JI TJ GLASILO DELOVNE ORGANIZACIJE AVTOTEHNA, n. sol. o., LJUBLJANA LETO XI Redna izdaja DECEMBER 1985 311311 Projekt Oric Nekatere naloge, ki so predpogoj za izpolnitev ciljev v poslovnem letu 1985 in 1986 — izdelava projekta proizvodnje in trženja z vsemi potrebnimi aktivnostmi Nosilec: M. Vuk Rok: 31. 7. 1985 — priprava kooperacije in sklenitev pogodbe Nosilec: M. Vuk Rok: 31. 9. 1985 stran 2,3 t : ♦ t ♦ ♦ ♦ : ♦ : : ♦ : ♦ : : ♦ S t j ♦ x j ♦ ♦ ♦ ♦ : : ♦ ♦ ♦ i ♦ I ♦ ! ♦ ♦ ♦ ♦ ❖ ♦ ♦ ♦ ! ♦ ♦ ! ♦ ♦ ♦ Predstavljamo vam Tozd Nova-komerciala Poslovnih zamisli imamo toliko, da jim operativno komajda sledimo stran 4, 5 Sejem elektronike smo si tokrat ogledali z drugega zornega kota stran 8 Na prihod Nissana v Jugoslavijo smo se dobro pripravili stran 6 ♦ X Zelena luč za pričetek del j na Celovški 175 j ♦ Po peripetijah z objektom na Celovški 175 je služba inve- | sticij pridobila odločbo za priglasitev del, ki jo je izdala skup- | ščina občine Ljubljana-Siška — komite za urejanje prostora. ♦ Prednost v tem prostoru bo imela servisna dejavnost, predvsem ♦ za storno, sicer pa bodo po izjavi tov. Lajovica prostori racio- { nalno vključeni in razporejeni v obstoječe površine. Sredstva za ♦ izvedbo vseh del so na voljo v višini 2,5 stare milijarde. % ♦ : : ♦ t z ♦ ♦ ♦ ♦ X X X X ♦ : ♦ I x ♦ Ob dnevu republike 29. novembru čestitamo vsem sodelavcem in jim želimo prijetne praznike Projekt Oric Hišni računalnik ni v toliki meri plod domačega tehničnega znanja, saj bomo prvo količino pri nas v glavnem le sestavili iz uvoženih delov, pa tudi v pričakovani kooperaciji bomo kar v največji meri uporabljali tuje izkušnje, kot poslovne spretnosti. Novi je v času, ko druge jugoslovanske firme niso zmogle doseči več kot klasičen uvoz računalnikov, uspelo tujemu partnerju vsiliti svoje pogoje. Oric-Nova 64 Tehnični podatki RAČUNALNIK CENTRALNI PROCESOR: 6502 A DELOVNI SPOMIN (RAM): 16 K bytov DELOVNI SPOMIN (RAM): 64 K bytov, od tega je uporabniku na voljo 37 K—44 K (odvisno od načina uporabe) TIPKOVNICA: Profesionalna QWERTY z zvočno signalizacijo NABOR ZNAKOV: Standardni ASCII znaki; male in velike črke ter mozaični nabor znakov, ki se na zaslonu vidi čez eno ali čez dve vrstici. Po želji je možno vsak znak programsko redefinirati. PRIKAZ: Na navadnem barvnem, č/b PAL UHF televizorju, na RGB monitorju. Uporabljamo lahko naslednje barve: črno, modro, rdečo, vijoličasto, zeleno, sinjo, rumeno ali belo. Znaki se prikazujejo na polju 28 X 40. Za grafiko visoke ločljivosti je na voljo 200 X 240 točk. ZVOK: ORIC-NOVA/64 ima svoj zvočnik in ojačevalnik, čeprav je možna tudi reprodukcija preko zunanjega akustičnega sistema. Zvok ima razpon 15 Hz do ,62 KHz oziroma 7 oktav. Hkrati lahko predvajamo tri različne zvoke. Vsakemu posebej lahko programiramo ovojnico, s posebnimi ukazi pa lahko priključimo še 4 dodatne zvočne efekte. VROČI ZAGON (REŠET): Posebna tipka na spodnji strani računalnika nam omogoča, da y »kritičnih« situacijah računalnik spravimo v začetno stanje, ne da bi pri tem zbrisali program. MATEMATIČNE OPERACIJE: Vse matematične operacije se izvajajo na 9 mest natančno v območju od 2.93874.10‘39 do 1.70141.1038. ZNAKOVNI NIZI: Uporabljamo lahko znakovne nize do velikosti 255 znakov. SPREMENLJIVKE: Uporabljamo lahko realne, cele (v intervalih od —32768 do +32768) in nizovne spremenljivke. Indeksirane spremenljivke lahko uporabljamo do dimenzij 255. Kako je prišel Oric v Avto-tehno? Ko sem še delal v Elektrotehni, sem želel organizirati kooperacijsko proizvodnjo hišnih računalnikov, ker sem smatral, da je dolgoročno poslovno tehnično sodelovanje edina prava rešitev na tem področju. Tega pa se v Jugoslaviji nihče ni lotil, oziroma v svojih prizadevanjih ni uspel. Iskra je na primer kupila enkratno količino Sinclairovih računalnikov in jih ponudila jugoslovanskemu trgu, s tem pa se je njen posel nehal. Noben od uvoznikov hišnih računalnikov ni uspel vzpostaviti poslovno-tehničnega sodelovanja z zahodnimi proizvajalci, ker so se vsi lotevali najbolj znanih proizvajalcev, ki jim je takrat dobro šlo. V primerjavi z njihovo produkcijo so bile količine o katerih so se lahko pogovarjali jugoslovanski uvozniki zanemarljivo majhne. Vsekakor premajhne, da bi se jim zdelo vredno prilagajati jugoslovanskim pogojem. Sinclair je tedaj menda proizvedel 100.000 računalnikov mesečno, Iskra pa jih je v celoti odkupila 2000. Jasno, da zato ni mogla nastopati kot enakopraven, oziroma vsaj zanimiv partner in ni mogla postavljati nikakršnih pogojev. Danes, ko ie proizvodnja hišnih računalnikov na zahodu v krizi in se Sin-clairu kopičijo zaloge, bi bilo to seveda drugače. Kako pa je vam uspelo? Jaz sem v tistih pogojih zato iskal firmo, katere računalniki bi po kvaliteti in ceni ustrezala Sinclairovim proizvodom, njena produkcija pa bi morala biti tako majhna in položaj na trgu tak, da bi se tudi mi lahko pogovarjali kot enakopravni partnerji. Tako sem pred približno enim letom navezal prve stike z angleškim proizvajalcem hišnih računalnikov Oric. Njihov proizvod je po ceni in kvaliteti enakopravno konkuriral Sinclairovemu Spe-ctrumu, odločilna za naš položaj pa je bila količina. Oricova mesečna proizvodnja je znašala le 20000 računalnikov. V takih pogojih pa smo lahko nastopili kot enakopraven partner. Oricu se je od sodelovanja z nami obetal dovolj velik posel, da se je bil pripravljen prilagoditi našim pogojem. Prav v času prvih razgovorov je Oric lansiral izboljšan model Oric Atmos. Kako, da posla ni obdržala Elektrotehna? Ker je Elektrotehna trgovska firma, ki v sklopu svoje zunanjetrgovinske dejavnosti nima razvite proizvodne dejavnosti, sama ni mogla prevzeti posla. Zato sem iskal proizvajalca. Posel sem ponudil Novi, ki pa ga je bila pripravljena ^sprejeti le pod dvema pogojema: 1. Posel je želela voditi sama brez Elektrotehne. 2. Predmet kooperacijske pogodbe je lahko postal samo izboljšani in zmogljivejši Oric-Atmos, ki ga po kvaliteti lahko primerjamo s Commodorjevim C-64. Kmalu po tistem so me povabili v Novo, kar sem sprejel. Kaj smo s tem poslom dobili? Marca smo tako z Oricom sklenili pogodbo o poslovno tehničnem sodelovanju, ki je predvidevala naslednje: — Avtotehna kupi od Orica sestavne dele za proizvodnjo 5000 kosov hišnih računalnikov Oric-Atmos, s čimer si pridobi neomejeno pravico do lokalne proizvodnje z možnostjo uporabe lastnih materialov oziroma kupljenih na lastnem trgu. Pri Oricu mora kupovati le ULA, to je integrirno vezje, čigar razvoj je last Orica in ga tako ali tako ni mogoče kupiti na prostem trgu. Na tej osnovi sta si Avtotehna in Oric tudi sklenila prizadevati za razvoj kooperacijskih odnosov. Sredi leta pa je prišlo na zahodnem trgu do močnega upadanja zanimanja za hišne računalnike tako, da je večina tamkajšnjih proizvajalcev zašla v; krizo. Tako tudi Oric, ki ga je julija odkupila francoska firma ;Eureka. To je bilo v tej situaciji tudi pričakovati, saj je bil Orač najbolj prodajan hišni računalnik v Franciji in je tja izvozil 80 % letne proizvodnje. Novi lastnik je prevzel vse obveznosti iz Ori-cove pogodbe z Avtotehno in tudi soglašal z nadaljevanjem prizadevanj za kooperacijsko sodelovanje. Trenutno stanje? Pravkar smo končali osnutek kooperacijske pogodbe. Material za proizvodnjo je na poti in s 1. novembrom štartamo s proizvodnjo. (Predvidevamo torej, da v času, ko to berete, proizvodnja že teče). Začetna količina je 5000 kosov, nadaljevanje pa je odvisno od tega, kako se bo odzval trg. Pri prvi količini bo sam računalnik sestavljen iz uvoženih sestavnih delov, napajalnik računalnika pa bo naša lastna konstrukcija. Ker smatramo, da je za resno delo z računalnikom potrebna tudi uporaba diskete kot zunanjega spomina, bo napajalnik vgrajen v ohišju, ki je že prirejeno za poznejšo vgradnjo disketnega pogona. Prav tako konstrukcija napajalnika že predvideva tudi možnost napajanja disketne enote. Kaj je pravzaprav disketna enota? Disketna enota je samostojna oblika zunanjega spomina, ki stane toliko, kot računalnik sam. Njene prednosti pred kaseto pa so večja zanesljivost in direkten dostop do podatkov. Proizvajati jo bomo začeli predvidoma januarja. Ni nujen sestavni del računalnika, namenjena je le zahtevnejšim kupcem. Razvijamo jo skupaj z angleško firmo Flairtech. Posebnost disketne enote bo v tem, da bo imel kontroler disketne enote vgrajen tudi adap-ter za operacijski sistem CP/M in 80 kolonski spis. Cena računalnika brez davka znaša 99497 din, z davkom pa 127854 din. Davka so oproščene vse pravne osebe, torej šole, podjetja in tudi obrtniki, ki to kupujejo kot osnovno sredstvo. V čem je kvaliteta CP/M sistema? To je najbolj razširjen operacijski sistem za 8 bitne računalnike na svetu in omogoča uporabo več kot 1000 programov, ki so napisani za ta operacijski sistem. V čem pa je poglavitna kvaliteta naše celotne računalniške ponudbe? Kvaliteta je najprej že v samem razmerju med ceno in kvaliteto računalnika. Oric Nova je najcenejši računalnik svojega razreda, ki ga je mogoče dobiti za dinarje. Nadalje: edini bomo zagotavljali v dinarski prodaji hard-warske dodatke, kot so disketna enota in tiskalnik, ne da bi pri tem uporabljali sistem vezane prodaje in prodajali samo komplete. V povezavi z ZOTKS — Zvezo organizacij za tehnično kulturo Slovenije bomo intenzivno skrbeli za zadostno ponudbo softwarea. Preden ste sc odločili za proizvodnjo računalnikov ste gotovo temeljito raziskali trg. Kaj so pokazali rezultati? Upoštevali smo predvsem dva že znana podatka. Da hišni računalnik ni več modni krik, ampak potreben izdelek, ki ga bo nekdo moral nuditi trgu. Prost uvoz pa trenutno ni mogoč. Edina možnost je torej v lokalni proizvodnji. Tu pa je treba upoštevati nekaj dejstev. Lastna proizvodnja temelječa na lastnem razvoju je obsojena na polom, ker je večina materiala vezana na uvoz. Poleg tega pa ima vsa,k računalnik napake v sistemskem softwareu, ki se odkrijejo šele na trgu in je zato bolje prevzeti že uveljavljenega, ki ima tudi programe. Nadalje smo upoštevali podatek, da je stopnja opremljenosti šol in gospodinjstev s hišnimi računalniki v Jugoslaviji izjemno nizka. Samo slovenske šole jih trenutno potrebujejo 2 do 3000 kosov. V ostalih predelih Jugoslavije pa se računalnik šele uveljavlja kot modna muha, torej so v fazi, ki smo jo v Sloveniji že prešli. Nadalje moramo upoštevati tudi kupno moč in računalniško pismenost naših delovnih organizacij. Ta je v premnogih primerih taka, da jih lahko Oric Nova 64 skupaj z disketno enoto in printerjem popolnoma zadovolji in bo zato zagotovo našel pot tudi v delovne organizacije, kjer bo za 15-krat manjši denar lahko nudil tudi del tistega, kar lahko nudi osebni računalnik. Tržišče je torej odprto na stežaj. Vemo pa, da je cena za jugoslovansko kupno moč v primerjavi s ceno računalnika v svetu visoka. »Svercu« ne bomo mogli konkurirati nikoli. Lahko pa bomo konkurirali konsignaciji, saj stane Nova 64 prav toliko, kot po sposobnostih ekvivalenten Commodore. Če upoštevamo realen kurs marke seveda. *♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ Kooperacija predvideva, da bomo uvažali ULA chipe, izvažali pa tiskana vezja, ohišja in tastature. Nova 64 je bil že predstavljen novinarjem. Odmevi so v glavnem pozitivni. Izstopa pa članek Mije Repovž v Delu, ki postavlja tako računalnik sam, kot poslovanje Nove v čudno, za nas neugodno luč. Problem pri postavljanju cene predstavlja tudi počasnost naših bank, ki so porabile precej časa, da so sprovedle plačilo, v tem času pa so cene hišnih računalnikov zaradi velikih zalog na zahodu precej padle. Na primer Sinclair QL je v dveh mesecih padel s 400 na 190 funtov. Članek ocenjujem kot nestrokoven, sam komentar pa kot nedosleden in tudi ne povsem pošten. Takoj po objavi sem preveril njene navedbe. Najprej to, da se računalnik dobi v Angliji za borih 45 funtov in prometni davek. Ugotovil sem, da je novinarka celoten članek temeljila na oglasu Morgan Camera Company, ki je komisijska trgovina v Londonu. Po telefonu so mi pove- ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦«♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ Naš cilj je dolgoročno zagotoviti normalno redno proizvodnjo, tako, da bomo proizvedli 30000 kosov letno. Ob taki produkciji pa bomo lahko tudi cene bolj približali kupni moči jugoslovanskih kupcev. ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦*♦ dali, da gre le za 20 računalnikov, ki so ostali kot neprodana zaloga po likvidaciji Ori-ca v Angliji. To pa seveda ne more biti merilo za primerjanje cen. Preden je šla firma v Angliji v stečaj je bila prodajna cena njenih računalnikov 170 funtov, danes pa se v Franciji prodaja za 990 frankov. Nadalje se mi zdi nepošteno, da se problematike ni lotila strokovno in v celoti, ampak je izločila le našo firmo, ki pa prodaja relativno najcenejše računalnike na dinarskem trgu. Stvar je toliko bolj nepoštena, ker je informacije črpala od novinarjev Mojega mikra, revije, ki je izredno tesno povezana z Mladinsko knjigo, ki se ukvarja z enakim poslom, ima pa višje cene od nas. Ko primerjamo cene pri nas in v tujini pa je treba upoštevati tudi to, da si pri nas družba skozi razne oblike jemlje več kot v deželah, s katerimi se primerjamo. Primer: Zaradi visokih obresti so tudi trgovske marže pri nas čedalje višje. Vsi ti odbitki poberejo mnogo več, kot pa ostane Avtotehni. Glede cene, ki je glavni predmet napada članka novinarke Mije Repovž, je dilema le ta: ali so računalniki vsaj po tej ceni, ali jih pa sploh ni. NAPAJALNIK VHODNA NAPETOST: 220 V (+10; —15 %) 50 Hz IZHODNA NAPETOST: 7 V (elektronike) (prostor za vgradnjo disketne enote 3.5”) DIMENZIJE: 310 X 125 X 75 mm MASA: 1,25 kg V ROM je vgrajen interpre-ter za standardni MICROSOFT BASIC, ki pa je obogaten še z dodatnimi ukazi. AVTOR Avtor je program, namenjen obdelavi različnih besedil. Program omogoča enostaven vnos in popravljanje napak. Besedilo vpišemo le enkrat, za razliko od klasičnega tipkanja. Popravljanje napak je enostavno s. pomikanjem kazalca po celotnem besedilu. AVTOR ima tudi naslednje možnosti: — poravnavo levega in desnega roba — oštevilčenje strani — nastavitev števila vrst na stran — nastavitev števila kopij — nastavitev tabulatorjev — prenos 1000 besed s kasete v 35 sekundah. BAZA Baza omogoča gradnjo datotek z različnimi informacijami, ki ;jih lahko preprosto spreminjamo, dodajamo, sortiramo itd. BAZA je uporabna tudi za tiste, ki niso vešči programiranja. Bolj vešči pa bodo zlahka napisali kratke programe za izpis nalepk z naslovi, različne računske operacije na podatkih v datotekah in različne opombe v zapisih. KALK Kalk omogoča delo s tabelami. Program simulira list papirja, razdeljen na kolone in stolpce ter omogoča preprosto pisanje v vse pozicije, dodajanje in brisanje ter različne računske operacije na danih podatkih. DIMENZIJE: 280 X 175 X 52 mm MASA: 1,1 kg Jurij Černič Jugoslavija Anglija prometni davek 28,5 % 15 % carina 19 % Je ni znotraj dežel EGS taksa siseot 5 % Je ni Tozd Nova -komerciala Tokratni zapis je mnogo več kot običajna predstavitev. Razgovor s pomočnikom direktorja za komercialo Sašom Ipavicem je potekal v trenutku, ko se komercialni sektor preoblikuje iz organizacije, kakršna je bila v samostojni Novi v obliko, kakršno bo imela v Novi kot enem Avtotehninih tozdov. Preobrazba ni plod zahtev formalnega značaja, ampak nuje, ki jo je povzročila izredna dinamika poslov, ki se porajajo prav tu in ki jih Novina komerciala v stari obliki brez pomoči strokovnih služb celotne Avto-tehne ni več sposobna dovolj kvalitetno in naglo izpeljati. Kaj je počela komerciala v Novi? Komerciala v Novi je pred združitvijo z Avtotehno skrbela za prodajo proizvodnega programa kovinske galanterije in nabavo repromaterialov, s tem, da je vsak komercialist sam izbral in organiziral vrsto poslov tako kot je predvideval, kaj mu bo prineslo največji ostanek dohodka, ker je tedaj tudi pravilnik o nagrajevanju stimuliral tak način dela. Komerciale, ki bi organizirano dobavljala repromaterial za kompletno proizvodnjo in servise in obenem raziskovala trg, kar je v bistvu naloga komerciale v proizvodno servisni dejavnosti, pa ni bilo. Vsi enkratni posli so bili dogovorjeni neposredno za poznanega kupca. Šibka točka takega organiziranja je bilo operativno spremil anje teh poslov. Po tedaj veljavnem pravilniku namreč dohodek iz naslova takih poslov ,v ničemer ni vplival na uspeh posameznih komercialistov, ampak le na usneh celotne Nove. Iz tega dohodka smo vzdrževali servis foto in birotehnike, ki zaradi administrativno omejenih cenovnih postavk nista bila sposobna zagotoviti nobene akumulacije. Oba servisa moramo imeti, saj jih ljubljanska regija nujno potrebuje in zato njun obstoj tudi podpirajo vsi občinski forumi. Proizvodnja začne preraščati okvire — komerciala postane šibka točka Sprva se je pretežni del proizvodne dejavnosti Nove omejeval na proizvodnjo in storitve ekonomske propagande, pretežni del servisiranja pa na servisiranje pisarniških strojev in fototehnike. Pred tremi leti pa se je začela Nova uveljav-liati tudi kot proizvajalec bi-rotehnične opreme in potrošnih materialov zanie in pri tem skušala doseči enakopraven status z drugimi velikimi proizvajalci biro opreme v Jugo-slaviii. kot so Digitron Buje, Uniš Sarajevo, TRS Zagreb, Ei Niš in tako dalie. Glede na to, da za vzdrževanje servisne dejavnosti v glavnem nismo dobivali nobenih rezervnih delov, niti potrošnega materiala za uvožene stroje in anarate, ki bi iih morah zagotoviti pooblaščeni uvozniki, ki so te stroje plasirali na jugoslovanskem tržišču, sta bila obstoj in kvaliteta servisiranja prepuščena Novi sami. Problem smo reševali z lastno proizvodnjo Predstavljamo vam potrebnega materiala, s proizvodnjo preko kooperantov in lastnim organiziranjem uvoza. Uvoz smo organizirali tako, da smo se povezovali z delovnimi organizacijami, ki so se ukvarjale s podobno proizvodnjo in se z njo vključevale v mednarodno delitev dela. To nam je prineslo veliko samoupravnih sporazumov o skupni-proizvodnji in skupnem plas-manu, obenem pa tudi vključevanje Nove v različne oblike zunanje trgovinske dejavnosti. Ker pa nas je registracija omejevala v zunanjetrgovinskem poslovanju, smo se morali začeti povezovati z or-ginizacijami, ki se aktivno ba-vijo s komisijonarskimi izvozno uvoznimi posli. Pomoč Avtotehne postane nepogrešljiva. Skupni interesi privedejo do združitve Vse te naše aktivnosti so sprožile potrebo po novi or- ganizaciji komerciale. Obenem je povečanje dejavnosti in proizvodnje sprožilo potrebo po novih prostorih in boljšem organiziranju plasmaja blaga na domačem trgu. Posebno pri slednjem nam je priskočil na pomoč tedanji avtotehnin tozd Trgovina, ki nam je nudila strokovno pomoč pri obdelavi tržišča in bila s tem tudi udeležena pri skupnem prihodku iz Novinih programov. To pa naglo rastoči Novi ni bilo dovolj. Ob kvalitetni spremljavi notranjetrgo vinskega poslovanja smo potrebovali kvalitetno spremljavo zunanjetrgovinskega poslovanja, pomoč finančne službe in vseh ostalih strokovnih služb, ki jih zajema DSSS. Zato smo se dogovorili, da se Nova priključi Avtotehni kot samostojna proizvodno servisna temeljna organizacija. To nam je prineslo še celo vrsto dodatnih ugodnosti. Uredili smo prostorske težave in kar je še pomembnejše, lahko smo koristili obratna sredstva cele Avtoteh- ne, saj je bilo razvidno, da lahko kot proizvodni tozd največ pripomoremo k pridobivanju dohodka. Avtotehni smo predložili zanimive proizvodne programe. To je vzbudilo zanimanje tudi preostalih dveh Avtotehninih tozdov in vzpodbudilo razmišljanja, da bi Avtotehno reorganizirali in osvežili dokaj togo dejavnost Avtotehne, kot nekdaj zelo uspešne zastopniške hiše. Nove dejavnosti. Nova postane središče organiziranja poslov To je sprožilo določene kadrovske spremembe in organiziranje popolnoma novih dejavnosti v Avtotehni. Ta faza preobrazbe celotne delovne organizacije seveda še ni končana. Smo še1 e na začetku poti, ki bo prinesla po naših predvidevanjih zelo dobre rezultate in Avtotehni povrnila nek-danie visoko mesto v jugoslovanskem gospodarstvu. Seveda pa bomo v tem uspeli le. če si bomo za to vsi prizadevali. Take preobrazbe in reorganizacije na vseh ravneh in po vseh tozdih vedno spremljajo velike težave in zavedati se moramo, da bo tako tudi pri nas. Po novem je težišče Avto-tehninega poslovanja razdeljeno v naslednje dejavnosti: — proizvodnja elektronske in računalniške tehnike — posli v zvezi s kmetijsko mehanizacijo — proizvodnja birotehničnih naprav — nadaljevanje tradicije proizvodnje iz avtobranže. Težišče nastajanja in organiziranja poslov je v tozdu Nova. Tozd Zastopstva naj bi pripomogel pri izvajanju nastalih idej. Tozd Vis bo zadržal svojo dejavnost a jo bo tudi moral organizirati na način, kakršen je uveljavljen v tozdu Nova. Nov način že uvajajo pri organizaciji proizvodnje gasilske opreme v sodelovanju z Zieg-lerjem in delno pri organizaciji proizvodnje malega vozila za golf, ki bo namenjeno predvsem ameriškemu tržišču. Nova vsem poslom sama ni kos. Potrebuje strokovno pomoč tozdov in skupnih služb Razvoj Nove je bil v zadnjih treh letih tako hiter, da temu kadrovsko in organizacijsko nismo mogli slediti. Kompletna dejavnost komerciale je zre- Sašo Ipavic — pomočnik direktorja za komercialo v TOZD Nova ducirana na proizvajanje in razdelavo idej in prikaz organizacijske sheme izpeljave posla. Za operativno izpeljavo posameznih poslov pa nimamo dovolj ustreznega kadra. Komercialnega sektorja tudi ne nameravamo usposobiti za operativno vodenje vseh zamišljenih poslov. To bi bilo nesmiselno, saj za to lahko uporabimo strokovno visoko usposobljene kadre v tozdu Zastopstva in skupnih službah. Vendar za tak obseg poslov takih kadrov tudi tam ni dovolj, zato smatram, da je takoj potrebna ustrezna kadrovska razširitev. Pri tem imam seveda v mislih samo najboljše kadre, specializirane za posamezne dejavnosti. Seveda se takoj postavlja vprašanje, kako take kadre, ki bi si jih seveda želeli v vsakem podjetju, pridobiti. Pridobili jih bomo z možnostjo, ki jo Avto-tehna ponuja posameznikom, da s svojim delom bistveno vplivajo na višino svojih prejemkov. Ko pa že govorim o kadrovanju bi rad opozoril tudi na to, da pa takim delavcem, ki niso pripravljeni s kvalitetnim delom doprinesti k celotnemu uspehu celotne delovne organizacije, ne glede na tozde V katerih so zaposleni, ne bi smelo biti mesta med nami. Zato moramo čimprej uskladiti pravilnike o nagrajevanju tako, da bo jasno vidna razlika med delovnimi in nedelovnimi. Kako naj bo organizirano komercialno poslovanje Komercialno poslovanje, ki naj bi se iz Nove operativno preneslo v Zastopstva in skupne službe, ali pa se tam šele organiziralo, obsega naslednje faze: 1. Skrb za pridobivanje re- produkcijskih materialov za proizvodnjo. Izvajalec: naba- va. 2. Nastavitev evidenc in spremljanje poteka proizvodnje od repromaterialov preko polizdelkov do finalnih proizvodov. Izvajalec: materialno knjigovodstvo in skladišče. 3. Raziskovanje potreb jugoslovanskega tržišča po izdelkih naših programov. Izvajalec: no-tranj e-trgovinski sektor in zastopniki tujih firm. 4. Signaliziranje teh potreb oddelku odgovornemu za domačo prodajo. Izvajalec: poslovni odbor. 5. Organiziranje poslovnih odnosov s kooperanti družbenega in privatnega sektorja za proizvodne procese, za katere pri nas še nis(mo dovolj teh- nično in tehnološko opremljeni. Izvajalec: proizvodnja ali nabava. 6. Zbiranje potreb po rezervnih delih v naših servisih in sporočanje le-teh oddelku zadolženemu za nabavo rezervnih delov. Izvajalec: servis. 7. Spremljanje potreb po opremi in prostorskih kapacitetah za proizvodne in servisne obrate. Izvajalec: skupne službe. 8. Določitev odgovornosti za spremljavo delovanja na področju inovativne in razvojne dejavnosti ter usklajevanje lete s potrebami proizvodnje. Izvajalec: proizvodnja. 9. Proučevanje možnosti proizvodnje za izvoz in možnosti povezovanja z organizacijami, ki že proizvajajo izvozno blago. Izvajalec: notranje-trgovin-ski in izvozno-uvozni sektor. 10. Določanje najboljše oblike izvoza in gledp na to povezovanje z organizacijami, usposobljeni za izpeljavo določenega izvoznega posla. Pri tem mislim na redni in začasni izvoz, maloobmejni izvoz, sejemske kompenzacije, kompenzacijske posle in vse ostale izvozne oblike, ki pa morajo biti zaradi veljavnih deviznih predpisov in splošne situacije v SFRJ nujno povezane z vzporednim proučevanjem in zadovoljevanjem uvoznih potreb. Izvajalec: Izvozno-uvozni sektor. 11. Kontaktiranje s tujimi kupci in dobavitelji ter usklajevanje potrebne kvalitete, cen —■ da je v uradnem listu SFRJ, št. 39/1985 Z dne 26. 7. 1985, objavljen Družbeni dogovor o izdatkih za prehrano delavcev, ki spadajo med druge poslovne stroške. 3. člen Dogovora določa, OZD in druge samoupravne organizacije in skupnosti ter druge družbeno pravne osebe s svojimi samoupravnimi splošnimi akti v skladu z dogovorom natančneje določijo višino izdatkov za prehrano delavcev med delom v breme drugih poslovnih stroškov, pri čemer smejo mesečni izdatki za prehrano delavcev znašati največ 15 % od povprečnega mesečnega čistega osebnega dohodka delavcev v republiki. Tako je najvišji možni znesek 4.164.—• din na delavca mesečno. Dogovor velja od 1. 1. 1985, navedeni regres pa se lahko izplačuje, ko organizacija in rokov. Izvajalec: izvozno-uvozni sektor ter zastopstva. 12. Proučevanje možnosti proizvodnje ali organiziranje dolgoročnih proizvodnih kooperacij vezano na proizvode principalov, ki jih zastopa Avto tehna, s tem pa proučevanje možnosti čim višjih in za nas koristnih oblik povezovanja s tujimi partnerji. Izvajalec: poslovni svet. 13. Vodenje prodaje in pri tem intenzivno vključevanje predstavništev na jugoslovanskem teritoriju. Izvajalec: no-tranjetrgovinski sektor. 14. Plansko analitsko spremljanje vseh omenjenih tokov in pravočasno opozarjanje na zastoje in nepravilnosti. Izvajalec: skupne službe. 15. Pravno usklajevanje Av-totehninih dejavnosti z veljavnimi predpisi. Izvajalec: skupne službe. 16. Finančno in plansko-ana-litsko spremljanje vsakega posla od ideje do realizacije. Izvajalec: skupne službe. Od novonastalih poslov imamo koristi vsi. Zato moramo tudi vsi pomagati, da jih čim bolje izpeljemo Mislim, da sem na grobo orisal vse faze, ki nastopajo v komerciali naše temeljne organizacije. Opozarjam pa, da bo kvalitetna preobrazba celotne Avtotehne možna le, če bomo te faze čimprej prenesli na nosilce, ki jih predlagam. Zaenkrat skoraj vse omenjene faze združenega dela uskladi svoje samoupravne splošne akte z določili dogovora. Novost je tudi v tem, da se lahko omenjeni regres izplačuje iz drugih poslovnih stroškov vsem delavcem in ne samo tistim, ki delajo v materialni proizvodnji. Dogovor v 5. členu navaja, da pripada regres delavcu za dneve, ko je na delu, torej ne med letnim dopustom ali drugo odsotnostjo, kot je npr. službeno potovanje, za katero dobi dnevnico. Regres pripada tudi delavcu, ki dela najmanj polovico rednega delovnega časa, v skladu s samoupravnim splošnim aktom, ter učencem in študentom na proizvodnem delu, delovni praksi in praktičnem usposabljanju. Po 6. členu Dogovora se za družbeno organizirano prehrano izpeljujemo v Novi, zaradi česar realizacija dohodka velikokrat ni najboljša. V Jugoslaviji se vedno bolj uveljavljajo tržne zakonitosti. Konkurenca je vse močnejša. Pri trenutno veljavnih obrestnih merah je treba vse faze izpeljati kar najhitreje. Obresti, ki jih Nova plačuje za lastna ali izposojena obratna sredstva so izredno velike in negativno vplivajo na višino ustvarjenega dohodka. Ta negativni vpliv je mogoče zmanjšati le s hitrim komercialnim in proizvodnim delovanjem, za kar mislim, da so odgovorni vsi delavci Avtotehne. Dohodek od izpeljanih idej, ki se porajajo v Novi, se deli na dohodek zastopniške provizije, ki ga prejemajo zastopstva, izvozne ali uvozne provizije, ki jih prejema izvozno-uvozni sektor, dohodek, ki nastaja v sami proizvodnji, dohodek, ki nastaja pri trgovini na debelo in drobno, ki ga prejema notra-njetrgovinski sektor, dohodek, ki ga prejemajo servisni obrati, dohodek, ki nastaja s prodajo servisnih ob servisiranju artiklov iz naših programov, ki ga prejemajo servisi in končno skupne službe, za delovanje katerih prispeva Nova enakopraven delež svojega dohodka. Posli, ki nastajajo v Novi torej prinašajo dohodek vsem v Av-totehni. Zato mora vsa Avto-tehna sodelovati pri izpeljavi teh poslov, saj sama Novina komerciala tega ni sposobna izvesti na najboljši možni način in zagotoviti optimalne ostanke dohodka. ne štejejo izplačila regresa v gotovini in v denarnih bonih, razen upravičenih izjem, ki jih podrobneje opredelijo v vsaki republiki. Glede tega smo se s Službo družbenega knjigovodstva, centralo v Ljubljani dogovorili, da smernice Republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije uveljavljamo še naprej. V veljavi ostaja tudi obveznost predlaganja seznama delavcev ob dvigu gotovine, če gre za delavce, ki jim zaradi narave dela ni mogoče organizirati prehrane med delom na racionalen način in za delavce, ki imajo predpisano dietno prehrano, katere ni mogoče organizirati na racionalen način, če je to opredeljeno v samoupravnem splošnem aktu organizacije združenega dela. Da bi preprečili namensko koriščenje regresa za prehrano delavcem v obliki denarnih bonov za nakup živil v trgovini, opozarjamo, da to ne šteje v družbeno organizirano prehrano, razen, če gre za dogovorjeno pripravo toplih malic. S SDK smo se dogovorili, da bodo enote SDK v občinah o eventuelno ugotovljenih odstopanjih od usmeritev in dogovorov, sproti obveščale občinske svete Zveze sindikatov Slovenije, ki morajo ustrezno ukrepati. ZSS - občinski svet Ljubljana center sporoča Nissan teče po načrtu PREDSTAVITEV VOZIL Pred vami so posnetki predstavitve vozil v Vili Bled. Predstavitev je potekala 23. septembra. Glavni organizator je bil tovariš Blatnik, ki je bil tudi sicer zadolžen za uvedbo Nissana v Avtotehno. Pri organizaciji predstavitve je sodelovala tudi Novina agencija za ekonomsko propagando, ki je aranžirala razstavni prostor in dvorane, kjer sta potekala novinarska konferenca, ki jo je vodil direktor tozd Zastopstva Matija Hočevar, in slovesno kosilo. Slovesne predstavitve se je poleg predstavnikov Avtoteh-ne, (Nissana in Marubenija udeležilo še preko dvajset novinarjev iz vse Jugoslavije ter družbeni in politični delavci republike Slovenije in mesta Ljubljane. Po končani predstavitvi v Vili Bled so odšli gostje na krajši izlet na Blejski otok, testni vozniki pa so odpeljali razstavljena vozila na testno vožnjo. Zaradi uvedbe novega programa je bilo potrebno preurediti tudi trgovino na Titovi 36 v razstavni avtomobilski salon, kjer so sicer vključeni tudi drugi artikli iz Avtotehninega programa, vendar v drugem planu. Tako bo predvidoma ostalo do konca leta. PRIPRAVA KADROV Prodaja novega programa pa seveda zahteva tudi posebno pripravo delavcev na tem programu. V ta namen je Av-totehna 1. oktobra organizirala poseben enodnevni tečaj za prodajno osebje. Vodil ga je Gerhard Schultze iz Nissano-vega tehničnega centra v Neu-su v Nemčiji, udeležili pa so se ga ob prodajalcih in delavcih tehničnih služb iz Ljubljane tudi delavci predstavništev, čeprav v prvi fazi ni predvidena prodaja vozil po vsej Jugoslaviji, ampak se bo prodajna mreža širila skupno s servisno, kar je jpo izkušnjah, ki smo jih imeli že z Oplom, najboljša rešitev. Od 14. do 17. oktobra pa je potekal specialni štiridnevni seminar za prodajalce rezervnih delov v Atenah. Udeležila sta se ga vodja oddelka rezervnih delov Stefan Hajdinjak in komercialist za prodajo rezervnih delov Nissan Zlatko Gom-boc. Samo dan kasneje pa se je v tehničnem centru v Neusu začel tridnevni tečaj za tehnično osebje. Udeležili so se ga vodja tehničnih služb Janez Pristov, servisni inštruktor Brane Hren, vodja servisa Vojko Spačal, vodja enote v servisni delavnici Jože Gramc ter avtomehanika Andrej Arko in Milan Zrinski. Tako je od 20. oktobra dalje Avtotehna kadrovsko in organizacijsko popolnoma pripravljena za obdelovanje programa Nissan. Vodenje programa pa je tov. Blatnik takoj po uved- bi predal tov. Brusu iz tozd Zastopstva, ki je tudi nosilec zastopniške pogodbe. VOZILA SO ŽE TU — VELIKO ZANIMANJE Znano je, da je prvo naročilo predvidevalo 50 avtomobilov, letna kvota prodanih avtomobilov, ki bi naj jo dosegli v naslednjih nekaj letih pa 1000 avtomobilov, s tem seveda, da bi razširili prodajni program. Predvsem so zanimiva terenska vozila Patrol. Tudi to poteka po načrtih. Prvo naročilo je 3. oktobra že prispelo s posebno Nissanovo ladjo iz Tokya v Amsterdam in ko to berete verjetno prvih 50 vozil že vozi po ljubljanskih ulicah. Prav tako pa je z ladjo Krk že prispela prva pošiljka rezervnih delov, specialnih orodij in ostalega potrebnega materiala. Ob informativnem evidentiranju možnih kupcev pa je samo na področju Slovenije že zabeleženo preko 450 kandidatov za nakup vozil. Avtotehnine dolgoletne izkušnje v avtomobilski branži in priznana japonska poslovnost in natančnost že dajeta dobre rezultate in zagotavljata varno in brezskrbno vožnjo kupcem Nissanovih vozil. Jurij Černič Pridobitev za TOZD Nova Nov prostor obrata fotokopirnih strojev Ob obstoječih lokacijah Av-totehne na Celovški 175 in Celovški 228, smo dobili še en objekt z oznako Celovška 469. Z nakupom tega objekta, ki meri v pritličju 238,80 m2 in v etaži 230 m2, smo le delno rešili pereče potrebe po proizvodnih in drugih površinah, ki jih ima naša delovna organizacija. V novem objektu bo obrat fotokopirnih strojev tozda NOVA z dejavnostjo servisnega vzdrževanja in pooravila fotokopirnih strojev CANON, RX, Ricom, Nashua, Olivetti in 01ympia. Seveda pa bodo delavci obrata on ra vi j ali tudi generalna in druga popravila, saj bo v novem objektu vse, kar se pri omenjenem poslu potrebuje. V pritličju so površine namenjene izključno proizvodnji, če izvzamemo sprejemnico in skladišče pokvarjenih in popravljenih strojev — tu je tudi prostor za servisiranje, prostor za nranie sklonov in delov posameznih strojev, ki se bo on-ravlialo z ultrazvočnim čistilnim anaratom. Posebei j e predviden še nrostor »izpihovalni-ca« in delavnica z obdelovalnimi stroji (stružnica, vrtalni in brusilni stroji ind.l, kjer bodo izdelovali maihne dele. ki jih bodo potrebovali pri popravilih. V zgornjem delu objekta — I. etaža — so površine namenjene prostorom za organiza-ciio in za vodenje, obračun, arhiv in skladišče ter za sanitarije in garderobe z novimi garderobnimi omarami in tuši. Manjkala ne bo priročna' kuhinja in jedilnica, ki bo služila tudi drugim potrebam. Legenda: 1. Delavnica za popravila fotokopirnih strojev 2. Delavnica s priročnim orodjem 3. Pralnica z ultrazvočnim čistilcem 4. Izpihovalnica 5. Sprejemnica 6. Hodnik — transportna pot 7. Stopnišče v 1. etažo ------2,5-8° V obratu bo 31 delavcev dobilo prostore, ki bodo priroč-nejši, funkcionalnejši in udobnejši, lahko bodo svoje storitve opravljali hitreje in kvalitetnejše, to pa so dejstva, zaradi' katerih je bil nakup objekta in adaptacija v njem, utemeljena in stroški opravičljivi. Dušan Lajovic a Adaptacijska dela izvaja Mercator-Tehna, tozd inženiring s posebno skupino gradbenih delavcev, ki so bili izbrani za izvajalca po ugodni ponudbeni ceni treh izvajalskih organizacij, ki so popise del vrnili opremljene s ceno za enoto. Zastopnik izvajalcev je obljubil, da bodo dela končana 27. novembra letos, pričetek del pa je bil 4. novembra. Konec poletja Poletja je konec, vsem pa je ostal lep spomin na dopustniške dni. Letos je 173 družin naših delavcev letovalo v 23 počitniških prikolicah v avtokampih: »Zelena laguna« Poreč, »Ko-versada« Vrsar, »Ulika« Cer-var, »Anita« Funtana, »Oliva« Rabac, »Lanterna« Poreč, »Rajska plaža« Lopar-Rab ter v »Zaki« na Bledu. Večjih pripomb na naštete kampe nismo imeli. Nekaj manjših težav zaradi ključev je bilo le v »Ko-versadi« in »Zaki«. Prikolice so bile celo poletje polno zasedene. Čeprav je nekaj delavcev zadnji hip odpovedalo letovanje, smo našli zamenjave. Ekipa, naših vzdrževalcev pravkar pripravlja prikolice za zimo. Obljubili so, da bodo do naslednje sezone izdelali lesena tla za vse predprostore, s čimer bo letovanje v prikolicah še prijetnejše. Zal še nismo prevzeli ključev novega počitniškega stanovanja v naselju »Mareda« pri Novigradu. Rok za dograditev stanovanja je bil 1. 8. 1985 in nekaj delavcev se je že prijavilo za letovanje v septembru. Žal so se gradbena dela zavlekla in bomo ključe po zadnjih obljubah graditeljev prejeli šele oktobra. Januarja 1986 bomo dobili tudi ključe obeh garsonjer v Bohinjski Bistrici. Prikolico, ki je sedaj na Bledu, bomo pred zimo prepeljali v Gozd Martuljek, kjer je bila že prejšnjo zimo. Opremljena je tudi za zimovanje, saj smo lansko leto kupili zimski predprostor in električni radiator. Pred poletjem bomo prikolico odpeljali na morje. Tako bo prihodnje poletje na morju 24 počitniških prikolic, dvosobno počitniško stanovanje in dve garsonjeri v Bohinjski Bistrici. Rudolf Miša Sodobna elektronika 85 Pozornost očesa naše kamere je pritegnila 32. mednarodna razstava elektronike, telekomunikacij, robotike, računalništva in nukleonike. To je eden najstarejših in najuspešnejših specializiranih sejmov proizvodov elektronske industrije v Evropi. Na njem se srečujejo komercialni in ;ehnični predstavniki vse jugoslovanske elektronske industrije in najpomembnejših evropskih proizvajalcev. Tu se srečuje evropska in izvenev-ropska elektronska tehnologija. Tu se že dolga leta redno pojavlja tudi Avtotehna, ki je letos predstavila pomembno novost, hišni računalnik Oric Nova 64, o katerem pišemo na drugem mestu v tem Glasilu. Na tej strani pa si oglejte sejem z malce drugačnega zornega kota. Zimski oddih Prijavnica Tudi letošnjo zimo je ena od počitniških prikolic postavljena v avtokampu »Špik« v Gozd Martuljku. Prikolica je opremljena s posebnim predprostorom za zimske razmere in ogrevana z električno pečjo. Zato je primerna za vse, ki bi radi del dopusta preživeli v planinah in na smučeh. Računali smo, da bomo letošnjo zimo že počitnikovali v obeh garsonjerah v Bohinjski Bistrici. Zal pa se je gradnja blokov pričela mnogo kasneje kot je bilo načrtovano in tako upamo, da bosta garsonjeri pripravljeni vsaj za poletno sezono 1986. Tudi ključev stanovanja v naselju »Mareda« pri Novigradu še nismo prejeli, vendar jih pričakujemo še v letošnjem letu. Tako se lahko delavci, ki želijo še pred poletjem oditi na morje, prijavijo za letovanje v omenjenem stanovanju! Ker se bliža čas šolskih zimskih počitnic, vas prosimo, da čimprej, najkasneje pa do ponedeljka, 9. XII. 1985 izpolnite priloženo prijavnico in jo pošljete v Pravno-ikadrovsko službo, Titova 25! Prijavljene bomo o razporedu obvestili takoj po preteku roka za zbiranje prijav. Cena dnevnega najema prikolice je 600.— din. Zimovanje v prikolici traja 7 dni — od sobote do sobote, v primeru prostih rokov lahko najamete prikolico tudi po želji. Podpisani ................................................ zaposlen v ........................... št. telefona ...... se prijavljam za zimovanje V: — prikolici v AC »Špik« Gozd Martuljek — stanovanju v »Maredi« ncl ............ do ............. ali od ............. do Z mano bodo letovali: zakonec .................................................. otroci: ....................................... starost otroci: ....................................... starost Podpis Pravno-kadrovska služba Miša Rudolf Pismo naše upokojenke iz Sarajeva Obračam se cjenjenom Naslovu u želji da Vas obavjestim da sam primila honorar za napis koji sam poslala, te se na istom zahvaljujem. Takodje želim da Vam napišem jedan dogadjaj sa mora, gde sam bila na kratkem odmoru, te ukoliko smatrate da se može uvrstiti na stranice našeg »Glasila« biču počastvovana! NAŠ LEPI MATERNJI JEZIK Dogadjaj na moru Bila sam u jednom lepom malom mestu na moru — od Sarajeva udaljeno oko 4 časa. Kako se to več na uobičajeni način, kada smo na odmoru dogadja, sve je išlo svojim ustaljenim tokom! Ustaj! Po-gledaj u nebo, hoče li biti da-nas lepo i vruče, hočemo li moči da se »pržimo« na suncu, a potom odmah -uskočiti u to divno plavo i osvežavajuče more — radi čega smo i došli ovamo i potrošili pozamašnu sumicu. Kada smo sa zadovoljstvom ustanovili da če nam i toga dana biti ispunjena želja, pristavili smo svoju omiljenu ka-vicu, ko j a nas je tek razdr-mala i potsetila, da se odmah treba spremiti za doručak, koji se »deli« samo do 9 časova. Posle toga se odmah svi raz-mile na plaže, a neki koji ima-ju veči apetit, več jedva če-kaju da dodje vreme ručku od 12 do 14 časova. Tako to ide iz dana u dan, sve dok jednog dana nismo malo okasnili — došli u vreme kada se več okup-Ijaju i gosti koji nisu stalni abonenti u tom restoranu gde smo se mi ostali hranili. Toga dana su stigla dva para iz Italije. Ljudi lepo seli, čekali da ih mladjani kelner primeti i upita za želju. Ko-načno! Stigao je! Jedan gost kaže: »Voljamo mangare« (želimo jesti). Kelner gleda, gleda. . . Gost kaže: »Che cosa c’e? (šta imate)? Kelner, pret-postavljajuči da ljudi hoče da jedu i da u ;tom smislu gost i pita, to on kaže PILETINA, PI- ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ Za tiste, ki so prišli in odšli, nam je tokrat zmanjkalo prostora. Naj nam ne zamerijo. Objavili jih bomo v naslednji številki. LETINA, a gost ne razume naš jezik, pa jadan nežna šta je piletina (što ni j e naučio nešto od našeg jezika, pre nego je krenuo na naše more)! Gleda on, odnosno oni u kel-nera, gledamo mi okolo, koji smo svoju piletinu več smaza-li, a kelner se našao u čudu, kako da objasni stranom gostu sa čime ga može uslužiti. Gle, setio se! Poče mlatarati lakto-vima i vikati »Kukuriku, ku-kuriku«! Gosti pogledaše u čudu, misle možda da je kel-nera uhvatila sunčanica, počes-mo se svi smijati, ha, ha, ha! Strani gosti shvatiše o čemu se radi, pa i oni u gromoglasni smeh! Zbilj a je bilo veoma smešno (nažalost), no, mladi tek izučeni kelner ipak nije za-boravio da se može i na ovaj način sporazumeti, ukoliko se ne poznaj e ni jedan strani jezik, iako je to poželjno po tak-vim radnim mestima. Gost, kada je došao sebi od silnog ismeha, kaže: »Allora portate ci« (onda dajte) kuku-rikuuuu! Toga dana nismo imali više ništa tako interesantnog i ve-selog kao prilog našem odmoru, koji je inače prošao sa naoblačenjem, burom i kišom poslednjih pet dana od ukup-no deset, koliko smo mogli sebi dozvoliti. Naši pogledi ujutru ka nebu i valovitom moru, nisu bili baš najljubazniji, često su se spominjali i skidali bogovi s neba! Tako smo dočekali sa olakši-com poslednji dan (jer ko bi ranije krenuo, kada je sve bilo plačeno) i krenuli svojim kučama, sretni da se vračamo ponovo u naš obični i ustaljeni život, u naše drago Sarajevo. Ovde nam ni kiše ne smeta ju, a sunce nam je draže, jer nas blago miluje, ne želi da nam ošteti kožu i da nas »pr-ži«, (ono je naše, Sunce našeg doma! Čatovič Antonija - Tonka Po tradiciji več, javljam Vam se svake godine bar jednom. Kako se na moj dopis (objavljen u GLASILU III/85) osvr-nula naša upokojenka CATO-VlC Antonija-Tonka iz Sarajeva, (objavljeno V/85), to se ovog puta pozivam na to pismo, resime kojeg je isti kao što je moj — takodjer u ime ovdašnjih penzionera. Ne očekujemo »podporu« po-duzeča, več malo p a ž n j e prema članovima AVTOTEH-NE —• današnjim penzioneri-ma, koji su dali svoje najbolje godine za rad u poduzeču. Ta skoro svi su bili aktivni preko 20 godina u AVTOTEHNI. Vje-rojatno ima značenje naš minuli rad . . . Ja lično nišam za 18 godina rada u AVTOTEHNI traži-la ni stan, ni kredit, pa čak ništa, kada sam imala povredu na radnom mjestu (slomila ko-Ijeno padom na beton ispred štanda na Gospodarskom Ra-stavišču u Ljubljani — god. 1989 elektronika). Liječenje i rehabilitacij u u Toplicama sam si platila sama (ne samo preko Soc. osig.), da bi se što pri-je osposobila za rad, itd. Približava se praznik DANA REPUBLIKE. Mnoga poduzeča več šalju svojim penzionerima ukusne pozivnice za priredbu i zakusku obavješču, da si na blagajni podignu simboličku nagradju (koja se kreče od 6000.— do 10.000.—) za svakog jednako od čistačice do direk-tora. Vidjela sam i pozivnicu Okružnog Suda (karta sa zlatnini slovima) koji kao nepri-vredna ustanova daje svojim penzionerima po 4000.— nagrade za minuli rad. U okviru AVTOTEHNE je 15. III. 1985. formiran AKTIV UPOKOJENCEV, kojem je dodeljena dotacija od 15 milj. st. Din iz Fonda zajedničke potrošnje. To je namenjeno za: izlete, soc. pomoč i posmrtni-nu. Kada je naša ov- dašnja upokojenka prije par mjeseci ostala udovica, zaista je dobila pomoč od 1 milj. st-Din. To je hvale vrijedno! Takodjer smo sredinom oktobra o. g. dobili dotaciju od 1 milj. st. Din, za organizaci-ju susreta ovdašnjih članova penzionera u ugostitelj. poduz. (zbog računa). Od 13 živih penzionera AVTOTEHNE ZAGREB samo nas je 8 članova AKTIVA upokojencev (jer smo poslali formular i platili čla-narinu). Ali, teško je bilo oku-piti i nas 8, jer dvoje su več dulje bolesni, jedna je bila na putu, pa smo čekali njen po-vratak, kao povratak iz bolnice druge, i tako smo se sasta-le samo nas 4 (jer je jedna oboljela i druga zadnji čas od-kazala). Potrošile smo za večeru polovicu iznosa, dok smo drugu polovicu doznakom vratih AKTIVU u Ljubljanu. Konstatirale smo, da med ju 13 penzionera, najstarija ima danas 88 god. Tu drugaricu sam dne 12. XI. o. g. posjetila. Još je živog duha sa odličnem memorijom i pomoču štapa hoda po cesti, dok po kuči spre-ma bez štapa. Zao joj je, što ne može više posječivati koncerte i kazalište kao nekad. Ipak če ispuniti formular za članstvo u AKTIVU upokojencev. Ovdašnje Predstavništvo je planiralo pozvati nas penzione-re uoči DANA REPUBLIKE (27. XI.) Zanima nas, koliko če nas se okupiti, da bi upoznali sadašnje mladje članove AVTOTEHNE. Zeljela bih taj su-sret registrirati fotografij om (moj hoby). Neka završim čestitk om za 29. XI. i za N. Godinu — od nas svih svima u AVTOTEHNI — a posebno želimo dalje uspješan rad GLASILU. Pozdravljeni! p. s. Dca Melita MILOŠEVIČ ne dobiva GLASILO?! Tatjana KRAMAR ZAHVALA Ob smrti moje drage mame se zahvaljujem sodelavcem za darovano cvetje in izrečeno sožalje. Anka Nuhanovič Izdaja DO Avtotehna Ljubljana, n. sol. o., Ljubljana, Titova c. 36. Ureja uredniški odbor: Drago Balažič (odg. ur.), Jana Černič, Jurij Černič (gl. in teh. ur.), Katja Krmelj, Brane Masten, Zvone Ogrinec, Franci Petkovšek, Vojko Spačal. Naslov uredništva: Titova 36, telefon 317-044. Tisk: Tiskarna Jadran v nakladi 750 izvodov. — Časopis prejemajo člani kolektiva, štipendisti in upokojenci brezplačno. — Oproščeno prometnega davka po sklepu 421-1/72.