SKUPSCINSKI
DOLENJSKI LIST
za občine
ČRNOMELJ, METLIKA, NOVO MESTO, RIBNICA IN TREBNJE
Št. 16. Leto XXV
CENA 150 DIN
28. novembra 1988
VSEBINA
OBČINA ČRNOMELJ
210. Sklep o medletni uskladitvi preživnin s povečanimi življenjskimi stroški
211. Odlok o uvedbi melioracijskega postopka »Črešnjevec«
212. Odredba o določitvi najvišjih cen
OBČINA METLIKA
213. Odlok o spremembi odloka o proračunu občine Metlika
214. Sklep o valorizaciji lestvic davčnih osnov za davek na dohodke od premoženja in premoženjskih pravic, od premoženja ter prometa nepremičnin
215. Odredba o določitvi naj višjih cen
OBČINA NOVO MESTO
216. Odlok o združitvi naselij, delov naselij in imenovanju ulic v naselju Mirna peč
Odlok o združitvi naselij, imenovanju ulic v naselju Žužemberk in preimenovanju naselja Pleševica Odredba o pristojbinah za vaterinarsko-sanitame preglede in za dovoljevanja za prodajo mleka v letu 1988 Odredba o določitvi najvišjih cen
Sklep o določitvi cene storitev Zavoda za družbeno planiranje in urbanistično načrtovanje občine Novo mesto
221.	Sklep o valorizaciji lestvic davčnih osnov za davek na promet nepremičnin za nezazidana stavbna zemljišča in druga zemljišča, ki se ne uporabljajo za kmetijske namene, ter za
217.
218.
219.
220.
davek od razlike med prometno in gradbeno vrednostjo
222. Sklep o valorizaciji lestvic davčnih osnov za davek od dohodka iz premoženja in premoženjskih pravic ter za davek od premoženja
OBČINA RIBNICA
223. Odredba o razporeditvi delovnega časa v upravnih organih občine Ribnica ter v sekretariatu skupščine občine in izvršnega sveta skupščine občine Ribnica
224. Odlok o zazidalnem načrtu P 1 urbanistične zasnove R-7 (območje dela KS Ribnica za Oničem)
OBČINA TREBNJE
225. Popravek sklepa izvršnega sveta skupščine občine Trebnje Sklep o valorizaciji cen za geodetske storitve Sklep o javni razgrnitvi grafičnih prikazov prostorskih sestavin osnutka sprememb in dopolnitev dolgoročnega plana občine Trebnje za obdobje od leta 1986 do leta 2000 ter družbenega plana občine Trebnje za obdobje 1986—1990 Sklep o povečanju stanarin in najemnin v občini Trebnje
229. Odlok o spremembi odloka o obvezni splošni in občasni deratizaciji v občini Trebnje
230. Odlok o spremembi odloka o ureditvi nekaterih vprašanj s področja obrtnega zakona
231. Odlok o varstvenih pasovih zajetja v Bačjem potoku in Mirni dolini
226.
227.
228.
Občina Črnomelj
210.
V skladu s 1. odstavkom 132. člena zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (Uradni list SRS, št. 15/76) in priporočilom skupnosti socialnega skrbstva Slovenije je skupščina občinske skupnosti socialnega skrbstva Črnomelj na skupni seji obeh zborov dne 9. 11. 1988 sprejela
SKLEP
o medletni uskladitvi preživnin s povečanimi življenjskimi stroški
l'.
Preživnine, določene ali dogovorjene do konca marca 1988, ki so bile s 1. majem 1988 že valorizirane, se s 1. novembrom 1988 povišajo za 46,2%.
Preživnine, ki so bile določene ali dogovorjene po marcu 1988, se s 1. novembrom 1988 povišajo sorazmerno na čas, ki so bile določene:
— preživnine, določene	do konca aprila 1988	za	46,2%,
— preživnine, določene	do konca maja 1988	za	41,7%,
— preživnine, določene do konca junija 1988	'	za	36,7%,
— preživnine, določene	do konca julija 1988	za	28,1%,
— preživnine, določene	do konca avgusta 1988	za	21,8%,
— preživnine, določene	do konca septembra 1988	za	15,1%.
2.
Sklep postane veljaven z dnem objave v Skupščinskem Dolenjskem listu, uporablja pa se od 1. 11. 1988 dalje.
i	i	1
Številka: 56-23/88 Datum: 10. 11. 1988
Predsednik skupščine: RADE KORDIČ, 1. r.
211.
Na podlagi 105. člena zakona o kmetijskih zemljiščih (Ur. list SRS, štev. 17/86), predloga Kmetijske zadruge Črnomelj in soglasja kmetijske zemljiške skupnosti Črnomelj ter 174. člen statuta občine Črnomelj je skupščina občine Črnomelj na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti 27. 10. 1988 sprejela
ODLOK
o uvedbi melioracijskega postopka »Črešnjavec«
1. člen
S tem odlokom je predpisana izvedba melioracijskih del na območju Črešnjavca (po projektu štev. 0-05-76/86) Geodetskega zavoda Ljubljana ter način rabe teh zemljišč po končani melioraciji.
2. člen
Obod melioracijskega območja:
K. o. Črešnjevec:
Obod melioracijskega območja se začne ob stičišču poti 4046/1 in pare. št. 3908, 3909, poteka nato proti S po V meji pare. 3908, kjer pride do katasterske meje K. o. Štrekljevec — K. o. Črešnjevec, poteka po tej meji v smeri S do pare. št. 327, tu se obrne proti V in poteka po J mejah pare. 327, 328 do poti 4056/1 do parcele 280/1, gre po J mejah 280/1, 278,261, nato po njeni V mejijo v celoti zajame, nato pa J meji 246, se nato obrne proti V in gre po S mejah parcel 239,226,224, 222,173,nato gre po JZmeji 170, zajame pare. št. 168/1,gre poSmeji 100,101/1, po V meji 102, nato po JV in V meji pare. 165, po J meji 166,162, nato po Z meji 158, nato po njeni S meji in S meji 152. Tu gre 30 m proti S po poti 4047, zajame parcelo 661, nato pa J mejah parcel 658,657,656,655,646, JV meji 647, se obrne proti S in gre po V mejah parcel 782,781,789 do poti 4063, gre po njej v smeri SZ do parcele 1041, nato po njeni SV meji in meji parcele 1039. Tu pride do poti 4063 in gre po Z meji parcele 1046 na pot 4072/1. Nato poteka 120 m v smeri SZ, nato se v križišču (J rob pare. 1058) obrne proti SV in poteka do parcele 1073, nato gre meja po S mejah parcel 1072, 35 m po parceli 1091/4, nato po 1090, V meji 1076/1, zajame pare. 1076/1, nato zopet po S meji v smeri V po pare. 1076/3, 1077/2,1081 do J robu parcele 1079. Tu se obod melioracije obrne proti SV in gre na SV meji 1079, do parcele 1150, zajame parcelo 1148/2, nato gre po J meji parcele 1153/2 do poti 4094 in po njej v smeri S do poti 4072/1. Nato gre meja po JZ meji 1218 do poti 4083/1, nato po Z meji 1211/3 spet do poti 4072/1, jo seka in po Z meji parcel 1431,1432 do parcele 1438, ki jo zajame, nato po Z meji 1442 do poti 4072/1 in po njej v smeri \ 150 m do parcel 1465. Nato obod zajame parceli 1465 in 1486/ 3 in se meja nato obrne proti SV in poteka po SZ mejah 1530,1529, 1520. Zajame parcelo 1520, gre nato po JZmeji 1521 in V meji 1528, nato po njeni J meji, po Z meji 1534,1532, nato po J V meji 1575/4 in 1568, nato po V meji 1568 do poti 4080/1, ki jo preseka, nato po S meji 1539, nato po SV meji 1541, ki jo zajame, do SV meje 1587/3 v smeri JV do pare. št. 1564/2, nato po njeni Z in JV meji do poti 4081, po njej v smeri SV 90 m do parcele 2190. Nato gre meja po JZ meji parcele 2190 v smeri SV, nato po S meji te parcele in parcele 2189/1 2188,
kjer pride do stika, s K. o. Lokvica, nato po meji K. o. Lokvica in Črešnjevec v smeri JV do parcele 2208. Nato gre po Z mejah parcel 2208,2209,2244 do parcele 2252. Nato gre po JZ mejah parcel 2252,2254 do poti 4100. Nato 30 m v smeri JZ do poti 4046/1. Nato po tej poti v smeri V do parcele 2278 in poti 4046/4 v smeri Z, do parcele 2338/5, po njeni V meji in V meji parcele 2339/2, nato po njeni J meji v smeri Z do poti 4107, nato po tej poti v smeri J do parcele 2494, nato po njeni S meji v smeri Z, po JV meji 2502 v smeri SZ, nato jo izloči iz oboda in gre dalje obod v smeri Z po V mejah parcel 2517,2519,2520,2522,2523, nato 30 m J meji parcele 2544, zajame v obod parcelo 2547 do SZ roba parcele 2551, gre po njeni Z meji v smeri J do parcele 2552, jo v celoti zajame in se na SZ robu parcele dotakne poti 4119/2, gre po tej poti v smeri Z do parcel 2779, nato pa v tej smeri po J mejah parcel 2779, 2777, 2776, 2805/1, 2811/1 do parcele 2811/2, nato po SZ meji 2809 v smeri JZ, nato po JZ meji 2810 do poti 4133. Nato poteka po tej poti v smeri S 60 m do parcele 2850. Nato gre obod v smeri Z po J meji te parcele do poti 4132 in po njej proti S do stičišča s potjo 4137. Nato po tej poti v smeri J do parcele 2935/1, po njeni Z meji do poti 4137, nato po V meji parcele 2937 in 2938 do poti 4136/1, po njej v smeri Z do poti 4128 in po njej do poti 4140-1. Nato se obod območja obrne proti J po tej poti 20 m in nato se obrne proti JZ po SZ meji parcele 3188, preseka pot 4139/2, gre dalje v isti smeri po SZ meji 3180,3176, preseka pot 4143-1 in poteka po JV mejah parcel 3541, 3539,3587,3588,3530,3529,3508, 3509/3,3508/1,3500,3499,3445 do poti 4151. Nato gre po tej poti v smeri SZ do stičišča s potjo 4155, se tu obod obme proti JZ in gre po poti 4155 do stičišča s potjo 4153/1 ter nato po tej poti do parcele 3843/2, nato po V robu te parcele in parcele 4843/1. Nato se obod obrne proti Z in gre po J meji parcele 3843/1, do parcele 3897 ter nato po njeni V in nato J meji (smer Z). Nato se obod nadaljuje v smeri Z do parcele 3900/3 in nato proti S po V meji parcele 3900/3 do parcele 3900/2, po njeni J in Z meji do parcele 3901/2. Tu gre po J meji parcel 3901/2 v smeri Z do parcele 3902, ki jo zajame in se na njeni SZ meji dotakne poti 4046/1. Od tu gre obod 60 m v smeri JZ po poti 4046/1 in pride do J stičišča parcel 3908 in 3909 — tu pa se meja območja zaključi.
3. člen
Iz melioracijskega območja so izločena zemljišča tega območja, ki so v prostorskih sestavinah družbenega plana občine Črnomelj uvrščena v osmo območje.
4. člen
Investitor melioracijskih del je Mercator, Kmetijska zadruga Črnomelj. Investitorje dolžan voditi evidenco o materialnem in finančnem poslovanju ter o sredstvih za izvedbo melioracije.
5. člen
Lastniki in uporabniki kmetijskih zemljišč na melioracijskem območju so dolžni izvršiti naslednja dela:
— posek šibja z odvozom izven melioracijskega območja;
— označitev skalnih samic in le-te odstraniti po izvršenem ruvanju ali drobljenju na deponijo, ki jo določi investitor, najpozneje 90 dni po odstranitvi;
— razgrinjanje kamna po poljskih poteh.
6. člen
Roke za izvedbo del po prejšnjem členu določi investitor. Investitor je dolžan obvestiti o rokih izvedbe melioracijskih del lastnike in uporabnike kmetijskih zemljišč na melioracijskem območju na krajevno običajen način.
7. člen
Lastniki oziroma uporabniki zemljišč na melioracijskem območju so dolžni na svojih zemljiščih dovoliti vse tiste posege, ki so potrebni za izvedbo melioracije.
8. člen
Kultura in način rabe melioriranih zemljišč mora ustrezati kvaliteti zemljišč po izvedenih melioracijah. Načrt organiziranja kmetijske proizvodnje in melioriranih zemljišč po končani melioraciji je sestavni del investicijske dokumentacije za izvedbo melioracije. Dolgoročne in letno proizvodne programe sprejme pristojni organ investitoija ob sodelovanju z melioracijsko skupnostjo.
Lastniki in uporabniki kmetijskih zemljišč so vezani pri rabi na določbe programa, ne glede na to, ali so sklenili pogodbo o trajnem proizvodnem sodelovanju.
9. člen
Začetek in dinamiko melioracijskih del po tem odloku določi investitor.
10. člen
Z uveljavitvijo tega odloka nastanejo posledice iz 1. in 2. odstavka 83. člena zakona in trajajo do zaključka melioracijskih del.
11. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu.
Številka: 324-1/88 Datum: 27. 10. 1988
Predsednik skupščine občine Črnomelj: RADOJČIČ MLADEN
212.
Na podlagi 5. člena zakona o družbeni kontroli cen (Ur. 1. SRS, št. 9/85) in 207.
člena statuta občine Črnomelj (SDL, št. 19/80) in 14/82) in 3. člena odloka o družbeni kontroli cen v občini Črnomelj (SDL, št. 12/85) sprejema izvršni svet skupščine občine Črnomelj na seji dne 17. 11. 1988
ODREDBO o določitvi najvišjih cen
1. člen
Cene naslednjih proizvodov in storitev iz 5. člena zakona o družbeni kontroli cen (Ur. 1. SRS, št. 9/85): osnovne komunalne storitve in stanarine, ki sojih organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije in skupnosti ter nosilci samostojnega osebnega dela oblikovali v skladu s predpisi in uporabili na tržišču do uveljavitve te odredbe, se s to odredbo določijo kot najvišje.
2. člen
Ta odredba začne veljati naslednji dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu, uporabljati se začne 22. novembra 1988.
Številka: 38-5/88 Črnomelj dne 17. 11. 1988
Predsednik IS skupščine občine Črnomelj: JOŽE MRZUAK, dipl. oec.
Občina Metlika
213.
Na podlagi 9., 16., 18. in 23. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Ur. list SRS, št. 39/74) in 239. člena statuta občine Metlika je skupščina občine Metlilka na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 9. 11. 1988 sprejela
ODLOK
o spremembi odloka o proračunu občine Metlika za leto 1988
1. člen
V odloku o proračunu občine Metlika za leto 1988 se 1. člen spremeni in se glasi: Občinski proračun za leto 1988 obsega:
— prihodki v znesku	din 1.925.000.000
— razporejene prihodke	din 1.925.000.000
2. člen
Spremenjena bilanca prihodkov in splošnega razporeda prihodkov je sestavni del tega odloka.
3. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu.
Številka: 400-1/88 Datum: 9. 11. 1988
Predsednik skupščine občine Metlika: STANISLAV BAJUK, dipl. inž., l.r.
214.
Na podlagi 53., 65. in 69.a člena odloka o davkih občanov občine Metlika (Skupščinski Dolenjski list, št. 8/85 in 20/85) ter 2. člena odloka o davku za promet nepremičnin (Skupščinski Dolenjski list, št. 20/85 in 22/87) je izvršni svet skupščine občine Metlika na seji dne 10. 11. 1988 sprejel naslednji
SKLEP
I.	V 53. člena odloka o davkih občanov se lestvica davčnih osnov za davek na dohodke od premoženja in premoženjskih pravic valorizira s statistično ugotovljenim indeksom porasta cen na drobno v SR Sloveniji, ki znaša 230,6, tako da se nova lestvica glasi:
OSNOVA DIN	%	DAVKA
do 619.580 din	15%
— nad	619.580	do	1,239.110	24%
— nad	1,239.110	do	1,858.680	33%
— nad	1,858.680	do	2,478.260	42%
— nad	2.478.260	do	3,097.790	50%
— nad	3,097.790	do	3,717.360	58%
— nad 3,717.360	65%
II.	V 65. členu odloka o davkih občanov se lestvica davčnih osnov za davek od premoženja valorizira s količnikom porasta cen gradbenih objektov v družbeni lastnini v SR Sloveniji, ki po navodilu republiškega komiteja za varstvo okolja in urejanje prostora znaša 2,29, pavšalni letni znesek davka na plovne objekte pa z letno stopnjo rasti povprečnega mesečnega čistega osebnega dohodka na zaposlenega delavca v SRS, ki znaša 121,3%, tako da se nove lestvice glasijo.
1.	Od stanovanjskih stavb, stanovanj in garaž:
OSNOVA DIN	STOPNJA
do	12.492.320	0,10%
— nad	12,492.320	do	24,482.000	0,20%
— nad	24.482.000	do	48,092.000	0,30%
— nad	48,092.000	do	71,704.000	0,45%
— nad	71,704.000	do	100,565.000	0,65%
— nad	100,565.000	do	124,923,260	0,85%
— nad 124,923.260	1,00%
2. Od poslovnih prostorov:
OSNOVA DIN	STOPNJA
do 12,492.320	0,15%
— nad	12,492.320	do	24,485.000	0,35%
— nad	24,485.000	do	36,977.000	0,55%
— nad	36,977.000	do	49,210.000	0,75%
— nad	49,210.000	do	62,461.630	1,00%
— nad 62,461.630	1,25%
3. Od prostorov za počitek oziroma rekreacijo:
OSNOVA DIN	STOPNJA
do	12,492.320	0,20%
— nad	12,492.320	do	39,349.000	0,40%
— nad	39,349.000	do	65,586.000	0,60%
— nad	65,586.000	do	96,194.000	0,90%
— nad	96,194.000	do	124,923.2.60	1,20%
— nad 124,923.260	1,50%
4.	Od plovnih objektov:
Za plovne objekte nad 8 do 9 m dolžine znaša davek 296.770 din, za vsak nadaljnji meter pa po 117.150 din.
III.	V 2. členu odloka o davku na promet nepremičnin se lestvici davčnih osnov za davek na promet nepremičnin za nezazidana stavbna zemljišča in za gradbene objekte na razliko med gradbeno in prometno vrednostjo (2. in 3. točka) valorizirajo s količnikom porasta cen gradbenih objektov v družbeni lastnini, ki znaša 2,29, tako da se nova lestvica glasi:
2. Za nezazidana stavbna zemljišča za 1 m2:
OSNOVA DIN				% DAVKA
		do	620	15%
— nad	620	do	1.880	93 din 4- 20% nad 620 din
— nad	1.880	do	3.140	345 din 4- 25% nad 1880 din
— nad	3.140	do	3.730	660 din 4- 30% nad 3140 din
— nad	3.730	do	4.400	837 din 4- 36% nad 3730 din
— nad	4.400	do	4.990	1.078 din 4- 42% nad 4400 din
— nad	4.990	do	5.610	1.326 din 4- 48% nad 4990 din
— nad	5.610	do	6.250	1.624 din 4- 54% nad 5610 din
— nad	6.250			1.970 din 4- 60% nad 6250 din
3. Od razlike med prometno in gradbeno prednostjo za 1 m2:
OSNOVA DIN	%	DAVKA
		do	6.870	10%	
— nad	6.870	do	20.610	687 din 4- 15% nad	6.870 din
— nad	20.610	do	32.060	2.748 din 4- 20% nad	20.610 din
— nad	32.060	do	50.380	5.038 din 4- 25% nad	32.060 din
— nad	50.380	do	77.860	9.618 din 4- 30% nad	50.380 din
— nad	77.860	do	114.500	17.862 din 4- 40% nad	77.860 din
— nad	114.500			32.518 din 4- 50% nad 114.500 din	
IV.	Ta sklep se objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu in se uporablja od 1. 1. 1989.
Številka: 422-1/80 Datum: 10. 11. 1988
Predsednik IS: NIKOLA LADIKA, dipl. oec.
215.
Na podlagi 5. člena zakona o družbeni kontroli cen (Uradni list SRS, št. 9/85) in
3.	člena odloka o družbeni kontroli cen v občini Metlika (Skupščinski Dolenjski list, št. 8/85) je izvršni svet skupščine občine Metlika na seji dne 18. 11. 1988 sprejel
ODREDBO O DOLOČITVI NAJVIŠJIH CEN
1.točka
Cene naslednjih proizvodov in storitev iz 5. člena zakona o družbeni kontroli cen (Uradni list SRS, št. 9/85):
— osnovne komunalne storitve,
— stanarine,
ki so jih organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije in skupnosti ter nosilci samostojnega osebnega dela oblikovali v skladu s predpisi in uporabili na tržišču do uveljavitve te odredbe, se s to odredbo določijo kot najvišje.
2.točka
Ne glede na 1. točko te odredbe smejo organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije in skupnosti ter nosilci samostojnega osebnega dela cene svojih proizvodov in storitev, ki so po predpisih veljale in bile uporabljene na tržišču na dan uveljavitve te odredbe, povečati, in sicer: a) stanarine do 60% s 1. 12. 1988.
3. točka
Z dnem, ko začne veljati ta odredba, preneha veljati odredba o določitvi najvišjih cen (Skupščinski Dolenjski list, št. 9/88 in 13/88).
4. točka
Ta odredba se objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu in začne veljati dne 1.12. 1988.
Štev. 38-1/88-1 Datum: 18. 11. 1988
Predsednik izvršnega sveta skupščine občine Metlika: NIKOLA LADIKA, dipl. oec.
Občina Novo mesto
216.
Na podlagi 8. člena zakona o imenovanju in evidentiranju naselij, ulic in stavb (Uradni list SRS, št. 5/80) in 228. člena statuta občine Novo mesto (Skupščinski Dolenjski list, št. 5/79 in 14/82) je skupščina občine Novo mesto na seji zbora krajevnih skupnosti dne 16. 11. 1988 sprejela
ODLOK
o združitvi naselij, delov naselij in imenovanju ulic v naselju Mirna peč
1. člen
S tem odlokom se združijo naselja Mirna peč, Češence in Ivanja vas ter deli naselij Malenška vas, Mali vrh in Jablan v naselje Mirna peč in se v njem imenujejo ulice.
2. člen
V naselju Mirna peč so naslednje ulice:
1. Trg
2. Ivanja vas
3. Vihre
4. Prisojna pot
5. Postaja
6. Ravne
7. Češence
8. Marof
9. Šranga
10. Rogovila
11. Rožna ulica
3. člen
Dosedanja naselja Ivanja vas in Češence prenehajo obstojati.
4. člen
Območja ulic in sistem oštevilčenja so vrisani v osnovnem grafičnem prikazu območij teritorialnih enot — ROTE, ki ga vodi na temeljnih topografskih načrtih v M 1 : 5000 za geodetske zadeve pristojni občinski upravni organ.
Izsek grafičnega prikaza je sestavni del tega odloka.
5. člen
Državni organi, organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije in skupnosti, ki vodijo uradne evidence, so po uradni dolžnosti dolžni v roku 1 leta po uveljavitvi odloka uskladiti svoje evidence s tem odlokom.
6. člen
Organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije in skupnosti, državni organi, društva in družbene organizacije ter občani, ki imajo javne listine, v katerih se spremenijo podatki v skladu s tem odlokom, so dolžni v roku 6 mesecev po uveljavitvi tega odloka te listine uskladiti pri pristojnih organih, navedenih v 5. členu tega odloka.
Stroški uskladitve teh listin bremenijo proračun občine Novo mesto.
7. člen
Stroški za označevanje naselja, ulic in stavb s hišnimi številkami, razen tistih stavb, ki še niso označene, bremenijo proračun občine Novo mesto.
8.	člen
Ta odlok začne veljati 8. dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu.
Številka: 015-02/86 Datum: 16. 11. 1988
Predsednik skupščine občine Novo mesto: FRANCI ŠALI, 1. r.
217.
Na podlagi 8. člena zakona o imenovanju in evidentiranju naselij, ulic in stavb (Uradni list SRS, št. 5/80) in 228. člena statuta občine Novo mesto (Skupščinski Dolenjski list, št. 5/79 in 14/82) je skupščina občine Novo mesto na seji zbora krajevnih skupnosti dne 16. 11. 1988 sprejela
ODLOK
o združitvi naselij, imenovanju ulic v naselju Žužemberk in preimenovanju naselja Pleševica
1. člen
S tem odlokom se združijo naselja Žužemberk, Stranska vas in Cvibelj v naselje Žužemberk in se v njem imenujejo ulice.
2. člen
V naselju Žužemberk so naslednje ulice:
1. Grajski trg
2. Vrti
3. Jurčičeva ulica
4. Cvibelj
5. Partizanska cesta
6. Breg
7. Dolga vas
8. Stranska vas
9. Nad Miklavžem
10.	Trške njive
3. člen
Dosedanji naselji Stranska vas in Cvibelj prenehata obstojati.
4. člen
Območja ulic in sistem oštevilčenja so vrisani v osnovnem grafičnem prikazu območij teritorialnih enot — ROTE, ki ga vodi na temeljnih topografskih načrtih v M 1 : 5000 za geodetske zadeve pristojni občinski upravni organ.
Izsek grafičnega prikaza je sestavni del tega odloka.
5. člen
Naselje Pleševica se imenuje pravilno PLEŠIVICA.
6. člen
Državni organi, organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije in skupnosti, ki vodijo uradne evidence, so po uradni dolžnosti dolžni v roku 1 leta po uveljavitvi odloka uskladiti svoje evidence s tem odlokom.
7. člen
Organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije in skupnosti, državni organi, društva in družbene organizacije ter občani, ki imajo javne listine, v katerih se spremenijo podatki v skladu s tem odlokom, so dolžni v roku 6 mesecev po uveljavitvi tega odloka te listine uskladiti pri pristojnih organih, navedenih v 5. členu tega odloka.
Stroški uskladitve teh listin bremenijo proračun občine.
8. člen
Stroški za označevanje naselja, ulic in stavb s hišnimi številkami, razen tistih stavb, ki še niso označene, bremenijo proračun občine.
9. člen
Ta odlok začne veljati 8. dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu.
Številka: 015-02/86 Datum: 16. 11. 1988
Predsednik skupščine občine Novo mesto: FRANCI ŠALI, 1. r.
218.
1. člen
S to odredbo se določa višina pristojbin za veterinarsko-sanitame preglede, višina pristojbin za izdajo dovoljenja za promet z mlekom, način in višino zbiranja sredstev za delno pokrivanje stroškov, ki nastanejo pri neškodljivem odstranjevanju trupel in ostankov živalskega izvora, in višino pristojbin za opravljanje diagnostike kužnih bolezni izven rednega delovnega časa iz 29., 30., 48., 55., 57., 59. in 60. člena zakona o zdravstvenem varstvu živali (Uradni list SRS, št. 37/85).
2. člen
Za obvezne veterinarsko-sanitame preglede pošiljk živali živalskih proizvodov, živalskih surovin in živalskih odpadkov ob nakladanju, razkladanju in prekladanju, ki se odpravljajo ali gonijo prek državne meje ali z območja občine, se plača naslednjo pristojbino:
v din
a.	za vagonske ali kamionske pošiljke do 10 ton:
za izvoz	35.000
za notranji promet	30.000
za vsako nadaljnjo tono
• v izvozu	3.500
• v notranjem prometu	3.000
b. za kosovne pošiljke:
— kopitarjev, odraslih govedi in jelenjadi (od glave)
— telet, prašičev, srednje divjadi in drobnice (od glave)
— odojkov, psov (od glave)
— za vsako čebeljo družino
— za vsak kos perutnine
c. za meso kopitarjev in parklatjev:
— za vsak kg mesa drobovine ali mesnega izdelka
— od jajc po kosu
— od svežih ali zmrznjenih rib za kg
— za vsak kg sirov
3.700
2.500
1.300
500
55
15
10
10
10
Preglede iz točk a, b in c te odredbe je potrebno prijaviti veterinarski inšpekcijski oz. pooblaščeni veterinarski organizaciji najmanj 12 ur pred nakladanjem, prekladanjem in razkladanjem.
Ce prijavljena pošiljka ni pravočasno pripravljena na pregled, pristojni organ, ki opravlja veterinarsko-sanitame preglede, pa pride ob določenem času na mesto nakladanja, prekladanja oz. razkladanja, mora tisti, ki je pregled naročil, plačati zamudnino v višini 30.000 din za vsako začeto uro čakanja.
Lastnik, pošiljatelj ali prejemnik lahko zahteva povrnitev škode, ki nastane, če delavec veterinarske inšpekcije ali pooblaščene veterinarske organizacije po tem, ko je dobil pravočasno obvestilo, brez opravičila ni opravil pregleda v dogovorjenem roku.
Za preglede izven rednega delovnega časa se pristojbine povečajo za 50%. Materialni stroški, to so stroški prevoza in dnevnic, niso všteti v pristojbine in se obračunavajo posebej.
3.	člen
Za veterinarsko-sanitame preglede jajc zasebnega in družbenega sektorja, ki se prodajajo strankam v gospodinjstvih ali na tržnici, se plača pristojbino 10 din po kosu.
4.	člen
Za veterinarsko-sanitame preglede mesa živali, zaklanih za gostinsko porabo, in pregled divjadi za javno potrošnjo se plača pristojbino:
v din
a.	za kos:
—	za teleta	13.200
— za prašiče in medvede s trihinoskopskim
pregledom	19.000
—	za srednjo veliko	divjad	13.300
—	za odojke in jagnjeta v	gostiščih	7.200
b.	po režijski uri:
— za meso v sili zaklanih živali z odvzemom vzorca za bakteriološki pregled brez stroškov b. p.
— za perutnino
30.000
30.000
Na podlagi 29. in 30. člena zakona o zdravstvenem varstvu živali (Uradni list SRS, št. 37/85) in 258. člena statuta občine Novo mesto (SDL, št. 5/79 in 14/82) je izvršni svet skupščine občine Novo mesto na seji dne 22. 11. 1988 sprejel
ODREDBO
o pristojbinah za veterinarsko-sanitame preglede in za dovoljenja za prodajo mleka v letu 1988
5.	člen
Za izdajo dovoljenja za promet z mlekom in mlečnimi izdelki za javno potrošnjo oz. podaljšanje veljavnosti dovoljenja plača proizvajalec oz. prodajalec pristojbino za vsako kravo molznico 8.000 din. V tej vsoti je zajet tudi del pristojbine za neškodljivo odstranjevanje živalskih trupel v višini 2.000 din. Pristojbino obračunava in pobira organizator odkupa mleka ob plačilu mleka. Za veterinarsko-sanitame preglede v zbiralnici mleka se pristojbino plača mesečno po pogodbi med pooblaščeno veterinarsko organizacijo in organizacijo, za katero se pregledi opravijo. Proizvajalec, ki ne oddaja mleka v zbiralnico ali mlekarno, pač pa ga daje na drug način v javno potrošnjo, plača poleg te pristojbine še stroške odvzema vzorca mleka ter stroške pregleda molznic na tuberkulozo in brucelozo.
6. člen
Za veterinarsko-sanitami pregled mesa klavnih živali v klavnici se plača pristojbino 30.000 din za vsako uro nadzora pooblaščenega veterinarja.
V tej vsoti niso zajeti stroški zakonsko obveznih kontrolnih pregledov vzorcev, kakor tudi ne materialni stroški prevozov. Sestavni del veterinarsko-sanitarnega pregleda je tudi pregled pri razkladanju živali, surovin in odpreme živil ter odpadkov konfiskatov. Zaradi tega se v klavnih obratih ne plača pristojbine iz 2. člena te odredbe.
7. člen
Za stalen nadzor pri dogonih živine na sejmih se plača pristojbino 30.000 din na uro, ki jo zaračuna pri nadzoru pristojni veterinar. Če se pri nadzoru zaračunajo pristojbine za preglede kosovnih ali kamionskih pošiljk, se zaračuna urna postavka za znesek, ki je zmanjšan za pobrano pristojbino.
8. člen
Pristojbino za veterinarsko-sanitame preglede se lahko plačuje tudi v letnem pavšalu, ki ga na podlagi pogodbe sporazumno določita in medsebojno obračunata pooblaščena veterinarska organizacija in organizacija, za katero se pregledi opravijo. Letni pavšali se mesečno akontirajo v višini 1/12.
9. člen
Del stroškov neškodljivega odstranjevanja živalskih trupel in odpadkov živalskega izvora plačujejo organizacije združenega dela in druge organizacije ter posamezniki, ki se ukvarjajo z varstvom in gojitvijo živali. Pristojbina za vsako žival znaša:
v din
— za goveda in konje	2.000
— za žrebeta in teleta	1.000
— za prašiče nad 50 kg	800
— za prašiče do 50 kg	400
— za odstreljeno in prodano parkljasto
divjad	3.000
— za pse	3.000
Pri spremembah kategorije živali znaša tarifa:
— za goveda in konje	800
— za prašiče	600
10. člen
Del stroškov za zagotavljanje nepretrgane veterinarske diagnostike izven rednega delovnega časa plačujejo organizacije združenega dela in druge organizacije ter posamezniki pristojbino v višini 1.250 din, kije vračunana v režijsko uro po tej odredbi. Sredstva, zbrana za ta namen, se zbirajo na računu pooblaščene veterinarske organizacije, ki mora voditi evidenco namenske porabe teh sredstev in o tem obveščati izvršni svet občine Novo mesto, najmanj dvakrat letno.
11. člen
Lastniki živali poravnavajo svoje obveznosti iz 8. člena te odredbe:
— pri izdaji zdravstvenega spričevala za živali,
— pri prvem vsakoletnem cepljenju psov proti steklini oz. ob registraciji,
— lovske družine pri prodaji divjadi,
— pri izdaji dovoljenja za promet z mlekom.
Pristojbine obračunavajo:
1. občinski ali od njega pooblaščen organ za izdajo zdravstvenih spričeval za goveda, konje in žrebeta;
2. zavod oz. organizacija, ki je na območju občine pooblaščena za izvajanje obveznega cepljenja psov proti steklini in za registracijo psov;
3. lovske družine na območju občine za uplenjeno in prodano divjad;
4. organizator odkupa mleka.
12. člen
Sredstva po tej odredbi se zberejo v proračunu občine Novo mesto na račun za zdravstveno varstvo živali občine Novo mesto, štev. 52100-630-240019, in se v okviru sprejetega finančnega plana nakazujejo na pooblaščeni zavod oz. organizacijo, ki opravlja veterinarsko-higiensko službo na območju občine Novo mesto. Pri nakazilu pristojbin na žiro račun iz 9. člena se pri namenu označi »za službo VHS«.
Pooblaščeni zavod oz. organizacija, ki opravlja veterinarsko-higiensko službo, je dolžna vsako leto ob zaključnem računu pripraviti poročilo o realizaciji svojega programa dela, predvsem o tistem delu, ki se financira s sredstvi, zbranimi po tej odredbi, in ga predložiti v obravnavo izvršnemu svetu skupščine občine Novo mesto.
Do 30. novembra pa mora predložiti izvršnemu svetu skupščine občine Novo mesto tudi svoj program dela in finančni načrt službe za naslednje leto.
13. člen
Višina pristojbin se med letom valorizira skladno z rastjo vrednosti režijske ure dipl. veterinarja.
14. člen
Z dnem uveljavitve te odredbe preneha veljati odredba o pristojbinah, objavljena v Skupščinskem Dolenjskem listu št. 11/88.
15.	člen
Ta odredba začne veljati 8 dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu.
Številka: 322-010/83-2 Datum: 22. 11. 1988
Izvršni svet skupščine občine Novo mesto IVO LONGAR, 1. r.
219.
Na podlagi 5. člena zakona o družbeni kontroli cen (Uradni list SRS, št. 9/85) in
3.	člena odloka o družbeni kontroli cen v občini Novo mesto (Skupščinski Dolenjski list, št. 8/85) je izvršni svet skupščine občine Novo mesto na seji dne 22. 11. 1988 sprejel
ODREDBO O DOLOČITVI NAJVIŠJIH CEN
1.
Cene naslednjih proizvodov in storitev iz 5. člena zakona o družbeni kontroli cen (Uradni list SRS, št. 9/85):
— prevoz potnikov v mestnem in primestnem prometu,
— osnovne komunalne storitve,
— stanarine in najemnine,
ki sojih organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije in skupnosti ter nosilci samostojnega osebnega dela oblikovali v skladu s predpisi in uporabili na tržišču do uveljavitve te odredbe, se s to odredbo določijo kot najvišje.
2.
Z dnem, ko začne veljati ta odredba, prenehajo veljati odredba o določitvi najvišjih cen (Skupščinski Dolenjski list, št. 9/88) ter odredbi o spremembah in dopolnitvah odredbe o določitvi najvišjih cen (Skupščinski Dolenjski list, št. 12/88 in 15/88).
3.
Ta odredba začne veljati 1. 12. 1988.
Številka: 38-02/87-2
Datum: 22. 11. 1988	Izvršni	svet
skupščine občine Novo mesto predsednik: IVO LONGAR, 1. r.
220.
Na podlagi 16. člena odloka o ustanovitvi zakona za družbeno planiranje in urbanistično načrtovanje občine Novo mesto (Skupščinski Dolenjski list, št. 22/87) je izvršni svet na seji dne 22. 11. 1988 sprejel
SKLEP
o določitvi cene storitev Zavoda za družbeno planiranje in urbanistično načrtovanje občine Novo mesto
1. člen
S tem sklepom se določijo cene storitev Zavoda za družbeno planiranje in urbanistično načrtovanje občine Novo mesto, kijih ta upravna organizacija opravlja po pooblastilih skupščine občine za občane in organizacije združenega dela.
2. člen
Cene storitev zavoda iz prejšnjega člena so:
1. Izdelava lokacijske dokumentacije za individualne hiše, zidanice, gospodarske objekte (hlev) in druge novogradnje (v ceno je vključen strošek geodetskega posnetka, ogleda,	materialni stroški in delo zavoda)	550.000	din
2. Izdelava lokacijske dokumentacije za prizidke, pomožne gospodarske objekte in rekonstrukcija obstoječih objektov (v ceno je vključen strošek geodetskega posnetka, ogleda, materialni stroški in delo zavoda)	500.000 din V ceno pod 1 in 2 niso vključena potrebna soglasja (soglasja se zaračunavajo dodatno po dejanski vrednosti).
3. Lokacijski ogled	150.000 din
4. Določitev funkcionalnih zemljišč, podaljšanje veljavnosti lokacijske dokumentacije ipd.	60.000	din
5. Spremembe lokacijske dokumentacije
— tekst	60.000	din
— tekst s spremembo grafičnega dela	68.000	din
6. Izjava o namembnosti prostora, izseki iz urbanistične dokumentacije
ipd.	24.000	din
7. Izdelava izrisa iz prostorsko izvedbenega načrta za individualne objekte (tekst in grafični del)	140.000	din
Za izdelavo izrisa za OZD se cena določa s pogodbo.
3. člen
Cene za organizacije združenega dela in druge investitorje se določijo na podlagi ocenitve potrebnega dela, materialnih stroškov in cene ure delavca zavoda, ki znašajo:
izobrazba	t
din
— visoka (VII. stopnja)	24.000
— višja (VI. stopnja)	18.000
— srednja (V. stopnja)	15.000
— posebne zahtevne naloge (VII, VIII stopnja)	32.000 Z naročnikom se sklene posebno pogodbo.
4. člen
Storitve se obračunavajo po v času obračuna veljavnih cenah oziroma veljavnih cenah ob zaključku del, če se storitve v celoti obračuna po končanem delu.
5. člen
Z dnem uveljavitve tega sklepa preneha veljati sklep izvršnega sveta skupščine občine Novo mesto o določitvi cen storitev zavoda (Skupščinski Dolenjski list, št. 12/88).
6. člen
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu. Številka: 38-4/88 Datum: 22. 11. 1988
Izvršni svet skupščine občine Novo mesto predsednik: IVO LONGAR, 1. r.
222.
Na podlagi 73.a člena odloka o davkih občanov občine Novo mesto (Skupščinski Dolenjski list, št. 8/85,20/85,26/86 in 22/87) in sklepa 103. seje z dne 15.11. 1988 izdaja izvršni svet skupščine občine Novo mesto naslednji
SKLEP
o valorizaciji lestvic davčnih osnov za davek od dohodka iz premoženja in premoženjskih pravic ter za davek od premoženja
1.
V 56. členu odloka o davkih občanov občine Novo mesto se lestvica davčnih osnov za davek od premoženja in premoženjskih pravic valorizira s statistično ugotovljenim porastom cen na drobno v SR Sloveniji, ki znaša 230,6.
dohodek iz premoženja in premoženjskih pravic
stopnja
davka
	osnova din			%
		do	619.580	15
nad	619.580	do	1,239.110	24
nad	1,239.110	do	1,858.680	33
nad	1.858.680	do	2,478.260	42
nad	2,478.260	do	3,097.790	50
nad	3,097.790	do	3,717.360	58
nad	3,717.360			65
221.
Na podlagi 2. člena odloka o davku na promet nepremičnin (Skupščinski Dolenjski list, št. 20/85) izdajamo
SKLEP
o valorizaciji lestvic davčnih osnov za davek na promet nepremičnin za nezazidana stavbna zemljišča in druga zemljišča, ki se ne uporabljajo za kmetijske namene, ter za davek od razlike med prometno in gradbeno vrednostjo
1.
V 2. točki 2. člena odloka o davku na promet nepremičnin (Skupščinski Dolenjski list, št. 20/85 in 22/87) se lestvica davčnih osnov za davek na promet nepremičnin za nezazidana stavbna zemljišča in druga zemljišča, ki se ne uporabljajo za kmetijske namene in se plačujejo od vrednosti m2, valorizira s količnikom porasta cen gradbenih objektov v družbeni lastnini, ki po navodilu republiškega komiteja za varstvo okolja in urejanje prostora znaša 2,29 (Uradni list SRS, št. 31 /88), tako da se nova, valorizirana lestvica glasi:
	osnova din			din	znaša davek %		din
		do	620		15		
nad	620	do	1.880	93	+ 20	nad	620
nad	1.880	do	3.140	345	+ 25	nad	1.880
nad	3.140	do	3.730	660	+ 30	nad	3.140
nad	3.730	do	4.400	837	+ 36	nad	3.730
nad	4.400	do	4.990	1.078	+ 42	nad	4.400
nad	4.990	do	5.610	1.326	+ 48	nad	4.990
nad	5.610	do	6.250	1.624	+ 54	nad	5.610
nad	6.250	do		1.970	+ 60	nad	6.250
V 3	L. . točki 2. člena se lestvica davčnih osnov za davek, ki se obračunava od						
prometa gradbenih objektov, in sicer od razlike med prometno in gradbeno vred-							
nostjo za 1 m2 površine objekta, valorizira s količnikom 2,29, in !						>e glasi:	
					znaša davek		
	osnova din			din	%		din
		do	6.870		10		
nad	6.870	do	20.610	687	15	nad	6.870
nad	20.610	do	32.060	2.748	20	nad	20.610
nad	32.060	do	50.380	5.038	25	nad	32.060
nad	50.380	do	77.860	9.618	30	nad	50.380
nad	77.860	do	114.500	17.862	40	nad	77.860
nad	114.500			32.518	50	nad	114.500
Ta sklep se objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu in začne veljati od 1.1.1989 dalje.
Številka: 421-03/82 Datum: 23. 11. 1988
V 68. členu omenjenega odloka se lestvice davčnih osnov za davek od premoženja (od stavb) valorizira z indeksom porasta cen gradbenih objektov v družbeni lastnini v SR Sloveniji, ki po navodilu republiškega komiteja za varstvo okolja in urejanje prostora znaša 2,29, pavšalni letni zneski davka na plovne objekte pa z letno stopnjo rasti mesečnega poprečnega čistega osebnega dohodka na zaposlenega delavca v SR Sloveniji, ki znaša 121,3%, na tej podlagi ugotovljen količnik za preračun 2,213.
1. od stanovanjskih stavb, stanovanj in garaž
stopnja
davka
osnova din
		do	12,492.320	0,10
nad	12,492.320	do	24,482.390	0,20
iad	24,482.390	do	48,922.290	0,30
nad	48,922.290	do	71,704.480	0,45
nad	71,704.480	do	95,607.500	0,65
nad	95,607.500	do	124,923.260	0,85
nad	124,923.260			1,00
3. od	poslovnih prostorov			stopnja
				davka
	osnova din			%
		do	12,492.320	0,15
nad	12,492.320	do	24,482.390	0,35
nad	24,482.390	do	36,976.630	0,55
nad	36,976.630	do	48,387.540	0,75
nad	48,387.540	do	62,461.630	1,00
nad	62,461.630			1,25
3. od	prostorov za počitek oz. rekreacijo			stopnja
				davka
	osnova din			%
		do	12,492.320	0,20
nad	12.492.320	do	39,349.070	0,40
nad	39,349.070	do	65,585.600	0,60
nad	65,585.600	do	96,193.740	0,90
nad	69,193.740	do	124,923.260	1,20
nad	124,923.260			1,50
4. Plovni objekti				
Za	plovne objekte	nad 8	do 9 m dolžine znaša davek 296.770 din,	za vsak
Uprava za družbene prihodke občine Novo mesto direktor: MARJAN ČERNE, 1. r.
nadaljnji meter dolžine pa po 117.150 din.
Z uveljavitvijo tega sklepa prenehajo veljati lestvice davčnih osnov v odloku o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov občine Novo mesto (Skupščinski Dolenjski list, št. 22/87).
Ta sklep se objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu in začne veljati od 1.1.1989 dalje.
Številka: 422-010/80 Datum: 15. 11. 1988
Izvršni svet skupščine občine Novo mesto predsednik: IVO LONGAR, 1. r.
Občina Ribnica
223.
Na podlagi 2. odstavka 95. člena zakona o sistemu državne uprave in o izvršnem svetu skupščine SR Slovenije ter republiških upravnih organov (Uradni list SRS, št. 24/79, 12/82, 39/85, 37/87 in 18/88), odloka o razporeditvi delovnega časa v upravnih organih (Uradni list SRS, št. 7/80,38/82 in 10/83) ter 192. člena statuta občine Ribnica (SDL, št. 11 /78 in 2/82) je izvršni svet skupščine občine Ribnica na seji dne 3. 11. 1988 sprejel
ODREDBO
o razporeditvi delovnega časa v upravnih organih občine Ribnica ter v sekretariatu skupščine občine in izvršnega sveta skupščine občine Ribnica
1.
Ta odredba določa začetek, trajanje, razporeditev in konec delovnega časa v upravnih organih občine Ribnica ter v sekretariatu skupščine občine in izvršnega sveta skupščine občine Ribnica (v nadaljnjem besedilu: upravni organi).
2.
Delovni čas v upravnih organih je razporejen na pet delovnih dni, in sicer v ponedeljek, torek, sredo, četrtek in petek.
3.
Delovni čas v upravnih organih se razporedi tako, da traja:
— v ponedeljek, torek, četrtek in petek od 7. do 15. ure,
— v sredo od 7. do 17. ure.
4.
Uradne ure za neposredno poslovanje upravnih organov za delovne ljudi in občane, organizacije združenega dela, druge samoupravne organizacije in skupnosti ter druge pravne osebe (v nadaljnjem besedilu: uradne ure) trajajo:
— v ponedeljek in petek od 7.30 do 15. ure,
— v sredo od 7.30 do 17. ure.
5.
Ne glede na določilo prejšnje točke te odredbe trajajo uradne ure v komiteju za družbene dejavnosti in občo upravo — glavna pisarna:
— v ponedeljek, torek, četrtek in petek od 7. do 15. ure,
— v sredo od 7.30 do 17. ure.
6.
V primerih, ko to narekuje značaj nalog in možnost prihoda delavcev na delo upravnega organa, njegovega dela, lahko funkcionar, ki vodi upravni organ, v soglasju z izvršnim svetom razporedi delovni čas drugače, kot je določeno s to odredbo.
7.
Delovni čas za opravljanje pomožnih tehničnih del in nalog določi v skladu s to odredbo predsednik komiteja za družbene dejavnosti in občo upravo občine Ribnica.
8.
Družbeni pravobranilec samoupravljanja Ribnica — Kočevje, organ za vodenje postopka o prekršku Ribnica, samoupravne organizacije in skupnosti, ki izvršujejo javna pooblastila, ter občinski štab za teritorialno obrambo morajo uskladiti delovni čas in uradne ure z delovnim časom in uradnimi urami upravnih organov, določenimi s to odredbo, razen če ni za posamezne organe, samoupravne organizacije in skupnosti z zakonom ali z drugim predpisom na podlagi zakona drugače določeno.
9.
Razpored delovnega časa in uradnih ur mora biti objavljen in na pismen način označen v poslovnih prostorih.
Z dnem uveljavitve te odredbe preneha veljati odredba o razporeditvi delovnega časa v upravnih organih občine Ribnica št. 14-1 -83-01 z dne 22.11.1982 (SDL, št. 4/83).
Ta odredba začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu. Številka: 14-1-83-01 Datum: 3. 11. 1988
Predsednik izvršnega sveta: PETER LEVSTEK, dipl. inž. agr.
224.
Na podlagi 2. odstavka 39. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Ur. list SRS, št. 18/84, 37/85 in 29/86) in 166. statuta občine Ribnica (Skupščinski Dolenjski list, št. 11/87 in 2/82) je skupščina občine Ribnica na seji zbora združenega dela in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 25.11.1988 sprejela
ODLOK
o zazidalnem načrtu P1 urbanistične zasnove R-7 (območje dela KS Ribnica za
Oničem)
I. Splošna določba
1. člen
S tem odlokom se sprejme zazidalni načrt R7/P1 v Ribnici, ki gaje izdelal Urbanistični zavod, Projektivni atelje v Ljubljani, proj. št. 3371, marca 1988.
2. člen
Zazidalni načrt vsebuje:
a. grafični del:
1. izsek iz dolgoročnega plana občine Ribnica,
2. geodetska podlaga 1 : 500,
3. parcelacija in prikaz oboda območja 1 : 500,
4. zazidalna situacija — prikaz objektov in naprav 1 : 500,
5. namembnost površin in objektov 1 : 500,
6. idejni višinski prikaz 1 : 500,
7. prometna ureditev 1 : 500,
8. prikaz urgentnih poti 1 : 500,
9. vodovodna, kanalizacijska in energetska ureditev — zbir obstoječih in planiranih vodov 1 : 500,
10.	ureditev zelenih površin 1 : 500,
II. situacija zaklonišč,
12. tehnični elementi za zakoličenje objektov,
13. faznost gradnje;
b. tekstualni del:
1. obrazložitev,
2. spomeniško-varstvena valorizacija,
3. soglasja pristojnih organov, organizacij in skupnosti,
4. ocena stroškov za izvedbo načrta.
3. člen
Področje zazidalnega načrta R7/P1 zajema območje katasterske občine Ribnica. Omejeno je na severozahodu s cekrvijo sv. Štefana, t. j. parcelo 1970, dalje poteka prek parcele 1435/11.
Na severovzhodu je omejeno s Šeškovo ulico, na jugovzhodu s cesto, ki pelje v vojašnico, in na jugozahodu s potokom Bistrica. Velikost kompleksa je 2 ha 7 arov.
4. člen
Področje je delno že pozidano z objekti. Pri nadaljnjem delu, oblikovanju in izvajanju del je upoštevati »konservatorske smernice za pripravo ureditvenega načrta širšega območja ob Šeškovi 9«, izdelane v LRZVNKD. Kompleks gradnje obsega s tem zazidalnim načrtom parcele, ki so opisane v 5. členu. V 6. členu pa sledi opis objektov, ki se ohranijo, in objektov, ki se rušijo.
5. člen
Parcele na obravnavanem območju:
nova izmera			površina	
pare. št.	zk. vi.	kult.	v m2	lastnik
1	2	3	4	5
1435/11	I.	pot		
1435/5	I.	pot		
1962	608	st.O garaža dv 0	190 40 610	DL, občina Ribnica
1963/1	816	st. 0	117	DL, 1/2 Kovač Marija Marčenkova 11, Ljubljana 1/2 Dejak Miroslava, Topniška 70, Ljubljana (ni vknjiženo)
1963/2	837	dv. 0	97	DL, občina Ribnica
1964	799	dv.	58	
1965	22	dv.	431	DL, Podboj Janez, Martina, Andrej, Zofija, Franc, Novosel Marija (ni vknjiženo)
1966	384	dv. 0	145	DL, samoupravna stanovanjska skupnost občine Ribnica
1967	717	dv. 0	21	Ribnica
		st. 0	466 -	Ribnica
920/1	787	dv. st. 0	258	DL, rimokatoliško
920/2	787	st. gosp.		župnjištvo Ribnica
		posl.	58	(ni vknjiženo)
(		dv. 0	1072	
927/1	787	tr.	788	DL, rimokatoliško
927/2	787	tr.	1930	župnjištvo Ribnica
928/1	399	tr.	526	Gradič Ivan, Angela
		str.	99	Šeškova do 1/2
		dv.	460	Ribnica (ni vknjiženo)
929/1	17	tr.	1795	Rimokat. žup. Ribnica
stp 327	395	st. 0	65	DL, Bajer Bogomir, Šeškova 3, Ribnica,
1968	888	posl. št. 0	351	DL, Občina Ribnica
1969	888	garaža 0	18	DL, Občina Ribnica
		dv. 0	1595	DL, Občina Ribnica
6.	člen
Na obravnavanem območju se ohranijo naslednji objekti:
pare. št.	zk. vi.	kult.	površina
1962	608	st. 0	190 m2
		garaža 0	40 m2
1963/1	816	st. 0	117 m2
1967	717	st. 0	466 m2 prenova
920/1	787	dv. st. 0	258 m2
920/2	787	st. g. posl.	58 m2
928/2		st. 0	
		st. 0	
Odstranijo se naslednji objekti:			
pare. št.	zk. vi.	kult.	površina
1966	384	st. 0	106 m2
1968	888	posl. st. 0	351 m2
1969	888	garaža 0	18 m2
11.	Funkcije območja s pogoji za izrabo
7.	člen
Območje urejanja je pretežno namenjeno javnemu programu, delno pa rekreacijskim in stanovanjskim namenom.
Zazidalni načrt predstavlja naslednje površine:
1. Severozahodni del:
— Živilski trg s pokrito tržnico, ki ga obkrožajo objekti banke, zavarovalnice in SDK v obstoječi in prenovljeni in delno prezidani Oničevi hiši in dveh novih dozidanih objektov naslednjih dimenzij:
9.00 x 6,00 m in 8,00 x (24,00 + 9,00 m), gabarit novih objektov je P + 2 z izkoriščenim podstrešjem.
— Župnišče s svojimi zemljišči ostane nespremenjeno.
2. Srednji del:
— Ob Šeškovi ulici so trije obstoječi stanovanjski objekti z gospodarskimi prostori in vrtovi, pri objektu na parceli 1963 se dozida stanovanjski objekt, prilagojen dimenzijam obstoječega objekta. Ostali objekti ostanejo nespremenjeni.
— V smeri proti potoku Bistrica se zgradi večji hotelski objekt, sestavljen iz več delov, da se lahko zgradi po fazah. Objekt se lahko nameni tudi za stanovanja. Dimenzije objektov so: objekt v L obliki 8,00 x 8,00 + 24,00 x 9,00 m, gabarit P + 2 z izkoriščenim podstrešjem, vezni del 9,00 x 17,00 m in objekt v L obliki 24,00 x 9,00 + 22,00 x 9,00, gabarit P + 2 z izkoriščenim podstrešjem. Sledi vezni del širine 9,00 m in objekt 8,00 x 5,00 gabarit P + 1 z izkoriščenim podstrešjem.
— Med navedenimi je objekti parkirni prostor za 35 osebnih vozil.
— Srednji del je ločen od jugovzhodnega dela kompleksa z nekdanjim razbremenilnim kanalom, ki se delno ohrani in predstavlja parkovno ureditev, ki oblikovano in višinsko ločuje hotelski in stanovanjski del od avtobusnega postajališča.
3. Jugovzhodni del:
Avtobusno postajališče s šestimi peroni in štirimi odstavnimi mesti. Širina vozišča, ki se priključuje na Šeškovo ulico, je 5,00 m, dolžina posameznega perona je 15 m. Radij notranjih krivin je 6,5 m, radij zunanjih krivin je
12.00 m. Poleg prometnih površin so tlakovane površine za pešce (potnike). Severozahodno od peronov sta dva objekta, dim. 19,00 x 8,00 x 4,00 m, z veliko nadstrešnico, ki povezuje oba objekta in perone.
— Jugovzhodno od postajališča je parkirni prostor za 90 vozil. Dovoz je s ceste, ki pelje v vojašnico. Parkirišče je deljeno v tri dele, vsak s po 30 parkirnimi mesti. Parkirna mesta imajo dim. 2,50 m x 5,00 m, z vmesnim dovozom širine 7,00 m. Med posameznimi deli je nasad drevja.
Prometno je jugovzhodni del vezan na Šeškovo ulico.
4. Povezave zahod — vzhod:
Severozahodni del obsega parkovno ureditev ob potoku Bistrica, ki se zajeda v posamezne oblikovane komplekse vseh treh delov zazidalnega območja. Parkovna ureditev je namensko vezana na sprehajalno pot (1,80 m) ob potoku in povezuje celotno območje.
Osrednji del obsega pešpot š = 2,50 m, ki poteka od živilskega trga do avtobusne postaje. Pešpot poteka med objekti in pod objekti ter prek parkovno urejenega nekdanjega kanala. Pešpot je obdana z zelenjem.
5. Velikosti in gabariti objektov so podani v maksimalni velikosti, tolerance navzdol so dopustne. Objekti so lahko manjši za največ 15% in nižji za 1 etažo. Naklon strešin lahko variira od 30 do 45°, upoštevati pa je smer slemen.
III. Faznost gradnje
8. člen
V I. fazi se zgradi severozahodni del območja, t. j. živilski trg z okoliškimi zgradbami, predhodno se rušijo objekti (glej 6. člen).
V II. fazi se zgradi jugovzhodni del območja, t. j. avtobusno postajališče, in parkirne površine ter povezave sever jug.
V III. fazi se zgradi srednji del, t. j. hotelski objekt.
IV. Pogoji za arhitektonsko oblikovanje in varstvo okolja
9. člen
Novi objekti morajo biti kvalitetno zidani in ometani ter svetlo barvani. Deloma so lahko obdelani z lesom v temni barvi.
10. člen
Fasadni elementi se morajo uskladiti z elementi stare arhitekture Ribnice. Pri prenovi in dograditvi »Oničeve hiše« si mora investitor k investicijsko-tehnični dokumentaciji pridobiti soglasje Ljubljanskega zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščne
11. člen
Varovanje okolja obsega varovanje vode, varovanje zraka in zaščito pred hrupom.
— Zaščita potoka Bistrica pred onesnaževanjem se izvede s tem, da se vse odpadne vode priključijo na kanalizacijsko omrežje, površinske vode s parkirnih prostorov pa se vključijo v kanalizacijo prek oljnih lovilcev.
— Zaščita zraka pred onesnaževanjem se izvaja tako, da na obravnavanem območju ni dovoljena dejavnost, ki bi povzročila onesnaževanje zraka. Ogrevanje celotnega naselja se izvede s centralno toplovodno napravo.
— Obstoječa lokalna kurišča so dovoljena, vendar morajo biti pod nadzorom pristojne službe.
— Zaščita pred hrupom se izvaja tako, da na obravnavanem območju niso dovoljene hrupne dejavnosti.
— Zaščita območja pred hrupom z avtobusne postaje in parkirnih površin se izvede s pasom gostega zelenja.
12. člen
Zelene površine so sklenjene in se povezujejo. Glavni pas zelenih površin je ob potoku Bistrica in okrog avtobusnega postajališča (kot ločitev posameznih delov tega zazidalnega območja).
V. Pogoji za prometno urejanje
13. člen
Glavna nosilka prometa je Šeškova ulica, iz katere se prometno napaja celotno zazidalno območje. S te ceste se dovaža in odvaža na avtobusno postajališče. Avtobusni promet je vezan na obvozno cesto.
14. člen
Mirujočemu prometu je namenjen večji parkirni prostor, ki mora biti asfaltiran in ozelenjen z drevesi. Urediti je potrebno odvodnjavanje meteornih voda.
15. člen
Območje je povezano v vseh smereh s pešpotmi. Glavne pešpoti v smeri SZ — JV so izvedene tako, da jih lahko uporabljajo intervencijska vozila.
VI. Pogoji za komunalno in energetsko urejanje
16. člen
Obvezno je treba upoštevati vse elemente komunalnih naprav in naprav, kot jih določa zazidalni načrt. Vsi objekti morajo biti priključeni na vse komunalne naprave, ki bodo zgrajene na tem območju.
Pred realizacijo gradbenih objektov je potrebno izdelati izvedbeno projektno dokumentacijo za komunalne in energetske napeljave in zemljišče ustrezno komunalno urediti.
17. člen
Kanalizacijski sistem je mešan in se priključuje na glavni kanal, ki poteka po Šeškovi ulici.
Voda iz vseh utrjenih površin avtobusne postaje se priključuje prek lovilcev olj na kanalizacijski sistem. Meteorna voda s parkirnih površin pa se prek lovilcev olj odvaja neposredno v vodotok.
Obravnavano območje prečka razbremenilni kanal B in glavni kanal A.
18. člen
Področje se bo z vodo oskrbovalo iz obstoječe mestne vodovodne mreže.
19. člen
Področje je priključeno na centralni ogrevalni sistem, ki se izgrajuje za celotno omrežje Ribnice in poteka pod osrednjo pešpotjo. Vse novogradnje je načrtovati za možnost pasivnega in aktivnega izkoriščanja alternativnih virov energije.
20.	člen
Priključek električne napeljave je izvesti kabelsko za celotno zazidalno področje. To velja za električno omrežje, ki napaja zgradbe in za javno razsvetljavo. Vsa napeljava mora biti izvedena po veljavnih predpisih.
21. člen
Telefonsko omrežje je položeno kabelsko.
22. člen
Odvoz komunalnih odpadkov je organiziran v sklopu naselja Ribnica. Zbirna mesta za odpadke so predvidena v objektih, kjer pa to ni možno, pa zunaj na funkcionalnih površinah objekta, in to tako, daje pot do dejanske praznitve smetnjaka čim krajša.
VII. Druge določbe
23. člen
Protipožarni ukrepi na obravnavanem obmoiju so naslednji:
— Prometni objekti in avtobusna postaja so s parkom in jarkom ločeni od ostalega zazidalnega območja. Ta del je protipožarno urejen z vsemi predpisanimi napravami.
— Severnozahodni del je obravnavan kot gosto zazidano področje, kjer so posamezni objekti in posamezni deli objektov med seboj ločeni prostorsko ali s požarnimi zidovi in deljeni v samostojne požarne sektoije.
— Vodovodno omrežje je dimenzionirano in opremljeno s hidranti za gašenje požarov.
24.	člen
Ureditveno območje je v coni, kjer je predvidena izgradnja zaklonišča dopolnilne zaščite z odpornostjo 50 K Pa. Zaklonišča so predvidena v objektu SDK, hotelu in avtobusni postaji.
25.	člen
Za pripravo in komunalno ureditev tega zazidalnega načrta je dolžan skrbeti sklad stavbnih zemljišč občine Ribnica.
26.	člen
Začasna namembnost zemljišč, ki niso predvidena za izgradnjo in ureditev v 1. in
2.	etapi, ostane do začetka ustrezne etape nespremenjena, s tem da se na teh zemljiščih dovolijo posegi v prostor, ki so nujni za nemoteno realizacijo predhodne etape.
VIII.	Obveznosti investitoijev in izvajalcev
27.	člen
Investitorji in izvajalci so pri projektiranju in gradnji objektov dolžni upoštevati veljavne gradbeno-tehnične, prometne, sanitamo-higienske, varnostne in ostale predpise.
Investitorji gradnje objektov so dolžni skrbeti za ureditev in vzdrževanje zelenic, nasadov, dovozov ter za druge ureditve ob objektih.
Ureditev pripadajočega zemljišča je pogoj za izdajo uporabnega dovoljenja.
IX. Končne določbe
28.	člen
Zazidalni načrt je stalno na vpogled občanom, organizacijam združenega dela ter samoupravnim organizacijam in skupnostim pri komiteju za družbeno planiranje, gospodarstvo in proračun.
29.	člen	'
Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka opravlja urbanistična inšpekcija občine Ribnica.
30.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu.
Občina Trebnje
225.
POPRAVEK sklepa izvršnega sveta skupščine občine Trebnje
1.	V sklepu o korekciji obveznosti pri obračunavanju obveznosti iz dohodka in čistega dohodka po osnovi BOD s faktoijem 0,88 (Skupščinski Dolenjski list, št. 15/88) se določi, da se izvrši korekcija obveznosti pod točko 1., 2. in 3. od 1. 1. 1988 dalje, korekcija obveznosti pod točko 4. (SLO) pa od 1. 10. 1988 dalje.
226.
Na podlagi 16. člena zakona o geodetski službi (Uradni list SRS, št. 23/76) in 4. člena odloka o cenah za geodetske storitve (Skupščinski Dolenjski list, št. 6/86) je izvršni svet skupščine občine Trebnje na 77. seji dne 9. 11. 1988 sprejel
SKLEP
o valorizaciji cen za geodetske storitve I.
Cene geodetskih storitev iz 3. člena odloka o cenah za geodetske storitve se valorizirajo tako, da znašajo:
zap. vrsta in obseg geodetske storitve št.
cena
I.	PARCELACIJE
1. parcelacija parcele do 0,3 ha na dva dela
2. za vsakih nadaljnjih začetih 0,3 ha
3. za vsako dodatno novo parcelo
4. za vsako novo nastalo parcelo obodne parcelacije
5. za prenos ene gradbene parcele iz projekta v naravo
6. za razlastitev dolžinskega objekta, za vsakih 100 m
II.	MEJNI UGOTOVITVENI POSTOPEK
1. ugotovitev in izmeritev meje med dvema mejnima točkama
2. za vsako nadaljnjo mejno točko
III.	PRENOS POSEBNE MEJE PO PODATKIH ZEMLJIŠKEGA KATASTRA
1. za grafični kataster:
— določitev posestne meje med dvema mejnima točkama
— za vsako nadaljnjo mejno točko
2. za numerični kataster:
— določitev posestne meje med dvema mejnima točkama
— za vsako nadaljnjo mejno točko
IV.	IZDELAVA GEODETSKIH PODLAG ZA PROSTORSKE IZVEDBENE AKTE
1. izdelava načrtov do površine 0,3 ha
2. za vsakih nadaljnjih začetih 0,3 ha
V.	IZDELAVA POSNETKOV NOVEGA STANJA
1. izdelava načrtov za območja do površine 0,1 ha
2. za vsakih nadaljnjih začetih 0,1 ha
VI.	ZAKOLIČENJE OBJEKTOV
1. stavbe in objekti do 200 m2 tlorisne površine
2. stavbe in objekti nad 200 m2 tlorisne površine
3. dolžinski objekti
VIL Cene geodetskih storitev na gozdnem območju se povečajo za 50% od zgornjih cen
VIII. URNE CENE
Za geodetske storitve, ki se obračunavajo po dejansko porabljenem času, se uporabijo naslednje urne cene:
A — terensko geodetsko delo, ura B — pisarniško geodetsko delo, ura C — risarsko geodetsko delo, ura D — figurantska in druga pomožna dela, ura
IX. SPLOŠNO
— Posebej se obračunavajo materialni stroški mejniki, obrazci, prevozni stroški, poštnina);
— posebej se obračunavajo stroški za figurantska dela, če flguranta preskrbi geodetska uprava;
— geodetske storitve se obračunavajo ločeno za terensko delo in ločeno za pisarniško delo po cenah, ki veljajo ob zaključku posamezne faze dela;
— ob prekinitvi postopka naročnik storitve plača vse stroške, ki so nastali do prekinitve.
232.000 66.000 66.000
132.000 66.000
295.000
132.000
66.000
248.000
50.000
165.000
33.000
198.000
99.000
99.000
99.000
92.000 dejanski čas dejanski čas
26.500
24.000
16.000 12.000
Številka: 350-4-88-01 Datum: 25. 10. 1988
Predsednik skupščine občine Ribnica: FRANC LAPAJNE, dipl. eoc.
II.
Z dnem uveljavitve tega sklepa preneha veljati sklep izvršnega sveta skupščine občine Trebnje o valorizaciji cen za geodetske storitve (Skupščinski Dolenjski list, št. 3/88).
III.
Ta sklep prične veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu.
Številka: 38-014/83-1 Datum: 9. 11. 1988
Predsednik izvršnega sveta: MAKS KURENT
227.
Na podlagi 46. člena zakona o urejanju prostora (Uradni list SRS, št. 18/84), 25. in 39. člena navodila o vsebini in metodologiji izdelave strokovnih podlag in prostorskih sestavin planskih aktov občin (Uradni list SRS, št. 20/85) in 208. člena statuta občine Trebnje (Skupščinski Dolenjski list, št. 9/79,16/80,1/82 in 3/86) je skupščina občine Trebnje na sejah zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti ter družbenopolitičnega zbora dne 12. 10. 1988 sprejela
SKLEP
o javni razgrnitvi grafičnih prikazov prostorskih sestavin osnutka sprememb in dopolnitev dolgoročnega plana občine Trebnje za obdobje od leta 1986 do leta 2000 ter družbenega plana občine Trebnje za obdobje 1986 — 1990
I.
Javno se razgrnejo grafični prikazi prostorskih sestavin osnutka sprememb in dopolnitev dolgoročnega plana občine Trebnje za obdobje od leta 1986 do leta 2000 ter družbenega plana občine Trebnje za obdobje 1986 — 1990.
II.
Grafični prikazi prostorskih sestavin osnutka planskih aktov iz I. točke tega sklepa bodo javno razgrnjeni v prostorih skupščine občine Trebnje, Goliev trg 5, III. nadstropje, soba št. 30, in sicer vsak delovni dan, razen sobote, od 7. do 15. ure, ob sredah pa od 7. do 17. ure. Javna razgrnitev traja 40 dni od objave sklepa v Skupščinskem Dolenjskem listu.
III.
Javne obravnave prostorskih sestavin osnutka planskih aktov iz I. točke tega sklepa bodo v krajevnih skupnostih Dobrnič, Knežja vas, Vel. Gaber, Vel. Loka, Trebnje, Mirna, Šentrupert in Mokronog, v času javne razgrnitve.
IV.
Razpored javnih obravnav bo objavljen v Dolenjskem listu.
V.
Organizacije združenega dela, krajevne skupnosti, druge samoupravne organizacije in skupnosti, delovni ljudje in občani lahko v času javne razgrnitve podajo pismene pripombe, mnenja in predloge na kraju razgrnitve, ali na samih javnih obravnavah, ali pa jih pošljejo zavodu za urbanistično načrtovanje občine Trebnje, Goliev trg 5.
VI.
Ta sklep se objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu in velja od dneva objave.
Številka: 06-30/78 Datum: 27. 10. 1988
Predsednik skupščine občine Trebnje: NACE DEŽMAN
228.
Na podlagi 18. člena statuta samoupravne stanovanjske skupnosti občine Trebnje in 5. člena družbenega dogovora o skupnih izhodiščih za oblikovanje in izvajanje politike stanarin v SR Sloveniji v letu 1988 je odbor za graditev, gospodarjenje ter prenovo stanovanj in stanovanjskih hiš v družbeni lastnini pri samoupravni stanovanjski skupnosti Trebnje na svoji seji 19. 10. 1988 sprejel
SKLEP
o povečanju stanarin in najemnin v občini Trebnje 1.
Stanarine in najemnine, veljavne na dan 30. novembra 1988 v občini Trebnje se s
1.	decembrom 1988 povišajo za 60%.
2.
Sistem delnega nadomeščanja stanarin se uveljavlja skladno s samoupravnim sporazumom o uresničevanju socialno-varstvenih pravic.
3.
Ta sklep se objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu in začne veljati od 1. decembra 1988 dalje.
Številka: 36-38/82 Datum: 10. 11. 1988
Predsednik odbora za graditev, gospodaijenje ter prenovo stanovanj in stanovanjskih hiš v družbeni lastnini: JANEZ BRAČKO
229.
Na podlagi določil zakona o varstvu prebivalstva pred nalezljivimi boleznimi, ki ogrožajo vso državo (Uradni list SFRJ, št. 2/74), zakona o prekrških ter 155. člena statuta občine Trebnje (Skupščinski Dolenjski list, št. 13/74,9/79,16/80,1/82 in 3/85) sta zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti dne 16. 11. 1988 sprejela
ODLOK
o spremembi odloka o obvezni splošni in občasni deratizaciji v občini Trebnje
1. člen
V odloku o obvezni splošni in občasni deratizaciji v občini Trebnje (Skupščinski Dolenjski list, št. 24/76 — v nadaljnjem besedilu: odlok) se črta drugi odstavek 4. člena.
2. člen
Ostale določbe odloka ostanejo nespremenjene.
3. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu.
Številka: 50-04/76-10 Datum: 16. 11. 1988
Predsednik skupščine občine: NACE DEŽMAN
230.
Skupščina občine Trebnje je na podlagi 104., 126. in 132. člena obrtnega zakona (Uradni list SRS, št. 35/88) in 209. člena statuta občine Trebnje (Skupščinski Dolenjski list, št. 9/79, 16/81 1/82 in 3/86) na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 16. 11. 1988 sprejela
ODLOK
o spremembi odloka o ureditvi nekaterih vprašanj s področja obrtnega zakona
1. člen
V 1. členu odloka o ureditvi nekaterih vprašanj s področja obrtnega zakona (Skupščinski Dolenjski list, št. 3/87, v nadaljnjem besedilu: odlok) se črta 2. alinea.
2. člen
V 1. alinei 3. člena se črta beseda »avtodvigali«.
3. alinea se spremeni tako, da se glasi:
»gostinske storitve v gostinskih obratih — okrepčevalnicah«.
4. alinea se črta.
3. člen
II.	poglavje odloka »Uporaba dopolnilnega dela drugih oseb« se v celoti črta.
4. člen
V 6. členu odloka se besedilo v celoti spremeni tako, da se glasi:
»Dejavnost prodaje na drobno, prodaje v premičnih objektih in kioskih se lahko
opravlja pod pogoji obrtnega zakona, zakona o blagovnem prometu ter drugih posebnih predpisih na celotnem območju občine Trebnje.«
5. člen
Vil. členu odloka se besedilo v celoti spremeni tako, da se glasi:
»Z denarno kaznijo od 100.000 do 1,500.000 din se kaznuje za prekršek:
— kdor brez dovoljenja pristojnega občinskega upravnega organa prodaja svoje izdelke, sprejema naročila oziroma opravlja gostinske storitve izven poslovnega prostora v nasprotju s 6. členom odloka;
— kdor prostora za sprejemanje naročil oziroma predmetov v delo ter prodajni prostor ne označi s firmo obratovalnice in na vidnem mestu ne izobesi cenika izdelkov in storitev (10. člen).«
6. člen
Naslov VI. poglavja se spremeni tako, da se glasi:
»PREDHODNE IN KONČNE DOLOČBE«.
7. člen
Postopki za pridobitev obrtnih dovoljenj, ki so v teku na dan uveljavitve tega odloka, se končajo po tem odloku.
8. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu.
Številka: 313-07/86-3 Datum: 16. 11. 1988
Predsednik skupščine občine: NACE DEŽMAN
231.
Na podlagi 60. člena zakona o vodah (Uradni list SRS, št. 38/81) ter 209. člena statuta občine Trebnje (Skupščinski Dolenjski list, št. 9/79,16/80,1/82 in 3/86) je občinska skupščina na 24. seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 16. 11. 1988 sprejela
ODLOK
o varstvenih pasovih zajetja v Bačjem potoku in Mirni dolini
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Z namenom, da se zavaruje obstoj vodnih virov, količine in kakovost vode in da se vodna vira zavarujeta pred namernim ali naključnim onesnaženjem, ki bi utegnilo škodljivo vplivati na higiensko neoporečnost in kakovost pitne vode, se s tem odlokom določijo varovalna območja in varstveni ukrepi na teh območjih.
II. VARSTVENI PASOVI
2. člen
S tem odlokom se zavaruje v prvi fazi naslednje vodne vire:
1. zajetje v Mirni dolini,
2. zajetje v Bačjem potoku.
3. člen
Območja vodnih virov so razdeljena v naslednje varstvene pasove:
1. najožji varstveni pas, ki predstavlja cono z najstrožjim režimom varovanja;
2. ožji varstveni pas, ki predstavlja cono s strogim režimom varovanja;
1.	širši varstveni pas, ki predstavlja cono s sanitarnim režimom.
Obseg varstvenih pasov je grafično prikazan v »Predlogu varstvenih pasov za potrebe zaščite vodnih zajetij v dolini Bačjega potoka in Mirni dolini v občini Trebnje«, ki gaje izdelal Geološki zavod Ljubljana 6. 10. 1987 pod št. 647-1/87, in je sestavni del tega odloka.
III. VARSTVENI UKREPI
4. člen
Z namenom zavarovanja posameznih varstvenih pasov in zavarovanja obstoječih vodnih virov je za posamezni varstveni pas določen poseben režim gradnje, prometa in gospodarskih dejavnosti.
Varovalni ukrepi v varstvenih pasovih se seštevajo tako, da vsi ukrepi, ki veljajo npr. v širšem varstvenem pasu, veljajo tudi v ožjem in najožjem varstvenem pasu.
5.	člen
Najožji varstveni pas (cona 1) pri varovanju zajetih izvirov vode zajema maksimalno površino 10 x 10 m.
Najožji varstveni pas predstavlja cono z najstrožjim režimom varovanja z naslednjimi določbami:
1. območje mora biti ograjeno in opremljeno z opozorilnimi tablami;
2. upravljalec vodovoda mora biti lastnik zemljišča;
3. kakršenkoli poseg v prostor je prepovedan, razen za potrebe vodvoda;
4. celotno območje varstvenega pasu je potrebno zasaditi z drevjem, grmičevjem ali urediti v travnato površino;
5. uporaba kakršnihkoli gnojil in biocidov ni dovoljena;
6. dostop ima le pooblaščena oseba vodovoda in izjemoma ekipe za vzdrževanje vodovoda v spremstvu pooblaščene osebe.
Najožji varstveni pas (cona 1) ima zajetje v Mirni dolini. V primeru določanja najožjega varstvenega pasu v dolini Bačjega potoka, kjer v zajetje zateka tudi voda iz bližnjega potoka, ki drenira skozi nanos le-teh v zajetja, pa smo določili dva najožja varstvena pasova, in sicer: najožji varstveni pas (cona 1 a) in najožji varstveni pas (cona 1 b). Z njimi ščitimo aluvialne nanose potokov.
Obrazložitev: za najožji varstveni pas (cona 1 a) velja isti režim, kot za prej navedeno cono 1.
Za cono 1 b veljajo enaki ukrepi kot za cono 1 a, razen:
1.	zemljišče ni potrebno odkupiti in posebej urediti,
2. območje ni potrebno ograditi,
3. gibanje ljudi je omejeno,
4. dovoljeno je zmerno gnojenje travnatih površin.
6. člen
Ožji varstveni pas (cona 2) s strogim režimom zavarovanja zajema prostor za zaščito vodnega vira pred neposrednim onesnaženjem.
V ožjem varstvenem pasu s strogim režimom varovanja je:
PREPOVEDANO:
1. graditi:
— proizvodne in obrtne objekte,
— energetske objekte, ki škodljivo vplivajo na vodni vir,
— stanovanjske objekte,
— magistralne in regionalne ceste in železnice,
— skladišče nafte in naftnih derivatov ter drugih nevarnih in škodljivih snovi,
— naftovode,
— ponikovalnice za odpadne vode,
— komunalne čistilne naprave,
— objekte, ki zmanjšujejo količino vode, katero zajemamo za vodno oskrbo;
2. locirati:
— odlagališče komunalnih in posebnih odpadkov ter začasna skladišča odpadkov,
— pokopališče;
3. izvajati:
— cestni tranzitni promet nevarnih in škodljivih snovi, ki so navedene v zakonu o prevozu nevarnih snovi (Uradni list SRS, št. 24/74) po nezaščitenih cestah,
— izkop peska in kamna,
— posek drevja in obdelovanja zemlje z mehanizacijo na tekoča goriva tako, da obstoji nevarnost izlitja nafte in naftnih derivatov v tla,
— spremembo namembnosti in dejavnosti obstoječih objektov, če se s tem povečuje nevarnost za vodni vir:
4. uporabljati
— v kmetijstvu in sadjarstvu rastlinska zaščitna sredstva, ki vsebujejo strupene snovi, opredeljene v zveznem pravilniku.
DOVOLJENO:
1.	adaptirati:
— objekte brez spremembe namembnosti in dejavnosti, v smislu izboljšanja higienskih razmer.
7. člen
V ožjem varstvenem pasu s strogim režimom varovanja je:
OBVEZNO:
— zgraditi vodotesno javno in interno kanalizacijsko omrežje ali vodoneprepust-ne greznice za obstoječe objekte, kar mora izvajalec dokazati z atestom;
— izpuščati v javno kanalizacijsko omrežje fekalne in tehnološke odpadne vode;
— graditi utrjene nepropustne prometne in manipulacijske površine z odvodnja-vanjem v javno kanalizacijo.
8.	člen
Širši varstveni pas (cona 3) s sanitarnim režimom varovanja zajema celotno padavinsko območje, kjer se padavine lahko infiltrirajo oziroma površinsko pritekajo k izviru vode.
V širšem varstvenem pasu s širšim varstvenim pasom varovanja je:
PREPOVEDANO:
1. graditi:
— proizvodne in obrtne objekte,
— energetske objekte,
— magistralne in regionalne ceste in železnice,
— skladišča nafte in naftnih derivatov ter drugih nevarnih in škodljivih snovi,
— ponikovalnice za odpadne vode,
— komunalne čistilne naprave;
2. locirati:
— odlagališča komunalnih in posebnih odpadkov ter začasna skladišča odpadkov;
3. izvajati:
— cestni tranzitni promet nevarnih in škodljivih snovi, ki so navedene v zakonu o prevozu nevarnih snovi (Uradni list SFRJ, št. 24/74),
— izkop peska in kamna,
posek drevja in obdelovanje zemlje z mehanizacijo na tekoča goriva tako, da obstoji nevarnost izlitja nafte in naftnih derivatov v tla,
— spremembo namembnosti in dejavnosti obstoječih objektov, če se s tem povečuje nevarnost za vodni vir.
DOVOLJENO:
1.	graditi:
— stanovanjske hiše, v vrzelih obstoječih zazidalnih površin, ne da bi se bistveno povečalo število prebivalcev in če je ustrezno urejeno odvodnjavanje odplak,
— spremljajoče individualne kmetijske objekte v obstoječih zazidalnih območjih, če s s tem izboljšujejo higienske razmere;
2.	adaptirati:
— objekte brez spremembe namembnosti in dejavnosti.
9. člen
V širšem varstvenem pasu je OBVEZNO:
— graditi vodotesno javno in interno kanalizacijsko omrežje, kar mora izvajalec dokazati z atestom;
— izpuščati v javno kanalizacijsko omrežje fekalne in tehnološke odpadne vode;
— graditi utrjene nepropustne prometne in manipulacijske površine z odvodnja-vanjem v javno kanalizacijo.
10. člen
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja sanitarna in vodnogospodarska inšpekcija Uprave inšpekcijskih služb Novo mesto.
11. člen
Za vsak poseg v varstvenih pasovih si morajo investitorji pridobiti vodnogospodarsko soglasje, ki ga izda za to pristojen upravni organ. Pred izdajo soglasja je potrebno pridobiti strokovno mnenje.
IV.	KAZENSKE DOLOČBE
12. člen
Z denarno kaznijo od 100.000 do 1,500.000 dinarjev se kaznujejo za prekršek organizacije združenega dela ali druga pravna oseba, ki krši določila 5., 6., 7., 8. in 9. člena tega odloka.
Z denarno kaznijo od 5.000 do 250.000 dinarjev se kaznuje za prekršek tudi odgovorna oseba organizacije združenega dela, ali druge pravne osebe, ki kršijo določila iz prejšnjega odstavka tega člena.
Z denarno kaznijo od 5.000 do 250.000 dinarjev se kaznuje za prekršek posameznik, ki krši določila iz prvega odstavka tega člena. Kdor krši s tem odlokom določeno stanje, nosi vse stroške za vzpostavitev v prvotno stanje.
V.	PREHODNE DOLOČBE IN KONČNE DOLOČBE
13. člen
Upravljalec vodovoda mora v roku dveh let po uveljavitvi tega odloka prilagoditi ožji varstveni pas (cona 1, cona 1 a, cona 2) pogojem tega odloka.
14. člen
Obstoječe objekte in gospodarske dejavnosti v varstvenih pasovih morajo njihovi lastniki upravljalci sanirati v roku dveh let po uveljavitvi tega odloka.
Za obstoječe objekte in naprave v varstvenih pasovih, ki lahko škodljivo vplivajo na kakovost pitne vode, je potrebno izdelati sanacijski program.
Smernice za izdelavo sanacijskega programa bo pripravila komunalna organizacija, kije zadolžena za preskrbo z vodo, v roku 12 mesecev od dneva sprejema tega odloka.
Sanacijski program mora predvsem zajeti sanacijo proizvodnih, energetskih in drugih objekte v, ureditev odlagališč odpadkov, izgradnjo kanalizacije, sanacijo gnojišč, obstoječih komunikacij in ureditev prometnega režima.
Komunalna organizacija, ki vodi in koordinira izvajanje sanacijskega programa, mora izdelati prioritetni red sanacij z roki izvršitve in viri financiranja. Pri tem mora sodelovati z lastniki in upravljalci objektov, ki so vključeni v sanacijski program.
15. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu.
Številka: 324-04-88/10 Datum: 16. 11. 1988
Predsednik skupščine občine: NACE DEŽMAN
SKUPŠČINSKI
DOLENJSKI LIST
ta občin*
Črnomelj.
METLIKA. NOVO MESTO. RIBNICA IN TRCBNJE
Uradno glasilo skupščin občin Črnomelj. Metlika. Novo mesto. Ribnica in Trebnje.
Izdaja DIC, tozd Dolenjski list. Novo mesto.
Glavni urednik Drago Rustja, odgovorni urednik Marjan Legan
Izhaja po potrebi. Za družbenopolitične skupnosti in organizacije, delovne organizacije, društva in druge pravne osebe je naročnina za SDL všteta v naročnino za Dolenjski list, za preostale je letna naročnina 5.000 din, izvod v prosti prodaji stane 150 din.
Tekoči račun pri podružnici SDK Novo mesto 52100-603-30624 Naslov: Dolenjski list, 68001 Novo mesto,. Germova 3, p p. 130, telefon (068) 23-606 in 24-200 Na podlagi mnenja republiškega komitejaza informiranje IS SRS (št 421-1/72od 15 11 1984) seza Skupščinski Dolenjski list ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov.
časopisni stavek, prelom in filmi: DIC, tozd Grafika, Novo mesto. Tisk: Tiskarna Novo mesto.