim”. Zato je vse pozval, da bi še naprej bili “aktiv- ni in ustvarjalni” člani bratstev Frančiškovega svetnega reda. “To je naša velika od- govornost, zaveza, da skupaj z vsem žarom delamo za dobro Cerkve in sveta, ki trpi”. Da bi bratsko srečanje imelo tudi konkretne sadove, so prisotni imeli tudi letos možnost poklo- niti svoj dar za pediatrično bol- nišnico v Betlehemu. Pa še to: poleti je na programu skupno ro- manje v Sv. deželo. / DD (več fotografij na www. noviglas. eu) Foto DP Goriško pokrajinsko tajništvo SSk Priprava na volitve in obsodba sprejema X. Mas oriško pokrajinsko taj- ništvo stranke Slovenska skupnost je na zadnjem zasedanju izrazilo nasprotovanje in zaskrbljenost zaradi sprejema pripadnikov X. Mas na goriški občini. Obenem je podprlo pro- testno manifestacijo, ki jo pri- hodnjo soboto prireja partizan- sko gibanje VZPI-ANPI. SSk po- ziva člane in somišljenike, naj se manifestacije udeležijo in na mi- ren, a odločen način pokažejo, da ni mogoče tako obravnavati fašistične ter nacizmu podrejene skupine in njena dejanja v času druge svetovne vojne. Še poseb- no je danes to v nasprotju z od- piranjem, ki se dogaja na po- dročju treh obmejnih občin in je edina pot za uspešen razvoj ce- lotne Goriške. Sporno je tudi spominjanje na pohod pripadni- kov X. Mas po Trnovskem goz- du, kjer so jih slovenski partizani premagali in pregnali, saj je šlo za provokativno in zatiralsko de- janje na slovenskem narodnem ozemlju. Člani pokrajinskega taj- ništva SSk so se tudi vprašali, ali je omenjeni spominski dogodek sploh v skladu z ustavo, ki za- vrača obeleževanje fašizma. V nadaljevanju zasedanja so člani pokrajinskega tajništva SSk obravnavali priprave na državne volitve, ki bodo 4. marca. Pokra- jinski tajnik Julijan Čavdek je poročal o stališču SSk: stranka želi izvedeti, na katera mesta mi- G sli Demokratska stranka uvrstitislovenskega predstavnika alipredstavnico, da bo imela goto- vo izvolitev v italijanski parla- ment. Vse do danes tega zagoto- vila ni. Žal pa se pojavljajo infor- macije, ki gredo ravno v nasprot- no smer. Zelo dvomljivo je tudi dejstvo, da t. i. slovensko ali Bra- tinovo okrožje ne bo namenjeno Slovencu. Vse to je v nasprotju z obljubami, ki so bile dane slo- venski narodni skupnosti v FJK in tudi Republiki Sloveniji. SSk je tudi ocenila slovenske kandi- dature, ki se pojavljajo na drugih listah. Goriška SSk sicer ceni po- zornost do vprašanja slovenske- ga predstavnika v italijanskem parlamentu, vendar v tem tre- nutku bi bil potreben previd- nejši pristop. Zgolj simbolične kandidature niso koristne, saj bodo ustvarile večjo škodo zara- di razprševanja glasov. Goriško pokrajinsko tajništvo je tudi vze- lo v pretres priprave na prihod- nje deželne volitve, ki bodo 29. aprila. Takrat bo SSk nastopila s svojo listo in z znakom lipove ve- jice v vseh deželnih volilnih okrožjih. Člani tajništva sloven- ske stranke so se zavzeli, da bi bi- la goriška lista SSk čim bolj izraz celotne slovenske narodne skup- nosti na Goriškem. Pomemben pa bo tudi volilni program, ki ga bo SSk ponudila občanom in ga bo potrebno uskladiti z dežel- nim tajništvom. KCLB / ZSKP / Iskrivi smeh na ustih vseh Tri predstave iz naših ljubiteljskih krogov a odrske deske velike dvorane Kulturnega centra Lojze Bratuž se v tem času pred pustom vrača niz ljubiteljskih gledaliških predstav Iskrivi smeh na ustih vseh. Pri- reditelja Kulturni center Lojze Bratuž in Zveza slovenske kato- liške prosvete sta si že pred nekaj desetletji zamislila ta niz gleda- liških predstav ljubiteljskih odrov, da bi dramskim skupi- nam, ki delujejo v društvih po naših vaseh, omogočila nastop tudi v tem našem mestnem kul- turnem hramu. Včasih je bilo N predstav za nekaj več večerov, le-tos jih bo le za tri. Prvi bodo naoder KCLB v nedeljo, 21. januar- ja 2018, ob 17. uri, stopili člani Dramske družine SKPD F. B. Se- dej iz Števerjana, ki bodo uprizo- rili svoj zadnji gledališki trud, dramo nizozemskega avtorja Ri- ka van den Bosa Leto šlagerja (Het jaar van de schlager) . V pre- vodu Tanje Mlakar in režiji ter dramaturški obdelavi Tomaža Krajnca bo na ogled ta ganljiva odrska pripoved, katere protago- nisti so štirje prijatelji. V njihovo mladostno razposajenost kot strela z jasnega udari smrt enega izmed njih. To jih za vselej zaz- namuje. Pri tej predstavi se bo smeh spoštljivo umaknil ganje- nosti in morda tudi solzam. Spet pa bo veselo zaigral okrog ustnic gledalcev v torek, 30. januarja 2018, ob 20. uri. Mladinski dramski odsek PD Štandrež bo namreč igrivo prikazal parodijo svetovno znane pravljice o Sne- guljčici, Ogledalo, povej... Avtor Stefano Job je vanjo sicer vpletel še junake iz drugih pravljičnih vsebin. Za mlade igralce je tekst priredila in zrežirala Daniela Pu- ja, ki je ob sebi imela kot stro- kovno sodelavko igralko Majo Nemec, članico igralskega an- sambla SNG Nova Gorica. Tisti dan bo tudi podelitev nagrad na- tečaja Mladi oder, ki ga že dolgo let razpisujeta Zveza slovenske katoliške prosvete iz Gorice in Slovenska prosveta iz Trsta, da bi spodbujali gledališko dejavnost v naših društvih. Kot vselej bodo priznanje dobile naše otroške, mladinske in odrasle ljubiteljske gledališke skupine za gledališke stvaritve v prejšnji sezoni. Letošnji niz Iskrivi smeh na ustih vseh se bo končal v nedeljo, 4. februarja 2018, ob 17. uri. Dobri “stari” znanci, igralci dramskega odseka PD Štandrež, bodo gle- dalcem poklonili svojo zadnjo uprizoritev Čaj za dve, ki jo je mojstrsko stkal slovenski literar- ni umetnik Tone Partljič. Režijo tudi tokrat podpisuje igralec Jože Hrovat, član SNG Nova Gorica. Ne zamudite teh treh srečanj z gledališko ljubiteljsko umetno- stjo in s svojo prisotnostjo dajte priznanje požrtvovalnemu, zav- zetemu delu naših igralcev! IK Predstavnika dveh bratstev, Daniele Rissetto in Stanko Šorli Paolo Valente Goriška 18. januarja 2018 7 Župnijska cerkev sv. Martina škofa v Sovodnjah ob Soči Zazvenele so mile božične pesmi epo število vernikov se je v petek, 12. januarja 2018, zbralo v župnijski cerkvi sv. Martina škofa v Sovodnjah ob Soči, da bi spet okusili tisto po- sebno ozračje, ki ga znajo ustva- riti lepe slovenske božične pesmi, polne radostnih občutkov in glo- bokega upanja ob rojstvu Božjega Deteca. Sovodenjska župnija sv. Martina škofa in Združenje cer- kvenih pevskih zborov Go- rica sta bila namreč prire- ditelja krajšega koncertne- ga večera, naslovljenega Slava Bogu na višavah! , ki ga je izoblikoval Mešani pevski zbor Mirko Špaca- pan iz Podgore. Z nasto- pom je dokazal, da je še zmeraj soliden zbor, ki se trudi, da bi izbrani pro- gram čim boljše izvedel. Pevci in pevke, ki že dolgo let svojo ljubezen do zbo- rovske, tudi cerkvene gla- sbe razdajajo v tem zborov- skem sestavu, ki ga je kar nekaj let vodil nepozabni dr. Mirko Špacapan, so pod vodstvom Metoda Piriha in ob orgelski spremljavi Jurija Klanjščka z znanimi božičnimi melodijami, tudi v manj poznanih priredbah, naj- prej obogatili mašno daritev. Da- roval jo je domači župnik msgr. Renato Podbersič. Po maši so se pevci s kora preselili v prezbiterij, kjer so ubrano, ob dobri akustiki božjega hrama, zapeli Že počiva L vsa narava Leopolda Belarja, Čuj-te, čujte Stanka Jericija, čigar de-sete obletnice smrti smo se spomnili lansko leto, dobro poz- nano Kaj se vam zdi v priredbi Vinka Vodopivca, Oj hlevček be- tlehemski drugega našega velike- ga kulturnika in glasbenika Mir- ka Fileja ter Slava Bogu na višavah iz Kramarjeve zbirke. Na koncu so pa zapeli bolj ritmično poudarjeni božični dodatek. Ob poslušanju so se v srca naselila ti- sta čustva sreče in miru, ki jih vzbujajo naše mile, nežne božične pesmi. Nika Devetak in Tamara Peteani sta med zapete melodije vpletli štiri pesmi naših literarnih ustvarjalcev: Božiček Ferija Lainščka, Božična noč Aloj- za Gradnika, Božična Manka Go- larja in Nocoj (J. Šešerko). Ob iz- vedbah pesmi in ob poslušanju stihov so navzoči lahko spet začutili tisto toplo, domače vzdušje, ki ga v naših srcih vselej znajo pričarati z ljubeznijo, mi- rom in tiho srečo prepojene božične misli. Izvajalcem se je za podoživet večer zahvalil msgr. Podbersič, rekoč: “Kristjani ima- mo neusahljiv vir duhovnih nav- dihov in tudi take duhovne moči prav v osebi Jezusa Kristusa. In poseben vir moči za dušo in srce nam prihaja iz podoživljanja tega Jezusovega rojstva. Nocoj nam je MePZ Mirko Špacapan iz Podgo- re z dirigentom Metodom Piri- hom in recitatorkama Tamaro Peteani in Niko Devetak po- daljšal to globoko božično doživljanje. Upam, da smo res čutili, da je Božič vedno med na- mi. Ker pesem, ki je res iz srca in govori o taki osebi, kot je Jezus, nas ne more pustiti hladne, am- pak nam vedno pomaga”. Ob izhodu iz cerkve so udeležen- ci lepega dogodka lahko za prostovol- jni dar, namenjen ustanovi Cure pal- liative Mirko Špaca- pan Amore per sempre, ki skrbi za terminalne onko- loške bolnike, vzeli dvojezično publi- kacijo Con Mirko nel cuore - Z Mir- kom v srcu, ki jo je žena dr. Mirka Špa- capana, dr. Manue- la Quaranta Špaca- pan, ob deseti obletnici smrti lju- bljenega moža iz- dala v samozaložbi. V njej so zbrane skladbe, ki jih je dr. Mirko Špacapan uglasbil ali pri- redil za zbore, ki jih je vodil. V zajetni dvojezični knjigi so tudi njegove pesmi, beležke in raz- mišljanja. Veliko je v njej fotogra- fij z raznih prireditev in srečanj, časopisni članki in še kaj. Iva Koršič Obvestila Društvo slovenskih upokojencev za Goriško prireja v sredo, 31. januarja, ob 18. uriv Tumovi dvorani v KB Centru v Gorici na Korzu Verdi 51 potopisno predavanje ANTARKTIKA - ledena pravljica. Predavala bo ga. Katjuša Rabzelj. Toplo vabljeni. Občina Sovodnje ob Soči obvešča prebivalce, da je možno koristiti sredstva za delno kritje stroškov del na stavbah za preprečevanje potresne nevarnosti. Prošnje lahko predložite v občinsko vložišče ob uradnih urah. Rok za vlogo prošenj poteče 12. februarja 2018. Več informacij je na razpolago na spletni strani www. comune. savogna. go. it. PD Rupa - Peč vabi na vsakoletni izlet v Maroko od 23. do 30. avgusta 2018. Informacije po tel. št. 0481 882285 (Ivo Kovic). Svet slovenskih organizacij, Kulturni center Lojze Bratuž, Zveza slovenske katoliške prosvete, Združenje cerkvenih pevskih zborov in SCGV Emil Komel sporočajo, da lahko v njihovih pisarnah v Gorici , na drevoredu 20. septembra brezplačno lahko dobite dvojezično publikacijo Con Mirko nel cuore - Z Mirkom v srcu, v kateri so življenjepisni zapisi ter zbirka poezij in skladb, ki jih je uredila dr. Manuela Quaranta Špacapan v spomin na pokojnega moža, dr. Mirka Špacapana. Kdor želi, lahko odda prostovoljni prispevek v podporo neprofitni ustanovi Onlus Cure palliative Mirko Špacapan - Amore per sempre, ki nudi paliativno oskrbo za onkološke bolnike. Prosvetno društvo Štandrež organizira petdnevni izlet v Normandijo od 21. do 25. aprila 2018. Izletniki si bodo ogledali Givery, Rouen, Arromanches in Omaha Beach, Bayeux, Mt. Saint Michel, St. Malo, Char tres, Dijon, Annency, Aosta in Pont Saint Martin. Cena potovanja bo odvisna od števila udeležencev (nihala bo od 595 evrov do 632 evrov + cena letalske vozovnice – od 75 do 160 evrov). Potrebna je veljavna osebna izkaznica ali potni list. Podrobne informacije dobite ob vpisu, lahko pa pokličete tudi 3479748704 (Vanja), 0481 20678 (Božo), 0481 21608 (Mario, po 18. uri). “Male oglase” najdete na našem portalu www. noviglas. eu. Darovi Za Novi glas darujeta Zavod Sv. Družine 100 evrov in N. N. 10 evrov. Ob 6. obletnici smrti mame Marije Grudina daruje hčerka Ivica za cerkev sv. Ivana 100 evrov in za Sv. Goro 100 evrov. V spomin na Zoro Pelicon Kerševan daruje Bruna za lačne otroke v misijonu Danila Lisjaka 50 evrov. Sožalje Ob smrti “none Zore” izražamo kolegici Ivici, Žarku, Blažu in Jerneju iskreno in občuteno sožalje člani uredništva Novega glasa. Komelovci sočustvujemo s kolegom, prof. Patrickom Quaggiatom, ob hudi izgubi dragega očeta in izražamo iskreno sožalje njemu in vsem domačim. Ob prezgodnjem odhodu ljubega očeta izraža svojemu članu in sodelavcu Patricku Quaggiatu občuteno sožalje Kulturni center Lojze Bratuž. Ob boleči izgubi očeta Luigija izrekajo dir igentu Patricku Quaggiatu, gospe Nives in ostalim sorodnikom iskreno in občuteno sožalje pevci mešanega pevskega zbora F. B. Sedej iz Števerjana. Ob preranem slovesu dragega očeta izrekamo globoko sožalje Patricku Quaggiatu vsi pri Novem glasu. RADIO SPAZIO Vrata proti vzhodu (od 19. 1. 2018 do 25. 1. 2018) Radijska postaja iz Vidma oddaja na ultrakratkem valu s frekvencami za Goriško 97.5, 91.9 Mhz; za Furlanijo 103.7, 103.9 Mhz; za Kanalsko dolino 95.7, 99.5 Mhz; za spodnjo dolino Bele 98.2 Mhz; za Karnijo 97.4, 91, 103.6 Mhz; na internetu www. radiospazio103. it. Slovenske oddaje so na sporedu vsak dan od 20.00 do 21.00. Spored: Petek, 19. januarja (v studiu Niko Klanjšček): Zvočni zapis: posnetki z naših kulturnih prireditev - Glasba iz studia 2. Sobota, 20. januarja (vodi Ezio Gosgnach): Okno v Benečijo: oddaja v benečanskem, terskem, rezijanskem in ziljskem narečju. Nedelja, 21. januarja: ponovitev oddaje Okno v Benečijo. Ponedeljek, 22. januarja (v studiu Sanja Vogrič): Večer s knjigo. Torek, 23. januarja (v studiu Matjaž Pintar) : Utr inki v našem prostoru - Glasbena oddaja z Matjažem. Sreda, 24. januarja (v studiu Danilo Čotar): Pogled v dušo in svet: Naša draga kisla repa - Izbor melodij. Četrtek, 25. januarja (v studiu Andrej Bavcon): Četr tkov večer z glasbo - Zanimivosti, obvestila in humor. KULTURNI CENTER LOJZE BRATUŽ ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE NIZ VESELOIGER LJUBITELJSKIH ODROV - Nedelja, 21. januarja 2018, ob 17. uri Dramska družina SKPD F.B. SEDEJ - Števerjan Rik van den Bos LETO ŠLAGERJA PREVOD TANJA MLAKER REŽIJA IN DRAMATURGIJA: TOMAŽ KRAJNC - Torek, 30. januarja 2018, ob 20. uri Natečaj Mladi oder – nagrajevanje Mladinski dramski odsek PD Štandrež Stefano Job OGLEDALO POVEJ ... PRIREDBA IN REŽIJA: DANIELA PUJA - Nedelja, 4. februarja 2018, ob 17. uri Dramski odsek Prosvetnega društva Štandrež Tone Partljič ČAJ ZA DVE REŽIJA: JOŽE HROVAT Predstave bodo v veliki dvorani KULTURNEGA CENTRA LOJZE BRATUŽ v Gorici Za rezervacije in informacije: Kulturni center Lojze Bratuž tel. 0481 531445 e-mail: info@centerbratuz.org Zveza slovenske katoliške prosvete tel. 0481 538128 e-mail: zskp_gorica@yahoo.it PD ŠTANDREŽ Abonma ljubiteljskih gledaliških skupin PD Štandrež - Dramski odsek Premiera - Sobota, 27. 1. 2018, ob 20. uri V SOORGANIZACIJI ZVEZE SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE Abonmajska predstava - Nedelja, 28. 1. 2018, ob 17. uri Župnijska dvorana Anton Gregorčič v Štandrežu Tone Partljič ČAJ ZA DVE nostalgična komedija Režija: Jože Hrovat Foto IK KCLB / ZSKP / Iskrivi smeh na ustih vseh Tri predstave iz naših ljubiteljskih krogov a odrske deske velike dvorane Kulturnega centra Lojze Bratuž se v tem času pred pustom vrača niz ljubiteljskih gleda- liških predstav Iskrivi smeh na ustih vseh. Prireditelja Kulturni center Lojze Bratuž in Zveza slovenske katoliške prosvete sta si že pred nekaj desetletji zamislila ta niz gle- daliških predstav ljubitel- jskih odrov, da bi dramskim skupinam, ki delujejo v društvih po naših vaseh, omogočila nastop tudi v tem našem mestnem kultur- nem hramu. Včasih je bilo predstav za nekaj več večerov, letos jih bo le za tri. Prvi bodo na oder KCLB v nedeljo, 21. januarja 2018, ob 17. uri, stopili člani Dram- ske družine SKPD F. B. Sedej iz Števerjana, ki bodo upri- zorili svoj zadnji gledališki trud, dramo nizozemskega avtorja Rika van den Bosa Leto šlagerja (Het jaar van de schlager) . V prevodu Tanje Mlakar in režiji ter drama- turški obdelavi Tomaža Kraj- nca bo na ogled ta ganljiva odrska pripoved, katere pro- tagonisti so štirje prijatelji. V njihovo mladostno razposa- jenost kot strela z jasnega udari smrt enega izmed njih. To jih za vselej zazna- muje. Pri tej predstavi se bo smeh spoštljivo umaknil ganjenosti in morda tudi sol- zam. Spet pa bo veselo zai- gral okrog ustnic gledalcev v torek, 30. januarja 2018, ob 20. uri. Mladinski dramski N odsek PD Štandrež bo nam-reč igrivo prikazal parodijosvetovno znane pravljice o Sneguljčici, Ogledalo, po- vej... Avtor Stefano Job je vanjo sicer vpletel še junake iz drugih pravljičnih vsebin. Za mlade igralce je tekst pri- redila in zrežirala Daniela Puja, ki je ob sebi imela kot strokovno sodelavko igralko Majo Nemec, članico igral- skega ansambla SNG Nova Gorica. Tisti dan bo tudi po- delitev nagrad natečaja Mla- di oder, ki ga že dolgo let raz- pisujeta Zveza slovenske ka- toliške prosvete iz Gorice in Slovenska prosveta iz Trsta, da bi spodbujali gledališko dejavnost v naših društvih. Kot vselej bodo priznanje dobile naše otroške, mladin- ske in odrasle ljubiteljske gle- dališke skupine za gledališke stvaritve v prejšnji sezoni. Letošnji niz Iskrivi smeh na ustihvseh se bo končal v ne- deljo, 4. februarja 2018, ob 17. uri. Dobri “stari” znanci, igralci dramskega odseka PD Štandrež, bodo gledalcem poklonili svojo zadnjo upri- zoritev Čaj za dve, ki jo je mojstrsko stkal slovenski li- terarni umetnik Tone Par- tljič. Režijo tudi tokrat pod- pisuje igralec Jože Hrovat, član SNG Nova Gorica. Ne zamudite teh treh srečanj z gledališko ljubiteljsko umetnostjo in s svojo prisot- nostjo dajte priznanje požrtvovalnemu, zavzetemu delu naših igralcev! IK Kultura18. januarja 20188 e zmeraj ne moremo sprejeti tragične resnice, da velikega, izrednega gledališkega igral- ca Jerneja Šugmana (1968-2017) ne bomo nikdar več videli na odrskih deskah v predstavah lju- bljanske Drame, v kateri je razdajal svoje talente od l. 1992. Nam gle- dalcem tu “čez mejo” je predvsem zelo žal, da nismo bili deležni marsikatere njegove izjemne igralske stvaritve, ker pač osred- nje slovensko gledališče ni rav- no reden gost naših gledaliških dvoran, kar obžaluje marsikdo, ki si ne more privoščiti skoka v Ljubljano vsakokrat, ko bi rad. Imamo pa zato neizbrisne spo- mine npr. na lik protagonista Roberta Zucca, ki ga je Jernej Šugman kot gost ustvaril na no- vogoriškem odru v sezoni 1999/2000 v istoimenski dra- mi, v režiji Eduarda Milerja. O njegovi izvrstni interpretaciji je Aleksij Pregarc tako napisal v Večeru 12. 1. 2000: “Psihični in fizični naboj Jerneja Šugmana je neponovljiv. Bil je resničen in prepričljiv v vsakem stavku, v vsakem gibu, nobenega pogleda v prazno, nobenega neustreznega koraka ne prevala, skratka ‘grozlji- vo’ dober”. Res je z verističnim na- stopom v vlogi krutega, brezčut- nega ubijalca pretresel publiko. In tak je bil na odru Jernej Šugman Š vedno. Z vsakim likom v tragediji,drami ali komediji se je izjemnopronicljivo poistovetil, dihal z njim, mu s svojim impozantnim telesom poudaril fizično prisot- nost, obenem pa mu znal vdihniti svoje veliko srce, ki se je na odru kar petindvajset let tako močno razdajalo, da je naposled omahni- lo. Nenadoma se je prekinil utrip njegovega srca, ki mu je omo- gočilo, da je ustvaril tako veliko število vlog, ki jih marsikateri igra- lec ne doseže niti na celi dolgolet- ni gledališki poti. Igralski poklic, tako predano in zavzeto opravljan, je naporen in izčrpavajoč. Zlasti zlesti tako prodorno, celovito pod kožo premnogih, karakterno ra- zličnih likov zahteva veliko truda in psihičnega napora ter krepkega življenjskega soka. Jerneja Šugma- na je srčna kap (umrl je med tur- nim smučanjem v Podljubelju v nedeljo, 10. decembra 2017 v do- poldanskih urah) odtrgala s tega sveta le trinajst dni, preden bi do- polnil 49 let. To so verjetno za gle- dališke umetnike najboljša leta. Ko se vloge kar same ponujajo. In v letošnji sezoni bi jih Šugman lah- ko podaril še celo kopico. Bil je res izreden! Kakšno igralsko moč je izžareval, kako je obvladoval vsako najmanjšo obrazno mimiko – na misel šine pri tem npr. njegov iz- jemno duhoviti opis tašče v Lubit- schevi burleski Ko sem bil mrtev. Vsako vlogo je obdelal celovito, “vedno s prekipevajočo energijo in ponotranjenostjo”. Šugmanova zadnja velika vloga je bila Župnik v Cankarjevih Hlapcih. Jaroslav Skrušny je o predstavi v Sobotni prilogi Dela napisal: “Veličastno vlogo je ustvaril tudi Jernej Šug- man s svojim Župnikom: ne da bi enkrat samkrat povzdignil glas - in dobro vemo, kako gromko in so- norno štimo premore Jernej -, ne da bi kaj prida mahal z rokami ali vehementno koračil po odru, je s svojo diskretno, poudarjeno zadržano, a lisičjo prezenco ustvar- jal vtis absolutne moči in brezpri- zivne avtoritete; več kot nazorno je prezentiral opolzki diskurz obla- sti same: prekanjen, maziljen, do- brikav in hkrati izključujoč ter pri- krito nasilen”. Te vloge ne bo nik- dar več in nikdar ne bomo vedeli, kakšen bi bil Šugmanov Zlodej v Cankarjevem delu Pohujšanje v dolini šentflorjanski v režiji Eduar- da Milerja, ki bi moralo premiero doživeti v januarju 2018. Kakšna bo brez njega, če sploh bo, ta ko- produkcija ob začetku Cankarje- vega leta? Režiser Miler je upra- vičeno prepričan, da se “umetnik njegove karizme rodi na petdeset let... V tem trenutku ne vem, kako bo šlo življenje naprej”. Slovensko gledališče odslej gotovo ne bo več takšno, kot je bilo doslej. Ljubljan- ska Drama je izgubila velikana, ki ga še dolgo ne bo mogoče nado- mestiti. Kaj pa bo z desetimi pred- stavami, v katerih je bil osrednja vzmet dogajanja prav on? Res težko bo. Tudi slovenska vlada se je pri- družila žalovanju za tem izjem- nim igralcem. Na seji je sprejela sklep, da bo za preminulega gle- dališkega in televizijskega igralca Jerneja Šugmana, ki je bil “eden največjih in najprepoznavnejših slovenskih igralcev, človek ljud- skih src in legenda v slovenskem kulturnem prostoru”, organizirala državni pogreb z vojaškimi častmi. Ta je bil v petek, 15. decembra 2017 popoldne na Ljubljanskih Žalah. - Udeležil se ga je tudi pred- sednik RS Borut Pahor. Spregovo- rili so med drugimi Igor Samobor, igralec in ravnatelj Drame, ki je de- jal, da človeka s tako širokim ob- jemom in toplim nasmehom ne bo verjetno nikoli več spoznal, režiser Metod Pevec, igralec Jurij Zrnec in dramatik in režiser Mat- jaž Zupančič. Pesem Ne mine niti dan je igralcu v spomin zapel Zo- ran Predin. - “Redki so igralci, ki tako prepričlji- vo upodabljajo vloge v vseh žan- rih, od tragedije do komedije, tako za zahtevne intelektualce in poz- navalce kot tudi za povsem pre- proste ljudi. Vsem se je znal pri- bližati in jih razveseljevati”, so na- pisali z vladnega urada za odnose z javnostjo. Te besede lahko vsi le potrdimo. Liki, ki jih je upodobil na odru (vseh vlog je več kot 80) na svoji sicer mnogo prekratki gle- dališki poti, npr. Maksa v Kralju na Betajnovi, Komarja v Hlapcih, Astrova v Stričku Vanji, Rogožina v Idiotu, Dimitrija v Bratih Kara- mazovih, kralja Leara, Hamleta, Ata Ubuja, pa tudi tisti, ki jih je po- daril širšemu televizijskemu krogu gledalcev (predvsem Veso iz Naše male klinike), in tisti s filmskih platen bodo neizbrisno ostali v spominu. Celo otroci se ga bodo spomnili, saj je posodil svoj glas, ki ga je znal podajati v najra- zličnejših barvah in tonih, mno- gim junakom v risankah, med drugim očetu pujsu v Pujsi Pepi. “Vrsta izjemnih likov, ki jih je Jer- nej Šugman odigral na odru lju- bljanske Drame, dejansko predsta- vlja zgodovino svetovne dramati- ke od antike do danes”, so pouda- rili v Drami. Za svoje delo je prejel več kot dvajset nagrad. Vsi so bili nad njim navdušeni, bil je izredno priljubljen, malokdo ima “tako odrsko prezenco in markantnost, zato se vrzeli, ki jih je pustil za se- boj v ansamblu Drame, tako se zdi, še ne bo dalo kmalu zapolni- ti”, pravijo v Drami. Izgorel je pač, kot sveča, ki razsvetljuje temo oko- li sebe, a s tem seveda použiva sa- mo sebe, dokler ne popolnoma iz- gori. Spomini pa ostanejo, čeprav je gledališka umetnost tako krhka, neulovljiva, neponovljiva, vezana na realni časovni trenutek, v kate- rem lahko igralec pokaže vso svojo izvajalsko moč, kot jo je pokojni igralec Jernej Šugman. Njegova igralska biografija, pravi- jo, se bere kot enciklopedija slo- venske in svetovne dramatike. Spomin nanj bo, menijo njegovi prijatelji, spomin na mogočno igralsko prezenco, igralski in- stinkt, profesionalnost, osredo- točenost in iskrenost, pa tudi na duhovitost in odprtosrčno prija- teljstvo. Tudi za gledalce bo spomin nanj ostal zmeraj živ in zapisan globo- ko v zavesti vseh tistih, ki so ga vsaj enkrat videli na odru. Iva Koršič Koščene roke smrti neusmiljeno segajo po igralskih obrazih Jernej Šugman “orjak” z mehko otroško dušo DROBCI DOMAČE ZGODOVINE (1) Dimitrij Tabaj Glagolica, naša najstarejša pisava, je izredno pomemben del naše kulturne in zgodovinske dediščine. Na Sloven- skem se je ohranilo veliko glagolskih napisov, grafitov, misalov. Nekateri so zelo znani, drugi pa - žal - veliko manj, ker so manjši ali skriti, a nič manj za- nimivi. Tako tudi cerkev sv. Janeza Krstnika v Štivanu skriva svoj glagolski grafit, ki ga je leta 1987 odkrila prof. Brigitta Mader iz Avstrijske akademije znanosti na Dunaju. Napis je zelo kra- tek: prečrkovano se to bere “ČFL”, kar v glagolici pomeni letnico 1550 (gla- goljaši praviloma niso uporabljali arabskih številk). Napis je komaj viden in se nahaja na neki freski, kar ga dela še bolj skrivnostnega. Cerkev, ki stoji v neposredni bližini iz- vira reke Timave, ima izreden pomen v slovenski in karantanski zgodovini. Zaradi neposredne bližine morja in iz- vira sladke vode je ta kraj že v antiki imel veliko strateško vlogo v sever- nem Jadranu, kjer so se križale staro- davne poti, med temi tudi znamenita Jantarna pot od Baltika do Sredozem- lja; Štivan je imel zelo pomembno pri- stanišče, podzemno predkrščansko svetišče, ki še obstaja, pa tudi neki sve- ti gozd z belimi konji. V 5. stoletju po Kristusu so zgradili prvo baziliko, ki so jo Vizigoti, Vandali, Huni, Heruli, Langobardi in Ogri precej poškodova- li in je hranila izredno pomembne re- likvije sv. Janeza Krstnika, sv. Janeza Evangelista, sv. Štefana, sv. Blaža, sv. Jurija in sv. Lovrenca, na podlagi česar lahko sklepamo, da je bila med naji- menitnejšimi v Evropi. Svete relikvije so ponovno odkrili po več kot 500 le- tih, leta 1113, med obnavljanjem sve- tišča. O tem priča plošča s posvetilom oglejskega patriarha Ulrika I., sina go- riškega grofa Markvarta IV. iz karan- tanske vladarske hiše. Ta - kot je znano - je vladala vojvodini, ki je nasledila verjetno najstarejšo slovansko državo oz. kneževino nasploh, Karantanijo, in to na podlagi slovenskega prava, ki je predvidevalo ustoličevanje vojvod s ceremonialom v slovenskem jeziku. Da je Štivan zelo tesno povezan s širšim slovenskim prostorom, priča tudi evangeliarij iz 9. stoletja, ki ga hra- ni Arheološki narodni muzej v Čeda- du, v katerem najdemo poročilo o obisku kneza Spodnje Panonije Koclja (“Cozil” v latinski fonetični transkrip- ciji), ki je imel svoj grad v oddaljenem Blatnogradu (danes Zalavár na Madžar- skem); v Blatno- gradu je gostil in ščitil pred Sal- zburžani sv. Ci- rila in Metoda, ki sta tam izučila svojih prvih 50 učen- cev. Z uvedbo bogoslužja v sta- roslovenskem jeziku je posta- vil naše verske, narodne, kul- turne in jezikov- ne temelje, ki trajajo do da- našnjih dni. Da sta bila sveta brata Ciril in Metod izumitelja glagolice (čeprav nekateri na- vajajo celo sv. Hieronima!), dodaja torej še poseben čar štivanske- mu grafitu, o katerem vemo le to, da je nastal leta 1550. Avtor ni znan, mor- da kakšen romar ali duhovnik. Za ra- zliko od Salzburga Oglej ni nasproto- val glagolici in glagoljašem. Vse te okoliščine vsekakor kažejo na velik ugled tega kraja, ki je imel globoke ve- zi tudi s precej oddaljenimi deželami. Sedanji videz cerkve je iz 15. stoletja. Takrat so jo obnovili Devinski gospod- je. Blizu bazilike je stal tudi benedik- tinski samostan. Po strahovitem italijanskem bombar- diranju v prvi svetovni vojni so se čudežno ohranili le nekateri deli; med temi talni mozaik zgodnjekrščanske bazilike, nekaj fresk in omenjena plošča patriarha Ulrika I. Ostali so le od vojne vihre oskrunjeni ostanki, ki trmasto pričajo o neki do- bi, v kateri so se dogajale veličastne, a tudi zelo domače zadeve. Bodimo po- nosni na to! Glagolski grafit na freski cerkve sv. Janeza Krstnika v Štivanu. Prečrkovano se to bere ČFL, kar pomeni 1550. Glagoljaši so uporabljali črke namesto arabskih številk. Računalniška obdelava. Plošča, ki priča o prisotnosti zelo pomembnih relikvij na tem mestu. Cerkev sv. Janeza Krstnika pri (ponovnem) izviru ponikalne reke Timave Freska, na kateri so leta 1987 odkrili glagolski napis. Kultura 18. januarja 2018 9 Pri Mohorjevi založbi v Celovcu je pred kratkim izšla zbirka desetih krajših pripovedi na Dunaju živečega pisatelja Leva Detele Panonska elegija. V stilistično in psihološko skrbno izrisanih besedilih z aktualno tematiko in spominskimi posegi v preteklost in polpreteklost se avtor vrača v rojstno Panonijo, v družinsko hišo svojih prednikov po materini strani, s katero so povezani nekateri dogodki iz zadnjih dni druge svetovne vojne in različna dramatična in travmatična doživetja v povojnem času. Lok pisateljevih srečevanj s preteklostjo in polpreteklostjo se pne od skrivnostnega dogodka majhnega dečka s strupeno kačo preko opisov kriznih stanj pri različnih protagonistih sredi nemirne slovenske polpreteklosti do zgodb o travmatiziranih izseljencih v Celovcu in Trstu ter na robu Avstr i je na gozdnih planotah ob češki mej i . Nekatera besedila obkroži jo na učinkovit način ljudi s skrajnega socialnega roba, berače in izobčence, v zadnji zgodbi iz današnj ih dni Heroin v srcu pa je avtor oblikoval psihološki portret osamljene zasvojenke Sare, ki se krčevito bori za ljubezen v svetu materialističnih karieristov in potrošništva brez ljubezni. Posebno učinkovito je po mnenju kritike napisana pripoved Strah in sanje. Majhen deček živi pri stricu v njegovi hiši v okoliščinah, ki se razrastejo v pravo moro. Avstrijsko – ameriški pisatelj in prevajalec Herbert Kuhner je ob teh proznih tekstih med drugim zapisal, da je Detela “mojster kratkih literarnih oblik, ki so sestavljene iz majhnih učinkovitih in spretno med sabo povezanih zarisov”. V Murski Soboti živeči pisatelj Božidar Radoš pa meni, da se “Panonska elegija bere preprosto kot zgled vrhunskega slovenskega pisateljevanja”. V spremnem eseju Krog v krogu s kačo, objavljenem na koncu publikacije, zapiše ljubljanski avtor in prevajalec Ivo Antič, da je “vprašanje infamije (sramote, podlosti) na ozadju “zamolčane” druge svetovne vojne ključni (po) etični “catch” Detelovega opusa”. Novost celovške Mohorjeve založbe: Panonska elegija Leva Detele alerija je v Kanalu nasta- la leta 1977, potem ko je priznani slikar in grafik Riko Debenjak rojstnemu kraju podaril precejšnje število svojih grafik. Ob 40-letnici delovanja galerije bo predstavljena dopol- njena stalna zbirka z novimi po- darjenimi deli slikarjevega sina Božidarja Debenjaka. Predvajali bodo tudi dokumentarni film Riko Debenjak iz leta 1980. Slavnostna govornica na prire- ditvi bo državna sekretarka na ministrstvu za kulturo Damija- na Pečnik, je za STA povedala predsednica Prosvetnega društva Soča Kanal Milica Zi- mic. G Slikar in grafik Riko Debenjakje bil vse življenje globoko na-vezan na svoj rojstni kraj Kanal. Življenjska pot ga je sicer zane- sla v svet, a se je vedno vračal. Že leta 1948 je restavriral freske v cerkvi v Prilesju pri Plavah, le- ta 1957, ob 90-letnici kanalske čitalnice, je pripravil razstavo v Kanalu, prav tako leta 1965. Ob vsaki razstavi je kraju daroval nekaj grafik. Ko je umetnik ob 90-letnici Pro- svetnega društva Soča poklonil rojstnemu kraju deset grafik, ki jih pravzaprav ni bilo kje pri- merno razstaviti, so začeli raz- mišljati o prostorih za likovno dejavnost v župnišču, a zaradi pomanjkanja denar- ja je ideja zamrla. Ko je Debenjak sredi se- demdesetih let počasi zaokroževal svojo umetniško in akademsko pot, je rojstnemu kraju po- nudil dragoceno darilo, to je več kot 50 grafik ter lik matere na velikem platnu v olju, pod pogojem, da za darovana umet- niška dela najde ustrezen raz- stavni prostor. Iskali so več lokacij, a se nazad- nje skupaj s spomeniškovarstve- no stroko odločili za adaptacijo obrambnega stolpa na kamni- tem bregu reke Soče. Z leti so se prostori samo širili, v prihodnje pa v Kanalu načrtujejo ureditev ustreznih arhivskih prostorov. Z leti se je galerija uveljavila v slovenskem kulturnem prosto- ru, število razstav se je povečalo, vse večja je bila odzivnost obi- skovalcev. Leta 1994 je ponov- no zaživela občina Kanal ob Soči, ki je za delovanje galerije zagotovila delno sofinanciranje galerijske dejavnosti. Prosvetno društvo Soča Kanal, ki v letošnjem letu praznuje 150-letnico obstoja, je za delo- vanje samostojne sekcije v ok- viru društva imenovalo umet- niški svet, prav tako od tedaj po- samezne razstave v galeriji pri- pravljajo profesionalni kustosi. V zadnjih treh desetletjih je društvo z nakupom Kolarjeve hiše poskrbelo, da so se prostori galerije precej povečali. Z obrambnega stolpa so se razširi- li v zgornje prostore Kolarjeve gotske in Fiščeve hiše. S tem je bil ohranjen pomemben del starega trškega jedra Kanala. Ta- ko je od 10. februarja 2012 Občina Kanal bogatejša tudi za spominsko sobo slikarja Rika Debenjaka, ki je v prenovljeni Fiščevi hiši na kanalski Kontra- di. ri Mladinski knjigi je izšla prva antologija lani premi- nulega literata Aleša Debel- jaka. Knjiga Tukaj, zate, tam pri- naša vpogled v njegovo ustvar- janje na dveh osrednjih po- dročjih - pesniškem in eseji- stičnem. Dodana ji je obsežna bi- bliografija, ki bo podlaga za morebitno znanstveno obravna- vo njegovega opusa. Izbor pesmi, pospremljenih s spremno besedo, je pripravil pe- snik in esejist Uroš Zupan, izbor esejev in drugo spremno besedo pa literarni kritik in pisatelj Ur- ban Vovk. Knjigo, ki je pri Mla- dinski knjigi izšla v zbirki Kon- dor, je uredil Andrej Ilc. Debelja- kovo bibliografijo je sestavil Mar- tin Grum. Antologijo so predstavili na Vod- nikovi domačiji, poleg omenje- nih so jo pospremili še Aleš Ber- ger, Erica Johnson Debeljak in Meta Česnik in drugi. “Z Alešem sva si delila neko nostalgičnost. V stvareh je videl nekaj drugega, nekaj prejšnjega, kar seveda ni odrekanje trenutku, temveč je sa- P mo zavedanje tega, da smo sesta-vljeni iz mnogih stvari, režnjev,plasti. Vsak zase smo zgodovina in trajamo”, je dejal Aleš Berger na dogodku. Kot je za STA povedal Vovk, Debeljakov esejistični opus obsega 14 knjig, tako da se je znašel pred širokim na- borom njegovih tekstov v tej zvrsti. Odločil se ga je predstaviti čim bolj celo- stno - z najbolj značilnimi eseji oziroma esejističnimi prijemi. “Ker zanj je značil- no, ker je bil tudi sam pe- snik, da se to kaže tudi v njegovi esejistiki, da ima mestoma zelo poetičen pri- stop. Po drugi strani pa je bil tudi angažiran mislec. Kot esejista sem ga želel predstaviti v najbolj značil- nih esejih, kjer se ti dve komponenti na najbolj po- srečen način dopolnjujeta”, je pojasnil Vovk. Kot mislec je po Vovkovih bese- dah vedno razpet med domom in svetom. “Bil je domoljub, a obenem zelo odprt v širino, v svet. A ne na ne- ki naiven, ihtav način, da bi ma- likoval vse, kar prihaja od dru- god, vse, kar je tuje, ter po drugi strani zaposta- vljal domače”, je poudaril Vovk. Sam pri Debeljaku najbolj ceni njegovo zavedanje, da sta an- gažma in trud, da bi vrhunske slovenske avtorje spoznale tudi večje kulture, ki so “velikokrat ze- lo samozavrte”, “najvišji izkaz te- ga, kako cenimo lastno tradicijo, lastno pisavo in lastno kulturo”. Zupan se je odločil za reprezen- tativen izbor Debeljakove poezi- je. Antologija se mu zdi izredno dragocena knjiga, ker vsebuje tu- di njegove eseje, ki se ukvarjajo s književnostjo. Želi si, da bi bralci spoznali, kako velik pesnik je bil, saj je “pesniški spomin mlajše ge- neracije čedalje krajši in se samo še krajša”. Približno četrtino knjige pa zaje- ma Debeljakova bibliografija, ki bo po Zupanovem mnenju osnovno vodilo za morebitno znanstveno raziskovanje njego- vega opusa. Vovk sicer meni, da bo to mogoče tudi razlog za kri- tiko oziroma naklonjenost do te uredniške oz. založniške poteze, vendar ocenjuje, da ta zelo boga- ta, obsežna in jezikovno zelo raz- vejena bibliografija priča o tem, “kako si je Debeljak predstavljal kulturni ali literarni angažma, kako resno ga je jemal in kako se je vedno trudil ponesti glas v kar se da širni svet”. Debeljak je bil eden najbolj pre- vajanih sodobnih slovenskih pe- snikov in esejistov, bil je tudi pre- vajalec, urednik, kritik in profe- sor. Za njegovo pesništvo je značilen dialog z moderni- stičnim izročilom in eksistencia- lističnim mišljenjem, v esejistiki je bil med snovalci postmoder- nizma na Slovenskem. V 55. letu starosti je umrl januarja lani v prometni nesreči. (Važno je, kaj kdo napiše. Važnejše pa je, kako kdo napisano prebere!) Megle v naši narodni zgodovini avajeni smo, da ob spo- ročilih, ki jih navadno dobivamo, spoznavamo jasnost posameznih zgodovin- skih dogodkov. Vendar vedno le ni tako. Pred leti nas je presenetilo pastir- sko pismo, ki naj bi ga napisal g. nadškof Anton Vovk in so ga “od- krili“ v njegovi zapuščini. Znani zgodovinarji so se ob njem re- penčili. Najprej so se na dolgo in široko razpisali, ko pa so nekateri podvomili o verodostojnosti, ga ne omenjajo več. Tako so potrdili dvom, da je bilo njegovo pismo podtaknjeno, saj ga niso odkrili v nobenem župnijskem arhivu, kjer hranijo vsa škofova pastirska pisma, kot tudi črke na pisalnem stroju, s katerim je bilo to pismo natipkano; ta tipkalni stroj ni bil nikoli na ljubljanskem ordinaria- tu... Pred leti sem čisto slučajno zašel v Kosovelovo knjižnico v Sežani. Tam je bila razstavljena zapuščina enega od naših znanih TIGROV- N CEV. Pozornost mi je pritegnil li-stič s pisavo dobro znanega pisal-nega stroja in seveda z znanim podpisom. Na lističu je pisalo: “Tovariš – ime in priimek – je član UDBE”! Ko sem naslednji dan prišel v knjižnico, da bi tisti listič prefotokopiral, “ga ni bilo več, vzela ga je noč”... Zanimiv spomin imam tudi na slavno Dolomitsko izjavo, ki je uradno ni bilo, ni obstajala ozi- roma ni bilo priporočljivo govo- riti o njej takrat; to je bilo posebej poudarjeno. Tedaj, še zelo naiven v teh rečeh, sem na vse to čudno gledal, saj sem vendar videl ta pa- pir na neki razstavi. Zanimivo, da mi je od tiste razstave “ostal v očeh” le ta list, potem pa ni več obstajal. “Kako, da ga ni, saj ga imam vsak dan pred nosom v službi”! je v tistem času privatno “na ušesa” prišepnil šef nekega slovenskega muzeja znancu, ta pa je to raztrobil dalje... Sveže pečena doktorica zgodovi- ne je na ljubljanski univerzi zago- varjala diplomsko nalogo o po- vojnih dogodkih na Primorskem. Kar nekaj let jo je mučila rado- vednost, kdo se skriva pod nekim psevdonimom: bil je sodelavec UDBE. Ko je slučajno iztaknila letnico rojstva tega človeka, se je dokopala tudi do njegovega ime- na. Oba sva obstrmela, ko sva spoznala znano osebo, o kateri bi si nikoli ne mislili, da je to; ta ose- ba je naredila veliko slabega. V Cekinovem gradu v Ljubljani je bila razstava “Cerkev na zatožni klopi”. Z nelagodjem sva s sobra- tom razstavo zapustila, ko sva vi- dela, kako je bil poveličevan neki naš slovenski duhovnik, za kate- rega smo vsi vedeli, da je bil ud- bovski sodelavec in je naredil v tistih časih kar nekaj škode, tam pa je bil prikazan kot velik mučenec. Mladi jud, doktor zgodovine in profesor za novejšo zgodovino v Angliji, mi je prinesel izvleček v angleščini iz znanega pastirskega pisma, ki ga je napisal dr. Gregorij Rožman 30. novembra 1943. Tam dobesedno piše: “... Da bodo (verniki) samo s tem pogumnim bojem in marljivim delovanjem za Boga, za narod, za domovino, pod vodstvom Nemčije, zagoto- vili svoj obstoj in boljšo prihod- nost v boju proti židovski zaroti... ” Od kod se je v tem Rožmano- vem pastirskem pismu znašel ci- tat o judih? Omenjeno pastirsko pismo so v angleščino prevedli v Londonu na tedanji jugoslovan- ski ambasadi. Ker nihče ni prever- jal avtentičnosti omenjenega pa- stirskega pisma, je prav ta citat bil dovolj močan argument za An- gleže, da bi škofa Rožmana izročili tedanji jugoslovanski oblasti. Kot zanimivost naj do- dam, tako me je opozoril judov- ski znanec, da se do danes ob ta podtaknjeni očitek ni obregnil še noben slovenski zgodovinar! Ka- ko je to mogoče? Ali je to res ali ne, ne vem. Vse te in še druge meglice v naši narodni zgodovini so nam lahko v opomin: “Kako važno je, kaj kdo napiše, in še važnejše je, ali bralec napisano pravilno prebere in to tudi preveri”. Ambrož Kodelja Pomemben kulturni hram v Soški dolini Galerija Rika Debenjaka iz Kanala praznuje 40 let Izšla je prva antologija Aleša Debeljaka Pesmi, eseji in obsežna bibliografija Kulturni dom Gorica / Decembrske prireditve Izjemen zborovski koncert e se za trenutek ozremo v preteklo leto, lahko med bogatimi decembrskimi ponudbami omenimo tudi kon- cert, ki ga je goriški Kulturni dom priredil v nedeljo, 10. de- cembra 2017, ko je slovesno za- beležil 36-letnico delovanja z go- stovanjem vrhunskega ženskega pevskega sestava Carmen manet. Umetniške smernice zboru daje zborovodja Primož Kerštanj, ki vodi zbor od ustanovitve l. 2011. Zbor sestavlja okrog trideset nek- danjih dijakinj Gimnazije Kranj in se redno udeležuje domačih in tujih tekmovanj in za svoje iz- vedbe prejema najvišje nagrade. Ženski pevski zbor je zaslovel predvsem kot zmagovalec tek- movanja za zborovske pevce Evrovizijski zbor leta v Rigi, ki je namenjeno ljubiteljskim pev- skim zborom iz držav članic EU. Pevski zbor Carmen manet je za zastopanje Slovenije na prvem tekmovanju Evrovizijski zbor leta izbralo Uredništvo glasbenih in baletnih oddaj Televizije Slove- nija s finančno podporo Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti.. Da imajo pevke čudovite glasove, s katerimi znajo celo enkratno pričarati prebujajoče se pomlad- no jutro z vsemi očarljivimi zvo- ki, ki nam jih poklanja priroda, Č so lahko ugotovili gledalci, ki sonapolnili veliko dvorano Kultur-nega doma in neizmerno uživali ob bogatem, več kot enournem programu in pevkam hvaležno namenili dolgotrajno ploskanje. Poleg tega, da so izvrstne pevke, se dekleta pri izvajanju pesmi po- služujejo tudi mimike in giba, tleskanja z rokami, udarjanja z nogami ob pod, da tako še bolje poustvarjajo vzdušje, ki ga zah- tevajo izbrane pesmi. V goriški program so vključile tudi venček rezijanskih pesmi, s katerimi so osvojile komisijo na omenjenem tekmovanju. Koncert je spadal tudi v program letošnje sezone Slovenskega stalnega gledališča Trst kot glasbeno darilo goriške- ga Kulturnega doma. Pred zborovsko poslastico je po- slušalce in ugledne goste pozdra- vil predsednik Kulturnega doma Igor Komel. Naglasil je poslan- stvo, ki ga ima ta slovenski kul- turni hram v Gorici, in izrazil željo, da bi se Slovenija bolj zav- zela za Slovence v zamejstvu. Slavnostni govornik je bil nek- danji predsednik Republike Slo- venije Milan Kučan. Izrekel je pohvalne besede na račun delo- vanja te kulturne ustanove, kate- re skrb je tudi povezovanje tu živečih narodnih skupnosti. IK Tržaška18. januarja 201810 oslanec SDS v slovenskem par- lamentu in predsednik Preisko- valne komisije o ugotavljanju zlorab v slovenskem bančnem siste- mu dr. Anže Logar je v Društvu slo- venskih izobražencev spregovoril o bančni kriminaliteti, sanaciji bančnih lukenj in napačnih investi- cijah. V Sloveniji so banke enkrat že sani- rali, a potem niso iskali odgovornosti z imeni in priimki. Če jih bodo dru- gič, ni daleč do tega, da jih bodo lah- ko tudi tretjič. Ko so v SDS v letu 2010 odpirali teme slabih kreditov, so bili zavrnjeni, češ da so v bankah strokovnjaki, ki že vedo. V dveh letih in pol raziskovan- ja zaupnih bančnih doku- mentov je dr. Lo- gar izjavil, da toli- ko neprimerne bančne prakse je težko zbrati na enem mestu. Šele decembra 2017 so dobili prvo prav- nomočno obsod- bo dveh bankir- jev, kar priča o tem, koliko so za- mudili pri ustrez- nem obravnavan- ju bančne krimi- nalitete. Na Islan- diji so pet let po nastanku bančne luknje sedeli v zaporu že vsi bankirji, državni sekretarji za finance, pogoj- no predsednik vlade, ob koncu pa tu- di revizorji, ki so podajali lažne oce- ne. V Sloveniji je bilo veliko zamuje- nega. Podatke o telefonskih klicih hranijo samo tri leta, nato jih zbrišejo in so nedostopni. Na Islan- diji je po propadu bank na podlagi prisluškovanja telefonskih klicev na- stala večina obsodilnih obsodb. Leta 2014, na začetku mandata, so vložili zahtevo po ustanovitvi prei- skovalne komisije, po petih mesecih je potekala debata o ustanovitvi, nato so to izglasovali v državnem zboru. Na začetku so vsi govorili, da ne bodo dobili podatkov; odtegnili so jim tudi finančna sredstva, da je bilo nemo- goče dobiti strokovno pomoč. Najtrši oreh je bilo sodstvo, ker so sedem mesecev zavračali pridobitev tajnih bančnih dokumentov, češ da nimajo pristojnosti, kljub temu da ima prei- skovalna komisija podlago v 93. čle- nu ustave. Sedem mesecev je bilo po- trebnih, da so vzpostavili neko sodno prakso, po kateri lahko ostale prei- skovalne komisije pridobijo na po- dlagi odredbe sodišča tajno bančno dokumentacijo. V prostoru, v kate- rem hranijo zaupno dokumentacijo, imajo več kot tristo tisoč zaupnih do- kumentov, ki so jih zasegli bankam. “Ko smo začeli raziskovati dokumen- tacijo, smo naleteli na takšno bančno prakso, da je meni najprej “padla dol čeljust”, nato sem bil jezen, potem besen, da se je to dogajalo v naših bankah. Na koncu sem moral sprejeti to dejstvo in sem želel, da preiskoval- na komisija svoje delo dobro opravi, da bo koristna tudi za davkoplačeval- ce”, je dejal dr. Logar. Primerov sla- bih bančnih praks je res veliko. Do- kumente so ustrezno pregledali, oce- nili, primerjali različne vire in se pri- pravljali na zaslišanja bankirjev. Tisti najbolj odgovorni, ki so odločali o najvišjih vsotah (nekaj deset ali sto milijonskih zneskih kreditov), so pred preiskovalno komisijo redno iz- gubljali spomin. V letih 2004-2008 so banke krediti- rale predloge, ki jih ne bi smele in niti mogle. Konkreten primer: banka je kreditirala izgradnjo naselja v bližini Zadra z zneskom deset milijo- nov evrov in šele po petih letih, ko ni bil projekt uresničen in niso nič zgradili, so ugoto- vili, da so kreditirali opuščen kamnolom, v ka- terem so bili odvrženi ko- munalni odpadki in ni imel gradbenega dovoljen- ja. Samo odstranitev od- padkov bi stala tri milijone evrov. Takih primerov je v NLB in NKB Maribor veli- ko. Najbolj pomembna prido- bitev preiskovalne komisije je po predavateljevem mnenju ta, da so vprašanje bančne luknje vrnili na dnevni red politike. Če sod- na veja oblasti ne bo san- kcionirala krivcev druge bančne luknje, bo vzposta- vila sistem, zaradi katerega ne bo več zaupanja v sod- stvo. Sami so pripravili že dve vmesni poročili – o razmerah v dveh bankah Foruma 21 in o domnevnem pranju denarja za britanskega državljana iranskega rodu v NLB, v višini mili- jarde evrov sredstev na očeh tedanje slovenske politike v letih 2009 in 2010. SDS se na volitve pripravlja s progra- mom za posamezna področja (npr. zdravstvo in varnost). Rezultat voli- tev pa je težko napovedati. Dr. Logar upa, da bo SDS relativna zmagoval- ka. Metka Šinigoj P jesenskem času je v pro- storih Sklada Mitja Čuk na Opčinah imel samo- stojno razstavo dobro poznan tržaški slikar Edi Žerjal, ki je do- segel vidno mesto med grafični- mi ustvarjalci in ga kritiki uvrščajo tudi med koloriste. Na odprtju, ki je privabilo mnogo ljubiteljev likovne umetnosti, je o razstavljajočem umetniku, ki ustvarja že kar nekaj desetletij, spregovorila umetnostna zgodo- vinarka dr. Verena Koršič Zorn. Njen tehtni oris Žerjalovega umetniškega snovanja objavlja- mo v celoti. Spoštovani obiskovalci, ljubitelji umetnosti, vsaka razstava v našem prostoru pomeni kulturno obogatitev in potrditev, da je slovenska skup- nost živa in dejavna. Posebno za- dovoljstvo pa nas prevzame, ko razstavlja domači avtor. Umetnika Edija Žerjala ni potreb- no posebej predstavljati, saj je na likovni sceni prisoten že nekaj desetletij in sodi v skupino živah- ne povojne generacije slovenskih V ustvarjalcev, ki uspešno krojijoumetnostno sceno na skrajnemrobu slovenske zemlje in rastejo iz tradicije sta- rejšega predvojnega rodu umetnikov, pri katerih so pridobivali osnovne umetniške veščine in jih nadgrajevali z lastnimi dognanji. Edi Žerjal je do- segel visoko mesto med slovenskimi grafičnimi umetniki, lahko pa ga uvrščamo tudi med po- membne slikarje kolori- ste, ki jim barva pomeni intimno in izredno izpo- vedno izrazno sredstvo, kar potrjuje tudi no- cojšnja razstava. Na dolgi umetniški poti se je Edi Žerjal posvečal različnim miselnim izzi- vom, katerim so se prila- gajale tudi raznolike tehnične zvrsti slikarstva od olja, akrila do zahtevnih grafičnih tehnik, ak- varela, kolaža in podobno. Vsaka zvrst je skoraj praviloma predsta- vljala tudi sklenjeno poglobljeno obravnavanje določenega pro- blema, zamisli ali zunanje- ga dražljaja. Če so njegova olja obravnavala konkretni svet, so njegova grafična de- la poleg naslona na snovno in duhovno kulturno de- diščino in tektoniko Krasa posegla v razglabljanje in pretehtavanje zapletenega et- ničnega položaja slovenskega človeka na tem obrobju in splošnih etičnih vprašanj, v iskanje ključa za medsebojno sporazumevanje. Akvarelno sli- karstvo, najbolj prozorna, zračna, rahla, a zahtevna zvrst sli- karstva je umetnika vodila v bolj abstraktno govorico; tej se je po- lagoma pridružil neke vrste ko- laž, ki je vnesel v Žerjalovo slikar- stvo posebne estetske učinke, no- ve tehnične možnosti za razisko- vanje in preverjanje likovnega izraza, pa tudi vračanje v svet fi- guralike. V tem jeziku se nam predstavljajo nocoj razstavljena dela. Nastajala so v zadnjem ob- dobju, od leta 2014 do danes, in so povezana v dokaj homogeno celoto. V iznajdljivi tehniki lepljenja svi- lenega barvnega papirja je Žerjal ustvaril zapise posebnega estet- skega videza, ki povsem odgovar- ja izbranim motivom. Kot bi umetnik odložil in prerasel na- porna razmišljanja preteklih let, se v zrelem obdobju prepušča spominom, a ne z nostalgično noto, pač pa z žarom in željo po čim lepšem oživljanju preteklih doživetij. Avtorjev svet se razširi čez meje domačega okolja, nje- govi spominski oprimki pa so na- jrazličnejše narave: arhitek- tura bližnjih in daljnih dežel, obmorski motivi, cvetna tihožitja, krajinski izrezi, mogočne cerkvene notranjščine. Dela so kompozicijsko uravnovešena, ponavlja- joče se vodoravne in nav- pične linije so morda daljni odsev nekdanjega umetni- kovega konstruktivistične- ga učitelja, geometrijske barvne ploskve spominjajo na tektoniko mediteranske- ga okolja - vtis v živo izse- kanih sten kraških kamno- lov... - odsev geniusa loci; v skoraj mozaično bohotnost se sestavljajo obrisi kate- dral, vse se nagiba k neki logično nelogični kon- strukciji in vodi v slikovito rein- terpretacijo magičnega realizma. Barve se mehko prelivajo in pre- pletajo ali zamejujejo in zapol- njujejo posamezna polja. Razkošna barvna lestvica oživlja spomin na beneški kolorizem, ki ga je v preteklih stoletjih Serenis- sima s svojimi slikarji razlivala tudi v naše kraje. Prevladujoči modra in rumena barva, ki delu- je kot odsev zlatih ozadij bizan- tinskega slikarstva, izrazito osve- tljujeta slikarske površine: avtor jih obdeluje na različne načine, s praskanjem, glajenjem, doda- janjem in odvzemanjem papir- natih lističev, dokler ne pride do želenih svetlobnih in senčnih poigravanj. Svetloba je namreč na vseh delih pomemben dejav- nik: izhaja iz že omenjenih upo- rabljenih barv, ki same premore- jo svetlobno sevanje, in iz umet- nikovih mehanskih posegov. S temi postopki in z močjo spomi- na nas umetnik vodi v magični prostor, ki je sicer porojen iz re- sničnosti, a domišljen v skoraj sanjskem svetu, v katerem vlada- jo drugačne zakonitosti. V njem se počutimo razigrani, otroško nedolžno občudujoči lesket pra- vljičnega okolja. Ob vsem tem pa se nam utrne misel: ali ni to mor- da idealen svet, po katerem vsi hrepenimo in si ga ustvarjamo v podzavesti, ker ga v resničnosti ne moremo doseči? A ne iščimo odgovora, raje uživajmo ob po- nujenih motivih, vsebini in spo- ročilnosti del, umetniku pa se zahvalimo za estetski in umet- niški užitek z željo, da bi nas še presenečal z novimi umetnostni- mi izzivi. Opčine / Pred časom je razstavljal Edi Žerjal Slikovita reinterpretacija magičnega realizma Ponedeljkov večer v DSI / Gost dr. Anže Logar Predsednik preiskovalne komisije o bančnih luknjah v Sloveniji petek, 12. januarja 2018, je bila večina klasičnih licejev v Italiji odprtih do polnoči. V vseh šolah so imeli namreč Noč klasičnih licejev, ki že četrto leto zapored odpira šolska vrata in vabi bodoče dijake, nek- danje dijake in vse tiste, ki jim je pri srcu klasična kultura. Na liceju Fran- ceta Prešerna v Trstu so letos drugič sodelovali pri pobudi in organizirali Noč klasičnih licejev. Od 18. ure dalje so imeli zelo bogat kulturni spored, ki so ga oblikovali dijaki sami. Kot vsi italijanski klasični liceji so pri- reditev začeli z videoposnetkom, ki ga je pripravil klasični licej Gulli e Pen- nisi iz Acirealeja na Siciliji, ki je bil pred štirimi leti pobudnik tega dogod- ka. Sledilo je branje spisa dijakinje iz Avezzana, s katerim je zmagala na na- tečaju Zakaj je klasična še vedno ak- tualna. Navzoče sta pozdravili ravnateljica Lo- redana Guštin in profesorica Lidija Ru- pel, ki je letos koordinirala celoten projekt Noči klasičnega liceja. Sledil je osrednji del prireditve, pri ka- terem so imeli glavno vlogo dijaki. Sa- mi so si namreč zamislili, kako bi na čim boljši način publiki predstavili klasično vzporednico liceja Franceta Prešerna. Dijaki petega razreda so ime- li govor Mi, skoraj ex, v katerem je vsak od njih izpostavil, kaj mu je pustilo šolanje na klasičnem liceju. Poudarili so predvsem to, da jim klasični licej nudi dobro pripravo na vseh po- dročjih in kulturno razgledanost ter kritičnost. Dijakinja, ki je bila prejšnje šolsko leto na izmenjavi na Danskem, pa je povedala, da se je zaradi znanja grščine in latinščine z večjo lahkoto naučila danskega jezika. Po njihovem govoru je spregovoril vodja Deželnega šolskega urada Igor Giacomini, ki je povedal, da je prišel na prireditev iz uradne dolžnosti, a tudi kot nekdanji dijak klasičnega liceja. Tudi sam je poudaril, kako pomemben je bil zanj klasični li- cej, ki daje samozavest in kritičnost. Med drugim je povedal, da klasično šolanje ustvarja aktivne državljane. Sledila je igrica Klasična forever, ki jo je pripravil 4. razred na besedilo pro- fesorja Pulvirentija: dijakinja mora v razredu povedati, zakaj se je odločila, da bo obiskovala klasični licej. Ker ne zna odgovoriti, ji pri tem pomaga Kvint Fabij Avgust, ki ji pokaže razne poklice, ki jih lahko opravlja po kla- sičnem liceju. Na vrsti so bili nato glasbeni utrinki: dijaki so prebirali pesmi, ki so na kakšen način povezane z antiko. Ob branju ene izmed teh je s svojo koreo- grafijo zaplesala dijakinja Noel Piščanc. Posebnost tega dela sta bili dve uglasbeni pesmi: Katulovo Carme 5 je uglasbil dijak Simon Kravos. / str. 11 Urška Petaros V Na klasičnem liceju Franceta Prešerna Noč klasikov Foto damj@n Foto damj@n Foto damj@n Tržaška 18. januarja 2018 11 Obvestila Založbi Mladika in Založništvo tržaškega tiska ter Tržaško knjižno središče TS360 vabijo v četrtek, 18. januarja, na kavo s knjigo, ki bo potekala v italijanščini. Gost srečanja bo pisatelj Dušan Jelinčič. Z njim se bo o knjigi Quella soffitta in cittavecchia (prevod romana Ljubezen v času samote) pogovarjal tržaški kulturni delavec, direktor spletne revije Il Ponte Rosso Walter Chiereghin. Srečanje v Tržaškem knjižnem središču na Oberdankovem trgu 7 se bo začelo ob 10. uri. Ekumenska pobožnost za mlade in odrasle v italijanskem in slovenskem jeziku, v tednu molitve za edinost kristjanov, bo v cerkvi pri Sv. Ivanu v petek, 19. januarja, ob 20. uri. Vincencijeva Konferenca vabi na božična koncerta: DPZ Vesela Pomlad z zborovodkinjo Andrejo Štucin bo zapel starejšim v domu šolskih sester, v kapeli, v petek 19. januarja ob 17. uri; DVS Primorsko z zborovodkinjo Aleksandro Pertot pa bo zapela starejšim v domu ITIS, ul. Pascoli 31, v avditorijumu v pt., v torek, 23. januarja, ob 17. uri. Gledališki vrtiljak vabi v nedeljo, 21. januarja, na predstavo OBUTI MAČEK v izvedbi mladinske skupine O'Klapa iz Gorice. Prva predstava bo na sporedu ob 16. uri, druga ob 17.30. V dvorani Marijinega doma pri Sv. Ivanu, Ul. Brandesia 27. Darovi V spomin na Marjanko Rebula daruje Marij Maver 50 evrov za Vincencijevo Konferenco. a pregovor Obleka nare- di človeka res velja, so se lahko prepričali ude- leženci predavanja, ki ga je pri- redil časnikarski krožek društva MOSP v petek, 12. januarja 2018. V goste so povabili stro- kovnjakinjo na področju kul- ture oblačenja, Leo Pisani. Čeprav predavateljica sama ni uporabila tega pregovora, je bilo iz njenih besed jasno razvidno, da je to res: kako se oblečemo za razne priložno- sti, je namreč zelo pomem- bno. Lea Pisani je mladim po- slušalcem predstavila svoje delo. Že dvajset let je sveto- valka za kulturo oblačenja: ima svoj studio v Ljubljani, kjer se dobi s svojimi stranka- mi, nato se s stranko odpravi v trgovino, kjer je že prej pri- pravila obleke zanjo. Vedno se drži določenega budžeta, ki ji ga stranka predlaga. Nato stranka začne pomerjati obleke in skupaj izbereta nekaj kombi- nacij. Eno pomembnejših pra- vil, ki ga je izpostavila Pisanije- va, je namreč to, da je treba obleke vedno kupovati v kom- pletu. Ko bomo zjutraj namreč utrujeni in nejevoljni, bomo težko kombinirali obleke, če ni- smo tega storili že prej v trgovi- ni. Predavanje je potekalo na zelo D sproščen način. Mladi bodočinovinarji so imeli polnovprašanj za predavateljico, ki je bila nad njimi navdušena in jim je z veseljem in izčrpno odgo- varjala. Izvedeli so, da obstaja dvanajst ravni oblačenja. V prvo raven spada frak, kar pa je bolj prese- netljivo, je to, da v prvo raven spada tudi narodna noša. V zad- njo, dvanajsto raven sodijo športna oblačila. Danes največ uporabljamo deveto raven, sproščeno elegantno obleko oz. smart casual. Povedala je tudi, da so ljudje večkrat oblečeni sproščeno in ne vedo več, kaj je primerno, predvsem v poslov- nem svetu. To se bolj pogosto dogaja pri ženskah, ki so na istih mestih kot moški, vendar so oblečene manj pri- merno. Po mnenju Pisanijeve je “najpomembnejši trud. Tudi če rezultati niso najboljši, je trud tisti, ki ga bomo opazili in ceni- li”. Če se kdo potrudi za svoj iz- gled, zgleda tudi bolj delaven, ker pokaže, da mu je mar, kako izgleda in se ukvarja s svojo po- dobo. Poleg tega je Pisanijeva poudarila, da nikoli ne obsoja- mo ljudi, če njihove naravne da- nosti niso povsem v skladu s tre- nutnim lepotnim idealom, člo- veku ne bomo “zamerili”, da ni najbolj suh, da ima prevelik nos ali kaj podobnega, kajti “vsakdo je lahko lep, če se potrudi”. Zelo pomembno poglavje, ki ga je Pisanijeva načela na preda- vanju, je poglavje o smeteh. Pra- vi namreč, da kupujemo 60 % oblek več kot pred desetimi leti. Še bolj skrb vzbujajoče pa je dej- stvo, da ima povprečna Sloven- ka v omari 70 % oblek, ki jih v bistvu ne nosi. S kratkim računom nam je tako ponazori- la, koliko denarja mečemo proč za obleke, ki jih niti ne nosimo, zato svetuje, da, ko kupimo oblačilo, držimo na njem še tri dni listek s ceno in se res odločimo, ali bomo to oblačilo nosili ali ne, ker ga lahko dru- gače vrnemo trgovini. Lea Pisani je zelo podkovana na svojem področju. Poleg dvajse- tletne izkušnje je diplomirala iz oblikovanja tekstilij in oblačil, v Londonu je dobila na- ziv CMB Image Consul- tant, izpopolnjevala pa se je tudi v Bruslju na ISPD – International School for Protocol and Diplomacy. Napisala je tudi dve knjigi: Obleka – kaj, kdaj kako in Ravni oblačenja, v kateri razla- ga, kako se moramo oblačiti za najra- zličnejše priložnosti: od maturantskega plesa do pogreba, srečanja s pa- pežem... Predavanje je potekalo v sklopu časnikarskih de- lavnic, ki jih organizira MOSP. Na rednih srečanjih sku- pina “bodočih novinarjev” pri- pravlja Rast, mladinsko prilogo revije Mladika, obenem pa po- glablja različne teme, ki so po- vezane s časnikarstvom. Letos je osrednja tema časnikarskih de- lavnic spoznavanje blogov … Zato so se tudi odločili, da po- vabijo Leo Pisani, ker sta moda in oblačenje pomembna tema tudi pri blogih. Urška Petaros Slovensko zdravniško društvo Trst - Gorica Predbožično srečanje lani Slovenskega zdravniškega društva Trst - Gorica, ki uspešno deluje že petiintri- deset let, so kot vsako leto tudi letos imeli predbožično srečanje. Tokrat so se zbrali v lepih in prijetnih prostorih gostilne Pri lipi v Bazovici. Namesto predavanja, ki na- vadno uvaja ta praznična družabna snidenja, so si ogledali približno petdeset- minutni film, ki ga je posnel oz. iz raznih izsekov društve- nih izletov sestavil dr. Oskar Č Volpi. Pri tem je dr. Volpi respravi izvedenec. Na filmskitrak je homogeno in smisel- no združil posnetke, ki jih je naredil na društvenih izletih po raznih krajih Koroške, s prikazom njenih zanimivo- sti, predvsem čudovitih cer- kva, ki so pravi biseri. V fil- mu seveda niso manjkali niti utrinki, tudi hudomušni, z Martinovih izletov po Slove- niji, predvsem po Štajerski in Prekmurju, ki nudita ra- dovednemu turistu nič koli- ko krajevnih lepot. Vezno besedilo je na filmskem tra- ku podajala igralka, članica SSG, Nikla Petruška Panizon. Kot je ob koncu poudaril častni predsednik društva Rafko Dolhar, ti posnetki dr. Volpija niso več amaterski, ampak stopajo že v poklicni zelnik zaradi jasnih, čistih in zelo dobrih, premišljeno po- snetih kadrov, pa tudi zaradi same izdelave filma z blagi- mi prehodi od ene vsebine v drugo. Vsi so dr. Volpiju čestitali za krasni filmski užitek, ob katerem se je ude- ležencem izletov oz. večera utrnil marsikateri nepozab- ni spomin. Pa tudi nekaj otožnosti se je prikradlo, ko so se na filmskem platnu po- javljali obrazi članov društva, ki so žal že odšli v večnost. Da so se razblinile otožne misli, so po- skrbele brhke natakari- ce, ko so članom društva prijazno postre- gle z res okusnimi jed- mi in z rujno belo in rdečo kapljico, ki je ogrela srca, da je stekel prijateljski klepet, ki se je končal z medsebojni- mi voščili za bližajoče se praznike. Blagajničarka društva Erika Fonda je ob koncu vse presenetila, s tem da je vsem izročila darilce. IK Nujno je investirati v varnost in udobnost občinskih šol Nabrežinska osnovna in srednja šola potrebujeta nujna in izredna vzdrževalna dela, ki bi jih lahko financirala dežela FJK iz temu namenjenih skladov. V osnovni šoli Virgila Ščeka se je že pred nekaj meseci s stropa okrušil del ometa v pritličnih prostorih, pred dnevi pa so poverjeni občinski tehniki preventivno odstranili še del negotovega. “Pouk zato poteka v sorazmerno varnih prostorih, čeprav je že jasno, da poslopje zahteva nujna vzdrževalna dela”, je ugotovil občinski svetnik SSk Igor Gabrovec, ki se je o nastalih težavah kot deželni svetnik že pogovoril s pristojno deželno odbornico Mario Grazio Santoro. “Na poziv Združenja staršev sem si danes dopoldne skupaj z ravnateljem Marijanom Kravosom ogledal prostore tako osnovne šole kot tudi ločene nižje srednje šole Iga Grudna. Ta prav tako zahteva nujne vzdrževalne posege, ki zadevajo zlasti protipožarno varnost, preverjanje statičnosti poslopja in nekatera druga dela”, je poudaril Gabrovec, ki se je tako zatem sestal z županjo Danielo Pallotta. Z njo se je dogovoril, da občinska uprava pripravi ažuriran seznam neodložljivih vzdrževanih del na šolskih poslopjih. “Na deželnem odborništvu za infrastrukture razpolagajo s posebnih skladom, ki je na osnovi 8. odstavka 7. člena deželnega zakona št. 15 iz leta 2014 namenjen tovrstnim posegom v smislu zagotavljanja nemotene in varne uporabnosti šolskih prostorov. Informacijo sem posredoval tudi ostalim občinskim upravam, saj se podobne težave pojavljajo tudi v drugih občinskih stavbah”, pravi deželni svetnik Gabrovec. Nabrežina Z 10. strani Noč klasikov esem je odpela Mira Tavčar, na klavir jo je spremljal Simon Kra- vos. Lorenzo Dari je uglasbil Asklepiadovo pesem. Pri tej uglasbitvi je sam igral na tol- kala, Simon Kravos na klavir, Mira Tavčar pa je pela. Dijaki so presenetili poslušalce tudi s “pogovorom” med Prešer- nom in Dantejem, ki ga je spesnila dijakinja Katarina Polojaz. Njena sošolca sta ze- lo prepričljivo odigrala vlogi Danteja in Prešerna. Prvi in drugi razred pa sta prikazala pravo rimsko pojedino. Prvemu delu programa sta sledili pavza in prava pojedi- na, na kateri so se lahko srečali nekdanji dijaki in vi- deli svoje profesorje, se po- govarjali med seboj... P Ob koncu so bile raznedelavnice, ki so se jihlahko udeležili gostje. Lahko so med seboj tek- movali v interaktivni igri Kahoot in preiz- kušali svoje znanje grške in rimske kulture; imeli so delavnico kro- maografije, rimske ku- hinje; lahko so si ogle- dali slike z izleta na Du- naju, na katerem so se dijaki klasičnega liceja podili decembra, imeli so matematično-znanstveno delavnico in info točko, kjer so bodočim dijakom in nji- hovim staršem razlagali o novostih, ki jih bodo vpeljali na klasičnem liceju. Uspešen večer se je končal v veliki dvorani z glasbenim intermezzom, za katerega je poskrbel Simon Kravos na klavirju. Nazadnje so, kot vsi liceji v Italiji, prebrali še psevdohomersko himno Se- leni. Večer je popolnoma uspel, saj se ga je udeležilo zelo ve- liko število ljudi. Dijaki kla- sičnega liceja so se zelo izka- zali s svojimi točkami, poka- zali so veliko iniciativo in iz- najdljivost, poleg znanja na različnih kulturnih po- dročjih, in so bili upravičeno zadovoljni s tem, kar jim je uspelo prikazati. Noč klasičnih li- cejev je lahko tudi dobra re- klama za šolo, ki po celi Italiji doživlja rahlo krizo: čeprav se nekaterim kla- sični licej zdi še vedno zastarel in nepotreben, so se lahko tisti, ki so bili prisot- ni na tem večeru, pre- pričali, da ni ta- ko. Foto damj@n Foto damj@n MOSP / Srečanje z Leo Pisani “Vsakdo je lahko lep, če se potrudi” Utrinek z enega od izletov po Sloveniji Videmska / Aktualno18. januarja 201812 tudijski center za narodno spravo (SCNR) je 23. no- vembra 2017 v počastitev mednarodnega dneva človeko- vih pravic odprl dvojezično raz- stavo pod naslovom Skozi čas preizkušenj. Na fotografiji in v besedi je prikazana življenjska zgodba povojne politične zapor- nice Jelke Mrak Dolinar. Ob od- prtju so številni obiskovalci raz- stave prisluhnili direktorici SCNR dr. Andreji Valič Zver, zgo- dovinarju in novinarju dr. Jožetu Možini, ki z gospo Jelko že dolgo let sodeluje, tudi kot pričevalko na TV oddaji, potem pa še avtoricama razstave Jelki Piškurić in Neži Strajnar. Nazad- nje sta prisotne nagovorila še 92- letna Jelka Mrak Dolinar in mag. prof. Lojze Dolinar. Knjiga in dvojezična razstava Skozi čas preizkušenj sta za bral- Š ce Posočja zanimivi tudi, ker ima Jelka Mrak Dolinar rodbinske korenine v Modrejcah nad Mo- stom na Soči, kar nazorneje po- trjuje to, da je sestrična pok. du- hovnika in pisatelja Jožka Kra- glja. Tudi sama je napisala knjigo Moje brazde. Kot je povedala av- torica, govori o koncu druge sve- tovne vojne na Slovenskem, ko je taborišča in zapore zaradi svo- jega političnega, sve- tovnonazorskega ali verskega prepričanja izkusilo tudi mnogo žensk. O njihovih zgodbah je bilo do iz- daje odmevnega dela Skriti spomin Angele Vode leta 2004 objavljenega zelo malo. Temu so sledili spomini drugih zapornic, med drugim tudi Jelke Mrak Dolinar. Skozi njeno osebno zgodbo v publika- ciji Skozi čas preizkušenj razkri- vamo usodno dogajanje ob kon- cu vojne ter delovanje povojne- ga sodnega sistema in razmere v ženskih kazenskih ustanovah. Zgodba družine Jelke Mrak Do- linar govori o begunstvu njenih staršev zaradi fašističnega nasilja na Primorskem, o tem, da so družino Nemci v obdobju oku- pacije izselili, in o begu pred ko- munističnim nasiljem. Ko se je ob koncu vojne skupaj z domo- branci in nasprotniki komuniz- ma želela umakniti na Koroško, je po spletu okoliščin obtičala ujeta na vlaku skupaj z domo- branskimi ranjenci. Njena heroj- ska odločitev, da v nasprotju z drugim zdravniškim osebjem - z begom z vlaka se je rešilo zane- sljivega poboja -, ne zapusti ne- močnih ljudi v stiski, je v nadal- jevanju privedla do tega, da jo je povojna oblast kaznovala. Tako je skupaj s sestro, namesto med begunci v Avstriji, pristala v ta- borišču v Šentvidu nad Ljublja- no, pozneje pa v različnih žen- skih zaporih, pri čemer so bili sodni postopki proti njej poli- tično motivirani. Jelka Mrak Do- linar je po izpustitvi iz zapora nekaj časa še živela v Sloveniji, nato pa je svoj novi dom našla v Spittalu ob Dravi, kjer živi še da- nes. Tam je, po mnogih letih, naposled, dočakala tudi rehabi- litacijo s strani slovenske države. Obeleženje mednarodnega dne- va človekovih pravic praznuje- mo 10. decembra, ko je na ta dan leta 1948 Generalna skupščina Združenih narodov sprejela Splošno deklaracijo člo- vekovih pravic, s katero so po- stavili skupni standard na po- dročju varovanja človekovih pra- vic za celotno mednarodno skupnost. Žal, je dober namen, tako kot ustanovitev Združenih narodov, tudi danes v Evropi prevečkrat in morda vse večkrat, tudi v tem delu “demokratične- ga sveta”, le nemočna črka na papirju. Zgodba družine Jelke Mrak Do- linar se začenja najprej z begun- stvom njenih narodno zavednih staršev zaradi fašističnega nasilja na Primorskem, nato se nadalju- je z izselitvijo njene družine v obdobju nemške okupacije in nazadnje še s komunističnim nasiljem, pred katerim se pobeg ni uresničil, ker je sama postavi- la pred rešitvijo svojega življenja svojo krščansko vest, da bi po- magala ranjencem. Miran Mihelič Posočje / Skozi čas preizkušenj Razstava o politični zapornici Jelki Mrak Dolinar Priimek Puc, katerega gnezdo najdemo v župnijah Col in Podkraj nad Vipavo, nima povsem jasne ra- zlage o izvoru. Tri teorije so. Enako razlago iščemo tudi za priimke Puconja, Pucko, Pucelj, Pucič in Puce. Pa tudi za ime kraja v Prekmurju: Puconci. V vzhodnoštajerskem narečju najdemo besedo puc v pomenu kožarja ali konjederca. Kožarji so zbirali, odkupovali in preprodajali živalske kože. V prekmurskem narečju pa je beseda püc, kar po- meni konjederca. Konjederec je odvažal trupla po- ginulih živali. Po tej razlagi je priimek nastal iz po- klica. Tako kot Kovač ali Šuštar. Neki kožar ali kon- jederec je pred kakim pol tisočletjem ali še prej po- stal Puc. Druga razlaga pa je verjetnejša od te, saj jo zago- varjata jezikoslovca dr. Silvo Torkar in dr. Marko Snoj. Gre za nemško, bavarsko besedo burkhart, iz katere sta nastala ime in priimek, ki ju najdemo v nemških in angleških deželah: Burchard, Bou- chard, Burckhart, Burkhart, Burkard, Burkhard, Burkert, Borchardt, Burckhardt in Burgheard. Gre za sestavljeno besedo iz korenov burg (grad) in hart (trdo). Nekakšen Trdograd. Obstaja pa tudi bavarska izpeljanka priimka Butz. Tretja teorija, ki jo je postavil zgodovinar Peter Stres, je, da gre za iz- peljanko roman- skih imen Filippuc- cio ali Ia- copuccio. Ker je v Sloveniji več gnezd priimka Puc, lahko domneva- mo, da si vsi Puci niso v sorodu. To pa tudi pome- ni, da ima danes isti priimek več različnih kore- nin. Puci s pobočja Vipavske so mogoče nastali iz Burkharta, briški pa iz Filippuccia. V Sloveniji živi 390 Pucev. Tretjina je Primorcev, četrtina pa Ljubljančanov. Čeprav je na Štajerskem gotovo vsaj eno gnezdo tega priimka, pa današnji Puci večinoma izvirajo iz gorenjskega in vipav- skega gnezda. Ne more- mo pa izključiti, da sta bili tudi ti dve gnezdi pred letom 1600 pove- zani, saj gre za razme- roma bližnje predal- pske kraje: okolico Žirov in pobočje sever- ne Vipavske. Upamo, da bodo genetske razi- skave na tem področju odkrile kaj novega. Na celotnem planetu živi 26.000 ljudi, katerih prii- mek se napiše Puc. Polovica v Braziliji, 8.000 v Me- hiki in 2.000 v Kambodži. Seveda ti nimajo nobe- ne zveze z našimi Puci. Najdemo pa tudi 670 Pucev na Poljskem in 100 na Češkem. Priimek Putz pa nosi okoli 18.000 zemljanov. 7.000 Nemcev, 4.000 Avstrijcev in 2.600 Američanov. Med temi je goto- vo tudi nekaj Slovencev. Znanih ljudi s priimkom Puc je cela vrsta. Najbolj zanimiva rodbina je gotovo tista, iz katere sta zna- na pokojna katoliška intelektualca, zakonca Vesel- ka Šorli Puc (1949-2017) in Matjaž Puc (1946- 2008). Čeprav ne gre za primorsko, ampak goren- jsko rodbino, pa je tesno povezana z našimi kraji. Zakonca Puc sta zadnja leta pred prerano smrtjo živela na Krasu, kamor so ju tudi položili k večne- mu počitku. Akademska slikarka in geograf sta ob- novila staro kraško domačijo ne le po starih zgle- dih, ampak tudi s čutom za lepo. Matjaž Puc, ki je na noge postavil Stiški muzej, je odločilno prispe- val, da so Škocjanske jame danes na znamenitem Unescovem seznamu. Veselka pa je ustvarila ogromno akvarelov in več kot 150 barvnih oken doma in po svetu. Detajl njenega vi- traja v bovški cerkvi Device Marije v Pol- ju je bil leta 1992 natisnjen na prvi slovenski božični poštni znamki. Veliko je izšlo tudi njenih člankov in esejev o umetnosti in kulturi. Pri tržaški založbi Mladika je izšel njen literarni prvenec Zgodbe z re- pom in glavo, pri celjski Mohorjevi družbi pa Ure pasjih dni. V zadnjih letih je na noge postavila fa- kulteto za fotografijo v Ljubljani. Veselka Šorli se je rodila v Kranju, njen priimek pa izvira iz Posočja. Puci sicer izvirajo iz Sovre, vasi v bližini Žirov, v neposredni bližini gorenjsko-primorske meje. Tam najdemo Jakoba Puca, ki se je rodil leta 1761. So- proga Marija Al- breht mu je rodi- la enajst otrok. Njun vnuk Franc Puc (1845-1916) se je iz zgornje Poljanske doline preselil v Ljublja- no in postal ce- sarsko-kraljevski okrajni sluga, kar bi prevedli s po- ložajem glavne- ga občinskega tajnika. V prestolnici Kranjske se je ro- dil njegov sin Dinko Puc (1879-1945), doktor pra- va, ki je odvetniško in politično ka- riero začel v Gorici. Leta 1904 je v mestu predsedoval velikemu shodu za slovenske šole, bil med ustano- vitelji društva Narodna prosveta in ustanovil javno knjižnico. Ob kon- cu prve svetovne vojne je bil član goriškega Narodnega sveta, zastop- stva prve slovenske vlade. Zaradi pritiskov okupacijskih oblasti je od- vetniško pisarno preselil v Ljublja- no. Izvoljen je bil za ljubljanskega župana (1928) in zaupal prenovo mesta Jožefu Plečniku, ki je na njegovo željo postavil tudi spomenik Simonu Gre- gorčiču. Imenovan je bil za bana dravske banovine (1935). Bil je liberalni politik, pred vojno pa je za- govarjal tudi srednjo pot med klerikalci in liberalci. Med drugo vojno je začel zbirati člane za OF (1944), vendar je bil nenadno aretiran in odpeljan v taborišče Dachau, kjer je umrl. Ali je šlo morebiti za izdajo, še ni raziskano. Tudi oba županova sinova, rojena v Gorici, Igor in Boris, sta se zapisala pravu. Pravnik, odvetnik, di- plomat, atlet in partizan Boris Puc (1907-1975) se je poročil z Miro Kramer (1912-1985), ki je ravno tako izhajala iz ugledne meščanske rodbine. Eden od njunih štirih otrok je geograf Matjaž Puc. Mira Puc je bila najprej novinarka, potem pa je postala pisateljica. Danes jo poznamo kot Miro Mihelič, saj se je kasneje ločila in poročila s slikarjem Fran- cetom Miheličem. Ni pa bil cesarsko-kraljevski okrajni sluga Franc Puc iz Podklanca prvi Puc, ki se je priselil v belo Ljubljano. V ljubljanskem Šempetru najdemo že leta 1651 poroko Matije Puca in Helene Bartolič. PRIMORSKI PRIIMKI (59) Tino M a m ić Kaligrafski vpis Franca Puca iz Orešja na Colu v franciscejskem katastru iz leta 1823. Zemljiško knjigo hrani Arhiv Republike Slovenije v Ljubljani. TAKI SMO (23)Katja Ferletič Trump je že v skrbeh: prihaja Oprah! Dne 8. januarja je bila v Beverly Hillsu podelitev 75. zlatih globusov, ki je letos potekala ob solidar- nosti s spolno zlorabljenimi in diskriminiranimi ženskami. Po letu 2017, ki ga je zaznamovala vrsta škandalov in obtožb spolnega nadlegovanja v filmski indu- striji, ki so se lani začeli z razkritji na račun produ- centa Harveyja Weinsteina, je nastalo gibanje “Jaz tudi” (“Me too”), pri katerem sodelujejo ženske, ki so bile izpostavljene napadom in nadlegovanju v filmski industriji. Številne igralke so članice tega gi- banja in s sodelovanjem pri kampanji “Čas je pote- kel” (“Time's Up”) želijo sporočiti, da se mora ob- dobje napadov in neenakopravnosti med spoloma vendarle končati. V ta namen so letos na rdeči pre- progi zlatih globusov barvita oblačila v večji meri zamenjale čudovite črne obleke in navdihujoč de- vetminutni govor znane voditeljice, igralke in pro- ducentke Oprahe Winfrey je dvignil celotno dvo- rano na noge. Oprah Winfrey je zelo priljubljen lik v Ameriki, tako da so jo časopisi preimenovali v “kraljico vseh medijev”, saj je v svoji karieri premostila marsikatero oviro in po- stala ena najvplivnejših ameriških figur in je med najbogatejšimi Afroame- ričani na svetu. Oprah je lastnica televizijske mreže, produkcijske hiše in založbe. Njene besede so tako vplivne, da je leta 2007 njena javna podpora predsedniškemu kandi- datu Baracku Obami prinesla vsaj milijon glasov. Rodila se je leta 1954 v revni družini; mama je bila gospodinja, oče pa rudar. Starši se niso nikoli po- ročili in oče je takoj po njenem rojstvu zapustil hčer- ko in ženo. Opraho je sprejela nona na svoji kmetiji v Mississipiju, kjer sta v tistih letih bila zelo huda diskriminacija in preganjanje temnopoltih ljudi na dnevnem redu - vse, kar je Oprah v tistih letih videla in na lastni koži občutila, jo je zaznamovalo za celo živjenje. Pri šestih letih se je spet pridružila mami in naprej živela v hudem pomanjkanju. Danes se ne sramuje svojega revnega izvora: v vsakem inter- vjuju sproščeno govori o svojem otroštvu in mirno prizna, da je zrasla kot revna deklica, katere usoda bi morala biti taka kot za vse ostale temnopolte de- klice zapostavljenega družbenega sloja, a ona je imela pač v življenju srečo. Njena situacija se je iz- boljšala, ko se je preselila k očetu v Tennessee, začela študirati in pri tem delala na manjših krajevnih ra- dijskih in televizijskih postajah. Tako je vzljubila te- levizijsko nastopanje in začela svojo kariero. Pri 19 letih je bila že prva temnopolta voditeljica televizij- skega dnevnika v Nashvillu. Prava prelomnica v nje- nem življenju pa je bil v 80. letih začetek vodenja televizijskega programa “Oprah Winfrey Show”, ki je kmalu postal ena najuspešnejših ameriških tele- vizijskih oddaj vseh časov. V tej oddaji je Oprah imela v gosteh politike, navadne ljudi, športnike in najpomembnejše hollywoodske zvezde. Vse je ved- no sproščeno spraševala o njihovem življenju in de- lu, vendar so se ti pogovori večkrat spremenili v ne- ke vrste spoved, med katero so gostje njej in vsem ameriškim gledalcem zaupali marsikatero, tudi žalostno skrivnost. Oprah je mirno poslušala in de- lila nasvete, saj je bila vedno zelo blizu vsem ne- dolžnim žrtvam in še posebno ženskam, ki so doživele spolno nasilje - poleg revščine je namreč njeno otroštvo zaznamovalo tudi več spolnih zlo- rab, in to je pripomoglo, da je postala sposobna ve- like empatije in sočutja do žrtev nasilja in se še da- nes bori na njihovi strani. Svojo srečo in denar deli z revnejšimi, še posebno z mladimi dekleti v stiski, saj, kot je sama obljubila nekdanjemu južnoafriške- mu predsedniku Nelsonu Mandeli, je ustanovila dobrodelno organizacijo “The Angel Network” in vložila 40 milijonov dolarjev v izgradnjo šole za rev- ne deklice v Južni Afriki. Razlog za njen uspeh je tudi ta, da je, kljub uspehu in denarju, ostala preprosta ženska, ki se ne sramuje svoje preteklosti in svojih napak, ki govori preprost, navadnim ljudem razumljiv jezik, in s tem vzbuja simpatijo in občutek bližine. Tudi njen govor na letošnji podelitvi zlatih globusov je bil tak. Začela je z osebno izkušnjo iz otroštva, kako je gledala prve- ga temnopoltega moškega, igralca Sidneyja Poitierja, ki je prejel zlati globus za življen- jsko delo, nagrado, ki jo je le- tos prejela tudi sama, kot prva nagrajena temnopolta žen- ska. Oprah je govorila o državljanskih pravicah in ena- kosti, o črncih in ženskah, o tem, kako so se neka- tere stvari spremenile in kako se mora veliko drugih še spremeniti. Govorila je o Rosi Parks in o Recy Taylor, neuslišani žrtvi spolnega nasilja iz leta 1944, ki je pred kratkim pri 98 letih umrla, ne da bi učaka- la pravičnega procesa proti svojim zločincem. “Kar zagotovo vem, je to, da je govorjenje resnice naj- močnejše orodje, ki ga imamo vsi. In še posebej sem ponosna in navdahnjena od vseh žensk, ki so bile dovolj močne, da so povedale na glas in delile svoje osebne zgodbe”, je med drugim povedala Oprah in nadaljevala z zahvalo vsem ženskam, ki so preživele leta nadlegovanja. Svoj govor je končala s pozivom vsem mladim ženskam: “Zato želim, da se vsa dekleta, ki zdaj to gledajo, zavedajo, da je na obzorju nov dan! In ko bo ta dan končno prišel, bo to zaradi vseh veličastnih žensk, nekatere od njih so danes tukaj z nami, in nekaj fenomenalnih moških, ki se močno borijo za to, da postanejo vo- ditelji, ki nas bodo popeljali v čas, ko nikomur več ne bo treba reči “Jaz tudi! ” (“Me too”) ”. S tem izjemno odmevnim govorom, o njem nam- reč pišejo vsi svetovni mediji, so vse glasnejša tudi ugibanja o njeni predsedniški kandidaturi na volit- vah leta 2020, saj bi bila za ameriške levičarje san- jska kandidatka proti Trumpu. Čeprav je v preteklih letih sama izključila možnost politične kariere, češ da za to ni dovolj podkovana, imamo trenutno v Beli hiši že predsednika, ki ver- jetno nima najprimernejših lastnosti za tako po- membno vlogo, in zaradi tega vedno več Ame- ričanov upa, da se bo Oprah premislila in vzela v poštev novo politično poslanstvo. Na Vipavskem najdemo prvo omembo priimka Puc že leta 1612, ko je bil Gašper Puc, nezakonski sin Petra Puca. Priimek je zapisan kot Puts. Krst je bil v župniji Vipava, ki je takrat obsegala tudi vasi Col in Podkraj. Knjigo hrani Škofijski arhiv Vipava. Akvarel Veselke Šorli Puc, nekaj trenutkov potem, ko je odložila čopič. PUC Veselka Šorli Puc Slovenija 18. januarja 2018 13 Župan Mestne občine Nova Gorica Matej Arčon je v četrtek, 11. t. m., na tradicionalnem srečanju ob začetku novega leta sprejel predstavnike slovenskih organizacij z goriškega območja v Italiji. Gre za že tradicionalno prireditev, ki je zelo pomembna za vse Slovence na Goriškem, saj je novogoriški župan dejansko edini ali skoraj v obmejnem prostoru, ki kaže veliko pozornost do vseh nas, ki smo dejavni v goriškem prostoru. To je srečanje, na katerem pride do pogovora, kakšno je bilo sodelovanje do zdaj in kako bo v prihodnosti. Na sprejemu so naši predstavniki orisali aktivnosti in odprta vprašanja, s katerimi se soočajo, novogoriški župan Matej Arčon pa jim je predstavil glavne načrte in delo novogoriške občinske uprave ter prizadevanja Evropskega združenja za teritorialno sodelovanje EZTS GO za razvoj skupnega čezmejnega območja. Predstavniki slovenskih organizacij so izpostavili dobro sodelovanje z novogoriško mestno občino in s številnimi institucijami in društvi na Goriškem. Izrazili pa so željo, da bi se njihovega obstoja bolje zavedali tudi v prestolnici in ostalih predelih Slovenije. Občutek imajo, da so zlasti mlajše generacije v Sloveniji slabo seznanjene z obstojem slovenske manjšine v Italiji. Sprejema so se pri županu Arčonu udeležili: števerjanska županja Franka Padovan, županja občine Sovodnje Alenka Florenin, doberdobski župan Fabio Vizintin, goriška občinska svetnica Marilka Koršič, za Kulturni center Lojze Bratuž je spregovorila predsednica Franka Žgavec, ravnateljica Alessandra Schettino je predstavila delovanje Slovenskega glasbenega centra Emil Komel, Zvezo slovenske katoliške prosvete je predstavljal Luka Terčič, Marko Černic Svet slovenskih organizacij, Igor Komel Kulturni dom, Marino Marsič Slovensko kulturno gospodarsko zvezo, Igor Tomazetič Združenje slovenskih športnih društev v Italiji, Milena Padovan Glasbeno matico, Luisa Gergolet Narodno in študijsko knjižnico, Vili Prinčič Zvezo slovenskih kulturnih društev v Italiji in naš urednik Jurij Paljk Zadrugo Goriška Mohorjeva. Veliko goriških predstavnikov je opozorilo na skrb vzbujajoče demografske kazalnike, kar je precej boleče tudi za manjšino, kot so tudi izpostavili odseljevanje predvsem mladih. Novogoriški župan Matej Arčon je predstavnikom slovenske manjšine obljubil podporo pri njihovih prizadevanjih ter nadaljnje dobro sodelovanje. Posebej je izpostavil tudi vlogo Evropskega združenja za teritorialno sodelovanje EZTS GO. Sprejem pri novogoriškem županu Sloveniji že poteka ali pa pripravljajo val stavk sin- dikatov, ki združujejo naj- slabše plačane javne oziroma državne uslužbence. Gre za t. i. podplačane delavce in uradnike, ki so zaposleni tudi v zelo po- membnih dejavnostih, kot so šole, od osnovnih do univerz, bolnišnice, zdravstveni domovi z zdravstvenimi ambulantami in druge ustanove. Stavkali naj bi v obdobju do konca fe- bruarja, pri čemer pričakujejo, da jim bo vlada plače zvišala v podobnih zneskih, kot je to storila pri nekate- rih domnevno privile- giranih skupinah ozi- roma poklicih – zdrav- nikih, policistih, voja- kih, višjih uradnikih in gasilcih -, so sporočili v sindikatih. Skupaj na- poveduje ali pa že izva- ja stavko dvajset sindi- katov, ki zahtevajo po- višanje plač za skupaj skoraj milijardo evrov. Vlada ta denar ima, ta- ko se hvali, ker naj bi se zaradi ugodnih gospo- darskih gibanj prihod- ki v državni proračun povečali kar za dve milijardi evrov. Žal pa vodilni sindikalni funkcio- narji, ki so ideološko po večini le- vo usmerjeni, pri utemeljevanju stavkovnih zahtev ne omenjajo, da je v Sloveniji domnevno kar okoli 30 tisoč uradnikov preveč, v zadnjem času pa so razne vlad- ne ustanove in uradi zaposlili okoli 8.000 novih. Tudi se ne omenja, da prejemajo pokojnino celo potomci španskih borcev, V čeprav se je državljanska vojna vŠpaniji končala že v zelo oddalje-nem letu 1939. Sporne naj bi bile tudi pokojnine, ki jih država po- deljuje potomcem borcev iz med- vojnega obdobja. Sicer pa v Sloveniji že poteka kam- panja za parlamentarne volitve, ki naj bi bile v začetku junija. V tem politično razburkanem, a tudi po- membnem in zanimivem času so pomenljiva razmišljanja dveh znanih oseb, moralnega teologa in civilnodružbenega aktivista prof. dr. Ivana Štuheca in opozi- cijskega politika dr. Franca Cukja- tija, o stanju v Sloveniji in ogroženosti države. Teolog Ivan Štuhec je v zborniku z naslovom Spoprijem z razmerami in raz- merji v Sloveniji zapisal, “da smo po več kot 25 letih samostojnosti in suverene države pred nevarno- stjo, da to državo in njeno skup- nost sami uničimo in jo popelje- mo v stanje, ko bo lahek plen takšnih ali drugačnih mednarod- nih združb. Slovenija je le navi- dezno demokratična država, v re- snici pa ostaja globoko v totalitar- ni miselnosti. Od te pa do novega totalitarnega družbenega sistema lahko popelje hiter in nepričako- van zdrs, še posebej, če so za to ugodne mednarodne okoliščine”. Dr. France Cukjati, nekdanji pred- sednik državnega zbora, zdaj pa eden vodilnih predstavnikov slo- venske civilne družbe, iz SDS, pa je svoja razmišljanja in domneve v članku z naslovom Turbolentno leto novih sprememb, objavlje- nem v družbenopolitičnem ted- niku Demokracija, namenil pre- težno bližnjim parlamentarnim volitvam. Opozoril je, “da na vo- litve gremo zato, da določimo ti- ste ljudi, ki bodo vodili državo, skrbeli za skupno dobro ter varo- vali naše pravice in svoboščine. Vedeli bomo, komu lahko zaupamo in koga lahko kličemo na odgovornost. Ko gremo na volitve, izražamo tudi svoj protest proti temu, da državo vodi- jo nekakšna paradržava, skrito omrežje, skriti ljudje, ki jih nismo volili in jih uradno ne poz- namo, da bi jih lahko klicali na odgovornost. Če izvoljeni politiki 'pozabijo' na svoje predvolilne obljube, začnejo izgubljati našo podporo. Vsaj tako bi moralo biti! Če naše zaupanje, ki smo jim ga izkazali na volitvah, zlorabljajo v korist svojih privržencev in tran- zicijskih privilegirancev, smo upravičeno nezadovoljni. Vsaj ta- ko bi moralo biti! Če pa ne vla- dajo in ne vodijo države, am- pak služijo le kot varuhi pa- radržave in mafijskega om- režja, potem smo upravičeno besni. Vsaj tako bi moralo biti! Pa ni tako! Velika večina po- hlevnih državljanov ne pobe- sni in si niti ne zapomni lažnih obljub in prevar. Pomiri jih le uspešen protijanšizem. Nekoč je bila Slovenija zgodba o uspe- hu. Po njej so se zgledovale druge postkomunistične države. A danes Slovenijo v vsem dohitevajo in prehiteva- jo. Vendar pa volivci v glavnem ne prepoznavajo vzročne pove- zave tega našega žalostnega stanja z dolgotrajno vladavino tranzicijske levice. Postkomu- nistična elita prek svojega om- režja v bančništvu, gospodar- stvu, zdravstvu in v velikih držav- nih investicijah neprestano izčrpava državo, to je davko- plačevalce in volivce. Toda ravno ti volivci najbolj ploskajo lepo- rečju tatov, ki so bili že stokrat raz- krinkani, da neusmiljeno ropajo svoj narod, in se tega niti ne sra- mujejo”. Sicer pa so se v Sloveniji zgodili in se še dogajajo razni dogodki, mnogi namenjeni tudi predvolil- ni kampanji. Državni zbor je s Na predvečer 15. obletnice smrti Jožeta Pučnika je predsednik RS Borut Pahor pripravil sprejem “Pučnik upravičeno velja za nestorja slovenske države!” redsednik Republike Slovenije Borut Pahor je na predvečer 15. oblet- nice smrti Jožeta Pučnika (umrl je 11. januarja 2003) pripravil slovesen sprejem v njegovo čast in trajen spo- min. Pahor je v uvodnem na- govoru Pučnika označil za osrednjo osebnost ustanovit- ve Slovenije, ki upra- vičeno velja za nestor- ja slovenske države. Predsednik republike je na dogodek povabil Pučnikovega sina Go- razda z družino, ude- ležili pa so se ga tudi direktor Inštituta dr. Jožeta Pučnika Boštjan Kolarič in Pučnikov sodelavec in sopotnik Janko Kos. Po uvodnem sprejemu so v pred- sedniški palači obi- skali dvorano dr. Jožeta Pučnika. Pahor si je v nagovoru zaželel, da bi se oblet- nice Pučnikove smrti spomin- jali z iskrenim veseljem, saj je pomembno in odločilno pri- speval k demokratičnemu preporodu in ustanovitvi sa- mostojne Slovenije. Zaradi njegove nenadomestljive vlo- ge ob koncu osemdesetih in na začetku devetdesetih let P minulega stoletja Pučnik poPahorjevih besedah upra-vičeno velja za nestorja slo- venske države. “Ko smo pred 15 leti izvedeli za njegovo smrt, smo poleg žalosti občutili tudi zadrego, kako se primerno posloviti od tako pomembne zgodovinske osebnosti. Pučnik namreč ni- koli ni opravljal najpomem- bnejših državniških dolžno- sti, toda bil je osrednja oseb- nost ustanovitve Slovenije”, se je spominjal Pahor. Vse Slovence doma in po sve- tu je Pahor tudi povabil, da namenijo kanček hvaležne pozornosti temu velikemu imenu slovenske politične zgodovine. “Prizadeval si bom, da zlasti prihajajoči ro- dovi Slovencev nikoli ne bo- do pozabili pomembne vloge Pučnika za naš narodni obstoj in razvoj. Enako važno se mi zdi, da ohranjamo pristen spomin na njegov edinstveni človeški značaj, ki je v sebi premogel toliko moči, da je zmogel odpuščati”, je še dejal predsednik republike. Pučnikov sin Gorazd se je zahvalil Pahorju za sprejem ter korektno in dosledno zaz- namovanje spomina na nje- govega očeta, Kos pa je ob Cankarjevem letu, ki ga zaz- namujemo letos, spomnil, da je bil Cankar Pučnikov na- jljubši slovenski pisatelj. Pučnik se je rodil 9. marca 1932 v Črešnjevcu pri Sloven- ski Bistrici. Leta 1958 je diplo- miral na ljubljanski filozofski fakulteti. Zaradi kritičnih člankov o takratnem poli- tičnem sistemu v Reviji 57 je bil leta 1958 aretiran in ob- sojen na devet let zapora. Pogojno izpuščen je bil po petih letih, nato pa so ga po dveh letih znova aretirali zaradi objave nekaj člankov v reviji Perspektive. V času demokratičnega vrenja v nekdanji SFRJ se je vrnil v Slovenijo in aktivno sodeloval v takratnem pro- cesu osamosvajanja države. Leta 1987 je bil eden od av- torjev 57. številke Nove re- vije. Postal je tudi predsed- nik Demokratične opozici- je Slovenije (Demos), ki je izpeljala proces slovenske osamosvojitve. Leta 1990 je bil kandidat Demosa na volitvah za pred- sednika predsedstva Sloveni- je, a ga je v drugem krogu pre- magal Milan Kučan. Leta 1992 je bil podpredsednik vlade, na volitvah leta 1992 pa je bil izvoljen za poslanca. Leta 1997 se je umaknil iz ak- tivne politike. svojo koalicijsko večino poslan- cev predsednika vlade Mira Cerar- ja ubranil ustavne obtožbe, ki jo je zahtevala SDS, največja opozi- cijska stranka. Premiera so ob- tožili, da je sirskemu beguncu Ah- madu Šamiehu omogočil, da ostaja v Sloveniji, čeprav bi ga morali skladno z odločitvijo treh sodišč izročiti oziroma vrniti na Hrvaško, od koder je k nam neza- konito prišel. Pač pa so provladni mediji in njihovi politični pokro- vitelji uprizorili novo gonjo zoper Janeza Janšo, ki je za stranko SDS, pri neki zasebnici v Republiki Srbski, najel posojilo, s čimer naj bi prekršil zakon o financiranju političnih strank v Sloveniji. Ja- nez Janša je pogodbo o posojilu preklical, toda mediji ga še zmeraj napadajo in obsojajo. Obeleževanje 70-letnice Nove Gorice se po koncu uradnih pri- reditev očitno nadaljuje. Goriški muzej je izdal novo številko svoje redne publikacije, in sicer Zbor- nik Goriškega muzeja. Namenjen je zlasti omenjeni obletnici Nove Gorice. Obravnavane so tudi ne- katere teme, ki jih na uradnih praznovanjih niso omenjali. V prispevku o igralništvu, objavil ga je Sebastjan Rosa z univerze na Primorskem, je, denimo, zapisa- no, da so razmere pokazale, “kako ranljiva in odvisna je postala No- va Gorica od igralništva”. Psihia- ter dr. Bernard Špacapan iz Gorice ob tem pravi: “Morda je res, da Nova Gorica nima težav z odvi- snostjo od iger na srečo, vendar pa je celotna Nova Gorica postala odvisna od igralništva kot gospo- darske panoge”. Marijan Drobež Znana teolog in politik o ogroženosti Slovenije! Val stavk v javnem sektorju Aktualno18. januarja 201814 NATUROPATSKI NASVETI (182)Erika Brajnik Zimska zelenjava v naturopatiji (1) Zima v Sloveniji je mrzla, vlažna, neizprosna. Neka- tere veliko zebe čez celo zimo, zato takim svetujem kopel iz njivske preslice. Nekateri imajo suho kožo, razpokane ustnice, otrokom poka pod korenom ušesa ipd. Kar sem zdaj naštela, kaže na pomanjkanje vitaminov. Mati narava nam čez zimo daje veliko koristnih vitaminov in mineralov, ki jih ne smemo prezirati in bi morali biti na našem jedilniku naj- manj dvakrat na dan. Katera je tista zimska zelenjava, ki je vsekakor ne smemo zanemarjati? V prvi vrsti je to špinača, ker vsebuje veliko beljako- vin, kalcija, železa in vlaknin. Niža krvni tlak, odpra- vlja oksidativni stres. Malokdo ve, da špinača ne vse- buje tako veliko železa, kot bi si mi- slili. Saj je bila stor- jena napaka. Leta 1890 je bilo obja- vljeno, da špinača vsebuje 30 mg žele- za na 100 g špinače. Tako visoko vred- nost železa vsebuje meso. Ljudje so informaciji verjeli in so seveda množično začeli uživati velike količine špinače. Da- nes pa vemo, da 100 g špinače vsebuje le 3 mg železa, kar je bistveno manj. Zdaj vemo, da je špinača po- membna predvsem zaradi svoje vsebnosti beljako- vin, ne železa. Zato je bil Popaj tako močan. Špinačo svetujem, da jo uživamo svežo ali kuhano. Druga zelenjava, ki ne sme manjkati na našem je- dilniku, je blitva, sploh tista z debelejšim steblom, saj vsebuje veliko vode in na naše telo deluje osvežil- no ter ga prečisti. Je tudi diuretična, kar pomeni, da odstranjuje iz telesa vodo, ki zastaja v njem. Vsebuje veliko železa, kalija, vitamina C in A ter tudi veliko folne kisline. Iz telesa odpravlja toksine, zato pripo- ročam, da blitvo uživamo 3 mesece, od januarja do aprila. Blitva vsebuje ogromno vlaknin in vode, zato se priporoča ob zaprtju, odpravlja hemoroide in ci- stitis. Recept za odpravljanje cistitisa 50 listov blitve pustimo vreti v 1 litru vode za 20 mi- nut. Pijemo 2 skodelici na dan po požirkih. Tretja zelenjava, ki jo svetujem, da je pozi- mi zelo pogosto na jedilniku, je por. Por svetujem, da ga uživamo svežega, sploh, kdor ima je- trni deficit (glej knji- go Naturopatski pri- ročnik za samopo- moč). Sveži por v naši solati niža nivo holesterola, odlično deluje na vene in ar- terije, tako da pospeši krvni obtok. Sveži por deluje protivnetno. Vsebuje veliko kalcija, železa in vlaknin. Sveži por je zelo močan diuretik, zato ga priporočam nosečnicam, da jim razbremeni srce in ožilje in seveda odpravlja vodo iz telesa. Še posebej tistim, ki imajo zatečene noge, bo por deloval kot balzam. Por so zelo dobro poznali in ga redno uživali že Grki in Rimljani. Por je tudi simbol Walesa. / dalje www. saeka. si Svetovno odmevni rezultati raziskovanju kaninskega podzemlja Ekstremni spusti v podzemlje poglabljajo prijateljstvo aziskave na Rombonu, Kaninu in okoliških go- rah potekajo že vse od 60. let minulega stoletja. Že več kot desetletje si na gori sledijo krajše raziskovalne akcije, na katerih jamarji in jamarke prodirajo v notranjost gore, meter za me- trom. Leto 2017 je bilo še poseb- no uspešno, saj je jamarjem uspelo prodreti globlje od 1.000 m kar v treh jamah. To je do- sežek svetovnega merila, čeprav so v minulih letih pro- drli že tudi globlje. V Jamarskem klubu Bo- rovnica so se že leta 2.000 odločili, da se bodo lotili ponovnih raziskav velikih jam na Rombonskih podih, kjer zaradi dolgih do- stopov na goro prak- tično ni bilo jamarske aktivnosti. Tako so v obdobju med letoma 2001 in 2004 izpeljali več ekspedicij v že ta- krat najgloblje sloven- sko brezno, imenova- no Čehi 2, ki so ga 10 let prej do globine 1.370 metrov raziskali italijanski jamarji. Bo- rovniški ekipi so se pri- družili vrhunski jamar- ji iz več slovenskih jamarskih društev, pokroviteljstvo je prev- zela Jamarska zveza Slovenije in pomagala z delom potrebne opreme. Skupna dolžina razi- skanih rovov je narasla na 5.536 metrov, globina pa na 1.505 me- trov, kar je jamo uvrstilo na šesto mesto svetovne globinske lestvice, še vedno je tudi daleč najgloblja slovenska jama. Medtem je ekipa jamarjev, pod vodstvom Jamarskega kluba Bo- rovnica, na območju Rombona odkrila nov prehod v breznu Hudi Vršič. Odprava je začela priprave 27. oktobra. V globino te jame so prodrli nižje kot 1.000 metrov nad njenim vho- dom. Kot so povedali na preda- vanju konec decembra, v bovškem kulturnem domu, je ta dosežek plod večletnega projek- ta odkrivanja povezave treh ve- likih jam Rombonskih podov v tukajšnji, domnevno, enovit vi- sokogorski jamski sistem. Kot prvo jamo od treh so pred- stavili Brezno rumenega maka, nato jamo Huevos-Jarak-Macola in pa brezno Hudi Vršič. Poleg R tega še raziskave jam, ki bodo“tisočmetrce” še postale. V brez-no Hudi Vršič so se prvič, do globine 620 metrov, spustili ita- lijanski jamarji, leta 1990, po- tem pa jo je raziskovala sloven- ska naveza in tudi skupna. Spod- njih 385 metrov sestavlja popol- na vertikala, imenovana Zlato- rog. Po prvem spustu je ekipa borovniških jamarjev v letu 2003 opravila prvi spust v brez- no in se spustila še bistveno nižje, v globino 200 metrov nad vertikalo Zlatorog. Tam je našla nov prehod, ki jih je v 14 letih in z okrog 60 odpravami v brez- no pripeljal od prvotnih 620 metrov globine do današnjih 1.026 metrov. Z zadnjim spu- stom so bistveno podaljšali tudi dolžino prehodnih rovov, in si- cer od prvotnih 737 metrov do letošnjih 4.525 metrov. V navezah, ki so se tokrat spu- stile v globino več kot 1.000 me- trov, so bili: Ana Makovec, Taša Ileršič in Mitja Mršek iz Jamar- skega kluba Borovnica ter Aleš Štrukelj iz Jamarskega kluba Ra- kek in njihova italijanska jamar- ska kolega Roberto Antonini in Alberto Dal Maso. Vodja odprave Mitja Mršek je ob tej priložnosti za javnost pove- dal, da lahko z naslednjo ekspe- dicijo dosežejo še več: “Jamski sistem Hudi Vršič skoraj zagoto- vo obeta povezavo s sistemom Črnelskega brezna, kar bi pome- nilo okrog 18 kilometrov rovov in globino približno 1.400 me- trov celotnega sistema”. Ekspe- dicijam so se v vseh teh letih, občasno, pridruževali tudi ja- marji iz drugih slovenskih društev in tujine. Večina zaslug za preboj v Hudem Vršiču pa gre vztrajnosti in usposobljenosti jamarske trojke, ki jo sestavljajo jamarji Ana Makovec, Aleš Štru- kelj in Mitja Mršek kot vodja. Njihov dosežek je spodbuda za vpis novih mladih jamarjev v slovenske klube, kar v nasled- njem desetletju zagotavlja na- daljnje naporne raziskave in ve- lik korak k uresničitvi končnega cilja tega projekta: odkriti narav- ne povezave Rombonskega jam- skega sistema z okrog 1.700 me- tri globine in več deset kilome- tri dolžine rovov. Predavanja se je udeležil tudi profesor geografije in prvi men- tor tukajšnjih študentov jamar- jev, dr. Jurij Kunaver. Svojčas jih je vodil na zahodni del širnega masiva Kaninskih podov in na vzhodni - Rombonske pode. Že takrat je smelo napovedal, da pomeni prav Kaninsko-Rom- bonski gorski masiv v Julijskih Alpah, nad Bovcem in dolino re- ke Soče, eno redkih območij na zemeljski obli, kjer debelina skladov karbonatnih kamnin omogoča nastanek jam in bre- zen globine tudi 2.000 metrov. Drugo leto bo slavil čez 60 let navduševanja in vzgoje mladih rodov za tovrstne raziskave in odnos do narave ter ob njej tudi do kulturne dediščine ljudi, ki živijo ob vznožju tega neprecen- ljivega naravnega bogastva “ne- koristnega sveta”. Miran Mihelič ODGOVORNI UREDNIK Jurij Paljk, e-mail paljk@noviglas.eu Izdajatelj Zadruga Goriška Mohorjeva - Predsednica Franka Žgavec Registriran na sodišču v Gorici 28.1.1949 pod zaporedno številko 5 - št. ROC 3385 Uredništvo v Gorici: Piazza Vittoria-Travnik 25, 34170 Gorica, tel. 0481 550330, faks 0481 548808, e-mail gorica@noviglas.eu Uredništvo v Trstu: Ulica Donizetti 3, 34133 Trst, tel. 040 365473, faks 040 775419, e-mail trst@noviglas.eu Uprava: Piazza Vittoria-Travnik 25, 34170 Gorica, tel. 0481 533177, faks 0481 548276, e-mail uprava@noviglas.eu www.noviglas.eu TISK: Centro Stampa delle Venezie Soc. Coop. a.r.l., Via Austria, 19/B - 35129 Padova PD, tel. 049 8700713 - faks 049 8073868; e-mail cdascv@libero.it LETNA NAROČNINA: Italija 50 evrov, Slovenija 50 evrov, inozemstvo 100 evrov - Poštni tekoči račun 10647493 PODPORNA LETNA NAROČNINA: 100 evrov Bančni podatki: IBAN: IT 61 H 0892812400013000730643, SWIFT ali BIC koda: CCRTIT2TV00 naslovljen na: Zadruga Goriška Mohorjeva - P.zza Vittoria/Travnik 25 – 34170 GORICA. OGLAŠEVANJE: tel. št. 0039 0481 533177 – e-mail zadruga.gm@gmail.com Jamčenje zasebnih podatkov: v smislu zakonskega odloka št. 196/03 (varstvo osebnih podatkov) jamčimo največjo zasebnost in tajnost za osebne podatke, ki so jih bralci posredovali Novemu glasu. Bralci lahko brezplačno zaprosijo za spremembo ali izbris podatkov, ki jih zadevajo, kakor tudi izrazijo svoje nasprotovanje rabi le-teh. Novi glas je član Združenja periodičnega tiska v Italiji USPI in Zveze katoliških tednikov v Italiji FISC Izdajanje našega tednika Novi glas podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovencev v zamejstvu in po svetu Tednik Novi glas prejema neposredni državni prispevek v skladu z zakonom 7.8.1990 št. 250 Novi glas prejema javna sredstva za medije. Novi glas je kot član združenja FISC tudi v inštitutu IAP (Istituto dell’Autodisciplina Pubblicitaria) in spoštuje njegov kodeks To številko smo poslali v tisk v torek, 16. januarja 2018, ob 13. uri Naveza jamarjev Življenje jih je odpeljalo proč z domače zemlje Kaj pa Benečani v Argentini? (1) ed preštevilnim izsel- jevanjem Slovencev Videmske pokrajine na tuje je življenjska pot števil- ne peljala tudi čez morje v od- daljeno Argentino. Z domače zemlje, ki ni mogla potešiti vseh potreb, je številne rojake sila življenja odnesla tudi v deželo pamp in govedine, kjer so si ob trdih začetkih poskušali ustvariti svoj novi dom in košček sreče. Benečani v Argen- tini se še vedno trudijo ohran- jati svojo kulturo, tudi z medse- bojnim druženjem, še vedno so organizirani tudi v društva. Da- nes že druga, tretja in tudi četrta generacija Benečanov po svetu išče načine, kako ohran- jati in na nove rodove prenašati izročilo prednikov. Uspeva jim, čeprav to nikakor ni lahko, ob realnosti vsakdana z dolgimi delavniki in številnimi drugimi obveznostmi pomeni vsaka ak- tivnost žrtvovanje svojega pro- stega časa in časa za družino. Med potovanjema po Argenti- ni, pred petimi leti in letos, sem obiskal tri društva Beneških Slovencev: v prestolnici Buenos Airesu, v Rosariu in v mestecu San Martinu blizu Mendoze. Poleg teh treh sta društvi Be- nečanov organizirani še v Mar- cos Pazu v provinci Buenos Ai- res in v Cordobi, drugem naj- večjem mestu Argentine, kjer je društvo staro komaj dobrih pet let. V Argentini živijo tudi šte- vilni drugi Slovenci, ki so v kra- je ob Srebrni reki, širnemu sve- tu najbolj poznani po tangu, odšli iz matične domovine ter tržaškega in goriškega zamej- stva. Veliko stikov med Be- nečani in ostalimi Slovenci ni bilo, nekaj pa vendarle. Provinca Mendoza na severu je M znana po enih najboljših vinihna svetu. Verjetno najznameni-tejša sorta je rdeči malbec. Najštevilčnejša beneška skup- nost tukaj je v mestu San Mar- tinu. Poleg kmetijstva so službe našli v gozdarstvu, gradnji železnic, pa tudi vodovodnega omrežja in drugje. Na svojem domu me je sprejela predsedni- ca društva Irene Lendaro in mi z največjim veseljem začela ra- zlagati o njihovem življenju in delovanju. Pripovedovala mi je neverjetne zgodbe o priselje- nih, vajenih fašističnega teror- ja, ki sploh niso mogli verjeti, da lahko, ne da bi jih preganjali, govorijo “po našin”, kakor se je izraz za tersko narečje še vedno ohranil tudi pri njih. V provinci Mendoza je namreč večina Be- nečanov iz Terskih dolin. Ko je neki mlad fant prišel v San Mar- tin in izvedel, da lahko mirno govori svoj materni jezik, ga je navdala takšna sreča, da je šel na sredo železniške postaje ter začel na ves glas ponavljajoče kričati: “'Lahko govorin po našin”!!! ter začel kriče našte- vati vse besede v maternem na- rečju, ki so mu prišle na misel. Ker njihove identitete ni nihče preganjal, so jo, čeprav v tujem okolju, lažje razvili, a slovenska narečja se kljub temu niso ohra- nila. Zanimivo pa je, da skoraj- da vsi govorijo italijansko. Ra- zložili so mi, da Italija vsem čla- nom društev plača celoten izlet v Italijo, počitnice tam in obisk rojstnega kraja prednikov, če gredo prej na tečaj in se naučijo italijanskega jezika. Z italijan- sko skupnostjo v mestu so po- vezani tudi s tem, da se ob pri- reditvah poslužujejo italijanske hiše v mestu, Casa Dante Ali- ghieri, ker jih je premalo, da bi imeli svoje prostore. Društvo letno prireja dva večja dogodka, večerjo, kulturni program in druženje svojih članov v itali- janski hiši in s svojo stojnico so- deluje na festivalu narodnosti v središču San Martina, ki se ga vsako leto udeležuje kar pri- bližno 10.000 ljudi. Tam po- strežejo s tipično hrano (polen- to, gubano) ter promovirajo kulturo. Ob tem se čez leto občasno srečujejo še na manjših druženjih, ki pa niso stalna. Kako prilagodijo svoje aktivnosti vsako leto, je odvi- sno od obiskov iz stare domo- vine, okroglih rojstnih dni čla- nov, obiskov iz drugih društev itd. / dalje Dejan Valentinčič V beneškem društvu v Buenos Airesu Aktualno 18. januarja 2018 15 dkar imata prijatelja Mo- reno in Tuuli doma jančka, ki počasi rase v ovčko, zagotovo vem, da trditev, da smo ljudje kot ovce, ne drži. Janček je pozoren, inteligenten, odpira plastične vrečke, raziskuje po stanovanju, ve za svoje ime, ra- dovedno in zvedavo posluša naše pogovore in se pravzaprav vede kot razumsko bitje. Še pri maši se je nekako znašel in bil čisto miren, ko so ga za okras postavili k praz- ničnim jaslicam. Ljudje smo veliko slabši od ovac. In nasedamo čisto vsem. Nič lažje- ga ni na tem svetu, kot je manipu- lacija množic. Otročje lahko. Časopisov ne rada prebiram, vsaj teh poljudnih dnevnikov ne, ki zganjajo spektakel iz vsake nesreče in ne poznajo človečnosti in usmiljenja. Pa tudi njihova kultur- na raven je zelo nizka. Včasih jih v kakem baru ob kavi preletim. Itak mi pokvarijo dan. Zadnjič sem nekje prebrala vest o psu, ki je padel v neko brezno. Pisalo je, da se je zgodilo na cesti za Mata- jur, v vasi Hlastra v sovodenjski občini. Nič posebnega, čisto ne- pomembna vest. Ko pa živiš v teh krajih, takoj razumeš, kako malo- marno jo je pisec spravil na papir, ne da bi članek potem kdo korigi- ral ali preveril njegovo vsebino. Hlastra je lična vasica v občini Sv. Lenart, strma vijugasta asfaltna ce- sta, ki se vije do nje, pa ne pelje na Matajur. Nekje tam v bližini se konča, naprej peljejo samo maka- damski kolovozi. Pa tudi sovoden- jska občina je kar daleč stran, rav- no ob vznožju Matajurja, če smo pikolovski. Morda še to ni bilo res, da so bili lastniki psa, ki so ga ja- marji rešili iz brezna, najdene živali veseli. Bil je eden tistih šte- vilnih lovskih psov, ki ga ni bilo domov mesec dni, pa se nihče sploh vprašal ni, kaj je z njim. Pri- mer, ki ga tu navajam, je sicer sa- mo banalna nepomembna novi- O ca. Je pa preprost in nazoren dokaz, ka- ko so mediji površni in nezane- sljivi. Še več. Ko gre za veliko pomem- bnejše novice, zna- jo biti tudi manipulatorski, bralci pa smo neštetokrat nekritični in enostavno vsemu natolcevanju naivno verjamemo. Ko opazujem ljudi in ko berem, kaj piše na socialnih omrežjih, vse bolj razumem, da nam javni me- diji krojijo misli in vsiljujejo ideje. Poznam ljudi, za katere imaš, ko se z njimi pogovarjaš, občutek, da poslušaš odlomke iz krajevnega dnevnika. Iste besede, iste misli. Ponavljajo jih v nedogled. Nič svojega. Prenaporno bi bilo raz- mišljati. Vse lažje se je prilagajati množicam in vedeti in ponavljati, kar govorijo vsi. Pa čeprav gre za laž. Ljudje novice prejemajo od vse- povsod. Stalno jim odzvanjajo v ušesih, berejo jih ob jutranji kavi, o njih razpravljajo v službi. Ko je preveč hrupa in besed, pa je vse manj misli. Hrup jih namreč pre- glasi. Ker smo utrujeni in je novic daleč preveč, smo se enostavno odvadili razmišljati. Prebrano in slišano vzamemo za resnično. Pre- verjati je danes pretežko, ker eno- stavno ne vemo, kako. In odvadili so nas, da bi bili kritični. Največ z zmedo. To, da novice sprejemamo in jih imamo za resnične, je predvsem v korist tistim, ki so na oblasti. Tistim, ki nam te novice posredujejo. Z namenom. Dovolj je nekaj slik, stavek, kratek članek ali naslov na vidnem mestu in že vsi ponavljamo, kar so nam zatro- bili. Kot ovce nekako, ampak o ov- cah sem že povedala, da se mi zdi- jo nekako bolj živahne in zveda- ve. V prvih dneh letošnjega leta so postale primadona pisanih strani plastične ekološke vrečke. Te naj bi postale v Italiji obvezne s prvim januarjem, in to v vseh trgovinah in za vsa živila, ne samo za sadje in zelenjavo, kot se največ piše in govori v medijih. Vik in krik, ki je nastal okoli teh ekoloških vrečk, ki naj bi bile po zakonu obvezno plačljive in bi jih morali trgovci obvezno zaračunati kup- cem, je popoln absurd. Ne da branim uvedbo teh vrečk. Nasprotno, tudi trditev, da so te vrečke ekološke, se mi zdi po- poln absurd. Ravno da- nes sem vzela eno v roke. Uvažajo jih iz Vietnama, ne vemo pa, iz katerih se- stavin so izdelane. Ne ve- mo torej, s čim je pravza- prav v stiku naša hrana. Da so higiensko bolj var- ne od tistih vrečk, ki bi jih lahko prinašali od do- ma, in bi bile, denimo, lahko platnene in na- menjene večkratni upo- rabi, prali pa bi jih v pral- nem stroju, močno dvomim. No- ro, da nam govorijo, da gre za naše zdravje, za higieno. Da bi bilo ne- varno, da nekdo naloži poma- ranče v vrečko in se nato pokesa ter jih da spet na polico. Gorje, te- daj, zaradi bakterij namreč. Kakšne bakterije, vendar! Naši predniki so živeli krepko čez osemdeset let, pa vsega tega mila, detergentov, razkužil in tople vode sploh poznali niso. Niti ekoloških vrečk za enkratno uporabo. In so bili čisto zdravi. Pokončni, delav- ni, samozavestni. Nas pa sta ta hi- giena in ta strah pred boleznimi popolnoma uničila. Lastnih rok se bojimo in stika s sočlovekom. No, saj se dobro spomnim, da je bilo pred leti, ko naj bi divjala ne- ka ptičja gripa, ki je dejansko, če mene vprašate, obstajala samo v medijih, še rokovanje v cerkvi pre- povedano. Pa blagoslovljena voda tudi. In te bakterije, pred katerimi naj bi nas obvarovale te plačljive eko- loške vrečke! Kot da bi sadje in ze- lenjavo pobirali roboti, ljudje brez rok. In potem pot, tovornjaki, le- tala, ladje. Vse to naj bi bilo čisto, brezmadežno. Sadje in zelenjava naj bi prihajala na police trgovin neomadeževana. Potem pa pride- mo mi z rokami in domačimi vrečkami, na katerih in v katerih kar gomazi bakterij. Prosim, no, vsaj za norca nas ne imejte. No, pravzaprav sploh nisem mi- slila pisati o teh najlonskih vrečkah, ki so že itak na vseh prvih straneh in o katerih govorijo vsi televizijski dnevniki. A nazad- nje me je zaneslo. Zaradi števinih vprašanj, na katere mediji niso od- govorili in nočejo odgovoriti. Tudi na to, zakaj moramo ekološke vrečke nujno plačati in zakaj so ta- ko pomembne za ekološko pri- hodnost. Kaj pa plastenke? Zakaj niso raje s steklom, ki je s higien- skega in zdravstvenega vidika neo- porečno, kar zadeva ekologijo, pa vsi vemo, da se da steklo 100 % re- ciklirati, nadomestili tiste zoprne, nezdrave plastenke, ki jih je polno morje in jih je polna narava. Te plastenke, ki jih vsi uporabljamo, no, morda tu res lahko napišem uporabljajo, za shranjevanje pijač in vode, pa naj bi bile v resnici zdravju zelo škodljive in ob večkratni uporabi celo kanceroge- ne. Poleg tega seveda, da niso raz- gradljive in dolga desetletja osta- jajo v naravi, če jih tja odvržemo. No, vseeno se mi zdi, da sem se v past najlonskih vrečk ujela tudi sa- ma. Zakaj past?? Občutek imam, da nas je tudi tokrat tisk samo za- vajal. V začetku leta je Italijane pričakalo znatno povišanje cen energentov, da sploh ne govorimo o bencinu, ki se v Italiji prilagaja svetovnim cenam, ko se te višajo, ko se pa nižajo, ostaja njegova ce- na pri nas nespremenjena. Pa še veliko drugega se je dogajalo. O tem seveda mediji niso spregovo- rili, ljudem pa je šlo vse nekako mimo, zaradi plačljivih vrečk ver- jetno, o katerih se je pisalo in go- vorilo povsod. Menda se je komu splačalo, da se vsi jezimo na raz- gradljive vrečke in obenem spregledamo številne proble- me, ki nam grenijo vsakdan. Včasih, ko listam tukajšnji dnevnik, Il Messaggero, ki mu pravijo tudi Menzognero, Lažnivec, se sprašujem, ali je mogoče, da novinarji mislijo o nas, da smo popolni bebci. Pisanje oziroma nakladanje ni primerno niti za osnov- nošolce, saj imajo ti toliko znanja in izobrazbe, da bi se jim tako branje zdelo smešno, celo neumno. Ali res ljudje kupujejo take časpise in jih potem berejo? In še slabše, ali res takemu natolcevanju verjamejo? Ali je novinar lah- ko res tako neodgovoren, da piše, ne da bi prej preverjal in razmislil? Ali celo, da piše to, kar mu naročajo, pa čeprav je iskanje resnice njegova edina na- loga? Žal so taki tabloidi popularni tako v Italiji kot v Sloveniji, pa tudi v sosednji Avstriji sem zasledila po- doben nivo pisanja. Zdi se mi, da je bilo nekoč drugače, da je bil tisk vsekakor boljši. Morda pa gre sa- mo za lažni občutek. Tisk je vedno lagal, ljudje pa smo od nekdaj ver- jeli. Kar strah me je, koliko bo na- tolcevanja, laži in obrekovanja in obljub v naslednjih mesecih, ko se bomo tako Slovenci kot Italijani odpravljali na volišča. In vsi dobro vemo, da je na volitvah najlažje zmagati tistemu, ki ima denar in tisk v svojih rokah. Tisk in vse ostale medije, seveda. In lahko po- tisne ljudem vrečko na glavo, da ne vidijo in ne slišijo ničesar več. Suzi Pertot Pogled na naša nogometna igrišča Po prvem polletju bledo spričevalo zaostalima tekmama Pri- morca in Zarje v prvi amaterski ligi minuli ko- nec tedna je za deseterico slo- venskih ekip v nogometnih ne- poklicnih prvenstvih pri nas polovica prehojene poti. Konec tedna pa se po enome- sečnem novo- letnem pre- moru začenja povratni del tekmovanj v deželnih li- gah. Poglej- mo, kako so se naši klubi doslej odreza- li. Elitna liga. Kras (ocena 5) je najviše po- stavljena za- mejska ekipa. Pred začetkom se- zone so v Repnu gojili visoka pričakovanja, nato pa je moštvo pričakal pristanek na trdih tleh. Zbrali so zgolj 14 točk in so v skupini ekip, ki bi igrale dodat- ne tekme za obstanek, ko bi se prvenstvo končalo danes. V spomladanskem delu bodo ta- ko Kneževičevi fantje iskali naj- Z prej obstanek v ligi. Postava, kiprejema po štiri, pet ali celo šestgolov, pa ima nekatere težave. V nedeljo ne bo debate, doma je treba premagati pepelko lige. Promocijska liga. Primorje (7) je po silovitem začetnem delu zadnje čase vidno popustilo, vendar gre navsezadnje za no- vinca v ligi, ki zaseda četrto me- sto. Juventina (6/7) je dosegla točko manj kot Prosečani in se bo tudi letos potegovala za uvrstitev v play-off. Sistiana/Se- sljan (5/6) in Vesna (5) sta igrala pod pričakovanji in sta v nevar- ni coni play-out, oboji pa imajo vse možnosti in kvaliteto, da se izvlečejo. Prva amaterska liga. Primarni cilj Mladosti (6), Primorca (5/6) in Zarje (5/6) je obstanek v ligi. Nekaj več točk so doslej v mal- ho spravili Doberdobci, ki so v zlati sredini, medtem ko Bazov- ci in Trebenci delijo položaj med ekipami, ki bi igrale dodat- ne dvoboje za obstanek. Druga amaterska liga. Sovodnje (6/7) in Breg (6) ne bosta imela težav z obstankom in hkrati ni- mata skomin po visokih po- ložajih. Doslej je šlo bolje Sovo- denjcem, ki pišejo od letos novo zgodbo in so za zdaj šesti na lestvici. Brežani pa so deveti. Tretja amaterska liga. Gaja (7) je ugodno prese- nečenje skupine z začasnim tretjim mestom, ki bi ob koncu rednega dela pomenilo igranje play-offa. Večkrat pa smo že poudarili, da nastopajo predstavniki gropaj- sko-padriškega društva predv- sem sebi in privržencem v za- dovoljstvo in za popestritev do- gajanja okoli vaškega športnega središča, v katerem je nogomet- no igrišče zdaj tudi na novo urejeno. HC Komu naj verjamemo? Zavajanja Aktualno16. januarja 201816 e ta teden je na ogled dvoj- na razstava, ki jo je Občina Milje posvetila v naslovu omenjenima mojstroma knjižne ilustracije ob koncu leta, podob- no kot je bilo lani ob istem času mogoče občudovati dela tržaške ilustratorke sodobnih pravljic Ni- colette Costa. V četrtek in petek je odprto od 17. do 19. ure, v so- boto od 10. do 12. ure in od 17. do 19. ure, v nedeljo od 10. do 12. ure. Info na spletni strani: benvenu- tiamuggia. eu. V Negrisinovi dvorani na glavnem miljskem trgu (ob županstvu) se uprizarja Čarobni svet Štepána Zavrela (1932- 1999), se pravi njegove živopisane, tople in san- jske pripovedi v podo- bah, izrisane in barvane v prvinskih tehnikah, ki se svojsko spajajo z be- sedili starih in sodob- nih bajk. Na videz orientalski obrisi, sedi- mentacije srednje- veških viteških in bi- zantinskih dragocenih dvorcev, nakitov in oblačil, so s pomočjo akvarela, akrila, voščenih pastelov, leso- reza in kolaža zmontira- ni v ikonopisje sodob- nega življenja. Kdor si lahko vzame čas in prelista, prebere raz- stavljene knjige, za kate- re so nastale izvirne Zavrelove sli- ke, bo občudoval znamenite pod- vodne podobe Benetk prihodno- sti, ko bo voda preplavila laguno. Š Se zamislil ob ekoloških apolo-gih Poslednjega drevesa (L'Ulti-mo albero) ali Mesta cvetic (La cittą dei fiori), ob aktualnosti pri- povedi o Dedku Tomažu (Nonno Tommaso), ki ga “zaprejo” v dom za ostarele, o bajki o social- ni pravičnosti, ki jo napovedujejo Hribi velikanov (Le montagne dei giganti). Kar pa najbolj prev- zame, je nevsiljiv duhovni pri- spevek, prežet z globoko ljudsko vero, ki ga dajejo Zavrelove svete podobe. Čudovita Pastirjeva piščal (Il flauto del pastore), ki jo je naslikal z mehkimi, skoraj cha- gallovskimi zlatorjavimi toni, na besedilo Maxa Bollingerja, ali pa Glumač Jakob (Jacopo il giulla- re), ki jo je priredil Bollinger po stari srednjeveški pripovedki. In na koncu še njegovo zadnje, zelo dovršeno in artistično poljudno delo Na poti z Bogom (In cam- mino con Dio), Sveto pismo za otroke in odrasle, ki ga je 1996 se- stavil skupaj z Re- gino Schindler. Ne vem, koliko od teh knjig je v naših šolskih ali domačih knjižni- cah. Prazniki so že mimo, a res iskreno pripo- ročilo vsem staršem, nono- tom in tudi učiteljem, da bi poiskali kakšnega od teh biserov, ki bodo gotovo raz- veselili malčke in odrasle. Za zanimivost po- vejmo, da je Šte- pán Zavrel leta 1959 šel mimo Trsta, skozi center za politične be- gunce v Rižarni kot njegov rojak fotograf Jan Lu- kas in mnogi dru- gi. Po študiju in delu v Italiji, Nemčiji in Angliji se je končno ustalil v kraju Sar- mede pri Trevisu, kjer je 1983 ustanovil mednarodno razstavo Le immagini della fantasia in SNG Nova Gorica / Premiera: Galeb Kruto razblinjanje iluzij mešanimi občutki ne- moči, nekakšne utrujeno- sti, razočaranja, ki jih ob neizpolnjenih željah prinašajo življenjske izkušnje, so gledalci odhajali iz velike dvorane Slo- venskega narodnega gledališča Nova Gorica, v kateri je bila v četrtek, 7. decembra 2017, pre- miera drame Galeb Antona Pa- vloviča Čehova (1860-1904). Znano delo pod naslovom Utva, ki ga je Čehov napisal proti kon- cu svojega življenja, l. 1896, in je o njem sam dejal, da piše “nekaj čudnega” in da z njim krši vsa scenska pravila, je tokrat na odru izlilo vso izpovedno moč velike- ga ruskega dramatika pod naslo- vom Galeb. Za nov svež slovenski prevod, ki v sodobnejšem jezi- kovnem zvenu še bolj osvetljuje brezčasno sporočilnost del Čeho- va, je poskrbel Borut Kraševec. V SNG Nova Gorica se je po desetih letih vrnil mednarodno uvelja- vljeni italijanski režiser Paolo Ma- gelli (1947), rojen v Pratu (Toska- na). Veliko je delal v državah nek- danje Jugoslavije, še predvsem na Hrvaškem. Režiral je tudi v števil- nih drugih državah po svetu, vo- dil je dve gledališči - v Zagrebu in rodnem Pratu (Teatro Metasta- sio). Njegove predstave s samo- svojo poetiko so bile v gosteh na pomembnih gledaliških festiva- lih in dobivale tudi prestižne gle- dališke nagrade. Tudi sam je pre- jemnik veliko nagrad, nazadnje je bil l. 2014 deležen nagrade zlati lovorov venec festivala Mess v Sa- rajevu. V Novi Gorici je režiral Le- toviščarje Maksima Gorkega l. Z 2008 in Ženitev N. V. Gogolja l.2001. Magelli se je že četrtič uk-varjal z dramo Galeb, “ki ga vzne- mirja, ker je tekst perverzno du- hovit in zato strašno tragičen”. Vsakič jo je obdelal na drugačen način. Kot je sam dejal, je do zdaj v gledališču mnogo “raziskoval” in pri uprizoritvah uporabljal na- jrazličnejše tehnološke pripo- močke in pri tem preizkusil mar- sikateri nov pristop do dramskih del. Po vseh teh preiz- kušnjah in eksperimen- tiranju se je odločil, da v svojih odrskih stvaritvah spet postavi v ospredje igralca z vsemi njegovi- mi čustvi, s katerimi lah- ko obogati in dopolni lik, ki ga interpretira. Igralci so sprejeli ta nje- gov izziv in odlično ute- lesili vse like te gleda- liške mojstrovine, ki jo preveva široka pahljača čustev. V drami, ki jo je Čehov imenoval kome- dijo - v njej so tudi ko- mični trenutki -, ni veli- ko “zunanjega” dogajan- ja, veliko pa je raz- mišljanja, o umetnosti, literaturi. Protagonisti so zaverovani v to misel, da jih le ustvarjanje lahko reši iz sivega vsakdana, ko včasih ne vedo, kaj bi sami s sabo. Veli- ko več se dogaja v njihovih mi- slih in dušah, zato so trenutki tišine na odru včasih bolj zgovor- ni kot tisoč besed. Drama je pre- pojena z ljubeznijo. A ta se kaže v svojih neizpetih odtenkih. Mar- sikateri protagonist se razžira v ljubezni do nekoga, ki mu je ne vrača, ali se zateka v ljubezenski trikotnik, da bi potešil tisto vročo željo po ljubezni, ki je ne najde v zakonskem sopotniku. To hla- stanje po ljubezni je že prav bo- lestno, saj se ne morejo izvleči iz teh nesrečnih čustvenih spon, ki jim grenijo življenje. Igralski ansambel SNG Nova Go- rica je z gosti Nejcem Cijanom Garlattijem, Branetom Grubar- jem in Matjažem Tribušonom spet izkazal svojo igralsko moč in se še bolj intenzivno kot sicer po- globil v dodeljene vloge in na- drobno orisal like in njihove za- pletene značajske in psihične nianse. Vsak izmed teh nosi v se- bi nekaj neizpolnjenega, neizpe- tega, kar mu ne da živeti. Še naj- bolj se ta nepotešenost izrisuje v likih Nine, Konstantina in Maše. Mlada Nina, ki jo Urška Taufer izredno doživeto in zrelo najprej predstavlja kot dekle, polno sve- tlih želja, da bi postala igralka in se uveljavila v tem poklicu. Po neuspelem nastopu na odru ob jezeru na posestvu slavne igralke Irine se odpravi z doma, išče sreče v gledališču, a zabrede v ne- srečno ljubezensko razmerje z znanim pisateljem. Ta jo izrabi le kot trenutno “igračko” in “snov” za novo knjigo. Ob tej bridki iz- kušnji se ji seveda razblinijo vse nekdanje iluzije in pristane na trdih tleh krute, grenke realnosti. Mladi pisec dramskih del Kon- stantin Trepljev, ki je zaljubljen v Nino, je sin slavne vase zagleda- ne, sebične igralke Irine, ki prise- ga na tradicionalno gledališko umetnost in se kiti z njo, sam pa bi rad ustvaril nekaj novega. Žal, tudi on tragično propade. Njega je z vsemi viharji, ki vihrajo v njem, upodobil Nejc Cijan Gar- latti. Mašo kot mlado žensko, ki jo razžira ljubezen, namenjena človeku, ki ji je ne vrača, zato jo zatre v sebi, s tem da se poroči z učiteljem, ki ga sploh ne ljubi, je v ostrine močne deziluzije odela Arna Hadžialjević, ki vsakič pre- seneča s svojim zmeraj bolj izpil- jenim in poglobljenim interpre- tativnim izražanjem. Irina v poo- sebitvi Ane Facchini je igralka, ki vidi le sebe in svoje velike igral- ske talente ter se s po- nižujočimi besedami obrača na sina in ga tlači s svojo močno osebnostjo. Njena igra je energična, suverena, mestoma prav kruta. Brane Grubar je Irinin ostareli, neoženjeni brat Pjotr Sorin, ki nima kaj več pričakovati od življenja. Gorazd Jako- mini je resen, strog stva- ren Ilija, upravitelj Irini- nega posestva; grob je z ženo Polino Andrejev- no, ki jo je kot strto, stra- stne ljubezni željno žen- sko upodobila Helena Peršuh. Matjaž Tribušon je odigral pretkanega pi- satelja Trigorina, ki stre srce in življenje mlade Nine in pri tem ostane ravnodušen kot ob smrti galeba, ki ga je Konstantin Trepljev ustre- lil iz gole lovske strasti. Mrtva pti- ca je padla ravno pred mlado de- kle Nino kot zla slutnja. Blaž Va- lič je odigral bolj “ciničnega” zdravnika, ki na podeželju pre- ganja dolgčas tudi z ljubezenski- mi razmerji s poročenimi ženska- mi. Semjon Medvedenko v poo- sebitvi Matije Rupla je v usodo vdan učitelj, ki mora preživljati brate in sestre in ga žena Maša prezira. V delu Galeb je Čehov še bolj okrutno in ostro razdrl vse iluzije likov, ki nastopajo v njem. Tudi slava jim ne prinese sreče, talenti, na katere se nanašajo, pa so var- ljivi. Predstava Galeb v natančno ob- delanem, pronicljivem režijskem konceptu Paola Magellija, ob ka- terem je bila njegova zvesta sode- lavka dramaturginja Željka Udo- vičić Pleština, je tokrat res ubral neko drugo režijsko pot – gledal- cem bi sicer lahko prihranil de- talj moške golote, ki je bil sam se- bi namen, brez njega prizor ne bi bil nič manj poveden! –, pusti v gledalcu močan vtis. Tudi scen- ska podoba na “široko razprtem” odru, zamejenem s platnom v ozadju, skozi katerega pronica svetloba in zarisuje pokrajino, je dognana, in tudi pod, posut z ne- kakšno zmesjo trave, maha in zemlje, učinkovito predstavlja dogajanje ob bregu jezera (sceno- graf Lorenzo Bacci). Kostumograf Leo Kulaš je igralce oblekel v brezčasne kostume, ki poudarja- jo njihova razpoloženja. Poglavje zase predstavlja glasba, katere av- torja in hkrati izvajalca sta Ivanka Mazurkijević in Damir Martino- vić Mrle. Svojevrsten glasbeni par glasbo ustvarja tudi z “igranjem” britvice po strunah klavirja in op- ni bobna in zvoke računalniško oblikuje in preoblikuje. Glasba, glasno izvajana v živo s posebni- mi zvoki, in glas pevke Ivanke še poudarjata tiste občutke tesnob- ne brezizhodnosti in usodnosti. Iva Koršič 1988 še medna- rodno šolo za ilu- stracijo. Ilustra- torka Vesna Be- nedetič ga je spoznala, tik pre- den je postal 'sla- ven', in o njem pravi: “Bil je čista, krasna duša in filozofiranja z njim so mi odprla 'svet'. S svojim pristopom in svojimi deli je res vplival prav na vse ilustratorje naše generacije. Dal mi je ogrom- no, pokazal mi je pot, predvsem pa mi je potrdil to, v kar verja- mem od nekdaj..., duša, samo duša je ključ”! Po Zavrelovi smrti nadaljuje nje- govo dragoceno poslanstvo po njem imenovana fundacija, ki je tudi letos priredila že 33. izdajo Le immagini della Fantasia 35. Večina delavnic in srečanj z moj- stri te zvrsti se je (od oktobra) že iztekla, a do 28. t. m. so še na ogled številne razstave v tam- kajšnji Hiši domišljije, letos so namenjene japonski ustvarjalno- sti (Philip Giordano, Mukaši Mu- kaši). Fundacija Štepán Zavrel sodeluje tudi pri organizaciji razstave v Miljah, saj je bil Gabriel Pacheco l. 2013 častni gost omenjene pri- reditve. Več o tem na spletni stra- ni www. sarmedemostra. it in v brošuri, ki jo dobite tudi v Miljah na razstavah. Zrcalo podob je na- slov izbora v muzeju Carą kakih 60 Pachecovich del, ki so tiskana v visoki kakovostni tehniki giclee fine art print in odražajo izjemno bogat ustvarjalni svet. Ob gledan- ju slik in razstavljenih knjig se nam prikrade svojski, prefinjeno in elegantno zasnovan kaleido- skop osebnih vizij, sanjskih pri- vidov, evokacij in tudi realnih prizorov, likov in zgodb iz svetov- ne literature. Začne se z značilnim turkiznim Vodnim možem in njegovim vo- dometom (L'uomo d'acqua e la sua fontana) na besedilo Iva Ro- satija in s poklonom Fridi Kahlo Una historia posible, potem so tu še res subtilne ilustracije antolo- gije mehiških pesmi in legend Poesia eres tu in 12 pesmi Fede- rica Garcie Lorce. S pisavo Chiare Lossani in ob navdihu Ovidijevih Metamorfoz in Matissovih inter- pretacij je oplemenitil in proble- matiziral starogrški mit Icaro - Nel cuore di Dedalo (Ikar - V srcu Dedala), sam pa je ustvaril čisto vizualno sodobno pravljico La strega e lo spaventapasseri (Čarovnica in strašilo). V galeriji je več kot 50 do zdaj realiziranih knjig in v miljskem izboru so tudi zelo znane in pravzaprav klasične predloge: od de Beaumontove Lepotice in pošasti do Perraulto- vega Obutega mačka, Ostržka in Petra Pana, od Hugojevih Ne- srečnikov do Kiplingove Knjige o džungli do Grimmovih Bremenskih mestnih godcev (Los cuatro ami- gos) in Andersenove Morske deklice. Najprej imaš občutek, da si zgolj sredi mono- kromij, da umetnik ima rad temnosvilena, nian- sirana meglena ozadja, kjer se le s težavo preri- nejo svetlobni toni; res je, da prevladujejo otožni izrazi, a potem kar naenkrat eksplodira- jo majhni cvetovi in bi- seri mavričnih barv; drzne risarske stilizacije spominjajo na velikane razkrinkane podzavesti in narave, kot Bosch, Goya, Velazquez, ne da bi šlo za epigonstvo, niti najmanj, a za ne- dojemljive sorodnosti in afinite- te. Lahko bi tudi rekli, da smo tu v območju Wildovskih pravljic za odrasle, pomislimo le na raz- košno prefinjenost in poezijo vi- zualne pripovedi o Obutem mačku. Torej v tem primeru gre za bolj “zahtevno” branje, a obe- nem pravi estetski užitek. Ker sem doma v Miljah, ko sem imel trenutek časa, sem šel večkrat na obe razstavi; bolj kot slike sem si ogledoval knjige in ob njih užival, saj so skoraj vse tu na ogled, in to je prava dragocenost te dvojne razstave. Davorin Devetak Ilustracije in knjige Čeha Štepána Zavrela in Mehikanca Gabriela Pacheca Nekoč je bilo v Miljah ... Gabriel Pacheco Štepán Zavrel Ana Facchini, Matija Rupel, Matjaž Tribušon, Brane Grubar, Urška Taufer, Gorazd Jakomini, Blaž Valič, Helena Peršuh (foto SNG NG / Peter Uhan)