Štev. 14. Poštnina v gotovčini plačana. Cena edne številke dinar. 7. aprila 1929. Leto XVI. Kovine prihajajo vsako nedelo. Cenapri sküpnom naslovi 25 Din, na posamezni naslov 30 D., M.,List na sküpni naslov 10D), na posameznoga 15 B. či se cela naročnina naprej plača do konca juna. Prek toga časa je naročnina za 5D. vekša. A-merikanci plačajo za Novine, M. List 4 do. ravno tak naročniki iz Canade, Australija i Jüžne Amerike. Prek mej države v Europi je cena Novin 75 D., M. Lista 25 Din. Plača ne v Čensovcih na upravništva naročitev: Tiskarna Panonija M. Sobota. Glasilo Slovenske krajine Priloga : M. List s kalendarom Srca Jezušovoga i Népujság. Izdajateo: KLEKL JOŽEF, vp. pleb. bivši nar. poslanéc. Uredništvo M.-Sobota, Kolodvorska ulica 123. Cena oglasov: cm2 75 par, V, strani dobi 20%, 1/2. strani 25% i cela stran 30% popüsta za edno objavo. Cena malih o-glasov je: de dvajsetipet reči 5 Din., više od vsake reči pol Din. Med tekstom cm2 1.50 D., v »Poslanom" 2‘50 D. Takso za oglase plača uprava i da za vse oglase od 5% de 50% popüsta pri večkratnoj objavi. Ček. Položnice št.: 1180í Rokopisi se ne vračajo. Tüdi potrebna hrana Jako razveselivo znamenje je, da se med našim lüdstvom močno širi žela po dobrom čte-njej. Z najvekšim veseljom čakajo »Novine" i gda se samo malo gde zamüdijo, že na vse strani spitavlejo, gde so ostale. „Na edno sapo je prečtem, gda je do rok dobim", nam je pravo eden stari pošteni naš prijateo „i že komaj čakam gda palig nove dobim do rok. Ravno to se zgodi z „Marijinim listom". Vse to je pa za nas ešče premalo". Od Vnogi strani dobivamo pisma z želov, naj bi »Novine" nikelko vekše bile. Kak telo rabi svojo vsakdanešnjo hrano, tak tüdi naše lüdstvo Želej več düševne hrane. »Novine" so se tak vdoma-čile med našim lüdstvom, da Nemre biti več brez njij. To nam posebno svedočijo tüdi naši delavci. Zdaj, gda odhajajo v Nemčijo, prihajajo den za dnevom v uredništvo i si je naročajo. Nemremo biti brez njij. Tak, kak če bi doma bili, se počütimo, gda nam vsakšo soboto ali nedelo prinesejo glase iz domače krajine. Nemremo počakati, da bi prišle vsakšemi do rok, zato nam je eden na glas čte, da na-ednok vsi zvedimo, ka je v njij". Tak nam pripovedavlejo delavci, šteri si je naročajo. Istina je pa tüdi, kak nam Vnogi tüdi pravijo, da so »Novine" za naše potrebe že nikelko Premale. Naše lüdstvo rabi za dnešnje čase že vnogo več dobre književne hrane kak prvle. Posebno čütijo naši'lüdje to v zimskom časi, gda je menje dela i več časa za čtenje. „Novine“ kak v roke dobijo v nikelko vöraj prečtejo i celi tjeden nemajo znova nikaj s kem bi nabranih svoj- razum. Ali bi se dalo tomi na kakši način pomagati? Vnogi pravijo, da radi nikelko več plačajo naj majo samo v zimskom časi kem več dobroga čtenja. Mi smo toga mišljenja, da bi se dalo odpomoči tomi, da bodo naši lüdje v zimskom časi mel: več čtenja, razmi se pa, da samo od sebe to nede šlo, če se tüdi sami za to konči malo ne po-brigamo i konči nikelko v te na- men darüjemo. 1 tak bomo za prišestno zimo lehko meli že zadosta dobroga čtenja. Delajmo pa etak: Po dva i dva naročnika „Novin“ ali »Marijinoga lista", naj pridobita ešče po ednoga novoga naročnika, tak, da se število vsej naročnikov povekša za polovico ali z drügov rečjov, da bomo meli na jesen konči ešče polovico telko naročnikov, kak ji je letos. Tak bi v prišestnoj zimi že na nikši način napravili, da dobijo naši prijateli v zimski mesecaj nikelko vekše »Novine" i poleg toga lepi i vekši kalendar od letošnjega. Priporočamo pa tüdi vsem našim naročnikom, naj si naročijo tüdi mohorske knjige. Znajmo, da so penezi, ponošeni za dobre knige vsigdar najbogše naloženi. Agrarne zadeve Pogajanje za agrarno zemljo na veleposestvi kneza Eszterházija teče gladko naprej, je vüpanje, da za kratek čas pride do pogodbe. Kak se zadruge Pogodi, včasi obvesti svoje kotrige, tečas pa naj li mirno počakajo i zadruge ne silijo, ar sila je nindri ne dobra, v tak važnoj reči pa najmenje! Veliki hasek staro* citve agrarne zadruge. Kak je agrarna zadruga začela agitirati, da za svoje kotrige naroči razno blago, je veliki hasek napravila ne samo svojim kotrigam, nego vsem malim ljüdem, ki so primorani na drobno küpüvati. Na probo je naročila obprvim z Hranilnicov v Črensovcih cuker. Dala ga je dva, cilo tri dinare falej kak je bio v ništernih trgovina]'. Pa to ne je bio Jedini hasek. Prišo je dosta vekši s tem, da sö zavolo njene naročitve veliki trgovci, ki malim odavajo blago, za te tüdi znižali ceno cukra i tak se je te to zgodilo, da v 'našem dolnjem kraji je cuker bar za en dinar, v ništerni mestaj pa celo za dva dinara falejši postao za vse küpce. Tak pomaga zadruga ne samo svojim kotrigam, nego ešče nekotrigam. Glejmo pa ešče edno naročitev. Zadrnga je dala vküp spisati pri svojih kotrigaj, keliko vapna, cementa itd. do potrebüvali. Ka je to vküpspišüvanje povzročilo? Če- To so pisma! V zadnjoj številki »Novin" smo objavili dve pismi, šterivi smo dobili na naš članek »Kmet v nevoli". Pravili smo, da ešče mamo dve pismi šterivi objavimo, med tem časom so nam pa prišla ešče nova pisma, štera tüdi objavimo i nam vnogo povejo. Povemo ešče ednok vsem našim čtevcom i prijatelom, da nas takša pisma preveč razveselijo i je drage vole objavimo. V pismaj nam pa lehko tüdi vsakši vnogo drügoga povej, kak se nam je to zdaj tüdi zgodilo i ka je nej za objaviti. Tretje pismo Gospod urednik! Gda je v zadnji »Novinaj" bilo napisano, da je naša krajína ešče telko bogata, da bi lehko prehranila vse naše lüdi, tüdi vnoge sezonske delavce, samo če bi svoje gospodárstvo postavili na drügi fundament, smo mi na Goričkom malo Čüdno skimávali z glavami. Naša žuta ilovnata pa kamnata gorička zemla po bregaj, v dolinaj pa palig močvarnata, kak naj bi nam telko mogla roditi, da se vsi prehranimo ? Več nas je bilo vküp i zgučavati smo si začnoli gda smo prešteli »Novine" i nazadnje smo vsi sprevidle da bi se ešče vnogo več dalo pridelati pri nas, če bi inači začnoli delati. Vse je istina, ka je bilo v »Novinaj" zapisano. Samo eden ograček smo poglednoli, pa smo se začnoli smejati. Velki je bio komaj kakši šest metrov dugi, pa štiri šürki. V njem je edna stara jablan pa trsov lugaš prek po celom ogračeki. No, zdaj pa naša Vertinja v njega nasadi kre plota repo pa zelje za seme, malo dale je mesto za kapüsto, na sredi pa poseja nikelko Šaláte, malo ugork, lüka pa česneka, i to je skoro vse ka pridela poprek edna Vertinja na našem Goričkom. Kak pa naj v senci vse to tüdi zraste? Zato pa ma nájveč hiž pri nas -šaláte pa ugork, ka tak dobro dene v vroči dnevaj našemi teli, komaj telko, da nam v dvema tjednoma sfalijo. Mamo više 60 hiž v našoj vesi pa smo našteti samo osem ver-tinj, štere majo lepe velke ogračeke na sunčenom mesti i štere konči za silo vse pridelajo, ka eden ograček lehko da. Dve zmed tej vertinj tüdi v zimi prineseta na sto šalato, skvaše-ne ugorke, rdeče zelje, papriko, para-dajz i tak naprej. Pa zaistino ravno pri tej dvej hižaj z malim grüntecom bogše živejo kak ništerni naši bogati kmetje. Iz ogračeka dobijo peneze, iz ogračeka krmijo tüdi kokoši i svinje i poleg vsega celo leto majo vsakši den na stoli kaj iz ogračeka. Že samo ograček dobro obdeiani kelko nam lehko dobroga prinese. Poleg smo pa gledali, kelko lepoga mesta mamo ešče vsešerom za sadoveno drevje- Po na našem Goričkom kak rado raste sadje, samo premalo je ešče gojimo. Dobro bi bilo če bi večkrat v Novinaj tüdi nikelko pisali posebno v jesen i proti sprotoletji, kak se naj goji sadoveno drevje. Za to se mi premalo brigamo. Gotovo bi ščista inači rodilo naše drevje če bi sadili cepike v velke jame, kak so to »Novine" že prvle pisale i če bi je tüdi pognojili. Prinas pa mamo navado, da parkrat z motikov vseče-mo i cepiko posadimo i jo püstimo, da si z gingavim korenjom po trdoj zemli išče živež. Že to dvoje samo bi nam lehko dosta več haska nosilo kak nam nosi ka pa če bi se ešče za drügo vse brigali ka je bilo napisano od kmečkih nevol, za 100 procentov bi se lehko živlenje pobogšalo v našoj krajin]'. Če sam kaj nej prav napisao, po svojoj voli popravite, pa Vam pošilam lepe pozdrave. štrto pismo Ne bojte čemerni gospod urednik, če bi pripomno k zadnjemi članki v »Novinaj", od kmečkih nevol, da v ,,Novinaj“ ešče daleč premalo povdarjala važnost zádrug. Istina, priporočata nam zadruge pogostokrat, nego, po mojem mišlenji nas edino zadruge rešijo i samo zadruge Iehko postavijo vse naše gospodárstvo na novi fundament. Kak se Iepo razvijajo naše posojilnice, drügih zádrug pa sploh niti ne poznamo. Kelko belic i kokoši strži naša krajína, pa bi ne meli lehko edne zadruge za izvoz jajc i perutnina ? Kelko lepih penez bi ostalo v našoj krajin]' s pomočjov šteri bi se vnogo dobroga lehko včinolo. Ravnotak zadruge za gojitev i izvoz sadja, živine i tak naprej pa tüdi zadruge za küpüvanje kmečkih potrebščin. Gospod urednik, v zad-rugaj leži rešitev našega lüdstva, zato dajte člankom, šteri širijo zadrüžno miseo med našim lüdstvom, kak nájveč mesta v »Novinaj". Vüpam se, da mi ne zamerite toga, i mi spunite to želo. Peto pismo Gospod urednik, znate, čtenja mamo premalo. Mi bi radi dosta več čteli i se več navčili, samo Premale so nam že ,,Novine" ali bi ne bilo mogoče je povekšati ? S * * Pri štrtom pismi sam ne mogeo prečteti podpisa, pri tretjem i petom je pa nika ne bilo povedano če ime lehko objávim v „Novinaj“ ali ne. Petoga pisma sam ne celoga priobčo, na ništerne reči pa zdaj včasi odgovorim. Istina, jako nespametno je, če što pravi pri nas, da ide v »Mursko". Mi v Novinaj zato pišemo Murska Sobota, ar je to uradno ime, zatogavolo ar so v našoj državi tri Sobote i se morajo ločiti edna od drüge. Gornja Lendava i Dolnja Lendava se tüdi mora pisati zato ar sta v našoj krajini dve Lendavi. Gornjo Lendavo zovemo tüdi Grad. Gradov je pa v našoj državi palik telko, da je pri postaj še zdaj zmešnjava zavolo njij. Novine bi lehko povekšali, če bi ešče konči polovino telko naročnikov meli, kak jih že mamo, ka se pa vűpamo, da se tüdi naskori zgodi i te bodo Novine na 6 stranej hodile konči v zimski mesecaj. Tisti pa, šteri pravi, da si „Novin“ zato ne naroči, ar je premalo čtenja v njij, je pa nespameten. Ali misli, da bo te bole pameten, če sploj nikaj nede čteo? Ovači sem pa tüdi z Vašim pismom jako zadovolen i sam* tüdi gospodi bivšemi poslanci Klekli povedao vaše posebne žele. Vsem pošilam prav lepe pozdrave i se vsem za pisma iz srca zahvalüjem. UREDNIK. 2. NOVINE 7. aprila 1929. ravno je zadruga dobila ponüdbo na Vapno falejšo, kak se je lani Vapno najfalej tržile i čeravno je vožnja na železnici drakša, kak je bila lani, itak z veseljom moramo povdariti, da je cena vapna ešče od lanske najfalejše cene nišiša postala. í mi pri ništernomi trgovci, kda smo ponosni na te svoje uspehe, ponovno Opominamo ljüdi, ki so pri zadruge naj li vse naročajo potom nje, ar tak potisnemo ceno tistim rečam, štere mali človek potrebüje, doli i njemi prišparamo teške jezerke. I to je rávno namen zadruge, pomagati malim ljüdem. I s tem ne Ško-dimo ne malim trgovcom, ar tej, kda od velikoga falej dobijo, falej tüdi lehko odavajo; pa ne tüdi velikim trgovcom pri rednom zaslüžki, ki njim ide. Zvünrednoga na zakaj bi njim davao mali človek? Zadruga za sebe ne potrebüje dohodkov, nego za svoje kotrige, ki jo ravno vstvar-jajo. Če zadruga ravno nikaj ne bi odala svojim kotrigam, nego bi to kak dozdáj delali trgovci, vendar bi dosta pomagala s tem, da bi pretirane visike cene znižala pri trgovcaj. Zato pa li vse potom zadruge naročajte. Znate na koj ešče mislimo? Na to, dá bi jako dobro bilo, če bi kotrige zadruge dale objavljati ka majo za odájo i ka potrebüjejo za küpiti. Th bi lehko stalo med agrarnimi zadevámL Pa od toga drügoč več. Brane sa travnike. Prišle so štiri. Edno smo dáli v Ižekovec, ki de za ceIo beltinsko faro zvün Odranec, edna ostane za črensovsko faro i Odranec, dve sta pa ešče ha razpolago v Črensovcih. Edna se da za bogojansko f dobrovniško faro, drüga po za sobočki okraj. Pri- Po Iv. Cankari Vrzdénec Moja mati je bila doma z Vrz-denca. Ta ves je, tak pravijo, tam nindri v Florjanskoj dolini; jaz ne vem, če je istina, ka sam je nikdar ne vido i je tüdi na nobenom zemle-vidi nega zaznamenfivane. Ali da je na sveti i da je cilo blüzi, je ščista gotovo. Mogoče sam bio do nje samo ešče vöro hoda; mogoče sam jo gda na svojih dugih potaj ponevedoma že zagledno, pa sam je ne spoznao po imeni, pa mi je bila tüja i nema kak vsakša drüga ves. Ščista se mi vidi, da sva nigda stala z materjov na bregi i glédala na njo. V dolini so bile ešče bele megle, znad megle se je zdigavao brežčec, na brežčeci je bila cerkev z visikim obzidkom i na to cerkev Je sijalo Žarko sunce. Na maternom obrazi je odsevao te nebeski svit. Stegnola je roko i je pokazala na cerkev: ,,Tam je Vrzde-nec“. Njeni glas je bio globoki, mehki i zamišljeni, kak da bi dete pravilo: ,,Tam so nebesa!" I kak da bi voznik gledao skoz mreže: ,,Tatn so pole! . . . Mogoče je pa ves ščista gde indri i ščista inačiša i so bile vse to samo senje. Nigdar sam ne bio na Vrzdenci pa znam, da nigdar nemo- Tüdi ne, če bi bio eden sam stopaj do tá. Spomnim se na to ves, gda sam jako pobiti ali jako betežen. Te se mi včasi približa, kak se včasi beteža- dite po njevi iz Bogojine i Sobote. Kak se delo v ednoj vesi oprávi, dajte bráno taki dale. Črensovci jó dájo v törjanske faro. Delavski glaši. Ptiré trupe naših delavcev se nahajajo že v tüjini i opravlajo tam svoje 'dužnosti i čakajo z radoščov na tak davno zaželjeni slüž, šteroga so odločili zá plačanje dugov, za potreben Strošek za zimo, za obleko i Popravek siromaških hižic itd. Tej delavci mislijo tudi na svoj lubi dom, na svoje diage domače, štere so morali zavolo siromaštva ostaviti i se podati v tüjino. Srce koprni vsakomi gda si zmisli na dom- i svoje, ali se vsaki zaškrne pri takšoj misli ar je to ešče prerano i bo preteklo ešče dosta dni, dosta tjednov i celo 8 ali 9 mesecov, gda bo pali vido vsaki svoje drage! Vsi se pa tolažijo s tem, da se povrnejo domo s penezi i zdravi, da telko Srečnejši, kelko njim je zdaj srce pretežko zavolo odhoda z doma. Dragi delavci! Zapomnite si to, da te vsikdar pri deli i doma na stanüvanji zadovolno^ srca i dobro razpoložen!, da nete delali neprilike svojim bližnjim, bodite si med sebov dobri i potrplivi, radi delajte, ogibaj-te se greha, nedostojni gučov, preklinjanja i pijančüvanja. Šparajte i ne zapravlajte penez po nepotrebnih Pokažite da ste resan dobrl i boga-boječi pa kak takši delavci vredni biti na prvom mesti I Z dnešnjim dnevom smo poslali vsem trupam naše Novine, štere kak se vűpamo, vsaki z radoščov sprime ar zve vsigdar, ka je doma novoga, ka jé novoga indri pri dragih frupaj delavcdv v füjini itd. Novine prinesejo odsegamao vsako nedelo gláse od vseh naših delavcev iz Nemčije i iz Francuskoga, a delavci naj pridno segnejo po njih i naj je čtejo i dajo tüdi drügom!, naj vsaki zna, ka je za delavca potrebno znati ar to bode kak smo goraj povedali v Novinaj vsako nedelo. V vsako mesto, gde se nahajajo naši delavci, smo poslali' Novine i to gde jih menje kak 5 samo po ene, a gde jih je več delavcev pa po dva ali th ižvode tak, ka na vsakih 3—6 delavcov pride po ena številka, Čtejo naj je sküpno i dajo eden drügom. Zavolo naročnine Povemo prihodnjič, gda do že vsi delavci na mesti, zdaj bi Bilo to ešče rano, ár je vekši táo dèláVcev ešče doma i Čaka na odhodi Javna borza dela v Murski Soboti naznanja vsem delavcom, da sprejme prek 800 poljskih delavk žensk ali deklin, ki bi šle na poljsko delo v Francijo. Plača je v začetki najmenje na mesec 400*— 450 Din. Poleg toga je dobra domáča hrana i lepo stanovanje i pranje perila brezplačno. Več i natančneje se pove pri pogajanji. Sprejmemo tüdi do 200 moških poljskih delavcev za Francusko. Tej pa morajo znati delati na poli z konji i tüdi razmeti švajcersko delo ar so mesta i potrebe različne. Županstva občin vljüdno napro-šamo, da tiste potne liste, šteri so nej v njuvo občino valon naj takoj i brez odlašanja pošljejo nam ali pa na tisto občino, v šteroj se lastnik tistoga potnoga lista nahaja t Dogodilo se je, da so odnesli potne liste iz ene občine v drügo, to pa zavolo enako se glasečih imen, na primer: Mačkovci, Markovci, Markišavci itd. Delavci, šterim falijo potni listi naj si je pravočasno poiščejo pri občinaj, ki so na isto ime glašeče kak njihova občina. Vsaki delavec, šteri je vzeti na delo v Nemčijo ima biti na določen! den v M. Soboti. Naj níšče ne zamüdi I Što potnoga lista nema ešče pri rokaj, naj sé ne da notri pisati, dokeč istoga ne dobi do roki Za odhod pripravljeni delavci naj si vzemejo s sebov do 200 Din penez za potne stroške. Do zdaj smo vželi i pripravili deloma pa že odposlali vse vkűp prek 530 delavcev za Nemčijo i 140 za Francijo. Pomali prido vsi na vrsto. a naednok vsi nemrejo ifil Pozivamo trüd siromakov, da so dostakrat tű v Soboti i tlačijo dugo pa blatno pot ali mi njim na žalost nem- remo vsem na ednok pomagati ar naročila tüdi ne pridejo vsa naednok, gda pa naročila dobimo, bomo je vzéli vse! Če bi to šlo po našem bi nii odposlalivse v ednom tjedni i nebi se Mantrali ne mi, ne lüdje, ali to se more razmeti i jé potrebno potrpno biti. Na žalost se pa li najdejo lüdje, ki ogovarjajo uradnika podpisane borze dela, češ samo svoje lüdi pošila i tiste, ki fest namažejo, k tomi Povemo telko, da je urednik borze dela v toj stvari nedužen 1 mite nepo.treben pa je tüdi nešče vzeti, zgodilo se je, da so ništerni ponüjali peneze i drüge dare, šteri pa so bili odklonjeni i tiste lüdi vseeno spravimo v slüž ar ščemo dokazati, da brez mite i s poštenom se tüdi da delati i da pravica ešče jeste, čerávno da ništerni že v to ne verjejo. Proti vsakomi, ki bi potom ogovarjao uradnika borze dela se bo postopalo sodnijsko i na to Opominamo vse delavce, naj se v reči pazijo ar dosegamao smo bili pofrplivi ali vsigdar se nemre vse potrpeti i takše grde laži mirno podnašati to pa zavola ugleda urada. Dalje se naznanja da níšče ne bode sprejeti v delo, ki bode hodo se v Soboto, zato naj vsaki počaka doma i gda dobi pozvanje, te se naj oglasi prí nas! JAVNA BORZA DELA v Soboti Franjo Kerec. NEDELA. (Po vüzmi prva ali bela; Evang, sv. Janoša 20, 19—31) V tisti časaj, zvečer tistoga dneva, prvoga v tjedni, gda so bile zaklenjeno dveri, gde so bili zbrani vučenicje zavolo strajk pred židovi, je prišao Jezuš, stano sredi med njimi i njim pravo: ,,Mir vam bodi I" I gda je fo pravo, pokazao njim je roke i stran. Razveselili so se tedaj vučenicje, gda so vidli Gospoda. Pravo je njim pali: ,,Mir vam bodi 1“ Kak je Oča poslao mené pošilam tüdi jaz vas." Prejmite Düha Svetoga I oterim odpüstite grehe so njim odpüščeni i šerim zadržite, so njim zadržani. Tomaž pa, eden zmed dvanajsti!!, ki se zove Dvojček, je né pa skoro; nico ešče ne, zato, ka je že noč, ali zajtra znankar . . . stopi no k Mrovci i opitaj zavolo kol. . . Zakaj jočeš? Vroče se mi je polejalo iz oči i me žgalo po lica). Mati je poglednola na mene z globokim, nemirnim, Čüdno boječim pogledom; obrnola je glavo k zidi, palig je bio betežen, bogi, od trplenja i bridkosti izcecani njeni obraz. Človek, šteri je meo pelin za obed, pelin za večerjo, šteri je škro-pio lübezen, gdešteč je hodo, sam je pa ne oküso niti edne kaple si na tihom, prav skritom dnej svoje düše stvori svetle senje, brez šteri bi morao skoprneti od vsega hüdoga. Najprvle se njemi zasveti od niked prav ponižen posveteci špomin na nekaj miloga, žela po nekaj lepom, meh-kom, ka je mogoče nigdar nindri ne bilo i nindri nega. Posvetec je pa zmirom lepši i svetlejši, kelko več je bridkosti i kelko bliže je odrešenje. Dukeč se svetloba nazadnje veličastno ne züje v ono, ki je Zadnja i večna; i je tak spunjena oblüba, srci dana, i dosegnjeno plačilo za verno zavüpanje. Spomnim se na Vrzdenec, gda mi je v düši mraz, gda mi zahíadi v lica tesni straj, ki je špomin na smrt ... Ka je zaistino že blüzi tisti čas, tista sunčna nedela? Mrovec, pripravi brž kola, da se popelava z materjov na VrzdenecI rem stoj i preplašenoj düši približa smrt. Spreletela me je negda miseo, iz kmične globočine, iz bolečine je segnola, da tisto vöro, gda se bo trbelo spraviti na zadnjo pot, zaglédnem s slamov pokrito siromaško hišo, gde se je rodila moja mati, zaglédnem tüdi ešče njeno zibelko z rdečimi srci namalano, i notri bom vido drogno dete v predugoj zelenoj srakčici, njegove prve, nebogljene stopajce, njegov tenki Smej, njegove jecijajoče, na pol razni etne reči ... i da bodo vse okoli, kak rožice na poláj cvetele bele misli srca, štero je ešče ne bilo ranjeno od spoznanja. Spreletela me je takša miseo i nikaj ne dvornim, da se tak zgodi. Ar špomin, šteri se človeki oglasi iz oni krajov, nigdar ne laže. Den pred smrtjov se je mati se-lila. Bilo je že mračno i trüden sam bio. Mati je mirno odihavao i vidlo se mi je, da spij. Zato sam šo po prsta] iz sobe i se napoto k sosidi, da si odpočinem pri kupici vina. Ostao sam tam, dokeč se je nej do dobroga znočilo. Gda sam se povrno i nažgao posvet, me je zgrabila za grlo neznana groza. Materina posteo je bila prazna. Stao sam i trepetao pa sam se ne mogao genoti. Nikaj ne vem kak i nikaj ne vem gda sam prestopo, hodo s posvetom v roki po hrami; i vse, kak, da hodi nekak drügi, ščista tüji človek, jaz pa da stojim za stolom i glédam i čakam, gda opravi. Tak sam prišao po dvej stubaj v malo sobico, gde je mela stara ženska svoj kop. Na po- steli je ležala moja mati. Gda sam jo zagledno, mi je stisnolo do kaplje izžmeknjeno srce nekaj tak čüdnoga, da nega nindri tomi iména: bolest i lübezen, oboje i ešče več. Mati je bila mlada, lica so bila Zdrava, oči jasne i vesele, na vüstnicaj Smej. Gle-„ dala me je z nekakšov tihov i prita-jenov prešernostjov, nespametno dete, ki trepeče, da sam ne ve zakaj. Kak ste prišli v to posteo, mati?" »Sama sam prišla. Nikaj ne mi-j šli, da sam tak jako betežna I Če j Bog da, bova skoro na Vrzdenci. Vej si že telko let gučiva. Gda sam stanola, se mi je vidlo, da bi - Šla naravnoč ta, pa sam nej mogla najti obleke. Kama ste jo spravili?" Prí tej rečaj, pri tom pogledi i smeli mi je bilo, da bi šo kam v samoto, tmico i tam potožo-nebesam. Občíito sam, da je v sobici ešče nekak tretji, šteri se sklanja nad naj, bledi i visiki, šteri naj poslüša. »Tista posteo tam je ne dobro postlana; peče me kak, da bi mi potrošili prajico pod prt. Tü mi je bogše, samo malo daleč je. Vej bi skoro do Vrzdenca prišla, tak sam hodila. Stopim, pa tüdi zid sfopi vkraj kak, da bi se deca naganjala . . . Mislim, da bi si naročila kola do Vrzdenca ovak ne prideva nigdar ta. Kak bodo gledali, gda se pripelava! Vej Mrovec da kola nej? »Zakaj bi pa nej dao?" .Istina, zakaj bi ne] dao? Rano zajtra se odpelava, nedela bo i sunce. Jez znam, da bo vse lepo, kak, da bi bilo v svetom pismi. Zgodi se 7. aprila 1929. NOVINE 3. bio ž njimi gda je prišao Jezuš. Povedali so zato njemi drügi vučenicje. ..Gospoda smo vidli". On njim je pa právo. „Či nebom vido na njegovi rokaj i nogaj prebodjenja cvekov i ne denem prsta svojega v rane cvekov i ite položim roke svoje v stran njegovo nè bom vervao. I po osmom dnevi šo bili znova zbrani vučenicje i Tomaž ž njimi. Prišao je Jezuš pri zapreti dveraj, stano med njimi i njim pravo: ,,Mir vam bodil" Po tom pa pravi Tomaži: »Položi svoj prst esi t poglej moje roke; i dáj svojo roko i jo položi v stran mojo i ne Sodi neveren nego veren", Tomaž je odgovoro i njemi pravo: ,,Moj Gospod i moj Bog!" Jezuš njemi pravi: Ar si vido mene, Tomaž, si vervao; bláženi tisti, ki so me ne vidli i so Vervali". Jezuš je ešče vnogo drügih SSčt Včino pred vučeniki svojimi, štere so nej zapisane v toj knigi. Te so pa zapisane, da bi Vervali, da je Jezuš Kristuš, Sin boži i da bi po veri meli živlenje v imeni njegovom. Navuk: Obžalüvanja je sila, iz štere poganja prenoviti], človeštva. Murska Sobota. .Valovje strasti i lübezni" je naslov igri, štero priredijo v Soboti v Dittrichovoj dvorani gojenci Veržejskoga zavoda »Marijanišča" v četrtek ti. aprila ob 8. vöri zvečer. Pri igri nastopa 14 oseb, med odmori svira godba. Vstopnice se dobijo v Martinišči, trgovini g. Halina i pri g. Dittrichi. Žalostna smrt. V četrtek, 4-toga meseca si je do Zdaj ešče iz nepo- Sunoma znanoga vzroka vzela svoje jvjenje Marija Hül, žena stražnika iz Sobote. Strelila so je z moževim revolverom v prsi i bila na mesti mrtva. Slovenska krajína Cankova. Pri nas je Bogi vdano mrla po dugoj bolezni gospa Smodiš, rojena Vogrinčič, sestra našega salezijanca g. Vogrinčiča. Romanje na Brezje. Vnogim, Šteri so že láni šteli poromati k Mariji Pomagaj na Brezje, pa se je sküpno romanje zavolo različni zaprek ne moglo zvršiti, se letos spuni žela. To se Zgodi letos za Risale. Iz cele naše Krajine paroma obprvim vekša vnožina, tak da bomo meli od Sobote pa do Brezja svoj poseben vlak. Poleg Brezja si oglednejo naši lüdje tudi Bled, gde vsako leto stanüje naš krao s svojov drüžinov pa tüdi slovensko prestolnico belo Ljubljano. Za vse to so preračunani stroški na okoli 100 Din. Vodstvo romanja prevzeme beltinski g. kaplan Žalar s podpiranjom drüštev i vsej gospodov v našoj krajini. Bole na drobno bomo ešče sledi poročali. Zahvala. Čebelarska podružnica v Soboti se na tom mesti najsrčneje zahvalüje oblastnomi komisari za podporo dano rojarom po toči pri-zadetim. Tečaji za sestavlanje občinskih proračunov se bodo vršili v pondelek 8. aprila v Lendavi v hoteli Krona za občine: Banuta, Čentiba, Dobrovnik, Duga ves, Dolina, Dolnja Lendava, Dolnji Lakoš, Genterovci, Gaberje, Gornji Lakoš, Hotiza, Kamovci, Kapca, Kobilje, Kot, Mala Polana, Mostje, Motvarjevci, Nedelica, Petešovci, Pince, Radmožanci, Velka Polana i Žitkovci. V tork, 9. aprila pa v Beltinci na županstvi za občine : Belfinci, Bogojina, Bratonci, Brezovica, Bükovnica, Čerensovci. Dokležovje, Dolnja Bistrica, Ivanjci, Ižekovci, Lipa, Lipovci, Melinci, Odranci, Renkovci, Srednja Bistrica, Strehovci, Trnje, Turnišče i Žižki. Tečaja se morajo vdeležiti vsi županje tej občin ravno tak blagajniki i tajniki i vsi tisti, šteri majo Kakši poseo pri sestavla- nji občinskih proračunov, S sebom morejo Prinesti blagajniki dnevnik občine ali ubožnoga sklada i po eden izvod vse tiskovine za sestavlanje računov. — Vse bolečine zob i glave odstrani za gotovo i hitro ,,1NKA". Pri reumatizmi, smicanji, prehlajenji, išiasi, bolečina]' kosti pomaga ,,ÍNKA“. Eden glažek z natenčnim navodilom stane 10 Din. Dobi se v Lekarni pri Svetoj Trojici v Dolnjoj Lendavi. Tjedenski glasi. Slovenski listi v Italiji znova dovoljeni. Po veči mesecaj so znova dovoljene v Italiji novine s Slovenskim jezikom. Boji v Mehiki proti upornikom se ešče izdak vršijo. Zanimivo je pri tom čteti naše svobodomiselno liste, šteri z najvekšim veseljem poročajo od vsake najmanjše zmage vladni trup nad uporniki. Uporniki so namreč izjavili, da ščejo, naj dobijo katoličanci v držávi popuno svobodo i naj se henja s preganjanjom katoličanov, če oni zmagajo. Našim libe-liberalcom se pa nikaj bole ne dopade kak to, če što preganja katoličane. Novi pomožni püšpek za Ljubljano je imenovani od sv. očo papo dr. Gregor Rožman, do zdaj univerzitetni profesor na bogoslovnoj fakulteti v Ljubljani. Novi püšpek je visoko izobraženi človek i po rodi koroški Slovenec. Novi časopis ,, Stavlja" je začno izhajati v Ljubljani i ma namen širiti med vsemi Slovani na sveti kem tesnejše stikè. Posebno pazko obrača ešče na najrazličnejše Slovenske iz-seljenike. Človek v njeni Vnogo Zvedi od življenja naših izseijenikov dobi pa tüdi vnogo tanačov. Časopis vsem priporočamo. Auto brez motora, delo pariš-ke tvrdke automobilov ,,Mochet* jé razstavni v Ljubljani. Je to pravzaprav edne vrste bicikl na štiri potače i ma Odzvüna obliko automobila goni-sè pa z nogami kak navaden bicikl, samo da ma posebne Prestave, da brez vekšega trüda kak na bicikli lehko vozi s hitrostjo do 40 km na vöro. Takši auto vaga okoli 60 kg i košta 7.700 Din. Pravijo, da Vlada velko zanimanje za njega. Potovanje V Prago za časa orlovskoga Zleta se naj prijavi najkesnej do 8. aprila, što šče potovati z znižanov vožnjov, to je, da plača v Prago 1 nazaj s potjov i edentjeden-skov hranov vred 750 Din (Orli 650 Din). Što se. javi kesnej, plača 875 Din. Javiti se je Orlovskoj zvezi v Ljubljani. Domača politika Letošnji državni proračun znaša 12 miljard i 464 miljonov Din. Od lanskoga je za 412 miljonov vekši. Sestavin! je približno tak, kak je bio predloženi od prvejše skupščine. Menje ministrov. Na vüzemsko nedelo je naš krao podpisao novi zákon o vrhovnoj upravi po šterom so se ministrstva skrčila. Odpravleno je ministrstvo za vere, agrarno reformo, pošto i narodno zdravje i se tej dozdajšnji posli zdrüžijo z právosodji^ kmetijskim, gradbene i socijalni ministrstvom. Gospodarstvo Rak naj sadimo Sadno drevje ? Sadne cepike štere küpimo, moramo pravilno posaditi i sledi tüdi primerno gojiti. S slabim sajenjom zapravimo samo peneze, čas, i .zemlo. Pri sajenji pazimo na sledeče okoliščine: Drevece moramo posaditi v dobro pripravljeno jamo, kak je to bilo o- pisano v slednjem našem članki od sajenja cepik. Korenike morajo priti v dober kompost, ali dobro čarno zemlo, nigdar pa nej v friški gnoj, ar po takšem rade splesnivijo i se po-süšijo. Saditi moramo vsigdar v pravoj višini, to se pravi nej više i nej niže, kak je bila cepika posajena v drevesnici. Pregloboko sajenjenje ma za posledico Vnogokrat nerodovitnost Vse korenike morajo biti od kom-posta dobro pokrite, na fo pa lehko pride friški gnoj, ne pa več kak dve košari ali edne talige k ednomi drevi. Kakpa, da mora biti fe gnoj pokriti po tom z zemlov i iz te zemle nad jamov se napravi kolobar v obliki velke sklede, štera zbira delavnico, ki se zlevle prek po gnoji proti korenikam i njim prinaša potrebno hrano. Cepiko prvle kak jo posadimo, lepo obrežemo. Drovne korenike kelko je mogoče nihajmo cele, ar te nájveč hrane prinašajo drevi, debelejše pa odrežimo tak daleč, dukeč ne pridemo do beloga Zdravoga lesa. Ravnotak lepo obrežemo vrej. Za korono püstimo navadno do pet stranskih vejk i edno, štera raste navkumes, vse drüge odrežemo. Drevece lepo naraj privezemo k količi tak, da se tüdi samo seda z zemlov, ne, da bi obvisnolo, gda zemla vküp spadne. Bole tesno smemo privezati drevce k količi komaj drügo sprotoletje, gda se zemla pod njim že ne gible več. Če sadimo dr évi je v jeseni ali na sprotoletje, je skoro vseedno, samo goščičasto drevje kak slive, breskve je dobro saditi že v jeseni, ar to drevje ráno poganja i sé dostakrat ne prime če je sadimo na sprotoletje. Čas sajenje je najbogši te, gda drevje ešče spi, te jé, dukéČ ešče ne poganja. Ne je pa dobro saditi, dukeč nastopa ešče močen mraz. Če je velka süšava, je dobro posajeno drevece večkrat poiejati. Na te način posajeno drevje pa nesmimo püstiti samomi sebi, nego je skrbno gojiti. Pazimo na to, da v kolobari ne raste trava, dobro je drevo večkrat okopati, nego ne tak, da bi ranili korenike. Nove poganke, vejke, štere zrastejo med letom po stebli, moramo vsigdar obrezati z ostrim nožom. Posebno pa moramo paziti na velke skodlivce mladoga drevja, to so Ustne vüši. Proti takšim škodlivcom mora Sadjar včasi začnoti oster boj. Sad—naš krüj. Ne zraste nam dosta samoga kraja, zraste pa ešče edno i drügo, ka lejko nücatno namesto krüja, ka zbogša našo hrano i jé tüdi nej drago! To je med drügim ravno — sad. Sad je dnesdén glavna hrana pri Vnogi narodaj, tak pri Angleža], Netncaj i Rusa]. — Sad ma v sebi dosta hranilni snovij. 7 kg sadja ma v sebi telko hranilne vrednosti, kak eden kg krüja Ešče bole je pa sad zdravi Či smo ešče tak siti, ka nam niedna drüga hrana več ne dišij, nam sadje ešče zmirom k teki spadne. Zmerno vživanje sadja jako dobro dene našim živcom, pomaga nam pri prebavlanji i krepča naše možgane; to pa zavolo tisti posebni' snovij, štere ma sad v sebi. Na drobno tű nemremo pisati, kak se sadje shranjüje, kak se nüca itd. Nikelko že znajo naše vertinje, kak se t > dela, štera pa šče ešče kaj več znati, si lejko küpi knigo: »Konserviranje sadja" i ,,Sadje v gospodinjstva, Penezi šteri se dajo za te knige, se že v ednom leti stokrat povrnejo. Za izvoz belic i perutnina. Kmetijsko ministrstvo šče posebno povzdignili gojitev perutnine i izvoz belic ar je to eden od glavnih dohodkov kmečkoga lüdstva. Naša držáva je bila do zdaj na ednom zmed prvih mest na sveti v pridelati belic Í perutnine, v zadnjem časi pa stopajo naprej drüge države z bogšo v perut-; ninov i bogšimi belicam. Zato nameni ministerstvo kak najbole podpirati širjenje najbogšo plemenske perutnin-sko živino, da sé tak zasigura V Sveti odavanje naše perutnine i naših heTič. Prekosnice. Dijak na izpiti. Nekšega dijaka, ki je zvršo medicinske šole so na izpiti Profesorje pitali, od čega se človek najboíe oznoji. Dijak odgovori: ,,Od čaja, od vroče limonade, od kühanoga iipó-vega cvetja, trbe njemi djati noge do kolen v vodo itd. Na to ga pitajo: ,,Ja, kaj pa te, če se od vsega toga ne oznoji?* »Potem ga pozovite k sebi na izpit, pa se bo brez vsake sumnja včasi oznojol — je odgovoro dijak. Kr. Obečanje. Nadzornik delavcov: »Kelikokrat vas moram opominam, da ne kadite med delom?" Delavec: ,,Tüdi jaz mislim na to. Kdakoli si nazgem cigareto, te prestanom delati 1“ Kr. Cene Penezi. Na ljubljanskoj borzi 1 Amerikanski dolar 56*85 Din. 1 nemška marka 13*52, I francuški frank 2*23 Din, 1 austrijski šiling 8 Din, 1 vogrski pengő 9 90 Din, f Švicarski frank 10*96 Din — Te cene valajo na borzi za vekše šume penez. V bankaj küpüjejo peneze nikelko falej, odavajo se nikelko drakše. Zrnje. Na ljubljanskoj borzi cena za blago v celom vagoni za 100 kil do šterešteč postaje v Sloveniji. Pšenica bačka 295 do 300 Din, kukorica 310 do 315 Din, ječmen 339 do 332 Din, oves 295 do 295 Din. Belice. Belic je ešče izdak premalo há placi, cene so pa že močno spadnole. Küpüjejo se po 1 Din do 1.25 Din. v mesti 1.50 Din. Živina v Maribori: Biki 7.75 do 8 Din, krave debele 7 do 8 Din, plemenske 5 do 6 Din, za klobasi 4 do 5 Din. Teoci 10 do 12 Din. vino na ptüjskom vinskom senji so mela vina ceno 5 do 7 Din, kvalitativna pá po 9 do 12 Din liter. Pošta. Hojer H. Satahovci. Ti kak vsakši Širiteo dobiš sliko te, kda se bomo dali ešče letos za špomin 22 letnice fotografirati. Pa te dobijo tüdi vsi tisti, ki neso ešče dobili. Če pa bo prilika, pa ešče prle je dobijo. Edšidt SL Giderovci. Pd letošnjem obračunali me opoti, te bomo nekaj odračunali. Holcman 3. H. Črnci. Obrnite se za pojasnila na ,,Zadružno zvezo v Ljubljano". Če što pride k nam, njemi mi tűdi damo z rečjov potrebna presvet-ijenja. Casar Jožef. Bogojina. Dokeč vodilni ,nesebični ljudje ne povejo svoje, se drži rezerverano; cena agrarne zemlje bo jako zmerna, v par tjednaaj, kak je vüpanje, pride med zadrugov i veleposestvom do pogodbe; mete-ličnost pa javite taki komisarjati oblastnoga odbora v Maribor i tű prosite podporo. Lutar Stevan. Gorica. Z Martjanec nam naznanjajo, ka ste tam za M. List nikaj ne plačali, zato nam plačate za njega 15 Din. flsnSB Ivan- Chicago. Najlepša hvala na prisrčnom želenji, ka bi naši listi dobili dosta novih naročnikov. O, če bi naši Amerikanci znali, keliko pripomore njihova za nje mala, za nas pa jako velika naročnina, kak dobrim namenom slüži ta, vsi do zadnjega bi si naročili naše liste. Tüdi se zahvalim i na lepom vüzetnskom pozdravi, šteroga je poslala vaša poštüvana drüžina naročnikom i čitatelom Novin i M. Lista. Tüdi mi njej Želemo i vsem našim rojakom veselo Allelujo! Potrjüjemo za tem prejem penez, ki ste nam je poslali. Dari na Dom sv. Frančiška i dodporo M. Lista se v tom zadnjem objavijo. Naročnino há Mošnje leto So pa ‘plačan sledeči: Balažič Anton, Čizmazija 4. NOVINE 7. aprila 1929. Anton, Vouri Marko (na tri mesece) Horvat Franc (na pol leta), Vuk Lena, Tivadar Štefan (na pol leta), Hozjan Jožef, Žapčič Stefan, Kavaš Ivan, Hozjan Martin, Tkalec Matjaš, Hozjan Marko, Peterec Franc Spilak Ivan, Ciglar Jožef, Horvat Bara, Kolenko Štefan, Halaš Ana, Jorkiš Ivan, Kreslin Štefan, Žalig Janoš, Kreslin Jožef, Gjura Štefan, Hozjan Ignac, Hren Janoš, Jakšič Štefan, Žižek Štefan, Gabor Martin, Lajnar Janoš, Lebar Martin, Klajderman Ivan, Tompa Ivan; — na lansko leto je pa porav-aao svojo naročnino Žerdin Stefan. Sprejeli tüdi peneze za odane kalendara. Bog lepo plačaj širitelom za trüd, naročnikom za naročitev. Vsi nam bodite prav srčno pozdravljeni! Trajber Jožef, Dobrovnik Nišče ne se je glaso prí meni. Pogorelci naj pišejo na komisarijat oblastnoga odbora po podporo i na socialno ministerstvo, Botnfh Anton. Vančaves. Nam neje bilo javljeno, da ste tüdi M. List naročili. Zdaj smo vam ga zapisali i zaostale poslali. Tfufldar 3. Hamenščah. če bodete tű hodili, mi z rečjov dopovejte. Bog pa čuva nad vami. Kovčeki za potovanje, torbice iz usnja, lističe, denarnice, gamaže, nahrbtniki v veliki izbiri in po naj-nižji ceni pri IVAN KRAVOS, MARIBOR, Aleksandrova 13. Vsakovrstne surove in svinjske kože küpüje po najvišji dnevni ceni FRANC TRAUTMANN Murska Sobota Cerkvena ul. 191. le gonilne jermene za mline, žage in tovarne v vsaki širini dobavlja in ima v zalogi po najnižji dnevni ceni IVAN KRAVOS, Maribor, Aleksandrova 13. Lepo posestvo 5 minut od farne crkve, obstoji iz vinograda, sadonosnika in njiv (5 oralov), lepega zidanega poslopja, ki je dobro za obrt in trgovino in drugih poslopij, vse poleg okrajne ceste, pol ure od kopališča Slatina Radenci je na prodaj. Vpraša se pri lastnici MARIJI SORJAN v Kapeli h. št. 55, pošta in železnička postaja Slatina Radenci. Küpci biciklov! Prle kak si bicikl küpite, Poglednite skladišče pri trg. WEISSENSTERN v D. Lendavi. — Sledeče marke so v skladišči po najfalejšoj dnevnoj ceni: Waffen, Admiral, neste, Dürkopp, Atlas, Líer-man, Opel DF,A, Mövé, Ideal, F. N.- brez lanca, Puch, male Singer mašine od 700 Din gori. Podperajte „ NOVINE “ ! Trije novi rušti za hižo, hrastovi foslni edni novi hlevi se fal odajo. Titan Janez, Krog. Konjske opreme od navadne do najfinejše, dežne ponjave za konje in vozove, v vsaki velikosti nudi IVAN KRAVOS, MARIBOR, Aleksandrova 13. Ova inaša (Vajenca) močnejšiva od dobri staršov Sprejmem za mizarsko obrt. Ivan Režonja, mizarski mojster, Gaberje p. D. Lendava. Obrtno drüštvo za Prekmurje, Sedež Beltinci, naznanja vsem obrtnikom, da ma svoj Občni zbor 14. aprila 1929 ob 9. vöri v gostilni g. Kreslina v Beltincih; Obrtno drüštvo za Prekmurje Vöröš Štefan, tajnik. Ekspozitura javne borze dela v M. Soboti naznanja tužno vest, da je gospod Stefan Lehpamer šef javne borze dela v Ljubljani dne 3. aprila po kratkoj, mukepunoj bolezni, previden s sv. zakramenti, mirno v Gospodi premino. Pokojnomi, ki je za organizacijo posredovanja dela v Jugoslaviji pridobo nevenlive zasluge, naj sveti svetlost vekivečna. Točno na sekundo Štev. 100. Dobra švicarska Anker- Remont Roskopf vöra samo 49 Din 60 p. Prava Švicarska Štev. 105. Prava Anker büdilka 16 cm. visoka sam o 64 Din 20 p. Prave švicarske Žepne vöre, vöre za na roko, büdilke, vöre z nihalom, lanceki, prstani, ringli i Srebrni predmeti skoro po tvor-niški cenaj v ogromnoj izbiri v velkom ilustrovanom ceniki, šteroga dobite brezplačno, če pošlete Vaš natenčen naslov na tvrdko H. SUTTNER, LJUBLJANA, 945. Suttnerova „Iko“ vöra je vöra za celo živlenje. Štev. 111 z radijovim šte-vilnikom i ra-dijovimi kazal či samo 69 D. 20 para. Triletna garancija! Nevarnosti nega! Ka ne odgovarja se vö min. ali se pa penezi nazaj dajo. Semena vsake vrste deteljna, travnata, Vrtnarska in cvetlična najboljše kakovosti priporoča M. Berdajs, Maribor Ustanovljeno 1869 Telefon 351 PONJAVE za mlatilnice, vozove, konje za fal peneze. — Muštri so na upogled. - Ivan Šega, Mur. Sobota Küpüjem v dobrom : stanji že nücane : žakle za melo (ne lüknjaste) po najvišoj dnevnoj ceni v vsakoj množini Messinger, pri Jožef Bejek, Mur. Sobota Nova ulica Štev. 5. Nova živlenjskaradost po pravoj goji tela! Napake, štere dajo človeki neprijetno zvünešnjostje potrebno odstraniti ne samo zavolo lepote nego tüdi iz zdravstvenih i düševnih razlogov. Čütiti se lepim i dobro gojenim povekšava veselje do živlenja. Proti vsem napaham bože: Fellerova Kaukaška „Elza“ pomada za lice i kožo. Njeno delovanje iznenadi. ona čuva, pomlaja i obnavla ove-neio, raskavo kožo lica, šinjeka i rok. Izprobana je pri sunčeni pegaj, sojedice, pr-šaja itd. Lonček 12 Din. Za {Njo bože: za kožo glave, za bujno rast vlasi, odstranjena lüski, izpadanje vlasi i prečnoga o-serjenja: Fellerova jaka „E1-sa“ pomada za rast vlasi (Tanohina pomada). Lonček 12 Din. Po pošti dva lončeka edne ali po eden lonček obej »Elsa" pomad s Pakivanje™ i poštov 40 Din. Priporočamo peneze Prase žájfe lepoti I zdravja. Fellerove „Elsa“ žájfe izvrstno so parfümirane i šparav-ne v uporabi, opiemenijo kožo i zdržavlejo dobrodela-joče sestavke potrebne za zdravje i lepoto i Mamo 6 vrst ,EIsa‘ žajf; Elsa liljasta žajfa Elsa žučakova žajfa Elsa glicerin žajfa Elsa boraksova žajfa Elsa katranova žajfa Elsa žajfa za briti. Zahtevajte Vseširom samo Fellerove žájfe z markov „Elsa“. Po pošti za probo 5 falatov „Elsa“ žájfe po izbiri obednim s pakivanjom i poštarinov 52 Din. naprej poslati ar po povzetji pride poštarina 10 Din več. Naročbe adresirajte na; EUGEN F. FELLER lekarnar. Sfubica Donja Centrala 146 Hrvatska. Rojari! Iz Nemčije se oglašajo küpci za naš domači med. Küpüjejo ga po 15 Din kilo. Zato naj vsakši kem prvle javi čebelarskoj podrüžnici v M. Soboti, keliko hajdinsltoga meda ma za odájo. Ocla se posestvo v Rogaškoj Slatini, 5 plügov zemle, mladi sadovnjak, šuma, hiža, gorice s hižov i kletjov. Celi inventar je v najbogšem stanji. Imanje je na jako dobrom položaji. Adresa: G. Sikič, Zagreb, Ribnjak 26. Za TISKARNO PANONIJO r. z. z o. z. v Murski Soboti LUDVIK NORČIČ. Izdajatelj KLEKL JOŽEF. Urednik FRANC BAJLEC.