-C
Leto VII
V Celju, dne 14. novembra 1912.
St. 46.
Izhaja vsak Sstftek; ako je ta dan ^»snlk, pa dan poprej. — Vse pošiljatve (dopisi, reklamacije, vp?ašanja Itd.) je pošiljati
■i« naslov: K&arotin! Uif« v Cm««. - Reklamacije sc poštnine roste, — UrežaičUo: Dolgo polje £Hv. 1.
Narodni List" stane ea celo leto 4 K, za pol leta 2 K, x&
Setrt leta 1 K. Za Ameriko in druge dežele na leto 5 K 60 vin.
Naročnica te vlafiuje ? naprej. — 5*©»»»«ieaw« ftte»8lba -■tas«»v 10 wšn.
Oglasi se računajo po 16 vinarjev ena petit vrsta. Pri veBkratnih objavah nnaten popust po dogovoru. Pristojbine eb oglase je plaCevati po posti na naslov: vN«rodni Lisi" v Celja.
Slovenska gimnazija v Celju. Balkanska vojska in Slovenci.
Dne 9. trn. se je vršil v gostilniških prostorih »Narodnega doma« v Celju nenavadno močno obiskan shod političnega društva »Naprej«. Došlo je ne le slovensko celjsko meščanstvo v izvanredno velikem številu, pozdraviti smo mogli na tem shodu tudi odlične zastopnike občine Celjska okolica, dalje trgov Žalca in Šmarja in velike trboveljske občine. Otvoril je shod »Naprejev« predsednik, dež. posl. dr. Kukovec in dal besedo uredniku Janku Lešni-čarju, ki je razpravljal o celjskem gimnazijskem vprašanju.
Govornik je v daljših izvajanjih opisal zgodovino sedanjih »c. kr. samostojnih nemško-slovenskih gimnazijskih razredov« v Celju, omenil njihove kričeče nedostatke in se bavil z dosedanjimi prizadevanji celjskih in drugih spodnještajerskih Slovencev za njih spopolnjenje v slovensko višjo gimnazijo, za katero bi se samo ob sebi umevno moralo postaviti novo primerno poslopje. Še 1. 1907. je priznal ministrski predsednik baron Beck, da se mora celjsko gimnazijsko vprašanje rešiti in sicer se ima istočasno ustreči željam Nemcev po stavbi potrebnega poslopja za takozvano nemško gimnazijo v Celju in zahtevam Slovencev po višji slovenski gimnaziji v istotako novem poslopju. Povdarjal pa je baron Beck, da niti Slovenci, niti Nemci ne moremo v Celju ničesar doseči, dokler se ne spora-zumemo. Naučno ministrstvo da ne more poprej ničesar ukreniti. Koliko so pa vredne take vladne izjave, kažejo sedanji dogodki. Vlada besedici o sporazumu samo tedaj, kadar hoče Slovence prikrajšati, kadar gre za kake neopravičene in enostranske koncesije Nemcem, takrat ni treba — sporazuma s Slovenci. Stavba novega poslopja za celjsko nemško gimnazijo je pred durmi. Po poročilih nemških listov se je v tej zadevi vlada dogovarila s celjskimi Nemci. Slovencev, ki tvorimo v mestu samem celo po zloglasnem celjskem ljudskem štetju dobro tretjino prebivalstva, se ni čisto nič vprašalo. Celjski Nemci so celo oblastno zahtevali od vlade, da mora določiti za vse večne čase za gimnazijo v novem poslopju nemški poučni; jezik. Kaj je vlada na tu odgovorila, nam ni znano: pod Hussarekom in zagrizenim sovražnikom celjske slovenske gimnazije Stiirgkhom pa je vse mogoče. Saj je ta mož izstopil svoječasno iz službe pri naučnem ministrstvu, ko se je ustanovila v Celju skromna napol slovenska nižja gimnazija! Albanskemu šolstvu so vodilni nasi državniki očividno bolj naklonjeni ko nam Slovencem in našemu šolstvu, dasi smo za ljubljeno našo očetnjavo prelivali svojo kri na sto bojiščih! Ce bi mi Slovenci, za katere in ne za pritepene dunajske fantaline je bila ustanovljena pred sto leti celjska gimnazija, zahtevali, naj bo ista slovenska, bi bil po konci ves nemški Izrael, pele bi se pesmi o posestnem stanju — in odpravilo bi se nas z isto surovostjo in nesramno krivičnostjo, ki smo je od nemških birokratov v Avstriji navajeni! Tako torej kani vlada enostransko in nam Slovencem na škodo rešiti celjsko gimnazijsko vprašanje. 10 ali 15 tisoč Nemcev celjskega okrožja naj dobi lepo novo poslopje za svojo nemško gimnazijo, 230.000 Slovencev pa se naj zadovolji s temi nesamostojnimi nem-ško-slovenskimi gimnazijskimi razredi in naj pošilja svoje fante v nemško gimnazijo, kjer se jih šikanira in od privandranih nemških profesorjev in dijakov zmerja s sodrgo in paraziti! Iz teh dogodkov se vidi tolika sovražnost naše vlade napram nam, toliko
zavratnega in zabitega nemškega sovraštva, da ne bodemo mogli ravnati drugače, kakor pritisniti na naše zastopnike v zakonodajnih zborih, da bodo govorili s silo! Junktima med stavbo nemške višje gimnazije v Celju in med slovensko zahtevo po višji gimnaziji v Celju v novem poslopju se ne bode smelo pustiti na noben način pasti! To je tako eno-dušna naša zahteva, da se ji mora ukloniti vlada in jo morajo vpoštevati naši ljudski zastopniki!
Po jako burni debati, v Kateri so gg. Kt*» kovec, dr. Božič, prof. Jošt in dr. Karlovšek v zgovornih in ostrih besedah tolmačili razburjenje Slovencev in zahtevali temeljito rešitev celjskega gimnazijskega vprašanja, je bila sprejeta sledeča resolucija:
»Slovenci, zbrani na javnem shodu političnega društva »Naprej« dne 9. novembra ponavljajo kar najodločnešje kulturno zahtevo spodnještajerskih Slovencev po slovenski višji gimnaziji v Celju. Istočasno s postavko za stavbo nemške višje gimnazije v Celju naj se da v proračun tudi postavka za stavbo slovenske višje gimnazije v Celju. Od slovenskih državnih poslancev pa zahtevafti,-da uporabijo za dosego tega postulata vsa parlamentarična sredstva.«
K drugi točki dnevnega reda
»Balkanska vojna in Slovenci«
je govoril zadružni tajnik Miloš Stibler. Skiciral je v svojem prekrasnem, z nepopisnim navdušenjem sprejetem govoru povod in dosedanji potek naših slovanskih bratov na Balkanu. Med drugim je izvajal govornik: »Kot. najbližji bratje jugoslovanskih junakov se veselimo zmagovite mlade slovanske sile in želimo hrabrim našim bratom tudi pri mirovnih pogajanjih slavnih zmag nad starimi sovražniki Slovanstva. Kot avstrijski državljani pa se z vso odločnostjo izjavljamo za prijateljsko politiko naše države napram balkanskim Slovanom, osobito tudi napram Srbiji in odločno nasprotujemo vsakemu, balkanskim zmagovalcem neopravičeno nasprotnemu in naše slovensko čustvovanje žale-čemu vmešavanju naše države v nadaljni razvoj balkanskega vprašanja. S tem našim stališčem koristimo svojemu slovenskemu narodu in zadostujemo tudi v popolni meri svojim državljanskim dolžnostim.«
Na to se je razvila debata, v kateri je govoril dr. Kukovec o naših gospodarskih interesih na Bal kanu, Lešničar o potrebi ljudskih shodov, na katerih bi se narodu pojasnjeval pomen zmagovite vojne na Balkanu. V istem smislu je govoril Oset iz Trbovelj. Dr. Karlovšek je predlagal, naj bi se sklical velik manifestacijski shod v Žalec ali v Celjsko okolico, na katerem bi se razpravljalo o posledicah balkanskih zmag za vse Jugoslovane. Ta predlog je bil soglasno sprejet. Na predlog dr. A. Božiča je bila nato soglasno sprejeta sledeča resolucija:
»Slovenci se veselimo sijajnih uspehov, ki so jih dosegli slovanski bratje na Balkanu v svojem velikem boju zoper mnogostoletnega skupnega našega tlačitelja in sovražnika vsake kulture. Želimo hrabrim svojim bratom tudi pri mirovulh pogajanjih popolno zmago. Z vso odločnostjo se izjavljamo zoper tako politiko avstro-ogrske monarhije, ki bi krajšala balkanskim narodom sadove njihovih zmag, Avstro-Ogrski pa le škodovala ter žalila njene slovanske narode. Smo mnenja, da ima avstro-ogrska monarhija večje interese na neskaljenem razmerju do slovanskih narodov na Balkanu, posebno do Srbov, kakor da ščiti Albanijo, ovira pa Srbijo pr njenem razvoju. S stališča avstro-ogrskega kme-
tijstva je naravnost želeti, da si pridobi Srbija pristanišča ob Jadranskem morju za izvoz svojih kmetijskih pridelkov.«
Pri slučajnostih se je oglasil k besedi prof. Jošt, ki je razmotrival zadnji jezikovni spor v celjski Marijini cerkvi, dalje Fr. Piki iz Žalca, ki je želel, naj bi se začela znova akcija za dvojezične napise na savinski železnici. Ob pozni uri ie zaključil predsednik dr. Kukovec krasno uspeli shod, povdarjajoč, da naša javnost zlasti ne sme spustiti z vidika celsjkega gimnazijskega vprašanja. Narodna dolžnost vsakogar je, da v tej zadevi stori, kar more.
3z političnega sVeta.
Državni zbor. Slovenski klerikalci so tudi v zbornici sami pričeli z obštrukcijo. V seji 12. t. m. je imel dr. Verstovšek dolg obstruk-cijski govor. V isti seji so češki poslanci po za-služenju zdelali pravosodnega ministra dr. Hochen-burgerja. Ostro so se tudi razni poslanci (tudi nemški) izrekli zoper vojsko s Srbijo.
Na Hrvaškem bo menda vendar prišlo do sprememb. Tako se zatrjuje v dobro poučenih krogih. Dne 11. t. m. so se vršile v Zagrebu velike demonstracije proti Čuvaju.
V Združenih državah Severne Amerike je torej za predsednika izvoljen demokrat Wilson in sicer z velikansko večino. Dobil je 408 glasov, Roosevelt 104, dozdajni predsednik Taft 11 glasov. Wilsonovo prvo stremljenje bo, streti moč kapitalističnih trustov.
Španski ministerski predsednik Canalejas je bil 10. t. m. ustreljen. Ustrelil ga je na ulici neki anarhist. Canalejas je bil mož globokega znanja, demokratično-naprednega mišljenja in pod njegovo vlado se je Španska že precej opomogla od ran, katere ji je zadal klerikalizem. Morilec je ustrelil tudi samega sebe.
i zbirka
za narodni sklad:
Zadnji izkaz 109.282 vinarjev. Gosp. Ivan Karnjovšek v Celju 50 v; g. Jos. Gosak ie Žič 200 v; g. Fr. Županec iz Radislavec 262 v; g. M. Bobek v Celju 100 v; skupaj 109.894 vinarjev.
BeležK«.
Svoje »avstrijsko srce* razkriva v zadnjem ..Štajercu" bivši anarhist in revolucionarni so-cijalist Linhart. To srce je seveda čisto nemško in Slovanom strupeno sovražno. Pa če Linhart misli, da Slovane kaj boli, če jih kak general nemškutarske poulične druhali psuje, se krvavo moti. Upamo, da bo „zvesti Avstrijec" Linhart v kratkem povzdignen v plemenitaški stan.
Telefonske zveze na Spodnjem Štajerskem.
V Kamnici pri Mariboru, zakotni in docela brezpomembni vasi, so dobili telefon! Gotovo samo gotovim mariborskim velikašem na ljubo, ki imajo okrog Kamnice svoja posestva, vinograde in letovišča. Drugod naša poštna uprava ni tako nagla z vpeljavo telefona. Tako sega v Savinski dolini telefonska mreža do Žalca, v celem Posavju pa se tozadevno sploh še ni nič storilo. Kraji kakor Trbovlje-Hrastnik, Sevnica, Krško, Brežice so še danes brez telefona. Gg. poslanci, zganite se!
Podružnica ljubljanske
sprejema wloge na tekočem računa in jih obrestuje od 6. novembra 1912 po od dne vloge do dne dviga
CELJE brez vsacega odbitka. =
obrestuje hranilne vloge počenši s	<m\
prvim septembrom 1912 od dne vloge do dne vzdiga po J L
Rentni davek plačuje sama.	su 20-13
Posojilnica v Celju
: v lastili hiši NARODNI DOIHI :
Balkanska vojska.
Napetost med Avstrijo in Srbijo. — Vojska zaradi albanskih roparjev in srbskega pristanišča? — Up na mirno rešitev? — Turški poraz pri Istrandži. — Nov uspeli Bolgarov pri Drlnopolju. — Grki so zasedli Solun. — Srbi so zavzeli Prilep. — Črnogorci zavzeli Djakovo. — Skader v obupnem položaju.
— Popolna zmešnjava v Carigradu.
Zaradi srbskega pristanišča ob jadranskem morju — vojska Avstrije proti Srbiji?
Česar človek s količkaj razvito in zdravo pametjo ne more razumeti, to je pri naših modrih avstrijskih državnikih mogoče: ker hoče Srbija imeti ob jadranskem morju, južno od Črne gore, pristanišče, da bo lahko stopila po morju s svetom v trgovsko zvezo, se je zaradi tega vnela strašna -doslej še hvala bogu samo časnikarska — vojska v naši ljubi Avstriji. Nemško časopisje z vso srditostjo napada in psuje Srbijo in z vsemi mogočimi lažmi dokazuje, da Srbija tega pristanišča ne sme dobiti, ker bi bila to za Avstrijo velika nevarnost. Nemško časopisje slika stvar tako, kakor da dela Srbija za Rusijo, da hoče za njo imeti to pristanišče, da bi Rusija lahko imela tam sčasoma svoje bojne ladje in bi tako lahko vsak hip preprečila izhod avstrijskih ladij iz Jadranskega morja. Hujskanje nemškega časopisja je naravnost drzno in — smešno. Toda prav pride tistim ljudem v naši državi, ki Jo hočejo na vsak način zaplesti v vojsko s kakim sosedom, enkrat z Rusijo, potem z Italijo, potem zopet s Srbijo. Bojna stranka zopet sili na površje.
Da nemško — in tudi madžarsko — časopisje hujska, je naravno. Zakaj slovanske zmage na jugu so tem listom zaprle sapo, in že gledajo, kako se dviga zavest in upliv Slovanstva, posebej Jugoslo-vanstva tudi v Avstriji. Zavedajo se, da mora naravni razvoj razmer peljati do vedno večjega u-veljaivljanja slovanske sile v Avstriji in da se nekega dne nemška in madžarska nadvlada in nasilje zrušita v nič. Odtod to besno hujskanje, odtod to ogavno psovanje vsega, kar je slovansko, odtod sedaj tudi hujskanje proti Srbiji in njenim naravnim, življenjskim zahtevam.
Drugo, kar baje naša država ne more pripustiti, Je to, da bi si Srbi in Grki podvrgli tudi Albance, ki so bili dozdaj pod Turčijo. Tam v Albaniji ima baje naša država »postavne interese«. Ali je našim državnikom že žal za tiste miljone, ki so jih izdali tam čisto brez potrebe za italjanske in nemške šole za Albance, seveda brez koristi, zakaj Albanci so danes ravno taki divjaki, kakor so bili prej? Tam Je naša država lahko sipala miljone, pri nas pa nima denarja za najpotrebnejše šole za Slovence. Je to škandal, ki vpije do neba. Nemške in italjanske šole so zidali tam doli, sedaj pa naenkrat pravijo, da so Albanci poseben narod s svojim jezikom in da ta narod mora imeti v bodoče svojo posebno državo. Pamet naših vodilnih krogov je res občudovanja vredna. Da se mora takim ljudem smejati zadnji srbski kravji pastir, je jasno.
Pa vendar, položaj je resen. Zakaj naši »državniki« so si to dvoje enkrat ubili v glavo in sedaj jim ne pomaga noben pameten razlog, nobena razumna beseda. Zadnje dneve je bil položaj že tako napet, da so baje cesar, zunanji minister Berchtold, prestolonaslednik in razne vojaške vodilne glave v Budimpešti imeli važna posvetovanja, v katerin se je šlo celo za vojsko. Torej: zaradi bornega srbskega trgovskega pristanišča in zaradi albanskih roparjev se naj podajo naši vojaki pobijat Srbov na slovanski jug. In ker se Rusija baje poteguje za Srbe, bi se zapletla naša država tudi v vojsko Rusijo. Ker pa bi nam pomagali Nemčija in Italija kot zaveznici, bi seveda tudi ti dve državi šle v vojsko. Rusija pa ima Anglijo in Francosko za zaveznici — in glejte: že imate pred seboj sliko splošne evropske vojske, kakor si groznejše in strašneiše ne morete predstavljati. A vse to zaradi albanskih roparjev in srbskega pristanišča ob jadranskem morju. Pojdite vprašat zadnjega gorskega pastirja, in rekel vam bo: kdor je to skuhal, je osel, pa ne »državnik«.
Pa kljub vsemu ostane resnica: avstrijski državniki rožljajo s sabljami. Gre se pač proti slovanski državi na jugu. In naši državniki nič ne pomislijo, da imajo na jugu svoje države miljone in miljone Jugoslovanov, bratov po krvi in srcu onim v srbski državi. Nič ne pomislijo, da ti Jugoslovani ne bodo nikdar z navdušenjem šli v tako naravnost blazno vojsko. Naši državniki se niso iz zgodovine nikdar ničesar naučili, in odtod pride, da doživljajo skoro vedno poraz za porazom. Se je komai mesec minil, ko so slovesno proglašali, da ne pripustijo vojske na Balkanu. Ko je vkljub temu prišla, so rekli, da balkanske države ne bodo imele od vojske nikake koristi, četudi zmagajo, zakaj Turčije se ne sme razkosati. A balkanske države so si same vzele, kar hočejo imeti, in naši državniki so se tudi že b tem sprijaznili. Sedaj jim rova po glavi le še Albanija in pa srbsko pristanišče ob jadranskem morju.
In ker to hoče imeti slovanska država, so iz same nagajivosti začeli rožljati s sabljami, če to ni vrhunec diplomatske smešrtosti, potem ne vemo, kje ga naj iščemo.
Vendar-le mirna rešitev?
Med tem pa prihaja vest, da se bo ta spoi vendarle mirnim potom rešil. V Budimpešti se je mudil predsednik bolgarskega državnega zbora, Danev, znan ugleden bolgarski državnik. Imel ]e večkratne pogovore z našim zunanjim ministrom, s cesarjem in prestolonaslednikom. Za vsebino teh pogovorov ne ve nihče, vendar pa se jim pripisuje velika važnost, zakaj Danev se je na potu v Budimpešto mudil v Belgradu in je imel važen razgovor s srbskim ministerskim predsednikom Pašičem ln s kraljem Petrom.
Splošno vlada mnenje — tudi v Belgradu — da se bo mirnim potom dosegel med Avstrijo in Srbijo sporazum. Balkanske armade pa med tem brez ozira na te razpore nadaljujejo svoje delo, in del srbske armade prodira tudi proti jadranskemu morju.
Nemško časopisje seveda hujska naprej proti Srbiji. Prav je to: Srbi se bodo vsega tega temeljito spominjali takrat, ko bo nemška industrija » sladko priliznenostjo iskala na Balkanu vire novih dohodkov. Poskrbeli bomo tudi mi, da se bo marsikomu te vire zaprlo. V Avstriji imamo hvala bogn že precej slovanske industrije.
Položaj Turčije
je med tem od dneva do dneva obupnejši. Po strašni bitki pri Lileburgasu se je vršila na desnem krilu turške armade še ena pri Istrandži, ki je istotako končala s popolno zmago bolgarske armade.
O tej bitki pravijo poročila:
Velika bitka mžfc Čorlu in Ištrandžo
je trajala dva in pol dni in je končala s popolnim porazom turške armade. Turki so se borili z nepopisno hrabrostjo in so osemkrat odbili bolgarski naskok. Devetič pa so se vrgli Bolgari z naravnost nadčlovešo silo proti Turkom in zlomili njihov odpor. Najprej se je umaknila turška sredina, nato pa se je spustila v beg cela armada. Baje je bik) tudi v tej bitki do 40.000 Turkov mrtvih in ranjenih. Turki so se umaknili za zadnje utrdbe, ki jih imajo pred Carigradom, za bojno črto Cataldža. Najnovejša poročila pravijo, da se je v torek zvečer že začela
strašna bitka pri Cataldži
in da so Bolgari tudi tu zmagovalci, vendar uradno ta vest še ni potrjena.
Med tem so pa Bolgari tudi
pri Drlnopolju
dosegli velik uspeh. Zavzeli so dve važni utrdbi čisto v bližini mesta in njihovi topi sedaj že obstre-ljavajo mesto samo. Čuje se, da vlada v mestu že strašna lakota in da je predaja ali padec mesta le še vprašanje par dni. Tako je čisto lahko mogoče, da bodo Bolgari že ta teden v Carigradu.
Javno mnenje v Bolgariji je odločno za to, da pojde zmagovita bolgarska armada v Carigrad tudi v slučaju, da bi Bolgarska ne nameravala mesta trajno zasesti.
Grki so zasedli Solun.
Dne 8. nov. je prišlo poročilo, da je grška armada pod poveljstvom prestolonaslednika Konstantina zasedla Solun (Salonichi), staro »lavno trgovinsko mesto z velikim zalivom ob Egejskam morju. V mestu se je udala cela turška posadka, baje 27.000 mož, brez vsakega boja. Predno so grške čete mesto zasedle, so podivjani turški prebivalci mesta poklali mnogo kristjanov in Zidov.
Srbska armada, oziroma posamezni njeni oddelki dokončujejo zadnja dela srbskih vojnih operacij. Nekatera poročila so vedela že 9. nov. povedati, da so
Srbi zasedli Bltolj (Monastir).
A poročila z dne 12. tm. zopet pravijo, da se je ta dan pričela pri Bitolju velika bitka med 110.000 Srbi in 70.000 Turki. Kaj je na teh poročilih resnice, se bo izvedelo v par dneh.
Res pa je, da oddelek srbske armade pod poveljstvom generala Jankoviča od Prizrena prodiia proti Jadranskemu morju. Poročila z dne 11. tm. so celo že vedela povedati, da ie ena kolona že prodrla do Leša. Tudi te vesti še niso potrjene.
Pač pa se potrjuje vest, da je
padel v srbske roke Prilep,
mesto južnozahodno od Velesa proti Bitolju, slavnu
mesto kraljeviča Marka, ponos Stare Srbije. Srbsko vojaštvo si je priborilo ta kraj z naravnost nevei-jetnimi čini junaštva. Poročila o bitki pravijo:
Bitka se je vršila na severni strani mesta. Tam so velikanske gore stisnjene tako blizu, da se dvigajo na obeh straneh Velesa prihajajoče nebotične skale. Kdor hoče v Prilep, mora skozi to strašno sotesko. Ko so Turki po bitki pri Kumanovem bežali iz Skoplja, so se umaknili v Veles, in ko so bili tudi tu premagani in pobiti, so se zbrali v Pri-lepu. Zasedli in utrdili so gore ob cesti pri vhodu v omenjeno sotesko in potem tudi utrdili več drugih pozicij. Na skoro nedostopnih gorah, med skalami in prepadi, so napravili Turki nasipe in utrdbe, ter spravili gor z največjo težavo in velikanskim naporom vse topove, kar so jih še imeli. Pripravili so pa tudi še za temi pozicijami utrdbe, in sicer na gorah, ki so okrog mesta.
Na teh strahovitih pozicijah, ki so se zdele ne-vzemljive in nepremagljive, je pričakovalo dvajset bataljonov s štirimi baterijami od Velesa prihajajočo srbsko armado. Turki so bili prepričani, da noben Srb ne pride živ skozi sotesko. Srbska armada je pa vendar prišla.
Dne 4. novembra zjutraj sta prišla dva polKa armade prestolonaslednika Aleksandra do vhoda v sotesko. Prva turška baterija je takoj začela streljati na Srbe. Cel dež krogel se je vsul, a srbska polka sta šla hrabro naprej, pazeč, da bi bila čim bližje sKalam ma obeh straneh ceste, kamor turški topovi niso mogli streljati. Za njimi so potem prišli drugi srbski polki, a bili so pripravljeni se ustaviti, zakaj sovražnik je streljal ne le iz topov, nego tudi iz pušk. Srbska artilerija ni mogL, zadobiti nobene pozicije, da bi streljala na Turke, in tudi streljanje srbske pehote ni nič zaleglo, saj so bili Turki ravno nad njimi skriti nad skalami. Srbi so tedaj nehali streljati; poskušali so še iti naprej, a niso mogli.
Z bajoneti na topove.
Položaj je postal silno nevaren. Srbi niso mogli ne naprej, ne nazaj. A hoteli so naprej, hoteli so to za vsako ceno. Tedaj pa se je zgodilo, kar je svet doslej le malokdaj videl. En srbski polk je šel z bajoneti nad turško artilerijo. To je bil pešpolk. Med strahovitim streljanjem turških topov in pušk je 5. pešpolk plezal po skoro navpičnih skalah kvišku. Kri ie tekla, da so bile skale vse rdečs, cele vrste zadetih srbskih vojakov so padale ra;e skal v sotesko, a Srbi se niso ustavili. Ne meneč se za žrtve, so drveli naprej, prišli na vrh in z bajoneti planili na turške topove. Srbi so zavzeli eno turško pozicijo za drugo. Turški bataljoni, vrženi iz svojih pozicij, so bežali proti Prilepu. Pri izhodu soteske so se tako gnetli, da je edina srbska baterija, ki se je sploh mogla udeležiti boja, strahovito razbijala.
Zvečer so bile zavzete višave in zmagovita srbska armada je šla svobodno skozi sotesko proti Prilepu in je prenočila pred utrdbami, ki so jih imeti Turki pred mestom.
Naslednje jutro se je ob petih zopet začel boj. Tudi tu ni mogla srbska artilerija dobiti ugodnih pozicij za obstreljevanje sovražnika in zato so sc Srbi zopet kar z bajoneti zagnali na Turke. Ta dan je 17. pešpolk največ opravil s svojimi strašnimi naskoki z bajoneti. Popoldne so začeli Turki oma-govati in so kmalu potem opustili boj ter bežali na jug proti Monastirju. Srbska armada je potem zavzela Prilep.
Še en srbski uspeh.
Ravno tisti dan, ko so Srbi v Prilepu razvili srbsko zastavo, je drugi oddelek srbske armade, prišedši od štipa, presenetil in premagal turško vojsko, ki je čuvala pot od vasi Demir Kapu C-te, reko Vardar, pot, ki vodi v Solun. Po ljutem boju ki je trajal šest ur, so Turki zbežali, da so celo pozabili porušiti most pri Davidovu, koder se gre v Strumnico. Tako so Srbi mogli brez boja zasesti tudi to mesto in bežeče Turke z uspehom prega njati.
Prodiranje Črnogorcev.
Črnogorske čete so zavzele Djakovo brez hujšega odpora. Posebno se je izkazala zopet v tern boju srbska artilerija, ki je prispela iz Prizrena. Črnogorske izgube so baje malenkostne, izgube Turkov in Arnavtov pa zelo velike. Turška voditelja Barjan Čura in Riza beg sta pobegnila v Kras-nico. General Vukotič je dospel v Velike Dečane. H generalu Vukotiču so prispeli številni četaši tei so mu ponudili svojo pomoč. General jih je roslal ob reko Bojano.
Pred Skadrom.
Črnogorci so razdejali več utrdb južno od Tara-boša. Od 10. tm. imajo Črnogorci tudi aeroplane, ki so že parkrat krožili nad Skadrom. V mestu vlada strahovita lakota. Pomanjkanje je doseglo vrhunec. Ko je grški poslanik sporočil kralju Nikiti zavzetje Soluna, ga je ta objel z besedami: »Čestitam grškim zaveznikom Črne gore.« Kralj Nikola se je odpeljal v Bar.
General Vukotič, ki je zavzel Djakovo in podvrgel tamošnje Arnavte, je na poti proti Skadru, istotako srbski general Živkovič.
Med tem pa vlada
v Carigradu silna zmešnjava
ne le v vladnih krogih, ampak tudi med prebivalstvom. Po ulicah je na tisoče beguncev. Med vojaštvom se širi kolera. Sultan in ministri so brez glave. Vrhovni poveljnik vzhodne armade Abdulah-paša je odstavljen, Mahmud Šefket paša pa hodi v civilu po ulicah in pravi, da se sramuje uniforme. Govorilo se je nekaj časa, da je šejh-ui-Islam (najvišji mohamedanski duhoven) proglasil
sveto vojno
in pozval vse muzelmane k boju za domovino. A že čez par dni so prišle nove vesti, da to ni res Pred Carigrad pa so med tem priplule
bojne ladje evropskih velevlasti,
seve"da z dovoljenjem sultana, ki imajo nalogo, takoj zasesti mesto, kakor hitro bi se pojavili nemiri proti Evropejcem.
Sultan je baje že pobasal vse stvari, da v primernem trenutku pobegne v Malo Azijo. Zopet druge vestS pa pravijo, da se ne bo umaknil iz Carigrada, ampak se bo raje dal tam ubiti. Kakor je iz vsega razvidno, vlada med Turki popolna zmešnjava, in le eno je gotovo:
konec evropske Turčije se bliža
z nenavadno naglimi koraki. Balkanske države su v enem mescu napravile red.
SloVenjegrafKi oKraj.
Sv. Anton na Pohorju. Dne 4. t. m. je dekla posestnika Mravljaka, Neža Pašnik, poslala 7-letno gospodarjevo hčerko Ivanko na njivo, da bi poklicala neko delavko k obedu. Dekle, ki je delavko že med potjo srečalo, je šlo vendar na njivo, kjer je delavka zakurila ogenj. Popoldne pa je naše! Mravljakov hlapec deklico poleg ognja popolnoma opečeno in mrtvo. Dekletu je zgorela na telesn vsa obleka.
Slovenj gradeč. Naši nemškatarji so svoj čas nprizorili grdo gonjo proti slovenskemu trgovca Druškovičn. Obdolžili so ga, da je dve priči v neki pravdi tukajšnjega „nemškega" (!) klobučarja Debelaka proti njemn zapeljal k krivemu pričevanju. Drnškovič je bil 20. julija 1911 pred okrožno sodnijo v Celju tudi obsojen. Vendar je pa dosegel obnovitev postopanja, in pri zo-petni obravnavi dne 6. novembra t. 1. se je izkazala njegova nedolžnost ter je bil oproščen. Tako so naši nemškutarji dobili zopet en nos več.
V	Šmihelu pri Šoštanju je umrl 7. t. m. župnik g. Ivan Govedič, v 68. letu starosti.
Šoštanj. Woschnaggova nsnjarna je zaradi previsokih cen za surovine jako omejila svoje izdelovanje in je odpustila 150 delavcev. Ali je to začetek konca?
Važno za trgovce! Na Mnti v poslopju dražbe sv. Cirila in Metoda se oddajo z novim letom lepi trgovski prostori v najem. S pridnostjo in nekaj kapitalom si lahko ustvari slovenski trgovec lepo eksistenco, ter obenem koristi obmejnim Slovencem. Pojasnila daje nadučitelj Hren na Mnti.
V	Ameriko se je hotel odpeljati oženjeni mizarski pomočnik Janez Kolenc iz Šoštanja z Antonijo Kumar, ženo zidarskega mojstra. Pa že v Spodnjem Dravogradu so zaljubljeni par ujeli? Kolenca je celjsko okrožno sodišče obsodilo na en mesec težke ječe.
Bizeljsko. Občinske volitve bodo meseca decembra. Ker je letos črez 1000 voliicev, voli vsak razred 10 odbornikov in 5 namestnikov. V vseh treh razredih bo zmagala narodna stranka s svojimi kandidati. Bizeljanci — kdor hoče voliti tam, kjer je zmaga, naj voli z narodno stranko.
C«lj5Ki oKraj.
3reži?Ki 'traj.
V Artlčah pri Brežicah sta se zaradi dekleta stepla fauta Franc Kopak in Janez Levak. Kopak je udaril Levaka s krepelcem po glavi in ga smrtno ranil.
Podčetrtek. V občini Sedlarjevo se vrše v tekočem, v občini Lastnič pa v prihodnjem mescu občinske volitve. Klrikalci se močno trudijo, da bi dobili občini v svoje roke.
Zakot pri Brežicah. Tu imamo 2. in 3. grudna volitev občinskega odbora. Pred tremi leti smo imeli volilni boj med občani in meščani. Vzrok je bila stavba novega uradnega poslopja v občini Zakot, kar ni bilo vsem po volji. Stavba je dovršena in bo stala rod za rodom, ko nas že več ne bo; nobeden davkoplačevalec pa ne čuti na svojem gospodarstvu nobene škode zaradi te s avbe, občina pa ima lepo vrednost čez 30.000 K. Pri sedanji volitvi no želimo več prepira, ampak hočemo skupno in složno voliti, in razdeliti odbornike primerno po vseh soseskah. Izbrati pa je treba osebe, ki bodo delovale v skupni slogi za koristi občine. V pretečenih letih smo imeli odbornike večinoma v bližini urada, vendar pa smo morali — če je bila sklicana kaka seja, čakati po dve uri, da jih je obč. sloga vkup stiral. Mnogokrat smo se celo morali raziti,ker nas je bilo premalo. Polnoštevilne seje pa sploh v celih 3 letih ni bilo. Treba bo sedaj izvoliti delavne in za vse zadeve izobražene osebe. Kdor noče sodelovati, naj se tudi ne pusti voliti. Vabimo torej k složni in obilni udeležbi pri volitvi naše občane, meščane iu davkoplačevalce iz drugih obč i n, ki imajo pri nas volilno pravico. Že-liniofi.da ostane naša občina v dobrem glasu. Po izidu volitev pa si naj odborniki izvolijo iz svoje srede župana, moža svojega zaupanja. Kdor vestno in vztrajno pomnnžnje svoje gospodarstvo, bo se gotovo tudi trudil za blagor občine. Torej na obilno in složno udeležbo na dneve volitve!
Iz Celja. Za prihodnje zasedanje porotnega sodišča v Celju so bili izžrebani sledeči gospodje kot glavni porotniki: Miloš Jarnovič, trgovec v Dramljah, Ivan Pleskovid, uradnik v Trbovljah, Jožef Grobelnik, posestnik v Gotovljah, Franc Pirh, mesar v Vitanju, Konrad Rist, gostilničar v Rogaški Slatini, Ivan Lavrič, trgovec na Vranskem, Franc Jelen, gostilničar na Polzeli, Kari Kitzer, uradnik v Trbovljah, Jože Ježovnik, posestnik v Starem trgu, Janez Hajnšek, gostilničar na Pristovi, Franc Varlec, gostilničar v Brežicah, Pavel Popič, veleposestnik v Radušu, Franc Birtič, gostilničar pri Sv. Lenartu, Ludvik Vrhovnik, kmet v Žičah, Franc Petrin, lesni trgovec v Ko-karjih, Jožef Rataj, posestnik v Hruševcu, Franc Zorko, posestnik v Brezini, Jurij Završnik, posestnik v Št. Petru ob Savinji, Andrej Preskar, obč. uradnik v Celjski oboiici, Martin Kovač, pleskar v Konjicah, dr. Adolf Mravlag, c. kr. notar v Laškem trgu, Rudolf Schmidt, trgovec v Brežicah, Tomaž Grah, gostilničar v Gaberju, Anton Neger, mehanik v Celju, Avgust Kolarič, kovač v Celju, Franc Cajhen, gostilničar v Polzeli, Franc Kovač, čevljar v Konjicah, Jože We-sten, kamnosek v Vitanju, Janez Šilčič, tovarnar v Zidanem mostu, Hans Bauman, usnjarski mojster v Konjicah, Janez Koželj, gostinilčar v Kozjem, Alojz Koser, trgovec v Šoštanju, Kari Jaklin, trgovec v Vitanju, Rudolf Stermecki, trgovec v Celju, Ivan Volčanšek, gostilničar v Brezini, Vin-cenc Kveder, trgovec v Žalcu. — Kot nadomestni porotniki so bili izžrebani: Oton Kuster, vinski trgovec v Celju, Janez Petrak, posestnik v Št. Petru, Franc Senica, usnjar v Vojniku, Samuel Braun, hišni posestnik v Celju, Jože Schmidl, kontrolor v Celju, Janez Koštomaj, posestnik v Lipovcu, dr. A. Božič, odvetnik v Celju, Kari Hauswirt, trgovski pomočnik v Celju in Valentin Samec, posestnik v Runtolah.
Iz Celja (Zahvala črnogorskega kralja Ni kole tvrdki Robert Diehl.) Tvrdka Robert Diehl v Celju je poslala zaboj svojega »štajerskega konjaka" za črnogorske ranjence na naslov Njegovega Velič?nstva kralja Nikole v Podgorico. Dne 8. novembra je dobila tvrdka Diehl iz Rijeke v Črni gori sledečo pismo: „Maršalat Dvora Nje-govog Veličanstva Kralja .Gospodar a. Rijeka, 3. novembra. Mnogo poštovani gospodine, Njegovo Veličanstvo kralj najtoplije1 Vam blagodari na plemenitem daru za ranjene črnogorske vojnike kao i na čestitkama Vašeg rodoljubnog slovenskog srca. Sa najodličnijom poštovanjem D. Petrovič." — Pismo je pisano v cirilici in je torej dospelo iz Rijeke v Celje v petih dnevih. Ta prisrčna zahvala je z gosp. Dienlom vred razveselila tudi vse druge celjske Šloveuce. ' ,. .
Turistika v Celju. Letošnje leto smemo šteti med najživahnejše. Celjski odsek S. P, D, je priredil 8 izletov ter eno planinsko veselico na * Mrzlici. Vseh obiskovalcev teh izletov je bilo 137;. povprečno torej na 1 izlet 17 oseb. Razven skupnih izletov so priredili celjski člani S. P. D. celo vrsto izletov in tur po vseh slovensk.h gorah. Najbolj priljubljen in obiskan kraj je še vedno Mrzlica. Hausenbihlerjeva koča je štela letos do konca oktobra 216 obiskovalcev; po narodnosti 197 Slovencev. 14 Nemcev in 5 Hrvatov. Članov S. P. D. je bilo 38.
Iz C lja se nam piše: Zadnjič ste omenili velike GOtzove legate za razna nemška napadalna društva in ste pripomnili, da so GOtzu do premoženja v veliki meri pripomogli tudi slovenski gostilničarji. Upam, da bi si bodo Vaše besede vzele k srcu razne gostilne v Celju in okolici, kamor Slovenci redno zahajajo (Zvezda, Beli vol, Ploj i. t. d.), in bodo njih lastniki storili svojo narodno dolžnost. Delniški pivovarni pa bi priporočal', da bi skrbela za točno postrežbo, da ne bodo imeli narodni gostilničarji izgovora, da ne morejo biti odjemalci.
Sestanek slovenskih trgovcev se vrši danes v četrtek, dne 14. novembra v gostilni Pleierski na Bregu.
Siovensko gledališče v Celju. Dramatično društvo v Celju priredi 1. decembra t. 1, veseloigro „Veleturisc".
Dezerterja je skrivala Liza Orel v Ga berju pri Celju. Zato j je sodnija 4. t. m. prisodila 3 tedna zapora.
Za dež. živinozdravnika v Trbovljah je imenoval deželni odbor g. Jožefa Čeha.
O nemški šoli v Vojniku beremo v ,.Grazer Tagblattu" sledečo jeremijado: „Vsled ,.hujskanja" Slovencev (!) seje obisk na tukajšni tri razni o i nemški šoli zopet zdat.no zmanišal. Na zavodu je letos samo 81 učencev (—12). Od šoloobveznih otrok v nemškem trgu samem obiskujeta samo dva (!) nemško šo.lo. Izdatno naseljen je Nemcev v triru bi bilo nujno potrebno." — To šolo je ustanovil svojeeasno brez vsake resnične potrebe nemški ..Schul verein". Nemci so mislili z njo trg sam in osobito najbližjo okolico popol noma ponemčiti. Po nekaterih letih je prevzela
štajerska dežela šolo trirazrednico za — 81 otrok, dočim obstoji še marsikje v slovenskih krajih eno-razrednica s tolikim in še večjim številom otrok. Pristaviti pa je še treba, da je med temi 81 otroci, če nas vse ne moti, večje število znanih „Siidmar-kinih" sirot. Šolske razmere v Vojniku živo pričajo, kako si pri nas oblasti prizadevajo umetna vzdržati nemštvo celo tam, kjer ni zanj nobenih življenskih pogojev. Smo na slabšem kot so bili Slovani v Turčiji!
Gomllsko. Umrla je tukaj 9. t. m. posest-nica Ana Virant. Pokojnica je bila skrbna mati svojih otrok ter pravi vzor značajne, samostojno misleče in izobražene slovenske žene. N. p. v m !
Za Rdeči križ balkanskih držav je ob priliki godovanja Martinov na Ponikvi nabrala gdčna Zalika Stermšek K 11'20.
Sv. Štefan pri Šmarju Za župana je izvoljen g. Peter Zakošek. Upamo, da bo sedaj nastal v občini red.
Zgubila se je vizitijera z vizitkami in raznimi dokumenti. Ker nosijo vsi moje ime, prosim, da mi jo izroči, kdor jo je našel. jern. Šarlah, Gaberje pri Celju.
ptnjsKi elraj.
Iz Središča. Dne 7. nov. se je vrgla blizu našega trga pod vlak neka Tomažič iz Obreža, in sicer z molkom in molitveno knjigo v roki. Ostala je na mestu mrtva. Tomažičeva je bila verna članica naše Marijine družbe; morda bi vedel o vzroku tega samomora kaj več povedati navdušeni kaplan Kranjc.
Od Sv. Tomaža pri Ormožn. V „Straži" je takajšnji, krščanske ljubezni polni dopisnik nazval tukajšnje „liberalce" „vole, ki pijejo iz škafa". Kako olikano! Ali so te lepe besede morda že plod Vaših „kulturnih" organizacij, gosp. Caf? Le psujte; pride čas, ko bo ljudstvo prišlo do spoznanja, da se tako nepošteno in nekrščansko politični boj ne sme voditi.
JAVNI LJUDSKI SHOD V SREDIŠČU se vrši v nedeljo 17. nov. ob 3. uri pop. v prostorih gosp. Venigerholza. Dnevni red: 1. politični položaj; 2. balkanska vojska in Slovenci; 3. slučajnosti. Govori deželni poslanec g. dr. V. Kukovec.
SLAVNOST ZA NARODNI SKLAD V SREDIŠČU se vrši v nedeljo 17. nov. ob pol 7. zvečer v prostorih g. Zidariča. Na dnevnem redu je pozdrav, petje, godba, srečolov, govor, ples in prosta zabava. Slovenci iz ormoškega in tudi sosednih okrajev, pridite mnogobrojno!
JAVNI LJUDSKI SHOD PRI SV. BOLFENKU NAD SREDIŠČEM se vrši v nedeljo 17. nov. ob 8. zjutraj pri g. Ant. Borku, županu na Kogu. Dnevni red: 1. politični položaj; 2. balkanska vojska in Slovenci; 3. slučajnosti. Govori deželni poslanec g. dr. V. Kukovec.
Slovensko gledališče v Ptuju pri* redi v nedeljo 17. nov. ob pol 8. nri zvečer v veliki dvorani »Narodnega doma" ljudsko igro „8vetinova hči". Predprodaja vstopnic pri g. Kocipru v „Narodnem domu". Blagajna se se odpre ob 7. uri. Predstava se vrši v prid posestnikom pri Sv. Enngotl niže Ptnja, ki so vsled požara prišli ob vse premoženje in se vsled zime nahajajo v največji bedi in revščini. Zato pričakujemo v očlgled blagemu namenu mnogobrojne udeležbe.
Ormož. (Martinov sejm). Veliki letni sejm 11. t. m. je bil zelo dobro obiskan. Vreme je bilo ugodno. Vse polno je bilo tujih trgovcev. Prignalo se je mnogo goveje živine, kupcev je vendar nekoliko primanjkovalo. Med tem so nekateri kmetovalci dobro prodali.
Ormož. Tukajšnja podružnica c. kr. kmet družbe štajerske priredi v Ormožu dne 17. t. m. ob 8. uri predpoldne v prostorih kletarske gostilne slavnostno zborovanje, pri katerem se izroči po zastopniku osrednjega odbora v Gradca g. Francu Holcu sedajnemu načelniku g. Martina Ivanušu, posestniku na Humu odlikovalni znak z diplomo, katero mu je priznala c. kr. kmetijska družba štajerska.. Pri tem zborovanju bode tudi predaval g. Holz o pomenu kmetijskega knjigovodstva s posebnim ozirom na osebno dohodninski davek. Bil bi vesel pojav, če bi se iz prvega kakor iz drugega razloga udeležili vsi člani ormoške kmetijske podružnice tega zborovanja, ki obeta biti živahno in poučno. Gosti dobro došli. Pri tej priliki se bodo sprejemali novi udi iu pobirala zaostala in nova udnina.
Iz Ormoža. Tukaj se bodo na spomlad vršile ohčinske volitve. Nemškutarji so že zdaj čisto nervozni in napadajo zaradi teh volitev posamezne Slovence.
Konjiči eHraj.
Sv. Jošt na Kozjaku. Vsled službene pre-
membe nas je koncem meseca vinotoka zapustil naš dosedanji nčitel• gosp. Jožef Kotnik. Piitini učenci in dobri občani ga ohrauijo v dobrem spominu. Pa tudi njegovo izvenšolsko delovanje je bilo koristno. V začetku leto 1905. se je na njegovo prizadevanje ustanovila tukaj s pomočjo sosednih občin zelo potrebna c. kr. poštna nabiral-nica, katero je ves čas do svojega odhoda marljivo vodil in je prišla sedaj v roke njegovega naslednika. — Več let je kot občinski tajuik z
našim vrlim g. županom skrbno izvrševal občinsko uradovanje ter večkrat kot volilni komisar spretno vodil minule deželno- in državnozborske volitve. Kot član čebelarske dražbe je gojil in pospeševal čebelarstvo. — Posebno pa ostanemo g. učitelju J. Kotniku hvaležni, da nam je ustanovil „Ljudsko knjižnico", katera bo s čitanjem poučnih knjig širila med nami mladinsko in stanovsko izobrazbo. — Ker smo prepričani, da je imenovani na novem službenem mestu spet prišel med vrle občane, mu radi želimo še mnogo let plodo-nosno delovanje. Tudi našemu dosedanjemu potu Rudolfu Jurkn izrekamo za njegov trud prav lepo zahvalo.
tfarfliorsKi oKraj.
Slovensko gledališče v Mariboru.
V nedeljo 17. novembra se uprizori na našem odru izredno šaljiva burka v štirih dejanjih „Vražja misel". Začetek točno ob pol 8. uri. Sodeluje orkester „Glasbenega društva".
Zaradi prodajanja pokvarjenih živil so bili obsojeni pred mariborskim okrožnim sodiščem: mesar in gostilničar Franc Wregg iz Slov. Bistrice na tri tedne, njegova žena na 14 dni, starejši sin na en teden in mlajši sin na 5 dni strogega zapora.
V Kamnici pri Mariboru so se 7. t. m. zopet vršile obč. volitve za 3. razred, v katerem so bile vsled slovenskega priziva razveljavljene; prodrli so Nemci s 30 glasovi, Slovenci so ostali z 18 glasovi vvmanjšini.
Jubilej. 24. listopada t. 1. obhaja gospod Simon Ješovnik, nadučitelj pri Sv. Rupertu v Slov. gor. petdesetletnico svojega učiteljevanja. Marljivemu učitelju in vrlemu narodnjaku iskreno čestitamo!
CjtttotnersHi oHraj.
Mala Nedelja. Kmetijska podružnica naznanja, da predava v nedeljo t. j. 17. t. m. po rani službi božji g. Zidanšek v živinoreji. K mno-gobrojni udeležbi vabi	Načelstvo.
Ljutomer. V Cezanjevcih so na dušni dan tako močno v „klenk" zvonili ali „trijančili", da so razbili veliki zvon. — V naši Čitalnici vise poleg naprednih listov tudi ^Slovenec", „Slov. Gosp." in „Straža". Lepa snaga!
Ljutomer. Kdaj dobimo dvojezični poštni pečat? — Pred 15 leti se nam je obljubilo, da takrat, kadar se stari obrabi. — To so zares trpežni pečati. — Kdaj bodemo zvedeli občinski voliici kaj o občinskih sejah in njih sklepih ? — Koliko stane poprava obč. hiše ? — Ali res 24.000 K? — Cela ropotija ni vredna toliko. Koliko stane električna naprava? — Jo aktivna ali pasivna ? — Tako si pridobiva Thnrn „zasluge" na naše stroške. — Menda odslužuje „križec", kterega je dobil kot nemškonacijonalni župan in kot zaupni mož „Sudmarke" in nemškega šul-ferajna. — Kaj pa je z železnico Ljutomer-Ormož? — V Ljutomer bi sodil nižji realni gimnazij ali meščanska šola. Dotični fond 15.000 K so po vzgledu kranjskih klerikalcev pobasali po zaslugi naših posojilničarjev — Salezijanci. — Narodno na vseh koncih in krajih propadamo. Pri bodočih volitvah v okr. zastop bodemo najbrž Slovenci v manjšini. — Industrija se širi, veleposestva se razkosavajo. --- Potem dobimo tudi nemški okrajni šolski svet in na šole nemčursko učiteljstvo. Vsi do sedaj pri polnem koritu sedeči se za vse te tužne posledice politične brezbrižnosti in malomarnosti niti ne zmenijo. — Edine rešitve se nadejamo od veterancev in čnkov. Stari bojevniki so šli k pokoju, a naraščaju orožje v rokah rjavi. Nesloga tlači! — Nazdar!
DrusNene in druge prireditve.
Ženska podružnica Cirli-Metodove družbe v Celja priredi 5. januarja 1913 „Kmečki ples". Druga društva so prošena, da se na tp ozirajo.
Ženska podružnica Ciril-Metodove družbe v Celju priredi 22. decembra t. 1. božičnico.
Učiteljsko društvo za celjski okraj. Zborovanje dne 19. t. m. se ne vrši ob 10. uri ampak vsled večstransko izražene želje ob 11. uri dop. Pridite zanesljivo, pa vsi! Fr. Brinar, t. č. predsed.
Celje. Pevski venček z igro „V ječi" in „Raztresenca" priredi tukajšnja orglavska šola na predvečer sv. Cecilije t. j. dne 21. t. m. ob pol 8. uri uri zvečer v gledališki dvorani pri „Belem volu". Izvajale se bodo ljubke pesmi slovenskih skladateljev n. pr. dr. Schwab, Aljaž itd. Prijatelji slovenskih pesmi se vljudno vabijo.
Martinova veselica v gostilni Krušič na Lavi pri Celju se vrši v nedeljo 17. novembra ob 3. uri popoldne. Posebej opozarjamo na izvrstna vina in dobre pečenke. Vabimo celjske in okoliške Slovence k obilni udeležbi.
Občni zbor „Sokola" v Braslovčah se vrši dne 17. nov. ob 3. uri pop. pri g. Vrankoviču.
Šoštanj. Šaleška Čitalnica priredi v nedeljo, dne 17. novembra 1.1. v veliki gledališki dvorani pri Rajšterju igro „Domen", narodna igra v petih dejanjih s petjem. Ker je začetek ob 3. uri popoldan, je zveza z vlaki od obeh strani nad vse ugodna in vabi vsled tega k prav obilni udeležbi odbor.
Čitalnica v Brežicah je priredila zadnjo nedeljo z velikim uspehom Finžgarjevo narodno
igro ,.Naša kri". Ker se od vseh strani izraža želja, da se naj ta krasna igra ponovi, se vrši druga predstava prihodnjo nedeljo, dne 17. t. m. in sicer ob 3. uri popoldne. S tem bo posebno tistim, ki zaradi oddaljenosti ne morejo posečati večernih predstav, omogočena udeležba. Naj nihče ne zamudi ogledati si igro, ki ima ravno za današnje razmere velik vzgojevalen pomen!
Celje. Dramatično društvo priredi dne 17. tm. v veliki dvorani Narodnega doma v Celju koncert salonskega orkestra z jako izbranim programom. Orkester nastopi topot z novimi izvirnimi, tukaj še ne igranimi komadi. Tudi nekaj ljubkih pesmic je na repertoarju. Sploh bode celjski salonski orekstei, kateri vedno pridno igra pri gledaliških predstavah, tudi sedaj storil svojo dolžnost. Za plesaželino mladino je tudi preskrbljeno. Takoj po koncertu prosta zabava in ples. Igrala bode godba na lok. Sploh bode cela prireditev imela značaj rodbinskega večera. Iz drugih krajev se pričakuje obilne vdeležbe. Spored zvečer pri blagajnii. Vstopnice pri tvrdki Goričar & Leskovšek.
Zveza narodnih društev priredi v nedeljo dnu
17.	novembra javno predavanje v Trbovljah, na Vranskem in v Slovenski Bistrici. Predavalo se bo o vojni na Balkanu. V »Slov. Narodu« že napovedano predavanje v Ormožu se je preložilo na nedeljo 1. decembra, ker se hočejo Ormožani v večjem številu udeležiti 17. tm. veselice v Središču.
Klub „Narodni Pipec" ima odborovo sejo dne 19. nov. 1912 v „Narodnem domu". Na dnevnem redu je med drugim določitev „Kamnov" za Dramatično društvo v Mariboru, rešitev nujnih prošenj, sestava liste novega odbora in konečno določitev dneva prihodnjega rednega občnega zbora.
Mariborski „Sokol" ln „Podravska podružnica slovenskega planinskega društva" v Rušah priredita dne 11. januarja 1913 ob 8. uri zvečer v Mariboru v ^Narodnem domn" veliki „Planinski ples". Na to prireditev opozarjamo že sedaj vsa okoliška društva s prošnjo, da se na to ozirajo in tega dne ne prirejajo svojih morebitnih veselic.
Akademično društvo „slovenija" se je preselilo v svoje nove prostore, Dunaj VIII. Le-naugasse 7/13.
Akad. tehn. društvo „Triglav" v Gradcu ima III. redni občni zbor dne 16. novembra 1912 ob 8. uri zvečer, v društvenih prostorih (SchOnau-gasse 17/1).
Središče. Ponosni smo, da smo za Celjem prvi, ki priredimo slavnost za narodni sklad. Vrši se v nedeljo 17. t. m. pri Zidariču ob pol 7. uri zvečer. Vstopnina je 40 vin. za osebo. V očigled dobremu namenu se preplačila hvaležno sprejmejo.
Društvo „Dijaški dom" v Mariboru vabi na svoj občni zbor, ki se vrši v pondeljek, dne
18.	t. m. ob 8. uri zvečer v „Narodnem domu". Spored običajni.
Laški trg. V prostorih tukajšnje ,.Pivnice § 11" priredi se v nedeljo, dne 14. novembra velika ljudska veselic, katere čisti dobiček se bode vporabil v prid pravkar ustanavljajoči se šolarski kuhinji. — Ker so nam svoje velikodušno sodelovanje zasignrali odlični pevci iz Ljubljane — in ker bode bržčas tudi godba od tamkaj, se iahko reče že vnaprej, da bode veselični potek dokaj mičnega, prisrčnega in živahnega značaja. — Za danes samo toliko; s podrobnostmi še pridemo.
Akad. tehn. društvo „Tabor" v Gradcu
je na svojem občnem zboru 2. novembra izvolilo sledeči odbor: Predsednik: phil. M. Kovačič, podpredsednik: phil. Gr. Čremošnik, tajnik: iur. Fr. Juhart, blagajnik: med. M. Gnezda, knjižničar: phil. Fr. Tominec, gospodar: iur. F. Oml&dič, namestnik: iur. R. Ročnik, pregledniki: tehn. M. Miklič, iur. J. Pretnar, med. J. De Gleria.
I. redni občni zbor slov. akad. društva „Adrije" v Pragi si je izvolil sledeči odbor: Predsednik: Ivan Marinič, stud. med., podpredsednik: Joahim Rožem, cand. iur., tajnik: Riko Debelak, abit. curs., blagajnik: Darin Pekle, stud. iur., knjižničar: Jože Žerjav: stud. ing., časnikar: Tone Kržičnik, stud. iur., namestnik: Janko Rak, stud. med., preglednik: Drago Leskovšek, stud. ing.
„Zveza dramatičnih društev", ki se je
20. okt. ustanovila v Ljubljani, vabi vsa društva, ki se bavijo tudi z gledališkimi predstavami, k pristopu. Članarina znaša letnih 30 vinnarjev od vsakega člana včlanjenega društva, nekateri drugi prispevki se bodo še določili. Sklep občnega zbora Zveze je, da prenehajo s 1. januarjem 1913. vsa v Zvezi včlanjena društva z izposojevanjem gledališkega materijala nevčlanjenim društvom. Podrobnejše informacije daje in sprejema priglase zvezin tajnik g. prof. J. Berce v Ljubljani, Blei-weisova cesta 22.
Jlaša narodna obramba.
Družba sv. Cirila in Metoda je založila nove razglednice po osnutku domačega slikarja umetnika. Izšla bode pred koncem tega meseca, na kar opozarjamo narodne trgovce, družbine podružnice in prijatelje, da si nabavijo za božič in Novo leto 1» te razglednice. — Gospa Julija Bizjak, predsednica C. M. podružnice v Šmartnu ob Paki je nabrala ob zaroki gdč. Lenčke Steblov-nikove in g. Karola Pečovnika K 8 —.
Ciril - Metodova družba je razposlala ua občine in denarne zavode poziv, naj pri sestavljanju proračunov za 1. 1913 tudi nanjo mislijo. Toplo priporočamo co prošnjo vsem narodnim občinam in drugim korporacijam.
Ciril-Metodova družba je imela mesca okt. 13.174 K 20 vin. prejemkov in 11.275 K 18 vin. izdatkov, torej 1899 K 02 vin. prebitka.
Mariborska moška Ciril-Metodova podružnica je poslala za mesec vinotok v Ljubljano sledeče prispevke: Narodni davek 15 K; nabiralnik v „Nar. domu" 22 K, v Medenovi gostilni 5 K in oni gospice Vlaste Vertnik 2 K, skupaj 44 K.
Beležile.
Zimo s snegom smo dobili v noči od pon-deljka na torek. Snega je precej zapadlo. Vre-menarji so mnenja, da se ne bo dolgo držal.
Slovenskemu trgovcu nudi se prilika dobiti v najem hišo z modernimi prodajalničnimi prostori v neposredni bližini najbolj obiskanega kopališča na Spodnjem Štajerskem. — Natančnejši naslov se izve pri „Slov. trgovskem društvu v Celju' .
Pozor, lesni trgovci in posestniki v Dravski dolini! Pišejo nam iz Spod. Dravograda: Po Dravi še vedno gre precej lesa na Hrvaško in Ogrsko, pa tudi v bližnja štajerska mesta. To vodno pot pa nam hočejo sedaj z jezovi pri elektrarnah ua Fali, pri Kamnici in pod Mariborom otežiti in celo zapreti. Štajerska namestnija je izdala dne 28. septembra glede teh jezov odlok, ki ni sprejemljiv za lesne trgovce in posestnike. Proti temu odloku se bo treba pritožiti, dokler je še čas!
Dvojna mera. Če pride kak slovenski zavod v nesrečo, vlada nikdar nima denarja, da bi pomagala. Pri posojilnici v Schčdru ua nemškem Štajerskem pa je trgovec Rosenkranz tekom 7 let pokradel nad 68.000 K in poljedelsko ministerstvo je takoj dovolilo za posojilnico 30.000 K.
Duhovniška vest. Za knezoškofljskega duhovnega svetovalca je imenovan bogoslovni "profesor dr. Fr. Kovačič v Mariboru.
Avstrijska jadranska razstava se vrši na Dunaju 1. 1913.
Za Rdeči križ balkanskih držav smo prejeli na naše uredništvo K 10'20, katere je v veseli družbi nabral g. Ferdo Kovačič, učitelj v Selnici ob Dravi.
Umrl je pred kratkim v Kemptalu v Švici v starosti 66 let Jul. Maggi, ustanovitelj znanih tovarn za razna cena ljudska hranilna sredstva.
Nemški „kulturonosci" med seboj. Dne 6. t. m. so se v Inomostu stepli med seboj klerikalni in Jiberalni" nemški visokošolci. Pri tem je bil eden klerikalec ubit. Zares blagodejna kultura! Upamo, da bo tudi Linhart napisal v ..Štajercu" o njej ginljiv članek!
Alpska kmetijska razstava se priredi ob priliki jesenskega sejma 1913 v Gradcu od 37 sept. do 5. oktobra.
Književnost in umetnost.
Nemški časopisi, posebno pa še nemški ilustro-vani kar tekmujejo med seboj, kateri bo bolj zasra-moval jugoslovanske narode. Jugoslovani so jim le ušivi narodi, ovčji tatovi, tolovaji itd. Norčujejo se iz njihovih kraljev in junakov ter na najesramnejšl način sramote vse Jugoslovane. Če je v Slovencih še akj narodneoa ponosa, se morajo s studom obrniti od teh kloak nemške »kulture«. Čehi so pričeli energično akcijo zoper sramotilce junaških Jugoslovanov in mi Slovenci, ali še bomo nadalje podpirali naše in naših najožjih bratov zasramovalce? Več pisati ne smemo, ker bi nas državno pravdništvo zaplenilo. Podpirajmo pa in razširjajmo naš edini slovenski ilustrovani časopis »Slov. llustrovani Tednik«. Kot odgovor na nesramnosti nemških ilustriranih listov, zahtevajmo vsepovsod le »Slov. llustrovani Tednik«. — Naroden škandal je, da imalo nemške ilustrirane liste, edinega slovenskega pa ne. — Če si naroče vsi tisti Slovenci »Slovenski Ilustrovani Tednik«, ki so naročeni na razne ob-skurne nemške ilustracije, se bo mogel »Slovnski Ilustrovani Tednik« še bolj razviti. Ne negujmo torej tujih gadov temveč podpirajmo svoje liste.
Lepi striček. Roman iz francoskega življenja. Spisal Maupassant, poslovenil Oton Župančič. Ponatis tega listka, ki ie izhajal v ,.Slov. Naroda", je izdala Narodna založba v Ljubljani. Cena broširani knjigi 3'50 vin., vezani 4'70 K, s poštnino 30 vin. več.
Novembrova številka »Slovana«, ki je s tem končal svoje 10. leto, vsebuje poleg raznih pesmi in povesti tudi spis Fr. Govekarja .Gledališki jubilej' (29. sept. je minilo 20 let sedanjega slov. gledališča v Ljubljani), dr. Iv. Laha »Jaroslav Vrchlicky«, Fr. Govekarja »Slov. umetniška razstava« itd., več lepih slik in književni pregled. Mesečnik, ki stopa z decembrom v 11. leto, toplo priporočamo.
Zadnji dopisi.
Potrjeni politični društvi. Namestnija je potrdila pravila političnega društva „Kraečka sloga" za brežiški in političnega društva ,.Kres' za sevniški okraj. Obe se ustanovite začetkom decembra.
Prilega	Listu11 št« 46
LISTEK.
Dobri vojak Švajk.
Zanimivi doživljaji vestnega vojaka. Češki spisal J. Hašek. — Poslovenil M. M.
Švajk ob italjanski meji.
Radosten in veselega srca je šel Švajk k vojakom. Upal je, da napoči zanj z vojaško slnžbo doba kratkočasja, zabave, in posrečilo se rau je, presenetiti vso trideutsko posadko z glavnim poveljnikom vred. Švajk se je vedno smehljal, je bil vljuden v svojem vedenju in ravno zbog tega tudi vedno zaprt.
In če je zapuščal po prestani kazni zapore, je odgovarjal spet smehljaje na vsa vprašanja in nastopil zopet ravnodušno novo kazen, prepričan v svoji notranjosti, da se ga bojijo vsi častniki cele garnizije v Tridentu.
Niso se bali morda Švajkove surovosti, ne, baš nasprotno, strah jih je bilo le njegovih spoštljivih iu udanih odgovorov, spoštljivega njegovega vedenja in prijateljsko ljubeznjivih nasmehov. Pred temi jim je bilo tesno!
Pride v sobo inšpekcija, smehljajoči Švajk sedi ua svojem kavalecu, vljudno kima in pozdravlja: ,.Oh prosim ponižno, pohvaljen bodi Jezus Kristus!"
Zaškripal je inšpekcijski častnik Wa k z zobmi ob pogledu na ta naravnost prijateljski Švajkov nasmeh in naravnal bi mu bil prav gotovo kar lastnoročno čepico, da bi sedela na Švajkovi glavi točno po predpisih, pa zadržal ga je nehote od te namere prisrčni in gorki Švajkov pogled.
V	sobo je stopil major Feller. Poročnik je premeril urno ob posteljah stoječe moštvo in rekel: „Vi Švajk, prinesite mi svoj kver!"
Švajk izpolni dano mu povelje vestno in prinese mesto puške telečnjak. Besno pogleda major Feller nedolžno vdani Švajkov obraz in zarohni: „Vi ne veste, kaj je to kver?"
„Ponižno javljam, tega pač ne vem!" Trenutek poznej že tirajo Švajka v pisarno. Prinašajo mu puške in mu jih kažejo pod nos. „Kaj je to, kako se to imenuje?" „Pokorno javljam, da tega ne znam!"
„To je kver!" „Prosim ponižno, tega pa res ne verujem!" In zopet ga kaznujejo in profos si šteje v svojo sveto dolžnost, reči Švajku, da je osel. — Moštvo odrine v hribe k napornim vajam, Švajk pa sedi mirno in smehljaje za omrežjem.
Ker niso mogli z njim nič opraviti, so ga dodelili enoletnim prostovoljcem za slngo. Stregel jim je v kazini pri obedu in večerji.
Pogrnil je mizo, prinesel jedil, piva in vina, potem pa slonel skromno ob durih, pušil cigareto in od časa do časa spregovoril: „Fonižno prosim gospodje, gospod poročnik Walk je prijazen gospod, da, sila prijazen gospod", in smehljaje je puhal spet v zrak cigaretni dim.
V	kazino enoletnikov je prišla inšpekcija in neki novi častnik je imel to smolo, da je vprašal med durmi skromno slonečega Švajka, h kateri stotniji pripada.
„Javljam pokorno, tega prosim pač ne znam!" — „Himmelsakra, kateri regiment leži tukaj ?" ,.Javljam pokorno, da tega, prosim, ne vem!" „Človeče, kako se imenuje mesto tukajšnje posadke?" ,.Prosim ponižno, tega pa res ne vem!" „Tak človeče, kako pa ste prišli sem?"
S prisrčnim usmevom, ljubko iu neobičajno prijazno je pogledal Švajk častnika in pripovedoval: „Javljam ponižno, ko sem prišel na svet, sem se najprej narodil in potem pa hodil v šolo, na to sem se učil mizarstva in tndi iznčil. Potem so me nekoč privedli v neko gostilno in tam sem se moral do golega sleči. Čez par mesecev so pa prišli po me orožniki in me odgnali v neko kasarno. Tam so me preiskali in rekli: „Človeče, Vi ste se zakasnili za tri tedne z nastopom vojaške službe, Vi boste zaprti". Vprašal sem jih, zakaj, ko vendar nisem niti hotel iti k vojakom, saj ja niti ne vem, kaj je to vojak. Takoj so me zaprli, potem pa posadili na vlak in vozili smo se tako dolgo, dokler nismo prišli sem. Nikogar nisem vprašal, kateri regiment ia katera kompamja je tu in kako se imenuje to mesto, samo, da ne bi nikogar užalil, pa že pri prvem ekserciranju so me zaprli, ker sem si zapalil v vrsti cigareto, če tudi ne vem, zakaj! Potem so me zaprli, kjerkoli sem se le prikazal, enkrat, ko sem zgubil bajonet, drugič, ker sem bil kmalu ustrelil na strelišču gospoda obrsta in sedaj pa strežem gospodom enoletnim prostovoljcem."
Otročje odkrito je gledal pri tem Švajk častnika, ki ni vedel, ali se naj smeje ali huduje.
Približal se je sveti večer! Enoletni prostovoljci so si omislili v kazini božično drevesce in po večerji je povzel besedo gospod obrst iu jim v imenitnem govoru razkladal, da se je narodil Kristus, kakor seveda to vsak sam zna, in da ima veselje z vestnimi vojaki in da se mora veseliti vestni vojak sam nad seboj.-----
In nakrat je prekinil ta slavnostni govor navdušen medklic: „Mhm, to pa je pač res!"
Izustil je te besede žarečega obraza dobri vojak Švajk, stoječ neopažen med enoletnimi prostovoljci.
„Sie Einjahriger", zarjovel je gospod obrst, „kdo je to rekel?" Iz vrst enoletnikov je izstopil Švajk in smehljajočega obraza rekel gospodu obrstu: Javljam ponižno, da strežem tukaj gospodom enoletnim prostovoljcem in da mi je silno dopadlo, kar ste jim povedali! To Vam je šlo pač tako od srca!"
Ko so vabili tridentski zvonovi k polnočkam, sedel je dobri vojak Švajk že čez eno uro v temnici.
Tokrat je sedel precej dolgo, potem pa so mu opasali zopet bajonet in ga pridelili k oddelku strojnih pušk.
Bile so velike vaje ob italijanski meji in dobri vojak Švajk je korakal z armado.
Pred odhodom je poslušal razlaganje kadeta: ,.Mislite si, da nam je Italija napovedala vojno in da napademo mi Italjane!"
,,Dobro, pa jih napademo!" je vskliknil Švajk in dobil za to šest dui.
Po dosluženi kazni je bil odposlan s tremi drugimi kaznjenci in enim korporalom za svojim oddelkom strojnih pušk.
Sprva so korakali po dolinah, potem pa v hribe in tu se je, kakor je bilo pričakovati, zgubil Švajk v gostih šumah ob italjanski meji.
Gazil in prodiral je grmičevje in trnje in iskal zaman svoje tovariše, končno pa prekoračil srečno in v polni opravi italjansko mejo.
In tam se je dobri vojak Švajk odlikoval!
Oddelek strojnih pušk iz Milana je priredil prav takrat svoje vaje ob avstrijski meji in mezeg s strojno puško in osmimi vojaki je prišel na planino, raz ktero se je zvedavo oziral dobri vojak Švajk.
Italjanski vojaki, nič hudega sluteč, so polegli v gozdu in zaspali, mezeg s strojno puško pa se je pridno pasel in oddaljeval vedno bolj od svojega oddelka, dokler ni prikoračil do mesta, kjer je ogledoval smehljajočega obraza Švajk svoje neprijatelje.
Dobri vojak Švajk je prijel mezga za uzdo in se vrnil z italjansko strojno puško na italjan-skem mezgu v Avstrijo.
Vračal se je z gorskega pobočja domov po poti, odkoder je prišel, pa se klatil kljub temu še pol dne z mezgom po ogromnih gozdih, dokler ni zagledal konečno zvečer vendarle avstrijskega tabora.
Straže ga niso pustile naprej, ker ni znal dnevnega gesla. Pritekel je častnik in tu se je postavil Švajk z usmevom krog usten v vojaški pozor, salutiral in javil: „Javljam pokorno gospod lajtnant, da sem ugrabil Italjanom mezga s strojno puško."
In zopet so odvedli dobrega vojaka Švajka v garnizijo, a nam pa je vendar znano, kako izgleda najvejši tip italjanskih strojnih pušk.
(Dalje sledi.)
MOf A STARA
izkušnja je in ostane, da za odpravo peg in za dosego in ohranjenje nežne, mehke kože in bele polti in boljšega mila kot svetovnoznano lilijno mleCno milo Steckenpferd, znamka jezdna palica, od Bergmanna & Co., Tetsohen a. E. — En kos se dobi za 80 vin. v lekarnah, drogerijah in vseh enakih trgovinah. Ravnotako se obnese Bergmannova lilijina k rim a „Manera" Čudovito pri ohranjenju nežnih, belih ženskih rok; dobi se v tubah po 70 vin. 135 40-40
Gospodarji paberHi.
Štajerska kmetijska družba razpisuje 15 premij po 100 K za previlno izvedeno knjigovodstvo. Prosilci morajo vposlati vsaj do 15. febr. prih. leta zaključeno knjigovodstvo za letošnje leto in sicer vse tri zvezke (inventar, blagajniško knjigo in knjigo pridelkov) v pisarno c. kr. kmet. družbe štajerske v Gradcu, Stempfergasse 3. Premija 100 K se izplača v 3 delih in sicer prvo leto 20 K, drugo leto 30 K in tretje leto 50 K. Prvih 20 K lahko dobi vsak prosilec, daljnih 30 K oziroma 50 K le oni, ki je že dobil 20 K oziroma tudi drugih 30 K.
Vrtnarska šola. Kdor bi bil voljan sodelovati za ustanovo „Vrtnarske šole", naj se blagovoli priglasiti na naslov: „Golkova vrtnarska šola v Kranju".
Rastline, ki love kačam ptice. Naravoslovec Guthbert Christie je na svojem znanstvenem potovanju po Ugandi opazoval vzajemno delovanje živali iu rastline. Christie bi bil rad dobil za svojo zbirko dva gada. Domačin, ki ga je spremljal, ga je peljal v gozd. Gada sta dobila brez posebnega truda pod neko rastlino, ki je imela nenavadno veliko sadov, ki so podobni našim repincem in se oprijemljejo vsakega predmeta, prav posebno pa obvise na raskavih rečeh. Manjši ptiči se vjamejo na sadovih rastline, ali pa jim obvise sadovi na perutnicah, da so ptiči ovirani v svojem gibanju. Odleteti ne morejo in se skušajo na tleh otresti sadov. Pod rastlino že preže kače, ki se skrivajo pod listjem. Tako priuaša ta rastlina, seve nezavedno kačam živež.
Društvene in druge prireditve.
5. Narodna zbirka Kluba napr. slov. akad. v Celju (2 izkaz). Nadalje so nabrali: Vojnik (iur. Franc Gorečan) 25 K 40 vin., Žamenci pri Moškanjcih (abs. iur. Visenjak Vekoslav) 4 K, Gorica pri Mozirju (nadučitelj Radoslav Knaflič) 20 K 60 vin., Gradec (profesor Murko) 5 K., Vuzenica in Muta (župan Anton Mravljak) 32 K 50 vin., Dunaj (Pavel Kolenc) 2 K, Kozje (X, Y.) 16 K, Lembah (Anton Godec) 15 K, Kapele pri Brežicah (gdčna Irma Vidmar) 7 K, Mariber ob Dravi (gdčna Vertnik) 51 K, Vode pri Trbovljah (gdčna Ema Gorjup) 46 K, Hrastnik (gdčna Milka Šentjurc in gosp. Lojze Hofbauer) 70 K 72 vin., Ljutomer (Mirko Muršec) 78 K 80 vin., Velenje (gdčna Cirila Ježovnik) 33 K, Dol (gdčna Miroslava Gnus) 6 K, Št. Loreuc nad Mariborom (ga Marija Pernat) 4 K 40 vin.. Gornja Radgona (iur. Albert Zavodnik) 27 K, Vučja vas (Anton Cvetko, nadučitelj) 7 K 10 vin. Skupaj 451 K 52 vin. Prvi izkaz 1013 K 80 vin., torej skupaj 1465 K 32 vin. Klub naprednih slov. akademikov v Celju.
Savinsko učiteljsko društvo zboruje v torek, dne 19. t. m. ob 2. uri popoldne na Gomilskem. Dnevni red: 1. Zapisnik. 2. Dopisi. 3. Predavanje tov. Pečarja. 4. Slučajnosti. — Ker se je izrazila vsestranska želja po pevskem zboru, se bo toraj poskusilo z moškim zborom. Pevska vaja se vrši pred zborovanjem in naj se tov. pevci pripravijo za sledeče zbore: Moh. pes. I. št. 15. ter Moh. pes. II. št. 3. in 24.
„Sava" društvo svobodomiselnih slovenskih akademikov na Dunaju, je konstituiralo svoj odbor, izvoljen ua I. rednem občnem zboru XX. tečaja 25. vinotoka 1.1., sledeče: predsednik: Srečko Lapajne, cand. agr., podpredsednik: Rasto Urbančič, cand. ing., tajnik: Fran Terpin, stud. com., blagajnik: Ivo Fras, cand. med., gospodar: Vinko Zore, cand. iur., knjižničar: Ciril Pfeifer, cand. iur., arhivar: Josip Samec, cand. vet., pregledniki: Vinko Lapajne, cand. iur., Fran Košmelj, cand. iur. in Rupreht Brovet, cand. for.
Akad. društvo slov. agronomov „Kras" na Dunaju si je izvolilo na občnem zboru 31. oktobra za tekoči tečaj: predsednik: Visiak Rudolf, kult. tehn., podpredsednik: Mikuž Franc, poljd. tehn., tajnik: Šušteršič Mirko, gozd. tehn., blagajnik: Pire Alfonz, kult. tehn., knjižničar: Strel Mirko, kult. tehn.. gospodar: Dolgan Franc, gozd. tehn., namestnika: Supanič Ivan, poljd. tehn., Sprynar Erik, gozd. tehn., preglednika: Kropivšek Franc, poljd. tehn., Gosar Ivan, gozd. tehn.
Akademično društvo „Slovenija" na Dunaju je izvolilo na svojem prvem občnem zboru sledeči odbor: predsednik: V. Zalokar, stud. med., podpredsednik: L. Čermelj, stud. phil., tajnik: A. Sedmak, stad. phil., blagajnik: J. Rus, stud. phil., knjigovodja: K. Luschiitzky, stud. med., gospodar: V. Sosič, stud. med., arhivar: J. Birsa, stud. phil. Namestnika: D. Šef man, stud. iur., A. Jenko, stud. iur. Pregledniki: St. Virant, stud. iur., J. Pestot-nik, stud. med. vet. in A. Trtnik, stud. med.
Zahvala. I. obrambna razstava je končala svojo turnejo; bila je slovenski javnosti na ogled v vseh večjih slovenskih centrih: v Ljubljani, Trstu, Gorici, Celju in Mariboru. V moralnem oziru je razstava v polni meri dosegla svoj namen: pokazala je bilanco naših narodnostnih bojev in zainteresirala je inteligenco in širše mase za narodno-obrambno delo. V ostalem je zadela obr. razstavo usoda skoro vseh novih iuštitucij: Na eni strani iskreno priznanje, pomoč in zaslomba, na drugi strani zagrizeno nasprotsvo. Časopisi: »Slovenski narod", „Edinost", „Dan", „Branik", „Soča" in „Narodni List" so svojo narodno in časnikarsko dolžnost napram razstavi* izvršili v polnem obsegu. Iskrena jim hvala 1 Razstava je v prvi vrsti delo tov. J. Mačkovška, tehnika v Pragi; on je sprožil misel za slov. obrambno razstavo in vodil vse priprave v manjšinskem odseku akad. društva „Adrije" v Pragi in v podružnici „Prosvete" v Idriji. Tov. Mačkovšku in in imenovanim društvom najlepše priznanje. Veliko hvaležnost smo dolžni za brezplačno prepustitev prostorov: g. akad. slikarju Rihardu Jakopiču, slavni Slovanski Čitalnici v Trstu in Narodni Prosveti v Gorici ter uglednim upravam Narodnih domov v Celju in Mariboru. Slavnemu magistratu ljubljanskemu najudanejša zahvala za cvetlične dekoracije Jakopičevega paviljona. Prisrčno se zahvaljujemo nadalje slavnim akad. fer. društvom „Balkan" v Trstu, „Adriji" v Gorici in podružnici „Prosvete" v Mariboru; imenovana društva so nam šla v vsakem oziru na roko. Iskrena hvala tudi vsem korporacijam in gospodom, ki so bodisi darovali bodisi posodili predmete za razstavo bodisi drugače pripomogli k nje uspehu. Akad. fer. društvo „Prosveta" v Ljubljani.
in modno blago za gospode in gospe priporoCa izvozna hiša Piokop Skorkovsky in sin
v Humpolcu (Češko). Vzorci na zahtevo franko. Jako zmerne cene. Na željo dam tukaj izgotoviti gosposke obleke.
107 48-40
CE1
t

=11=11=
Najboljši češki nakupni vir.
Ceno posteljno perje:
1 kg sivega, dobrega, puljenega 2 K, boljšega 2 K 40 h; prima polbelega 2 K 80 h; belega 4 K; belega, puhastega B K 10 h; 1 kg velefinega, snežnobelega, puljevega 6 K 40 h; 8 K; 1 kg puha, sivega 6 K; 7 K ; belega, Snega 10 K. najfinejši prsui pnh 19 K. — Kdor vzame fi kg. 443	dobi franko.	50-18
Zgotovljene postelje
it gostonitega rdečega, modrega, belega ali rumenega nanfeinga, pernica, 180 cm dolga, 120 cm Široka, z 2 »glavnikoma, vsak 80 cm dolg, 60 cm Širok, napoljen z novim, sivim, jako stanovitnim puhastim yosteljnim perjem 16 K: napol puh 20 K; Duh 24 K ; same pernice po 10 K. 12 K, 14 K, 16 K; zglavniki 3 K. 3 K 50 h. 4 K. -Pernice 200 cm dolge, 140 cm široke K 13'—, K 14-70. K 17-80 in K 21—; zglavniki 90 cm dolgi, 70 cm Širok K 450. K 5'20, K 5"70; podpernica iz močnega ližastega gradlna, 180 cm dolga, 116 cm široka, K 12 80, K 14 80. Razpošiljanje po povzetju od 12 K naprej franko. Dovoljeno je zamenjati, za neugajoče se povrne denar.
S. Benisch v Dešenici, štev. 773 Češko,
Bogato ilustrirani ceniki zastoj
i
- V
mik (pipo)
za gnojnico, ki izvrstno dela in j j je poceni ter brez pogreška. Nad j;|	;
15.000 sesalk Je v obratu in nihče	- f
se ne pritožuje in ne zabavlja.	. . T?
Take sesalke kupite le pri tvrdki -	V
•. V- : ^
Jože Klement
tovarna kmetijskih strojev Hrobec n. L. (ČeSko.) 137 52-38


' I ||| ■ ' •: ' i ... '
IMi

hvJ
renti
> o
o o
M
M F
m
fl « 05
os ca
"g 5
£ ®
CQ N
i B H a
S f.3 53 ■_B U B
ZVEZKA TISKARNA ¥ CELJU.
Tiskovine v moderni obliki so dandanes, kakor znano, potreba vsakega podjetja, ki hoče uspešno delovati, kajti tiskovine brez učinka romajo navadno vsled pomanjkanja časa neprečitane v koš. Sleherni, ki to upošteva in deluje v tem smislu, zamore vsak čas računati na dosežen uspeh, ker se prejemniku vsili nehote prepričanje, da deluje z vzornim podjetjem, katero se potrudi v vsakem oziru izvršiti naročilo skrajno natančno in z namenu potrebnim učinkom. Zavod, ustrezajoč vsem zahtevam na polju moderne tiskarske tehnike, je Zvezna tiskarna v Cel,ju, Schillerjeva cesta štev. 3. Založena z modernimi črkami in okraski, kakor tudi opremljena z brzotisnimi stroji najnovejše konstrukcije m zlagalnimi pristroji je v položaju v polni meri zadovoljiti svoje cenjene stranke. — Cene nizke.
"S o
C CD
S?
2. 3
tr *
*"S
rr £>
P p
gf -s »i
-j *"" f" o
tO •
tO [C
1
tc
Lastna knjigoveznica.
1B ■ Bjbj
m & s I g a a a
Ugoden vir za nakupovanje d
I Zi.3
je brez dvoma naša tvrdka.
Velika zaloga raznovrstnega barvanega, svilnatega, zlatega, srebrnega in krep papirja, cvetja, žice, jaslic, perja in umetnih cvetlic.
Tovarniške cene.	ae 52-45
Vehka zaloga primernih daril za Miklavža, Božič in Novo leto. — Božične, novoletne in priložnostne dopisnice v velikanski izberi.

r
smšsms«
ANTG
Ring štev« 2
Ring štev. 2
Priporoča, svojo špo>;ijah«o trgovino sa prave švicarske vezenine.
Vzorci poštnine prosti na razpolago! — P?<edtiskovi»e na platnu za šolo in dom iu vsi v to stroko spadajoči predmeti. — Velika izbira perila in modnih predmetov za dame in gospode. Klobuki in čepice za gospode in dečke. Tudi dežssiki, svileni robci, moderca, šerpe itd. se dobijo po nizkih cenah.
Za mnogobrojni ^ KCICUVaM, tfgOVeC, Celje.
obisk prosi

| Ivan Rebefe,
stavbeni In umetni ključavničar, vodovofel instalater (Poljska ui. ii>
K	se priporoča za napravo železnih ograj, vrat, siien, slcpaic ier
C-	za vsa Konstrukcijska dela, štsdššnike, vseli vfsS vodovode, vod-
njalse, kopsiišča. Szdelujeui močne premoslne leMu ce (Bruckeu-jI	wagen). — Vzamem v popravilo vsakovrstne iehinice in uteže.
g Celje.
C
Vse po dnevnšls cenah.
105 48-35
Celle.
Ni C več beganja kadilcev cigaret
SP^j^S^r^t ^B^ OP W •'Si!. V
OT
i« ^g^^sszjsmsm
p;
-
'i ""t *
lll^ '' šmbB j Ker so glasom razsodbe uprav nega so-
flH dl*ta na Dunaju z dne 3. marca 1012
_$p)	vse imitacije izbrisane.
335 52-29
Slavno p. n. občinstvo se vljudno opozarja na veliko zalogo na novo došlega
modnega volnenega blaga
za obleke, bluze itd. — Krasne novosti
za jesen in zimo. Postrežba solidna! Svoji k svojim!
Najstarejša narodna manufalttiirna trgovina
m wr
snjniH&fliH dtesraia Na debelo in drobno! Točna in soi. postrežba!

Aelika zaloga barhenta in flanela v najnovejših krasnih vzorcih; ravnotako bogata izbira belega barhenta za spodnje obleke po izjemno
nizkih cenah. Za gospude bo došle krasne angleške novosti !
Vedno na novo: modni svileni in volneni robci, kravate, stezniki (moderci), perilo za gospode in gospe po nizkih cenah.
Krojači in šivilje dobivajo poseben popust I IMHHHHMMMMmmn
Fegistpovana	in. s-fcjairtoerjLaL zadruga
z omejeno zavezo ^r	p^i OSJX«JXJ
sprejema druge ali
hranilne vloge od vsakega, je član za-ne in jih obrestuje nepretrgano, to je
od vložitvi sledečega dne do dne vzdiga
Hranilne vloge drugih denarnih zavodov sprefema kot getov denar, Rentni davek plačuje zadruga sama in ga ne odteguje vlagateljem.
po pet od sto 5
ne c8a IsS se
ffibrastovanje prenehalo.
62 51-46
Pisarna je v Celju, Rotovška ulica št. 12
x xxxxxxxxxxxxx>:
Uraduje se vsak dan razun nedelj in praznikov od 8 12 ure XXX dopoldne. xxx
IjlOlfO
—crveče
Jfajfinejče vseh zn^mK
Za Rdeči križ balkanskih držav
so nabrali v Celju doslej: gospa Hana Diehlova 578 K 50 v, gospa Josipina Rebekova 118 K 40 v, gosp. dr. Šandor Hrašovec 106 K, gospa Hana Dielt-lova (nia zborovanju pol. društva »Naprej« v Celju v Narodnem domu) 108 K, skupaj 910 K 90 v.
Razdor v klerikalnem državuozborskem klubu? Dr. Šušteršič je — kakor pravijo vesti — odstopil kot načelnik »hrvaško-slovenskega kluba« v državnem zboru. Splošno mnenje je, da zato, ker ni mogel ustaviti obštrukcije članov svojega kluba v proračunskem odseku in državnem zboru. Beležim« to na kratko kot zgodovinarji. Javnost z zanimanjem pričakuje nadaljnega razvoja dogodkov v klerikalnem klubu.
Z balkanskega bojišča.
Srbi zavzeli Klčevo.
Skopije, 13. nov. Srbi so osvojili po poldnevni bitki Kičevo, južno-izhodno od Skoplja. Prebivalstvo obeh ver je Srbe navdušeno pozdravilo. Srbi so zaplenili 8000 pušk.
Bolgarska za srbske zahteve.
Sofija, 13. nov. Bolgarski polvladni list »Mii« je objavil članek, v katerem se odločno zavzema za srbsko zahtevo po pristanišču ob Jadranskem morju in pravi, da bo za to zahtevo šla cela balkanska zveza če treba z orožjem.
Novi ruski predlog glede srbskega pristanišča.
Petrograd, 13. novembra. Ruski zunanji minister Sazonov je izdelal baje posredovalni predlog. Ker Avstro-Ogrska ne mara odnehati od svoje zahteve. da Srbija ne dobi pristanišča ob Jadranskem morju, je izdelal sledeči prdlog: Črna gora naj dobi južno od Bara pristanišče, ki naj bi bilo odprto m na razpolago tudi Srbiji. Italija je temu predlogu Sazonova baje že pritrdila. Vsled tega dobi Srbija vendar svoje okno na morje.
Boji pred Skadrom.
Rjeka, 13. nov. Prebivalstvo v Skadru, ki je uvidelo, da se mesto ne bo moglo držati, je zahtevalo od turškega poveljnika Hasan Rizza bega, naj mesto preda. Rizza beg je to zahtevo odklonil. V mestu se širijo bolezni. Prebivalstvo je obupano. Sneg in vedno deževje jako zadržuje črnogorske vojne operacije.
Bolgari pred Čataldžo.
Carigrad, 13. nov. Med Turki pri Cataldži vlatla lakota. Vojaštvo zahteva živila iz Carigrada, a tudi tu jih nimajo. Turški vojaki napadajo vozove z živili. Bolgari so začeli z napadi na utrdbe.
Turčija prosi Bolgarsko premirja?
London, J 3. nov. Poroča se iz Carigrada, da le Turčija zaprosila naravnost Bolgarsko za premirje. Ce je in kaj je Bolgarska odgovorila, ni znano. Iz Carigrada pa poročajo obenem, da se je bitka pri Cataldži začela.
	! 1		
Oilj			prizadevanj, najti najboljše in najizdatnejše sredstvo za iz-
			boljšanje kave =
		dosežejo Bedno le one gospodinje	
		ki kupujejo kavini pridatek	
		v zabojčkih ali v zavitkih ozna-	
		čenih s ,,kavinim mlinčkom".	
		One so izbrale najboljše, kajti	
		pridatek za kavo s „kavinim	
		mlinčkom" je najjedernatejši,	
		najokusnejši in najizdatnejši	
		izdelek te vrste, ker je	
		„pravi Franck".	
			j Tovarna v Zagrebu.
Gospodarski paberKf.
Življensko zavarovanje in krnet.
„Življensko zavarovanje? Jaz ne rabim nobenega življenskega zavarovanja. Moj oče in moj stari oče nista bila zavarovana in tudi jaz nočem o tej novodobni napravi nič vedeti."
Približno tako se glasi velikokrat odgovor, kateiega dobimo, če hočemo tudi v slojih kmečkega ljudstva zavarovanje vpeljati. Premišljujmo torej vendar enkrat, če je načelo kmeta pravo in če pametno ravna, ako odklanja vsak izdatek denarja za življensko zavarovanje.
Zavarovanje življenja smatrajo za novodobno napravo, katere niso naši predniki ne poznali, ne hoteli. Pa že v srednjem veku so skušale bratovščine in društva v svojih napravah misel življenskega zavarovanja nresničiti. V nekih starih društvenih pravilih se n. pr. čita: Če umrje kdo izmed društvenikov, morajo vsi ostali za njegov pogreb nekaj prispevati. Ta skupni prispevek k pogrebnim stroškom za enega izmed društvenikov niso bili takrat nič druzega kot je dandanes mrtvaščina, katero so mrtvašne blagajnice po smrti kakega člana njegovim ostalim izplačale, in niso nič druzega kot življensko zavarovanje v manjšem obsegu.
Življensko zavarovanje v svojih starodavnih začetkih in najpriprostejših oblikah je bilo že v srednjem veku in je veliko starejšega izvira nego se splošno misli. Seveda se je, kakor vse drugo na svetu, tekom časa spremenilo in po potrebah sedanjega časa uredilo, tako da se danes nudi pri nizki ceni največja varnost. Zato se moramo v prvi vrsti zahvaliti neumorni marljivosti onih slavnih mož, ki so zasledovali tek umrljivosti ter izmislili iu izdelali verjetnostni račun. Ljubezen do bližnjega, skrb za občno blaginjo na eni strani, znanstvo na drugi strani, vse to je skupno pripomoglo, izvršiti nekaj, kar je razširjeno sedaj po celem svetu, šteje milijone zavarovancev in je storilo v vednem boju proti sili in revščini, za vdove in reveže neskončno veliko dobrega. Ako si hočemo prav predstavljati veliko važnost življenskega zavarovanja v gospodarskem življenju pustimo govoriti številke.
Koncem leta 1908 je znašala pri 45 večjih zavarovalnicah gotovina zavarovanja na glavnico skoraj 12 milijonov kron. Na Angleškem in v Severni Ameriki je že življensko zavarovanje mnogo bolj razširjeno nego v Nemčiji in drugih evropskih deželah. Za dejanjske (praktične) koristi prikrojeni čut Angleža in Amerikauca ne bi mogel razumeti, ako se kedo, bodisi tovarnar ali delavec, veletrgovec ali kramar, veleposestnik ali priprost kmet, rodbinski oče ali samec, ne bi hotel po-služiti koristi življenskega zavarovanja. Tudi na Japonskem imajo že svoje lastne zavarovalne družbe na življenje, ki v deželi uspešno delujejo.
Kako si hočemo razlagati to razširjenje življenskega zavarovanja v vseh deželah in med vsemi narodi sveta? Kateri so vzroki, da se jih je toliko milijonov vsake starosti in vsakega stanu dalo zavarovati? Ali si ljubi moj kmetovalec, to vprašanje kedaj prevdaril in ua to odgovoril? Ali pa govorjenje svojega soseda, ki tudi ni zavarovan; bolj vpoštevaš kot pa dejanje milijonov svojih bližnjikov in stanovskih tovarišev?
Mislimo si na primer, da so pripravili zavarovanca do sklepa zavarovanja za denar, želja po dobičku in premoženju. Ali ni tudi to vzrok za kmetovalca, biti zavarovanju naklonjen? Ali je kmet sam v tako srečnem položaju, da bi se denarju odpovedal? Žalostno bi bilo za naše kmetijstvo in za celi kmečki stan, če ne bi znal vrednosti denarja ceniti. Kdor hoče denar sprejemati, ga mora tudi izdati, in kdor hoče od zavarovalnice kapital za sebe ali svojce, mora zavarovalnino plačevati. Da to v primeri z izdatki zavarovalnih družb ni preveč, za to skrbi medsebojno tekmovanje družb. Če veletrgovci in bankirji, ki znajo prav dobro računiti in vsako priliko za kak dobiček porabiti, sklepajo zavarovalne pogodbe v zneskih čez stotisoče kron, potem je pri zavarovanju gotovo nekaj dobička in zaslužka.
Vendar ne daje samo denar povoda za sklep življenskega zavarovanja. Ljubezen do žene, otrok in zavest dolžuosti privede tudi danes večino do tega, da zavarovanje sklenejo in si naložijo žrtev plačevanja zavarovalnin. In tu vprašamo, ali ima kmet manj ljubezni do svojcev in se ne čuti kot soprog in oče istih dolžnosti kakor mestni delavec, obrtnik, trgovec itd.? Ali more biti kmet res tako brezsrčen, da pusti svojo ženo in otroke nepreskrbljene, in ali ga ne bi v slučaju prezgodnje smrti ali nesreče mučila vest, da je zapustil svoje potomce v največji revščini ? Ti zna-biti temu ugovarjaš in zavarovanja za svojo osebo ne smatraš potrebnega. Praviš, da si popolnoma zdrav, krepek, in še ne misliš na smrt, a spomni se na pregovor. „A1' dneva ne pove nobena prat'ka". Nisi pel kot vojak pesmi: „Danes na ponosnih konjih, jutri v prsa ustreljen" ? Spomni se na svoje sorodnike in znance, pa bo-deš našel med njimi marsikaterega, ki bi še danes lahko živel, če bi ne pri-la čisto nepričakovano po njega smrt. ,.Hočem še nekaj časa počakati." Kako dolgo še? Ali si pustita bolezen in smrt čas predpisati, kedaj te smeta obiskati? Ali ne pride to čisto nepričakovano kar čez noč?
Neki zavarovalni nadzornik piše nekoč na družbo: „V spomladi tega leta sem obiskal s svojim potnikom v neki vasi dva mlada kmeta, ki sta se nedavno poročila in sem ju hotel za življensko zavarovanje pridobiti, ker sta bila zdrava, krepka in v stanu zavarovalnino za večji znesek plačevati, a naš trud je bil brezuspešen. Eden izmed njih je trdil, da je čisto zdrav, upa doseči visoko starost in si torej lahko sam nekaj prihrani." Zopet drugi je dejal: ,.Z zavarovanjem se nočem prenagliti, sem še mlad in zavarovalnina tudi prihodnje leto ne bode višja." Kakor mi danes moj zastopnik poroča, je v teku osmih tednov oba kmetovalca na polju strela ubila, sedaj pa ste vdovi silno potrti, ker ne moreta naprej več sami gospodariti, pri prodaji posestva pa lahko veliko denarja izgubita.
Zopet svarilo, da bi se z zavarovanjem čakalo, ker se nič ne maščuje bolj kot odlašanje. Eden je bil „preveč zdrav za zavarovanje", drugi pa je hotel „še nekoliko časa počakati", zato so zaostali vdovi, hudo žalostni, lahko rečeta: „Ko bi bili takrat vendar tako pametni".
Nemški kmetijski svet je pred nekaj leti naslednje sklenil: „Sklepanje življenskega zavarovanja se vsem kmetom, ki zavarovalnino lahko redno plačujejo, nujno priporoča, posebno v mladih letih. Življensko zavarovanje je za to velike važnosti za kmetijstvo, ker na izdaten način prepreči bodoče zadolženje, olajšuje prehodno stanje ob priliki dedščinskih sprememb in pred vsem pomaga ohraniti rodbini posestvo.
(Dalje sledi.)
Ali se pri navedbi dohodkov za določitev osebnodohodninskega davka odštejejo pravdni stroški ali ne I Posestnik Edvard Pichler iz Zgornjega Dravograda je imel leta 1910. večjo pravdo zaradi motenja posesti. Pravdo je mož dobil, plačal pa je vsega skupaj čez 800 K raznih stroškov. Ko je označeval mož svoje dohodke v svrho določitve osebnodohodninskega davka, je te stroške v znesku 800 K odbil od dohodkov. Finančna oblast pa tega odbitka ni priznala in nastal je prepir, katerega je rešilo finančno ministrstvo s tem, da je določilo, da se pravdni stroški ne smejo odbiti od vsote dohodkov za določitev osebne doho-darine. Pichler pa se je pritožil proti tej razsodbi finančnega ministerstva na upravno sodišče, ki je sklep finančnega ministerstva razveljavilo in določilo, da se pravdni stroški po §-n 160. osebnodohodninskega zakona morajo odšteti od vsote dohodkov, tako, da ti stroški ne pridejo v poštev pri odmeri osebnodohodninskega davka.
Po sodbi več sto zdravnikov je Thymomel Scillae iz lekarne B. Fragnerja v Pragi izborno in presenetljivo učinkujoče sredstvo za lajšanje in utišenje hudega kašlja. Steklenice po 2 K 20 v se dobijo skoro v vseh lekarnah, vendar je strogo paziti na ime izdelka in izdelovalca.
Vsak ima tak želodec, kakoršnega si zasluži, to se pravi, kakor si ga goji. Zategadelj moramo delovanje prebavnih organov redno opazovati in se morajo tudi najmanjše nerednosti odstraniti, da se iz teh ne izcimi težko oboljenje. K pravilni gojitvi, to je, k stanovitni uredbi prebavnega aparata služI priznano najbolje uporaba že čez 40 let znanega dr. Rosa-balsama za želodec iz lekarne B. Fragnerja, c. kr. dvornega dobavitelja v PragL — Isti se dobi v vseh tukajšnjih lekarnah.
Razne noVostT
Konec Evrope v letu 1972. Sloveči vseuči-liški profesor v Filadelfiji Albert Noble, veščak glede potresov, je te dni izjavil sledeče: »Evropa propade v letu 1972". Po prorckovanju tega učenjaka bi stara Evropa živela torej še 60 let. Leta 1972. pa bi postala žrtev grozne vulkanske katastrofe. N^ble piše o tem: „Ze polni dve stoletji pripravljajo piirodne sile strašno katastrofo, katere žrtve bodo današnji otroci. Zemlja je že povsem spodkopana in pod njo se zbira vulkanska materija. Pod pritiskom te podzemske lave mora zemlja počiti in na mesto kopne Evrope stopi nepregledno morje.' Vsled Evrope postane Amerika zemski raj. Evropejci se nekako kakor po instinktu podvrgujejo neki tajni sili in se neprestano selijo v Ameriko. To velja predvsem za Italijane, ker Apeninski polotok bo prvi izginil vsled tega katastrofalnega potresa.
Zdravi, Krepki zobje prodrejo brez truda.
Razvoj dojenčkov izredno podpira vedno jemanje lahko prebavljive, redilne Scottove emulzije. Predvsem v času rasti zob se jasno pozna vpliv tega izkušanega krepilnega sredstva za otroke. Scottova emulzija vsebuje namreč tudi za rast zdravih, krepkih zob važne kostitvorne apnene soli. Malčki so trajno veseli in komaj čutijo, da prodirajo zobi.
Scottova emulzija se lahko jemlje v vsakem letnem času, je tečna in vedno enako učinkuje. Seveda mora biti prava Scottova emulzija, ne kaka ponaredba.
Cena originalni steklenici K 2'50. Dobi se v vseh lekarnah. Proti vpošiljatvi 50 v pismenih znamkah dobite od tvrdke Scott & Bowne d. z o. z. na Dnnaju VII. in sklicevaje se na naš list enkratno vpo-šiljatev poizkušnje od kake lekarne.	56 11
Najmlajša stara mati. V japonski vasi Takana živi mala Kuni Nidzukami, ki obdeluje tamkaj svoje posestvo. Ta ženska je brezdvomno ena od najmlajših babic na svetu, kajti stara je šele 28 let, a ima že nekaj časa malega vnuka. Kuni Nidzukami se je v svojem trinajstem letu omožila in je kmalu po poroki dala življenje otroku ženskega spola. Tudi njena hčerka se je že s 14tim letom omožila In je pred kratkim povila novorojenčka, ki je potemtakem vnuk 28 letne babice. Ta vnuček pa nima le sreče, da bo gledal svojo sitaro mater, temveč ima tudi še živo prastaro in praprastaro mater, kajti babica Kuni Nidzukami ima še živo svojo mater in svojo staro mater, katera je ravnokar že izpolnila 92. leto.
Loterijske številke.
Gradec, 9. novembra 1912: 21, 47, 27, 62, 45. Dunaj, „ „	„ 12, 1, 66, 80, 69.
Zahtevajte
LISTNICA UPRAVNIŠTVA.
Fr. M., Novlvrh: Sedaj je pomota pojasnena. Na poštni nakaznici je bilo Vaše ime tako nejasno pisano, da smo ga čitali za „Majhen". List imate plačan do 15. V. 1913.
Prlek: Glasom naših knjig ste plačali: 7. XII. 1911 K 2 — do 31. VII. 1911; 9. I. 1912 K 1"— do 31. X. 1911: dne 19. III. 1912 K 0'67 do 31. XII. 1911; dne 5. IX. 1912 K 1— do 31. III. 1912; dne 7. X. 1912 K 1— do 30. VI. 1912. Naročeni ste od I. II. 1911. Ali imate še kaka potrdila ?
Mala oznanila.
Vsaka mastno tiskana beseda stane 10 Vin., navadno tiskane pa po 6 Vin. Znesek se mora vposlati vnaprej, ker se sicer ===== inserat ne priobči,	'
!! 500 kron !!
Vam plačam, če moj zatiralec koreninic .Ria-mazilo' ne odstrani vaših knrjih očes, bradavic, roženice v 3 dneh brez bolečin. Cena 1 lončka z garancijskim pismom vred 1 krona. Ke-meny, Kaschau, 1. Postfach 12/227 (Ogrsko). 512 30-13
NflnrnHfli je dobro ohra-MpiUudJ njen glasovir po uizki ceni. — Naslov se izve v upravništvu „Na-rodnega Lista".	655
Odda se v najem trgovina in gostilna v novo zgrajenem „Llaninskem domu" v Doliču tik okrajne ceste na najboljšem prostoru (tudi vsako posebej). Lokali so krasni in veliki. Zglasiti se je v šoli (pošta Misiinje.)
671 3-1
Prve vrste življenska zavarovalnica nudi vestnim in prizadevnim gospodom, ki
zasignrajo uspeš i o akvizi-torično sodelovanje, priliko, doseči dobro plačano mesto.
Obširne ponudbe samo od resnih zanesljivih reflek-tantov pod „Ausserst Kon-kurrenzfahige Einrichtun-gen" na anončno ekspedicijo Ed. Braun, Wien I. Roten-turmstr. 9.	644 5-3
Piodam trgovino
z mešanim blauom. Alojzija Horvat, Celje, Gosposka ul. štev. 4.	665 2-2
Med, garantirano čist, zlatorumen. naravni čebelni med, kovinasta doza 10 funtov za 7 K 50 v franko v hišo pošlje J. Kleiner, Podwoloczyska 256 (Avstr.)
Kupim ali vzamem v najem
vino
z mešani ih blagom na deželi.
Pozor! Pozor!
Priča & Kramar
Graška cesta e« Ccljč 543 Krožna cesta
priporočata svojo bogato zalogo §§ vsakovrstnih igrač ter daril za §| Miklavža po najnižjih cenah. §

Dve hiši na prodaj,
25 minut od mesta Celja; ena je nova hiša s petimi sobami, kuhinjo, kletjo, gostilniško koncesijo in trafiko; pripravna je za trgovino; druga hiša je s tremi sobami, kuhinjo, dvemi kletmi, v dobrem stanje, z gospodarskim poslopjem, štirimi orali zemljišča v lepi ravnini in lepim sadovnim vrtom. Pojasnila daje: Vrane PnŠnik, čevljarski mojster v Gaberjih pri Celju. 674 4-i
Več spretnih
mizarskih pomočnikov
sprejme takoj Martin Stojan, mizarski mojster na Teharjih pri Celju. 675 2-1
pivo
vsak dan ob šesti uri zvečer.
Gostilna ,pri zvezdi*
669 Celje, <Rotovška ulica. 3-1
Štev. 851
668 1
Jožefa Karba, gostiln i čarka ,pri divjem možu' v Gaberjih pri Celju, priredi v nedeljo, dne 17. novembra veselico v prid »Rdečega križa" in se priporoča za obilen dobrodelen obisk. Vstopnina 40 vinarjev, vojaki 20 vinarjev.
4 o
0 I 4 0
Na podlagi ipnega sklepa z dne 8. oktobra 1912 se določi od 1. januarja 1913 naprej sledeča obrestna mera:
Za vloge . . , . . 41 za vknjižena posojila . 5° za korporacijska posojila: v okraju . . . . 43 izven okraja ... 5° za posojila na menice in
zastave.....6°
za zamudne obresti . 6°
Ravnateljstvo okrajne hranilnice YSl0Yenjgradcu
dne 28. oktobra 1912.
Lepa priložnost!
Trgovci in olirtniki!
Proda se iz proste roke v Železnikih
veliko
na Gorenjskem
posestvo
ležeče tik srlavne ceste na solnčnem in prometnem kraju pred treom, obstoječe iz hiše s staro dobro znano gostilno ,.pri Prezelj-nu", z novim prostorom za prodajalno ali drugo porabo. Zraven se nahaja veliko gospodarsko poslopje, 25 m dolgo, v pritličju stara velika kovacnica, obokan hlev in magacin, zgoraj stanovanje, po prtnaredbi zelo pripravno za vinsko zalogo, trgovca z železnino kleparja, ključavničarja, mizarja itd, ko je velika obširna okolica več ur daleč in se nudi h pa prilika. Oba poslopja sta s ploščami (škriljem) krita in zelo močnim podstrešjem, prikladna za tovarno blizu „Sore".
Proda se hiša in gospodarsko poslopje vsako zase ali skupno enemu s pripadajočim vrtom in prostori okoli teh dveh poslopij z nekaj opravo in zalogo se kupi. Po zastopljenem kupu se posestvo lahko takoj prevzame. Kupci se naj osebno oglase pri Lorencu Boncelj-nu, trgovcu v Železnikih (na tr^n) Gorenjsko. 673 1
Zakaj postopate
s svojim želodcem tako brezobzirno,
kakor bi ne bil ravnotako važen kot drugi organi. In vendar, če želodec ns prebavi.a, zaspi delavnost celega telesa.
Domače sredstvo, ki je napravljeno iz izbrano najboljih in učinknjočih zdravilnih zelišč, sredstvo, ki vzbnja tek in pospešuje prebavo, sredstvo, ki lahno odvaja in odstranjuje posledice nezmernosti, napačne diete, prehlada, posledice sedenja in zapečenosti kakor gore-čico, napetost, preobilo tvoritev kiselin in krčevito bolest, sredstvo, ki vse to ublaži ali pa odstrani, je „Dr. Rosa-Balzam za želodec" iz lekarne B. Fragner j a v Pragi.
Svarilo! Vsi deli zavoja nosijo postavno določeni varstveni znak. ———
GLAVNA ZALOGA: lekarna B. F r a g n e r j a, o. kr. dvornega dobavitelja „pri črnem orla", Praga, Malfi. stran4 203, vogel Nerndove ulice.
Pošilja se vsak dan 1 cela steklenica K 2'—, pol steklenice K 1.—. Po pošti, če se pošlje naprej K 150. se pošlje mala steklenica, za K 2'80 se pošlje velika steklenioa, za K 4-70 dve veliki steklenici, za K 8'— štiri velike, za K 22'— štirinajst velikih steklenic franko na vse postaje avstro-ogrsko monarhije. Zaloga v 1 karnah Avstro-Ogrske. — V Celjn v lekarnah M. Ranscher, Oton Schwarzl itd.
Proda se radi preselitve
hiša
z dobro idočo trgovino z mešanim blagom,
poleg železniške postaje, v jako prometnem kraju (letni promet do 40.000 kron). Blago se proda po fakturni ceni. — Vprašanja pod »Dobra trgovina" na upravništvo „Narodnega Lista".	670 3-1
Kašelj, zahripanost in nahod
hitro odstrani poraba zdraviliško priporočenega Thymomel Seillae
dragocen in dobro učinkujoč pridelek
Besedna znamka varovana.
Lajša napade krčevitega kašlja, manjša število napadov, pospešuje razpust in odstranitev sljn,
utiša kašelj in odpravi težkoče pri dihanju. I steklenica 2 K 20 v. Po pošti se pošlje, kdor pošlje naprej 2 K 90 v 1 steklenica. 7 K 3 steklenice, 20 K 10 steklenic franko. Ne pustite si usiliti nadomestil. Vprašajte zdrav tika.
Izdelovatelj in glavni založnik
B. FRAGNER, Marnar in dvorni založnik
Praga III., št. 203. 620 13-2
Zaloge v Celju: lekarni M. Rauscher 'in Oton Schwarzl. Pozor na ime izdelka in varstveno znamko.
jNo^O !
KTo^o!
Novoletne šaljive karte
kakoršnih dozdaj še ni bilo. Vsaka karta je nepresegliivo šaljiva in senzacijcialna. Vsaka, tudi najmanjša pošiljatev je dobro sortirana in vsaka karta je v kuvertu.
Sa o m imamo cd*»o ra rprodajo.
Zastopjraskš xa vse ke-aje se iš ejo.
10 originalnih vzorcev se pošlje za 75 vin. 25 izvodov 1 K. 50 izvodov 1 K 75 v. 100 izvodov 3 K.
Povzetje 40 vin vuf. Tudi znamke vseh dežel se vzamejo.
Habigborst & Go», lochum i W.
(Postschiiessfach 543.) 6 7 8-2
Sto,, pleskar
prevzame vsa v svojo stroko spadajoča d^la kakor slikanje sob, : cerkev, gledaliških : odrov, črkoslikarstvo na steklo, les itd. — Zmerne cene. — Priporoča se za obilna naročila. Svojiksvojim!
Viktor Bevc, Celje
90
Graška cesta št. 8*
49-30
V

neno
za ženske in sukno za moške obleke jsadnje um ile razpošilja wajce*aeie
JugOH i o\ aitska razpošiljalna R. Starmecki v Celju.
Vzorci in cenik čez tisoč strarl s slikami poštnine prosto.
33
parnikov!
33
parnikov!
• mi'.
i Avstro-Amerikana, Trst
i
i
J
Redno prevažanje potnikov in blaga v Severno in Južno Ameriko, Grško, Italijo, Sev. Afriko in Špansko.
V Nju-Jork in Trst
z novimi brzoparniki Avstro-Amerikane .,Cesar Franc iožef I." in ,,Marta Washington". Prevoz iz Gibraltarja v Njujork traja 7 — 8 dni. Predidočib 6 dni jastenjska zabavna vožnja po Jadranskem in Sredozemskem morju, ker je cena za oelo potovanje enako visoka ko za navadni prevoz.
Vsako soboto gre 1 hitri parnik v Njujork. Vsako 2. soboto gre 1 brzoparnik v Južno Ameriko. Za krožna potovanja po Sredozemskem morju z velikimi morskimi parniki posebne cene. Podrobna pojasnila dajejo : ravnateljstvo v Trstu, Via Molin piccolo 2 in Kari Kiffmanna nasl., Maribor, Grajski trg 8.	643 4-4
Šaljiv \.y w »„<w w >ik< w vm v>
Rastlinska destilacija ,?RAjECKI"
v
Ivan Cater y Celju
vas postreže priznano povsem najugodnejše pri naknpn vseh vrst likerjev 241	in žganja.	42-36
Špeeij&litete: „Radeeki" grenki in sladki in Pelinkovac najboljši želodčni likerji, izdelki izključno samo iz rastlin. Bosanska in slavonska slivovka, ogrski kakor istrski tropinovec in vinsko žganje ter zajamčeno pristen v zdravilne namene priporočljiv kranjski brinovec. Zahtevajte v lastno korist brezplačno in poštnine prosto vzorce in cene.
los. Čretnlk
stavbenik valjčnih mlinov ln žag za vodno ln parno silo
Št. Jur ob j. žel.
Izdelujem tndi prenašalne mline
(Transportable Mahlmiihlen) za vodno in parno silo, kakor tudi za obrat na gepelj in roko; mlini so opremljeni s presejalniki in si lahko vsaki napravi povoljno moke.
Cene: mlin z 24 eol velikimi kamni 316 K M M r 19 »i n „ 280
1
16
250
Najlepša ugodnost
je sedaj za resno misleče reflektante z nekaj premoženjem ali pa z garancijo. Dobi se takoj glavna trgovina s filijalko ali sknpaj ali posamezno; prometa prek 100.000 K; stroka mešana trgovina, v najlepšem kraju na deželi in lepi legi; vzrok oddaje je, ker se je prevzelo veliko podjetje najnovejše vrste, — Ponudbe s premoženjskimi podatki itd., itd. in čas prevzetja pod pjUgodnost" 1913 na upravništvo tega lista.	651 3-3
Suhe gobe
v vsaki množini kupi izvozna hiša Sam. Le-derer, lieumark bei Taus (Šumava). — Samo ponudbe z vzorci z napovedjo množine zaloge se bodo upoštevale. Plačilo takoj po prevzetiu. 648 3-3
Franc Strupi
Celje, Grraška cesta
priporoča svojo bogato zalogo stekla, porcelana, svetilk, raznovrstnih šip itd. Najnižje cene.
Prevzetje vseh steklarskih
50	del!	51-46
Na debelo! Na drobno!
1
Priložnostni nakup
Radi smrti mojega moža sem prisiljena iz zaloge
75 000 tigrovih flanelnih odej
prodati, katere ponudim za zelo nizko" ceno. Te odeje so pripravne za vsako hišo za pokrivanje postelj in ljudi Dolge so krog 190 cm in 135 cm široke. Pošilja se proti povzetju in sicer 4 komade tigrovih flanelnih odej za 8 K 50 vin. Vsak cenj. čitatelj tega inserata si lahko z zaupanjem naroČi. Z mirno vestjo lahko trdim, da bo vsak zadovoljen s pošiljatvijo.
M o t<na Ualrara tovarnarjeva vdova — zaloga ITLrll ljtt DtttCl (I, tovarniških odej 4. in 5.
Nachod, Češko. 664 2-2

Pozor! j 60520-7 jČitaj!
Rastlinski eliksir
je napravljen iz najboljših zdravilnih gorskih rastlin in po zdravniških strokovnjakih preizkušen kot najboljše zdravilo proti vsem boleznim želodca, črev, jeter, ledvic in vranice. Zdravi najbolj zastarele bolečine v želodcu, odstranjuje krče, daje slast in pospešuje prebavo, Cisti kri. pomirjuje živce ter jači in krepi ves život Zato naj ga naroči vsaka hiša. Na razpolago mnogo priznanic in za-hvalnic. Pošilja se po povzetju ali predplačilu zneska.
Prejela sem vaše steklenice, ker mi dobro delujejo, prosim, pošljite mi še tri velike steklenice „Rastlinskega eliksirja". Frančiška Potočnik, Kavče, p. Velenje (Štajersko).
3 vel. ali 12 mal. steklenic franko vsaka pošta 9 K 20 vin,
® n n	n	,,	i,	„ „ 8 „ 80 1,
9 11 11 36 „ „ „ „ „ 12 „ 80 „
Dobiva se samo pri meni, Prosim točno adre-sirati. Lekarna k Spasitelju, Koprivnica, (Hrvatska).
St. 44.759 V. 9.754
662 2-2
V splošni bolnici "V Celju se bo zasedlo mesto po enega
? sekundarnega zdravnika 3!
na internem in kirurgiČnem oddelku. Združena je s tem letna remuneracija 900 K ter posebna priklada letnih 600 K, prosta hrana in stanovanje v zavodu, kjer se mora stanovati. Tudi ima sekundarni zdravnik pri zadovoljivem službovanju pravico do doklade po 200 K na leto od 5 do 5 let.
Prosilci morajo vložiti prošnje, opremljene s kolkom za 1 krono, ter z doktorsko diplomo in perzonalnami akti do najkasneje 15« I&OVGKtbrjI 1912 pri štajerskem deželnem odboru.
({RADEČ, dne 21. oktobra 1912.
Štajerski deželni odbor.
Št. 45.222 H. 6467
663 8-2
<Razglas.
Štajerski deželni odbor je sklenil, v svrho temeljite izobrazbe viničarjev v obdelovanja ame-rikanskih trt, gojenja drevesnic, kakor tudi v novonasajenju drevesnic, prirediti tudi v letu 1912 na vsaki sledečih šol samostojni viničarski tečaj in sicer na:
1.	Deželni sadjarski in viničarski šoli v Maribora,
2.	„ viničarski šoli v Silberbergu pri Lipnici,
3.	,.	„ „ „ Gornji Radgoni,
4.	„	„ „ „ Skalicah pri Konjicah.
Ti tečaji se otvorijo s 15. februarjem 1913 in se končajo s 1. decembrom 1913. Sprejelo se bo:
v Maribora.......14
v Gornji Radgoni.....16
v Lipnici........26
v Skalicah pri Konjicah... 12
sinov posestnikov in viničarjev.
Ti imajo na imenovanih tečajih prosto stanovanje, vso hrano in dobijo mesečne odškodnine 8 K. Poduk je v prvi vrsti praktičen in le v toliko teoretičen, v kolikor je to neobhodno potrebno za samostojne viničarje.
Ob sklepu tečaja dobi vsak udeleženec spričevalo o svojih zmožnostih.
V	svrho sprejema v te tečaje morajo vposlati prosilci nekolkovane prošnje na štajerski deželni odbor najkasneje do 6. januarja 1913.
V	prošnjah se naj navede, v kateri izmed gori imenovanih tečajev želi biti sprejet prosilec. Prošnji se naj priloži:
1.	Izkaz o dovršenem 16. letu.
2.	Spričevalo o obnašanju, katero potrdi župni urad.
3.	Zdravniško spričevalo, da nima prosilec nalezljive bolezni.
4.	Odpustnica iz ljudske šole.
Pri vstopu se morajo prosilci zavezati, da ostanejo pri tečaju nepretrgoma od 15. februarja do 1. decembra 1913 ter da se v vsem podvržejo kmetijskim strokovnim organom.
Gradec, dne 18. oktobra 1912.
O štajerskega deželnega odbora
Edmund grof Attems I. r.
mi v	■ ^	eono te raaj	m najcenejsu	x z imcuuiu
HUPUlie »»Slovenska Pratika"
51919.13	~	^	za katol. ljudstvo ir 37. letnik Varstv. znamka Sv. Jožef
Zatožna tvrdka: KLEINMAVR & BAMBERG V LJUBLJANI.
malisno štupo, suhe gobe, vinski kamen, med v satovjju, satovje,
VOSek, jabolka namizna in hruške za mošt, fižol, oves, pšenico, ječmen, bučne peške, koruzno slamo, smrekove storže, želod, krompir, sploh vse deželne pridelke, kakor tudi petrolejske in oljnate sode ter močnate, solne in otrobne vreče kupi vsako množino veletrgovina Anton Kolenc, Celje, Graška cesta 22. 554 52-10
Emil Brandeis
== komisijska trgovina s hmeljem =
Norimberk
Mestna hmelj arna št. 6.
se priporoča
za prodajo hmelja po kolikor mogoče najvišji dnevni ceni.
Reelna postrežba. 513 20-14 Kulantni pogoji.
Čevlje
promenadne, lovske, telovadne, planinske in sploh vse vrste izdeluje
Adolf Bursik v Celju
Cena zmerne.
Postrežba točna
Bdlno pristno ■ to

189 44-38
varilveno znamko
<R5sierjeva voda za zobe
najboljša za zobe. Se dobi povsod. Steklenica 72 vinarjev.
c= <u
cd ■—
® eo
— o
c/2 o d
£
a>
CO
2 ® =
o 'S* ®
-« i > S O . "o ® j*
fc ® -S »
oj "s3 — > C N
2 += <0 (O
s ®
™ u rt OC
Trgovina s špecerijskim blagom
Glavna slov. zaloga, velika izbira kranjskega vrvarskega blaga n. pr. štrang, uzd, vrvi, štrikov za perilo, mrež za seno in za otroške postelje itd.
Zaloga žgane
sveže kave.
Slovenci! Zavedajte se!
Ivan Ravnikar
Celje
Graška cesta štev. 21.
Na drobno in na debelo.
Točna in solidna postrežba.
Trgovina z moko in de-:: želnimi pridelki ::
Glavna slov. zaloga suhih in oljnatih barv, čopičev, :: firneža in lakov Kupujem vse deželne pridelke po najvišji HT dnevni ceni.
Zaloga rudnin-: skih voda
Edino delniško pivovarn iško narodno podjetje
Delniška družba združenih pivovaren Žalec in Laški trg
Svoji k svojim!	v Izbijam	Svoji k svojim!
v Ljubljani
priporoča svoje
izborilo marčno, dvojnomarčno, termalno in	granatno pivo
126 v sodčkih in steklenicah.	47-41
Darujte za Narodni sklad!
HBB
b e a b n n r r m b a s
a s
Največja trgovina in vBltasfts zalogo ur, zlatnine,
srebrnine, verig, uhanov, zaponk, priveskov, prstanov z demanti, brilanti in drugimi kamni.	«8 51-44
7n 7pninp in npnpstlrp p°ročne zlate Prstane ter ženit°-
LU ftolllllp 11» llBMftflžšba yan;jska darila po najnižjih Cenah. ZALOGA očal, naočnikov, daljnogledov itd.
Naročite cenike! Zastonj! Poštnine prosto!
R.Salmič, Celje, Narodni dom
iHHSEKsssBasiisaasaaBEgeiiaiiiBaBEiaiiiiiaiEB
3
a
s
a ■
■
a
s
a
3
a
a
SS Južnoštajerska hranilnica m Celju
Oprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8 O dopoldne in jih obrestuje po f^* 4 '/< °/o
do 12. ure

v Narodnem domu. jg=
— uupoiuuc iu J.u	p«	- /4 /u	°d dneva po vlogi do dneva dviga
ter pripisuje obresti vsakega pol leta h kapitalu. Rentni davek plačuje hranMnica stma ter ga ne odteguje vlfgateljem. Za varnost vlog jamčijo okraji: Šoštanj. Sevnica, Šmarje, Gornjigrad In Vransko in rezervna zaklada, katera znašata vže nad 350.000 K. Ker nima namena iskati dobička, zato razdeli znatne svote v občekoristne in dobrodelne namene za gori navedene okraje.	92 52-32
Tvosedaj je dovolila za dijaške ustanove 30.000 K, -L' za napravo potov 5.000 K, različnim učnim zavodom in za ustanovitev slovenske obrtne strokovne šole 12.000 K, za podpore različnim požarnim brambam in v kmetijsko gospodarske namene nad 6.000 K, hranilnice ustanovivšim okrajem izplačalo okolo 45.000 K za dobrodelne namene, skupne tedaj nad 100.000 K. Sprejema tudi hranilne knjiž<ce drngih, posebno neslovenskih denarnih zavodov in jih obrestuje, ne da bi se pretrgalo obrestovanje