Tečaj III. V četertck 17. kozoperska (oktobra) 1850. Iiist 43. ©vseiijafe ("¦^¦t - (fc^loji, stoji tam beli grad, 11 gradu gospodič je mlad, Je po gosposki izrejen, O kmetih slabo podučen; Kruh nobeden ni tat ojster, Da bi lakote bil mojster. Pregovor. Od pcrvih let, od mladih nog, Kar dal mu je življenje Bog, Je zobal le potičice Iz rumene pšenieicc, Na sladkim mleku vmešane, So sladkorjem potresene. Stoji pred gradom klopica, Ni lipova, je hrastova, Za potnika pripravljena, Pod streho tjc postavljena, Da lahko tamkej prevedri Če huda ura ga vihti. Sem s polja kmet pripelje rež, Kar vlijc se dol z neba dež, Ustavi voz pod hrastičem, Da varen bil bi pred dežjem; Vedrit gre sam na klopčico, Na klopčico, na hrastovo, Za potnike pripravljeno, Pod streho tje postavljeno. Pod streho on, pod streho voz, Uzame v roko kruha kos, Oj kruha ne reženega, Pač kruha kos ovsenega. 330 0 čeren čeren je zares, Ker iženj #) gleda polno ves; Al 'kmet ga zoblje, ga zoba, Ko bi potičica bila Ker zbudi ga že lakota, Od poljodela težkoga. On zol>lje zoblje ovscnjak, Skoz okno se ozre grajšak; Skoz okno gleda, v kmeta zre, Ki spešno tak černjdk mu gre. Začudi se, zavzame se, Kako mogoče jesti je Pač kruh, ki v njem je taka zmes, 1 iženj gleda polno res. Popraša ga, pobara ga, Al kaj okusen slaj ima. Odgovor kmet letak mu da: ,.0 dober dober slaj imii. Okusen, kot potičica, Ker delo ga sladkati zna. Pokusite, pokusite, Gotovo mi poterilite" (Dalje sledi.) Deklica na razpotju. (Prilika.) Km al o minejo sladka otročja leta in prične se draga cvetliška starost. Zala deklica se premeni in zrase v cveteco deklino. Tukaj se loči življenja pot na dve strani, na desno in levo. Na obeh straneh ji pridejo po tri prijatlice naproti, in jo prijazno ksebi Gabijo. Te, ki so na levem kraju, so kaj zlo prijazne, sladke in zgovorne, drago oblečene in prederzne v zaderžanju. Imenujejo se: posvetnost, prevzetnost in nečimernost. — Vse drugači so pa prijatlice na de--sni strani. Pohlevno in ljubeznivo se ozerajo na milo deklico^ nebeška dovoljnost jim sije iz čistega obraza, in sladki mir se jim vidi iz celega" djanja. Imenujejo se: čistost, ponižnost in nedolžnost. —¦ Ko se tedaj deklica ozera in stoji pri dveh potih v mislih, kam bi se zavila, se ji prijatlice leve strani hitro približajo, jo sladko pozdravijo in začnejo takole govoriti: „Pojdi. z/nami ljuba deklica, naša pot je lepa —n" gj *) Iženj (iž-nj) namesto: iz njega. 331 pot, skozi in skozi je vesela in prijetna. Peljale te, bomo v zlate družbe, kjer se mladi ljudje svojega življenja vesele. Pojdemo po krajeh, kjer se lepo petje razlega in prijetna godba serce ogreva, radovala se boš z šalnim plesom in po vsili željah se ti bo vedlo in godilo. Hodi tedaj z nami, pusti in zaničuj tiste neumne prijatlice, ki so tako bedaste, da v naj lepšem času svojih mladih dni v samoti in na tihem vene." __ Ako zdaj deklica to sladko in priliznjeno vabilo posluša in se na levo oberne, se prijatlice, ki so na desni strani, jokajo in milo zdihujejo nad zgubljeno sestrico. •— Ako se pa deklica na desno zavije, se veseliti začnejo, ter jo gorko objamejo. Pri nas, oj draga sestrica! pri nas je prava pot, pravijo vse tri veselo, z nami boš prav hodila in prav prišla. Ako boš z nami hodila, ti ne bo krivice, prišla boš naravnost v svoje pravo domovje. Ne po svetnem veselju, ne po plesu in godbi, draga sestrica, pelje pot, po kteri bomo me hodile, Naša pot gre vse drugod, vije se okoli dišečih cvetlic, po hladni in mirni senci in po svitu zo're nebeške. Radovale se bomo z cvetlicami, ki nam bodo vedno cvetele, in počile bomo pod drevjem, kjer ptički pojo. — Bodi nam le zvesta, skozi in skozi te bomo rade spremljevale, ti povsod veselje napravljale, in te vsake nevarnosti branile. Ostala boš vedno mlada, zala in prijetna Bogu in ljudem." Tako se dobre prijatlice prizadevajo vsako deklico, ki je pri dveh potih, k sebi dobiti in jo srečno storiti. — Povej ml deklica mila, kteio pot bodcš ti nastopila? Ktcre prijatlice si bodeš izvolila? A. Pravrotnik. ¦ .__________________________________________________________________________________ ' A i* a S> c i. Malo je narodov na zemlji, ki bi je bil tok časa i omikanosti manj premeni], ko sinove puščave, Arabce. Veki i veki so memo njih veršali, skoro sledu ne zapu- 333 stivši. Kjer se pereče peščeno morje, brez voda i brez rastlinja v nezmerni daljini razprostira, kjer se v derhtečem zračju podobe oddaljenih reči odražajo *) in blodečega potnika raainijo, kjer za metulja rožice, za ptico drevesa, za živaldo travice ni, kjer še le čez več dni hoda hladen studenec najdeš, si strašno žejo vgasiti; — ondi žive otroci puščave, pod žarki žgečega solnca, v patrijarški prostosti, v serčni druščini z lahkim konjičem, i barko puščave, zvestim velbljodom. **) Velbljod je žival, ki je Arabec pogrešati ne more, kdo bi mu sicer mnogo blago po puščavi prenašal, kdo ga pojil, ako smert za žejo svoje strašne krili razgerne. — Arabca konjič, njegov zaklad, nja veselje i radost, ki zravno vsajenega kopija vedno osedlan pred šotorom stoji, mu je vsaki trenutek gotov, je ž njim pod istem šotorom vzrastel, deli ž njim težave i junaška dela, zvest do zadnjega izdiha. V nekterih krajih kar ženske i otroci v šatorih z žrebeti vkup leže, i kobile vun i notri hode tako lahno i varno stopajo, da nikdar otroka ne pohodijo in nikogar iz rodovine ne vzbude. Arabci, ki že kar se ljudje spominjajo, v istej deželi prebivajo, so ali pastirji (kočevavci), ali p olj o delci, ali meščani. Pastirja v arabskem jeziku kličejo: ebe el Arab (Arabov sin) ali bedauvi, poljodelca imenujo felah, meščana haddri. Mi se bodemo tukaj le od prebivavcev puščave, Be-duinov, nekoliko pomenili, ki nam že v svojej zvunajni podobi, kip ali podobo puščave podele. Beduin je majhne rasti, suh, medel, motnega pogleda, kodrastih vlas, rujave kože, kratke vrane brade, ostrega jezika, divji, živ i zvi-jačast. Stanuje zdaj pod milim Bogom, zdaj pod šotorom. *) Prikazujejo se namreč popotnik« iz daleč v zraka različne podobe : ladij, zvonikov, gradov, mest in drugih stvari. Človek bi mislil da so te reči zares ondot, pa so le zračne podobe dalnili dalnih ladij, zvonikov, gradov, mest itd., ki so jih solnčni žarki v zraku daleč preč vpodobili. Ko dospe popotnik do tistega kraja, kjer je mislil, da stoji naj lepše mesto itd., ne vidi ničesa- Zares čudno, pa vendar ne čudež. **) Velbljod, v e 1 b 1 j u d ali kamela, ki je za peščene puščave kol nalašč vstvarjena, da jo imenujejo barko puščave. Napije se za 9-dni. Kedar popotnikom vode primanjka, vbijejo klero teh živali in se napijejo vode iz njeniga meha, ki je mcrzla kot led. Yrdn, 333 Povsod je svoboden i samsvoj. Arabec je gostoljuben, življenje kakega gosta mu je sveto. Pelje ga v svoj naj krasneji šotor, ga pogosti z svojimi naj boljšimi jestvina-mi, ter mu v počitek naj boljše ležišče odkaže. Žene Beduinske so pridne i kaj delavne. Prinašajo vodoiderva za kurjavo, meljejo žito, oskerbljujo kuhinjo, tkejo preproge, pregrinjala za šotore i druge tkaline. 0-troci živino pasejo, deklice predejo. Kadar solnce zajde, pridejo črede v stan nazaj, i živina ostane sama od sebe pred šotori svojega gospoda. VeIj blodi na kolenih krog šotora leže, pastirji i psi je varjejo. V orožje služi Beduinu 10 — 13 čevljev dolga sulica, ki je z dolgo tPirezno ostjo previdjena. Narejena je iz bambusovega terstja, in ima spodej premakljiv obroček iz nojevih (štrusovih) peres ali konjske žime. Luča je iz palmovih mladik, i buzdovan včasih iz loz. Loka i strelic ne rabijo, imajo pa bodalce i krivo sabljo; včasih tudi samokrese i puške. Vere so večidel mohamedanske (turške). (Konec sledi.} Bialio se v Egiptu piščeta ležejo ? Menda se nikjer toliko piščet ne izleže kot v Egip^ tu. Toda ne sede na jajcih koklje, kot pri nas; Egipčani devajo jajca v dolge peči, ktere po malem z gnojem in rezano slamo kurijo, in gorkota stori, da se piščeta izvalijo. Lani je bilo 400 takih peči v Egiptu, in v vsaki se je izvalilo 240.000 piščet. Našim bravcem se bode to morebiti čudno vidilo, da bi mogla piščeta gorkota v peči iz jajc izvaliti. Ali tudi koklja jih s samo gorkoto vali, ker na njih sedi in jih greje. Toraj koklja lahko tridi račja, raca kurja jajca izvali itd.; iz račjih jajc bodo vselej ra-čice, iz kurjih kurje itd. Lukec najde na njivi prepeličja jajca, jih dene doma med druga jajca pod kokljo, — čez nekoliko dni so pre-peličice iz jajčic pripivkale. Drugo pot niso imeli ravno koklje;¦ oče denejo jajčica v pehar med perje, postavijo 334 nato pehar na poč, drugi dan so se prepeličice že izvalile. Toda gorkota rte sme ne prevelika, ne premajhina biti. Ptica noj (Strauss) zakoplje svoja jajca v vročih krajih v pesek, da se mladiči vsled solnčne vročine izvale. Kako kredo delajo. -O gnil« :¦ - :• Kreda ni nič drugega kot nekakšno apno in ima sploh lastnosti apnene zemlje. Naj čistejša je bela, kot sneg; čim bolj je z glino pomešana tiin bolj siva ali rnjavkasta je. Na Angleškem. Francoskem, Španskem, Laškem in drugod se nahajajo cele gore krede. Naj več in naj boljše je. že od nekdaj na Kreti, otoku «redozemnega morja; in ravno po tem kraju so rekli že Lat in c i tej apnenini „kretaJf, mi ..kreda," Nemci pa „Kreide.'; Zdaj se ime-, nuje otok ;,Kreta" Kandija, in je na Turškem. .Na Angleškem žgo ap'no iz krede, kakoršna se koplje. Da je za pisati, se pa mora s klejem (limom) pomešati; nato se na-rede štručice iž nje in se posuše. Tako kredo vsaki učenec pozna. Naj več krede prihaja k nam iz Angleškega. 7~ Še nekaj od žehljarije. ------1 Ker nam je unikrat „Vedež" 40. lista nekaj od že-bljarije povedal in nazadnje opomnil, da se na Krajnskem v Kamniku, Kropi in Železnikih žeblji delajo, naj danes tudi od Kamnogorice, ki je tudi ena naj boljših žebljarij, pove. — Kamnagorica, kot je stari Valvazor pisal (I. zv. slr.s 394) stoji po vsi pravici v pervi versti pridnih kovačij. Ne da se zvediti in izprašati, kedaj so se žebijarijc na Gorenskem pričele; silno dolgo mora že to biti. Iz starih pisem se vidi, da so bile v Kainnigorici žebljarije že v letu 1550 precej dobro \rredene. Žebljarije so le lam lahko, kjer je železna ruda, dosti vode in derv, tedaj večidel le v goratih krajih. — Kamnagorica stoji v dolini med Jelovico in Vrečami pri vodi Lipnici. Naj večja železnica 335 je tukaj plavž (rudotop ali volk), kjer se srova in pusta ruda v lepo in čisto železo topi in vliva. Noč in dan gori tukaj, da je strah! Kuri se z ogljem, ki ga vsak dan po malem 160 do 200 žirgeljnov ali žakljev zgori. Železa se vlije v 24 urah 40 do 50 centov. Zraven je velka fužina ali kovačnica, kjer se iz plavža vlito železo na bolj drobno in dolgo izkuje. To železo gre zopet v drugo fužino (v cajnarco), kjer se zopet v 50 do 60 manjših paličic ali cajnov razkuje. Iz teh caj-nov ali paličic se še le žeblji delajo. Kovačnice (vigenci), ikjer se žeblji kujejo, so velike in prostorne, tako da večidel po kakih 50 do 60 ljudi notri prostorno kuje. Ognjišče, kjer se čajni razbeljujejo, se imenuje ješa. *) Okoli ješe je zopet več nakel ali panjov, kjer po dva in dva skupej kujeta. Delo gre izurjenim kovačem, ki so že od mladih nog pri tem delu, tako naglo od rok, da se je res čuditi. Tisti, ki pridno kujejo, narede vsak dan po kakih 4000 do 5000 žebljev srednje velikih. Žeblji so razne mere; eni so celo po 5 do 6 palcov dolgi, eni zopet manji, in imajo razne imena. V bariglje zabiti gredo na Horvaško, Ogersko, Laško in v Terst čez morje. (Konec sledi.) Kratka slovnica slovenskega jezika. §. 34. Glagol. (Nadalje.) Pri glagolu se mora na šestero reči paziti: 1. na osebo, 2. na broj, 3. na čas, 4. na način ali naklon, 5. na obliko in 6. na sprego ali pregib. I. Koliko je oseb, že vemo. Pomniti se še mora, da je osebno ime včasi v glagolu skrito, namreč: n. p. pišem (jaz), pišeš (ti), pišemo (mi) itd. **) II. Kaj da je broj, nam je že tudi znano. (§. 9.) *) Sploh pravijo kovaei svojemu ognjišču ali gorišču „jcšau; ta beseda pa nI domačega korena (iz „Esse")» vendar že zlo podomačena. Vrdn. **) Jaz, ti, on itd. se ne rabijo v slovenščini vselej, kakor v nemščini, ampak le ličas, kedar je naglas na njih; n. p. pisem, gledam; jaz pišem, ti pa gledaš. 336 v III. Cas je prav za prav trojnf 1) zdaj ni, 2) pretekli, 3) prihodnji, n. p. in un, sim molil, bodem (bom) molil. Tudi davno pretekli ča? mamo, ki nam pove, da je kaj že davno minilo in popreu, kot kaj drugega, ki je že tudi preteklo: n. p. sim naj del denar, kterega sim bil zgubil. IV. Glagol nam na sedmeri način Lali vižo) pove', kako se kaj godi, zato imamo 7 načinov ali airnaklo-no v: v 1. Oe glagol na ravnost ali očitno pove, kako se kaj godi, velimo, da je v očitnem načinu; n. p. berem, vidim. v 2. Oe pove, da se kaj želi, je v želivnem načinu, in ima besedico naj pred seboj; n. p. naj sim, naj delamo. 3. Ako glagol ne pove, da se gotovo kaj zgodi; temuč le, da bi se vtegnilo zgoditi, je v pogojivnem načinu; n. p. bi ga hvalil, ko bi bil priden. 4. Če glagol kaj veli (zapove ali opomni), je v veliv- nem načinu; n. p. delaj, obljubite, hitimo. CGa ima le zdajni čas.) (Dalje sledi.) Zastavica. Kdo mora vse napak (narobe) narediti, da je prav? :iD}[si)oa3ing 'vHUvS\ Slovensko- ilirskis lovnik. . Dever, dever (t. j. možev brat.) Devet, devet; deveti, deveti. Devetero, deveterica, deveto- rica (ime). Devetnajst, devetnajst. Devica, deva, devica. Deviški-a-o, devički-a-o. Devištvo, devstvo, dčvičan- stvo. Dež, dažd; dež gre, daždi. * Dežela, zemlja. Deželni-a-o, zemaljski-a-o. Deževni-a-o, daždoviti-a-o, daždni-a-o. Založnica Rozalija Egrer. - Odgovorni vrednik J. Navratil. V Ljubljani. .