leto XVIII.
>
¥ Celju, dne 16. novembra 1908.
Štev. 132.
i
Uredništvo
je na Sehilleijevi cesti št. 3.—Dopise blagovolite fran-kirati, rokopisi se ne vračajo.
Izhaja trikrat na teden, vsak pondeljek, sredo in petek ter velja za Avstrijo in Nemčijo 12 kron, pol leta 6 kron, 3 mesece 3 krone. Za Ameriko in druge dežele toliko več, kolikor znaša poštnina, namreč: Na leto 17 kron. pol leta 8 kron 50 vin. Nasočnina se pošilja upravništvu, plačuje se vnaprej.
Za Inserate
se plačuje od vsake petit-vrste po 20 vinarjev za vsa. kokrat: za večje inserate in mnogokratno inseriranje znaten popust.
Slovenci Šaleške doline!
Vaši narodni nasprotniki Nemci po svojih časopisih razširjajo lažnjive novice o slovenski posojilnici v Šoštanju. Pišejo, da so se zgodile pri posojilnici nerednosti za več stotisoč kron in pravijo, da bodo zategadelj kmetje Šaleške doline prišli na beraško palico. Nemci pa imajo s temi novicami hudoben namen, napraviti med Vami zmešnjavo, da bi pri tem nemški tovarnar Hans Woschnagg in nemška stranka dobiček, Vi pa škodo imeli.
Zato Vam celo stvar na podlag najzanesljivejših virov popolnoma resnici primerno pojasnimo. Vi pa po tem pojasnilu sami sodite in obsodite nemško obrekljivost.
Res je, da se je slovenskemu tovarnarju z usnjem Ivanu Vošnjaku v Šoštanju zadnja leta glede denarja čim dalje slabeje godilo. Sezidal je veliko elektrarno za ves trg Šoštanj in si uredil veliko tovarno z usnjem. Napaka je bila, da se je v ta podjetja spustil brez lastnega premoženja in se zanašal preveč na kredit. Če bi ne bil imel nesreče v tovarni, verujemo, da bi postal vkljub temu bogat mož kakor njegov nemškutarski stric in bra.ranec Franz in Hans Woschnagg, ki imata ravno tam veliko tovarno za usnje. Toda zadnja leta so vsi tovarnarji z usnjem imeli velike izgube, ker je cena izdelanim kožam naenkrat za polovico padla. Naravno, da je to tndi Ivana Vošnjaka hudo zadelo, zlasti ker ni delal z lastnim kapitalom, ampak s posojili. Ali so še bili kaki drngi vzroki, da je Ivan Vošnjak propadel, bode pač pokazala sodnijska preiskava, nam to ni znano. Gotovo je pa in vsakemu znano, da Ivan Vošnjak ni edini podjetnik, ki je na kant prišel. To se zgodi še bogatejšim in še sposobnejšim možem nego je Ivan Vošnjak. V takih slučajih se navadno sklenejo z upniki poravnave, tako da upniki sami nekaj dolga odpustijo. Tudi Ivan Vošnjak se je poravnal s svojimi upniki, pa pravi se, da je ravno njegov ljubeznivi stric Franz Woschnagg in bratranec Hans i drugimi spodnještajerskimi Nemci vred upnike nahujskal, da se poravnava ni mogla doseči. Vsakdo si lahko misli, zakaj. Nemci upajo, da se na ta način iznebijo vplivnega Slovenca, in Hans Woschnagg pa, da se iznebi tekmeca v obrti in da — morebiti kupi tovarno svojega nesrečnega sorodnika po nizki ceni. Seveda bodemo mi skrbeli, da stvar ne bode šla tako gladko.
Pri celi stvari je žalibog hudo prizadet slovenski odvetnik gospod dr. Fran Mayer. Bil je dober, še preveč dober in zaupljiv. Prevzel je za Ivana Vošnjaka iz prijaznosti poroštvo za dolgove in je vsled svoje dobrote prišel zdaj ob svoje premoženje. Kakor se pa čuje, se bode g. dr. Mayer z upniki poravnal in izražamo le upanja, da bo
potem z novimi močmi zopet deloval v Šaleški dolini, za katero je mnogo dobrega storil v vsakem ozira, četudi pri vsem ni imel sreče.
V tretji vrsti pa pride tu v poštev slovenska posojilnica v Šoštanja. Pri ti posojilnici je bil dr. Mayer dolgo let ravnatelj in Ivan Vošnjak blagajnik. Ob tem času je vzel Ivan Vošnjak za svojo tovarno pri posojilnici več posojil, katera so pa danes vsa vknjižena in zavarovana na posestvih in poslopjih Ivana Vošnjaka. Opomnimo, da je sodnija sama cenila tovarno in posestva Ivana Vošnjaka na 250.000 kron, vsi veščaki pa pravijo, da je vrednosti najmanj za 100.000 kron več nego je sodnija cenila. Pa recimo, če bi bila tovarna prodana samo za tako ceno, kakor je sodnija cenila, bila bi vsa terjatev posojilnice do zadnjega vinarja poravnana. Kakor čujemo, se bode kmalu osnovala posebna družba, ki bo tovarno prevzela, če se na dražbi proda. Če bi pa posojilnica tudi kaj izgubila, treba je vendar pomisliti, da ima posojilnica nabran precejšen sklad za izgube, ki se je nabral iz vsakoletnih čistih dobičkov posojilnice. Izguba bi se tedaj pokrila s tem rezervnim skladom, nikakor bi pa nobeden kmet ali vložnik ali član zadruge nič ne izgubil.
Velika hudobija je bila torej, če so lansko zimo začeli šoštanjski nem-čurji hujskati zoper slovensko posojilnico. Bobnali so po „Štajercu" in drugih listih, da bodo kmetje vse izgubili in kmetje so hiteli trumoma po svoj denar. Res so s tem posojilnici pripravili sitnosti in škodo, ker nobena posojilnica nima vloženega denarja zaklenjenega v blagajni, ampak ga na obresti naloži. Vendar je posojilnica na tako dobrem glasu, da ie denar takoj dobila in je lahko v malo tednih izplačala okoli 200.000 kron kmetom, ki so izplačilo želeli. Ne enega kmeta in sploh vložnika ni bilo, ki bi ne bil svojega denarja nazaj dobil, če je le hotel. Seveda so imeli kmetje pri tem po lastni krivdi nekaj izgube na obrestih, Za oni mesec, ko so denar dvignili, se jim po pravilih obresti niso izplačale. Drugi mesec so nesli denar v nemško posojilnico, pa so tudi tam za prvi mesec obresti izgubili. Imeli so torej škodo za dva meseca. Mnogo kmetov je izprevidelo nemško zvijačo in so prinesli denar nazaj, rekoč, kako neumni smo pač bili, da smo nemškim lesjakom verjeli.
Celjska Zadružna Zveza, ki ima od c. kr. vlade podeljeno nadzorstvo nad to posojilnico, ker je posojilnica član Zadružne Zveze, je potem napravila v posojilnici popoln red. Štirinajst dni sta delala dva odposlanca veščaka in sta iznova napravila inventuro in bilanco. Nato se je sklical občni zbor posojilnice. Udeležili so se ga v imenu Zadružne Zveze iz Celja njeni člani
načelstva inženir Miha Vošnjak, ravnatelj Franjo Jošt, odvetnik dr. Vrečko in odv. kandidat dr. Kukovec. Pregledali so se vsi računi in vse knjige in vse je bilo zdaj v najlepšem redu. — Staro načelstvo je odstopilo in izvolili so se sami novi odlični možje, ki zaslužijo vse zaupanje, med njimi kot predsednik splošno spoštovani c. kr. notar Kolšek in v načelstvo najodlič-ne.jši župani in posestniki iz Šoštanja in okolice. Posojilnica je uživala od tega časa naprej do danes zopet popolno zaupanje cele Šaleške doline in ljudstvo se zopet z zaupanjem do te posojilnice obrača.
Nemce je pa to do skrajnosti raz-kačilo. Oni na vsak način hočejo to posojilnico uničiti in zato so spet začeli trositi nesramne laži, da bodo kmetje pri posojilnici škodo trpeli. C. kr. državni pravdnik je slep. Vsakdo, kdor ni slepec, pa vidi, kaj Nemci hočejo doseči. Hočejo Vas, čislani Slovenci Šaleške doline zopet begati in motiti. H oejo Vas naščuvati, da bi zopet začeli svoj denar iz posojilnice jemati. Posojilnica se potem ne bi mogla ude-žiti pri dražbi tovarne in bi jo Nemci po nizki ceni v roke dobili, upniki Ivana Vošnjaka bi pa zgubo trpeli. To je glavni vzrok nesramnih lažij, katere Nemci trosijo. V drugi vrsti pa Nemci, ki imajo mačka po pobalinstvih v Celju in Ptuju, hočejo Slovence premotiti, da bi pozabili na geslo „Svoji k svojim". Na vsak način hočejo nesrečo Slovenca Ivana Vošnjaka izkoristiti. Vseeno jim je, če Vi Slovenci Šaleške doline pri tem njihov masten račun poplačate.
Toda spoštovani Šaleščani, Vi se ne boste dali nalagati in od Nemcev vnovič nafarbati. Laž je, da bi bil Ivan Vošnjak kam zbežal, ampak je v Šoštanju. Laž je, da je en sam Šaleščan pri šoštanjski posojilnici, bodisi en sam krajcar izgubil. Hudobna zvijača je trditi, da bodo kaj izgubili. Pojasnili smo Vam celo stvar natančno, da lahko vse sami presodite. Izključeno je, da da bi kdo mogel svoj naloženi denar izgubiti. Mi slovesno izjavljamo, da bode slovensko posojilništvo tudi v najhujšem slučaju odvrnilo od Šaleških Slovencev z združenimi močmi vsako škodo, če bi se res izkazala, kar pa ni mogoče verjeti. Slovenci, poplačajte nemški stranki njeno hudobnost in škodoželjnost s tem, da s podvojenimi močmi delamo na vseh poljih za gospodarsko neodvisnost Slovencev nasproti Nemcem. — Slovenci Šaleške doline, ne dajte se <>d nemškutarjev za nos voditi.
Politični pregled.
Domače dežele.
Zakonski načrt o skrbi za vzgojo je nadaljni korak v zakonodajskem
delu, katero je bilo začeto z reformo varstvenega prava in o kazenskih na-redbah proti mladoletnim. Javno pravo je baš v tem obziru zaostajalo za so-cijalnim razvojem zadujega stoletja in je bila že neobhodna potreba slediti vzgledu drugih kulturnih držav in podpirati tudi s primernimi zakoni prizadevanja posameznih v obrambo otrok in mladine. Z modernim razvojem so-cijalnih razmer je skrb za obrambo otrok prekoračila meje filantropije in navstala je državi nujna dolžnost, da se v organični zvezi s privatnimi dra-štvi postavi proti zanemarjanju dora-ščajoče mladine. Temeljno načelo novega zakonskega načrta je: „odgoja mesto kazni'' in temu dosledno si prizadeva kolikor mogoče oddaljiti nujnost ali potrebo, postaviti mladostno osebo pred kazensko sodišče. Skrb za odgojo se razvija pa ne samo na nedorasle mladostne ljudi, ki bi imeli zapasti kazni, ampak tudi na take, pri katerih je nevarnost da se zanemarijo in razuzdajo bodi si že po svoji krivdi, ali pa po krivdi starišev in drugih odgojiteljev. Ako ni v takih slučajih več mogoče pustiti otroka v domači vzgoji in ako ga tudi ni mogoče postaviti pod nadzorstvo in vzgojo občine ali kakega zasebnega društva, nastopi dolžnost države, da prevzame odgojo mladoletne osebe na javne troške in pod javnim nadzorstvom. Taki vzgoji bode mogoče izročati otroke do 14. leta in mladeniče do 18. leta. Ta vzgoja pa naj traja le tako dolgo, dokler doseže svoj namen, t. j. dokler bn gojenec moralno okrepljen in utrjen; nad 21. leto se pa ne bo mogla po-daljšpti, ker bi vsako podaljšanje v takih slučajih ne obetalo uspeha. Otroka se sprejme v prisilno vzgojo na temelju sodne naredbe ter se ga istotako na temelju take naredbe iz te vzgoje zopet izpusti, sodne naredbe izvršujejo posebne komisije. Prisilna vzgoja se prilagodi v posameznih slučajih posebnim razmeram v deželi, odgojna sredstva so pa po starosti, spolu in posebnih lastnostih gojencev različna. Otroka se izroči v prisilno vzgojo bodisi kaki primerni rodbini ter se ga eventualno postavi pod nadzorstvo kakega društva ali kake organizacije za obrambo otrok, ali se ga pa izroči kakemu javnemu zavodu za vzgojo in obrambo ali v poboljševalnico. Odgojna sredstva se lahko pri enem in istem gojencu menjajo ter treba omogočiti prehod iz bolj strogih v zmernejše od-gojne naprave, kakor tudi prestop gojenca v nauk h kakemu mojstru, o zaslužku pod nadzorstvom in končno v popolnoma samostojnost. Izvedenje odgojnih naprav se prepušča deželam (v zvezi z zakonom o poboljševalnicah); država nosi eno tretjino osnovnih in vzdrževalnih troškov in če bode potreba, osnuje tudi svoje poboljševal-nice. Namen novega zakona je orga-
niziraii dosedanjo obrambeao delavnost privatnih društev kakor tudi primerno sodelovanje 'v namen javne uprave, katera bode skrbela pred vsem za to, kar privatni delavnosti primanjkuje tj. za gmotna sredstva in izvrševal no moč.
*
Pogajanja za parlamentarno mi-nisterstvo so se v petek ponoči razbila. Nemci in Čehi se niso mogli zjediniti glede čeških vprašanj in tako ni preostalo Bienerthu drugega kakor sestaviti uradniško ministerstvo. Prevzeli so posle posameznih ministerstev: notranje zadeve tajni svetnik pl. Haerdtl, naučno ministerstvo pl. Kanjera, pravosodje dr. Holzknecht, finance pl. Jor-kasch-Koch, trgovsko ministerstvo dr. Mataja, železnice dr. pl. Foerster, poljedelstvo Pop, deželno brambo pl. Ge-orgi, javna dela grof Wickenburg in ministri rojaki so pl. Abrahamovič, dr
Začek in dr. Schreiner.
V."'.'"	■ - .
* Štajerske novice. - -!
■•■ Šole v celjski okoliei so bile 9. t m. zaradi epidemične škrlatice na nedoločen čas zaprte. Škrlatica je raz-fiirjena v Sovodni, Gaberju, Gornji in Spodnji Hudinji itd. Tudi tifus razsaja ponekod vsako leto, temu so kriva slaba stanovanja. Oblastva bi morala posvetiti temu več pozornosti, sicer bo težko ukrotiti te vedno se ponavljajoče kužne bolezni.
—	Marckhlovo zborovanje, katerega je imel minulo soboto v tukajšnji »Nemški hiši" je bilo slabo obiskano in zelo klaverno. Celjskemu nemškemu meščanstvu leži bojkot kakor mora na prsih in je zgubilo že precej svoje hude nemške krvi, zato se nič preveč ne navdušuje za .razne uradniške in odvetniške »heilbrnderje".
—	Povečanje slovenske posesti v T; Celju. Gg. R. Diehl in Fr. Strupi
sta kupila v Novi ulici hišo gospe Weberjeve za 60.000 kron. V tej hiši ima svoje delavnice južnoštajerska kamnoseška družba, katero Slovencem najtopleje priporočamo.
—	Martinova gos se je včeraj pri veselici v »Skalni kleti"" vprid Družbe sv. Cirila in Metoda zlicitirala s čistim dobičkom 30 K. Bila je na tej domači veselici pri dobri postrežbi prav prijetna zabava. Godbo so izborno oskrbeli štirje učenci tukajšnje or-gijarske šole.
Vprašanje kompromisa. Graški listi so prinesli iz Celja novico, da je Km. zv. odklonila vsak kompromis pri deželnozborskih volitvah. Kolikor nam je znano, še dosedaj ni prišel od od-• bora km. zv. nobeden definiten odgovor na kompromisno ponudbo narodne stranke.
—	Intervieir z g. deželnim poslancem Alojzijem Terglavom. »Slov. Gosp." očita sedaj naprednjakom, da so so smejali na glavnem zboru N. str., ko se je reklo, da je postal Dečkov naslednik v deželnem zboru — Alojzij Terglav. Da nam ne bodo zopet očitali,
: da podcenjujemo politične zmožnosti g. deželnega poslanca Alojzija Ter-glava, priobčujemo njegovo mnenje glede kompromisa. Gospod Alojzij Terglav je mnenja, da kompromisa ni treba, ker imajo gg. duhovniki pri km. zv. itak že 10 mandatov v žepu; baje bodo zvezarji tudi v bodoče tako „brihtni", da bodo pošiljali v deželni zbor — Terglave. Lepi časi nas čakajo . . .
—	Požar. V soboto 14. novembra popoldne okoli 4. ure je začelo goreti gospodarsko poslopje posestnika in krčmarja Franc Ropana na Ljubečni. Ker je začela slama v shrambi goreti, se je ogenj silno hitro razširil in v
kratkem je stalo celo poslopje v plamenu. Bližnji sosedje so prihiteli nesrečnežu brž na pomoč ter mu rešili živino, iz kleti več sodov vina, sadja in kar se je v naglici rešiti dalo. Čeravno se je gasilo z vse hvalevredno VstrajnOstjo, pa je vkljub temu ogenj tmi&l vso mrvo in mnogo druzega blaga. Med gasilci sta se posebno odlikovala brata Franc in Anton Mahne iz Trnovelj, ktera se nista brigala za nevarnost ter z velikim vspehom gasila na najnevarnejših krajih.
Skoda, katera je zadela Ropana je velika, a bila bi lahko zanj še mnogo hujša, ko bi ne bilo ravno sedaj še dosti snega na strehah, kteri je zabranil, da se niso še njegova druga tako blizu zraven stoječa poslopja vnela.
—	Iz gornjegrajskega okraja. Nekaj o svečarjih. Da je beračenje po postavi prepovedano, je znauo; vendar se v gornjegrajskem okraju v obilni meri vrši. Meseea decembra
pričnejo z vrečo na hrbtu beračiti
'-'■'■I« . Uj^i«?«?« X-A s«.- 1 takozvani »svečarji . Domačim sve-
čarj m t. j. od župnijske cerkve in podružnic, gotovo nihče ne oporeka, ker za iste morajo farani skrbeti; drugače je pa pri tujih svečarjih. Nekateri pridejo 3 do 4 ure daleč. In kako so ti ljudje vsiljivi; ni jim zadosti, kar jim gospodar da. ampak nadlegujejo družino in vse domače, tako da se jim nekateri rajši skrije, kakor pa da bi poslušal njih neslanosti.
Poglej mo si, kak dobiček ima eerkev od tega. Kakor že omenjeno, grejo jako daleč, torej morajo črez noč v gostilni prenočevati. In ti stroški niso mali; postelja, večerja in zajuterk, potem pa še dnevna plača, tako da mu malo ostane, kar popred naberači. Kadar pa celi okraj obletajp, potem pa priredijo takozvano »sVŽČa-rijo". Ključarja od dotične cerkve povabita vse svečarje mežnarje in več drugih; imajo prav nobel obed ter se prav dobro zabavajo.
Kmetje tožimo, da imamo slabe čase. Na drugi strani pa gojimo pijavke, katere bi lahko odpravili. Torej občine, skrajni čas je, da to staroko-pitno in potratno navado odpravite, in naznanite politični ekspozituri v Mozirju, da jim ne da v vaši občini pravice beračiti S tem boste veliko kmet-skemn stanu koristili.
—	Konec bojkota proti pivu na Štajerskem. Delavstvo, ki se je bilo uprlo proti samovoljnemu povišanju cen na pivo Od strani bogatih pivovar-narjev in je 1. julija t 1. začelo po-draženo pivo bojkotirati, je doseglo svoj cilj. Kartelirani pivovarn ar ji so spoznali, da so proti organiziranim konsumentom vender le preslabi, zato so se začeli s socijalno dem. organizacijo pogajati. 11. t. m. je prišlo do sporazumljenja, vsled katerega bodo kartelirani pivovarji dajali onim kon-sumnim društvom in tovarniškim pi-varnam, ki točijo pivo po navadnih cenah za ležak (Lagerbier) 30 % in za marčno pivo po 20% popusta in sicer ako ti konsumi in pivarne točijo te dve vrsti piva po najvišjih cenah od 38 v. in 42 v. za liter. Kartelirani pivovarnarji ne bodo nikakor več upli-vali na cene piva, po katerih je bodo gostilničarji, konsumi ali tovarniške pivarne nadalje točile svojim gostom. Ta dogodek nam jasno priča, da je tudi za konsumente organizacija velikanske važnosti, ker je varuje pred samovoljnim in neutemeljenim poviševanjem cen raznih živil — ali na kratko rečeno, dobra in smotrena organizacija tudi konsumenta varuje pred izkoriščevanjem. Ali si bodo naši konsumentje vzeli to lekcijo k srcu?
Kmetijska podružnica r Žalcu
vabi vsled sejinega sklepa od dne 9. XI. 1908 vse ude k nakupu umetnega gnoja. Priporoča se nakup kalijeve soli in Tomaževe Žlindre za travnike. Vsak naročnik naj podpisancu ustmeno ali pismeno naznani koliko in kako vrsto umetnega gnoja želi dobiti. Vložiti je treba za vsak naročeni me-terski stot umetnega gnoja 1 K are.
Ernst Slane, tajnik.
—	Potovalnim učiteljem C. X. družbe sta imenovana g. Ant. Beg in Janez Prekoršek.
—	Za božična in novoletna voščila je naročila Družba sv. Cirila in Metoda najnovejše vrste razglednice, ki se odlikujejo po svoji umetniški dovršenosti in tudi po prav bogati izbiri. Povdarjamo, da bomo -mogli postreči naročnikom z več kakor 100 vrstami. Narodne trgovce, zlasti one po deželi opozarjamo na to našo zbirko razglednic. Mesto, da jih naročite pri drugih firmah, naročite jih pri naši družbi S tem podpirate družbo in zadovoljite .tudi odjemalca Naša z b i r k a! božičnih in novoletnih razglednic bo, to povdarjamo še enkrat, t a k o. b o. g a ta, da se ne dobi niti v večjih prodajalnah tako bogate.
—	Parkelj in Miklavži Pozor trgovci I Družba sv. Cirila in Metoda dobi ta teden razglednice sv. Miklavža. Vse rodoljube, zlasti pa naše narodne tvrdke opozarjamo na te razglednice. Naročila prejema družbina pisarna.
—	Koledar družbe sv. Cirila in Metoda za leto 1909 je pravkar izšel. Kaj prinaša? Svoje blago je razvrstil v dva predala; prvemu je naslov: »Narodnemu delu", v drugem pa: »Vestnik družDe sv. Cirila in Metoda". V prvem predalu se najprej spominja velikega dobrotnika naše šolske družbe in vsega slovenstva blagopokojnega Viljema Polaka, čegar podobo in podpis spremljajo zanimivi spomini Podlimbarskega nanj. Marljivi R. Orel je objavil tehtne vesti o šolstvu med beneškimi Slovenci. Vrli obmejni narodni delavec Lev Brunčko je v znameniti študiji predočil »Sistem češkega manjšinskega dela". To je spis, ki naj ga dvakrat, trikrat prečitajo vsi, ki hote delati na obrambnem polju, in naj se uče iz njega, kako treba urediti narodno delo, da pojde uspešno izpod rok. Drugi koledarjev predal se začenja z zgodovino tržaške šole o njeni 20letnici iz peresa J. P. Potem slede članki: Pomen »Legi-timacijskega lista" za družbo sv. Cirila in Metoda in za narod na društva. Delovanje vranske podružnice leta 1907/8, in poziv: Podružnice, združite se! Poleg običajnega poročila o skupščini objavlja koledar zelo natančno družbino bilanco in proračun. Pripomniti moramo, da smo zapazili v tem oddelku letos nekaj novega: podružnice so razvrščene po višini lanskih dohodkov — izvrsten nagib, da v bodoče čvrsto tekmujejo med seboj. Toliko narodnemu delovanju posvečenega gradiva ni še doslej objavil noben družbin koledar, zato ga najtopleje priporočamo. Vsakemu slov. narodnjaku bodi dolžnost, da ga prijazno sprejme in s položnico pošlje družbi sv. Cirila in Metoda v Ljubljani zanj vsaj 1 K 20 vin, ali morda še kaj več.
—	Od Sv. Križa. Orožniki po-prašujejo v Ratanski vesi, kaj je resnice na tem, da je g. kaplan Jakob Krajnc fanta Prevolšeka v šoli pretepel. Fant je baje bolan. V kratkem bo sodnijsko konstatirano, kaj je na tem.
—	Lutrova sodba o Nemcih.
Luter, znani nemški reformator, je
rekel nekoč: »Naš nemški narod je divji in neomikan narod, pol hudiča, pol človeka." K temu dostavlja »Slov. Narod": Za koliko se je Luter zmota, vidimo posebno Slovenci, ki čutimo dannadan nemško kulturo na svoji koži.
—	Nemški uradni ŠImelj navadno grozno počasi vleče. Ne vemo ali je tako slaboten, ker ga slabo krmijo — ali pa je preveč rejen in vsled tega len. Ljudje pravijo, da je slednje bolj resnično, da namreč uaši ljubi nemfiki politični uradniki mnogo več zaslužijo kakor pa znajo in napravijo. Samo nekaj primerov! Poročali smo zadnjič, da so gospodje pri štajerski namestniji prepovedali vinski sejm v Vojniku, katerega je priredila tamošnja posojilnica. Opirali so se strahopetno na tozadevno, nejasno postavo in jo seveda tako razlagali, kakor je kmetom v ->-škodo. Posojilnica ni namreč pri tem iskala nobenega dobička, temveč je le hotela pomagati vinorejcem v vojniški okolici, da bi svoj pridelek prodali — in nič več. Nemški politični uradniki, M ;{ne :'i>Majb- v&8	Tjnrf^oe njegovih gospodarskih potreb, ne našega zadružništva, so pa vinski sejm — prepovedali! Škandal je pa, da je ležala dotična prepoved namestnije že od 23. oktobra v celjskem okrajnem glavarstvu, ne da bi se dostavila posojilnici, katera ima sedaj znatno škodo, ker je prejela prepoved še le minulo soboto. Kakor zvemo, se je celo stavil rok in se je prosilo, naj se tozadevna prijava Posojilnice reši vsaj do 12. oktobra, ker je nujna. Nič — O ti samovoljnosti nemškega uradnega šimlja bodemo še že govorili v parlamentu in na pristojnih mestih. Kako vestno se pri naših c. kr. glavarstvih uraduje, je znan tudi slučaj, da je ležal nek odlok Štajerske namestnije, namenjen nekemu zdravniku pri nekem c. kr. glavarstvu na Sp. Št cel — poldrag mesec. Kaj je našim birokratom do tega, če trpe ljudje škodo? Mislijo si: pravde proti državi so težavne, zategadelj se mora potrpeti. Ali naj se ne veselijo: vedeli bodemo malo desinfici-rati naše državne urade, da poginejo tisti bacili, ki se imenujejo: počasnost, komodnost, »pozabljivost" in tako naprej.
—	Veliko kokodakanja — malo
jajc. V poljedelskem ministerstvu je bilo te dni vse na nogah. Poročalo se je, da se uvaža srbska živina v velikih množinah pri Radgoni in Ljutomeru na Štajersko, govorilo se je, da je samo po neki lokalni železnici bilo utihotap-ljeno 48 vagonov srbske živine. Začele so se preiskave na vse strani — in dognalo se je, da so bile vse to le prazne govorice.
—	Nemškemn pesniku Štajercu Otokarju Kernstoeku je podelil na-učni minister Marchet častno štipendijo letnih 1400 kron. Mi nimamo nič proti temu, da se na tak način časti in podpira umetnike, naj že bodo katerekoli narodnosti, ne moremo pa zamolčaU, da se ob takih prilikah naše umetnike prezira. Mi slovenski Štajerci imamo n. pr. izbornega kiparja Bernekerja, kateremu naučno ministerstvo niti jed-nega naročila ne da, čeprav bi to prav lahko brez vseh pomislekov storilo, kajti umetnikov kakor Berneker je malo.
—	V proslavo cesarjevega jubileja izda zavarovalna družba »Anker" 1000 prostih zavarovanj na 1000 kron za one otroke, ki bodo v Avstriji rojeni dne 2. decembra t. 1. Od teh tisoč prostih zavarovanj jih odpade na Štajersko 7. Kdor misli prositi, naj vloži prošnjo do 31. decembra t. 1. na deželni odbor.
—	Kurs za izdelovanje perila. Štajerski zavod za pospeševanje obrti
namerava napraviti začetkom 1909. 1, četrti kurs zaizdelovanje perila, Kure traja tri tedne, pončnje se vsak dan po 2 uri zvečer. Učilo se bode: jemati mero. risati vzorce, rezati, in sicer moSko, žensko in posteljsko perilo. K tinta se smejo udeležiti na Štajerskem etairtmun izdelovalci in izdelovalke perila, njih vajenci, pomočniki in mani-poianti obojega spola. Pouk je brezplačen. Prijave naj se pošiljajo na Štajerski zavod za pospeševanje obrti v Gradcu, fferrengasse št. 9.
—	Štajerska društva državnih uradnikov sklicujejo shod na 11. t. m. v Gradec. Na dnevnem redu je zahteva o službeni prograatiki za državne uradnike. Odstopivša vlada je v prestolnem govoru dne 2. jnlija 1907 obljubila izdati slažbeno progmatiko, ni pa še svoj« obljube spolnila. Državno urad-aištvo v celi državi se poziva, naj svojo. zahtevo ponovi.
—	Pokojninsko zavarovanje privatnih uradnikov. 13. t. m. je bila aa Dunaju seja vseh predsednikov de-
- JeiMfc czavo4ov-;te wvarovalnice;rpr^l-; sedoval je grof Auersperg. Prihodnji petek dne 20. t. m. bode v Gradcu prva seja, v kateri se bode konsti* mira! odbor deželnega zavoda za Štajersko in Koroško. Predsednik tega odbora je dr. Franc Seelich, Slovence zastopata, kakor smo že poročali, gg. Leekovar in Vlad. Pušenjak.
—	Za nemški „obrambni" sklad za Spodnje Štajersko so nabrali graški vseučiliški dijaki 12.000 kron, gledališka predstava je dala 1000 čistega dobička. Vsega skupaj se je torej nabralo v Gradcu v dveh dneh za »teptane" Nemce na Spodnjem Štajerskem
. 18 tisoč kron. Vsekako prav znatna svota, ki se bode uporabila proti nam!
—	Nemška učiteljska zveza je sklenila nakupiti v Lovrani v Istri popolnoma vrejeno hišo za 70.000 kron, — V tej hiši bodo dobivali stanovanje
. oni nemški učitelji, kateri bodo iskali zdravja in okrepila ob morju v milejšem podnebju.
Dopisi.
Iz Braslovč. Kakor druga leta, tako je tudi letos sklenilo učiteljstvo otvoriti šolarsko. kuhinjo, ki se je pri nas nekako udomačila. Ljudstvo spoznava dobrodelni namen te naprave, ki bi naj v prvej vrsti blagodejno vplivala na telesni in s tem tudi na duševni razvoj šolske mladine. *
Dokler, je človek v rasti, potrebuje- tečne hrane, zlasti je pa za šolsko mladino . toplo opoldansko kosilce velike važnosti, da zamore brez slabih nasledkov prenašati naporni popoldanski pouk, potem pa še ubrati dolgo in mnogokrat naporno pot proti domu.
Veliko je otrok, rekel bi, več kot polovica, ki opoldne sploh ne more domov zaradi prevelike oddaljenosti; vsem takšnim je šolarska kuhinja prava dobrota in le želeti bi bilo, da bi se je vsi posluževali.
Omeniti mi je tudi, da smo imeli pretočeno zimo prav dober šolski obisk, malo bolezni med učenci in rdečelično Šolsko mladino, kar je gotovo tudi zasluga šolarske kuhinje.
Da se je pa dobrodelna naprava zamogla vzdržavari, gre posebna hvala nekaternikom stalnim dobrotnikom šolske mladine.
Prav prijetna dolžnost mi je omeniti o tej priliki vrle podpornike, ki omogočijo nje obstanek. V prvi vrsti je blagoroPni gospod baron Cnobloch, grajščak v Žovneku, ki vsako leto daruje zdatno vsoto; potem častita duhovščina, g. Pauer, g. pl. Bien, g. dr. Červinka, gdč. Zotter, g. Rak, g. Krefl in drugi.
Zdaten prispevek nam je prirastel vsled volil rajnih Marije Babič in Stro-janšek; naj jima bode zemlja lahka in naj najdeta piačito pri Onem, ki je plačnik vsega dobrega.
Nadalje gre posebna hvala slav. kraj. šbl. svetu, zlasti njedovemu načelniku J. Omladiču, ki je prepustil kurivo, potem polovico šolskih glob in vsa volila za šolarsko kuhinjo.
Omeniti pa moram tadi posebej blagor, gosp. Pauer-ove, ki daja dvema revnima otrokoma opoldansko hrano, leto in dan. Naj bi jej Vsemogočni obilo povrnil te dobrote.
Prav prisrčna hvala gre pa tudi vsem onim vrlim dobrotnikom, ki so podpirali to napravo z raznimi natu-, * rainfamt' Ul
ljem itd. Ob euem pa prosim vse blage dobrotnike, naj bi ostali tudi v tekočem letu zvesti podporniki šolske mladine. "
Šolsko vodstvo v Braslorčah, dne 6. novembra 1908.
Ue Trbovelj. V četrtek 5. t. m. je zborovalo okrajuo učiteljsko društvo za laški okraj v Trbovljah. Zborovanje je bilo spojeno s konferenco šolskih voditeljev in s stalnim konferenčnim odborom. Udeležba je bila polnoštevilna, nad 60 tovarišev in tovarišic, kar glasno priča o stanovski zavednosti učiteljstva laškega okraja in tudi jasno kaže, kako potrebna je bila ustanovitev učiteljskega društva za naš okraj. Pred zborovanjem je učiteljstvo hospitiralo v I., VI. in VII. razredu. V I. razredu smo se čudili uspehom gdč. Štefane Oimperšek, ki je pokazala, kako daleč se lahko otroke v tako kratkem času, kakor je eden mesec, dovede, ako ravna ž njimi milo, ljubko — po besedah: »Pustite male k meni!" V VI. razredu nam je g. Vodušek Gustav ml, podal učno sliko, metodično obravnavo „ Netopirja" po biologični metodi. Izvršil je svojo nalogo prav po mojsterski. Nad vse pa je bila zanimiva risarska ura v VIL razredu. Divili smo se krasnim slika z barvami in sicer po naravi, katere izdelujejo otroci pod spretnim vodstvom gdč. Eleonore Vodušek, M je sama umetnica v tej stroki. Užitek je bil vsestranski in ..Čast komur č&st .
Nato se je vršilo zborovanje, katero je vodil predsednik g. Gnus. Zbo-rovalce je pozdravil g. nadzornik Vodušek, v imenu trboveljske občino pa podžupan g. Krammer. Izmed raznih zadev, ki so prišle na razgovor, naj omenim samo med nasveti izrečeno željo g. predsednika, da ne sme biti enega učitelja, ki bi ne bil naročen na naše strokovno glasilo »Učiteljskega Tovariša". Hvalevreden je tudi nasvet g. nadzornika Vodušeka, naj se obrne učiteljsko društvo za laški okraj na c. kr. okr. šolski svet s prošnjo, da se vse razpisane službe inserirajo v „Učit. Tovarišu". To je pametna misel; da se ga tako nekaj podpre.
Prihodnje glavno zborovanje bode drugo leto in sicer dne 10. prosinca 1909 na Zidanem mostu. Na predlog
se tedaj povabi g. učitelja Peska, ki bode prevzel daljše predavanje, kar obeta veliko zanimivosti. Po zborovanju je bil skupni obed pri gospej Bozaliji Plavšak vulgo Koren. Osupnila nas je izvrstna postrežba — izborni obed — in zelo nizke cene, za kar gre gospej Plavšakovej tnkaj na tem mesta topla zahvala. Na svidenje dne 10. prosinca 1909 na Zidanem mostu in vsem skupaj tovariški pozdrav!	Tone.
Iz Maribora. „M a r i b o r s ki Sokol" je priredil dne 8. listo pada 1.1. v veliki dvorani »Narodnega doma" „Sokolski večer", Spregovoriti hočem v naslednjem nekoliko besed o tem večeru!
Na sporedu je bilo petje, nastop „Sokolic" pri prostih vajah in na orodju, nastop ene vrste „Sokolov" na visoki bradlji in končno prosta zabava s plesom. Spored je otvoril mešani zbor z Aljaž-eVo »Domovini". Kar se tiče petja, moramo nepristransko priznati, da že dolgo nismo slišali tako imenitnega zbora na našem odru. Ne-^jtpfjj ženski, kakor moški glasovi so nas kar presenetili; opozoriti hofcem tukaj le na krasen alt gdč. Vauda, ki nam je tako milo donel na ušesa. Ne samo po glasih, ampak tudi po svoji dovršenosti nas je ta pevski zbor navdal z občudovanjem. Videlo se je takoj, da ga vodi spretna in vešča roka. Vsa čast in hvala pevovodji, g. Stegnarju st., ki si je vzgojil tako dober in močan mešani zbor. Kar o mešanem velja tudi v polni meri o moškem zboru, kjer so se prvi tenor, bariton in drugi bas postavili prav dobro. Želeti bi le bilo, da bi si gosp. pevovodja ta zbora tudi v prihodnje zasigural, da bi imeli stalen pevski zbor in bi ne trebalo, kakor dosedaj, v slučaju kake slavnosti še le zbirati pevce.
Preidem k telovadbi! Ob zvokih Šokolske koračnice je prikorakalo 13 „Sokolic" pod vodstvom načelnika br. Ilich-a v dnorano. Občinstvo jih je pozdravilo z burnim ploskanjem. Raz-stop na odročenje za proste vaje se je izvršil hitro in brez napake in že so stale mlade „Sokolice" na svojih prostorih kakor bi bile izklesane iz kamena Le dviganje prs je pričalo, da utriplje v teh nemih podobah nemirno srce, dokaz, da še naše »So-kolice" niso mnogokrat javno nastopile. Načelnik da povelje in predtelovadka prične izvajati prvo vajo in sicer s tako točnostjo in sigurnostjo, da smo jo občudovali. Za njo ponovi 12 rSo-kolic" ravno isto vajo; in tako še tri vaje. Nekatere vaje so bile res precej komplicirane, a vendar so jih brhke „Sokolice" rešile tako krasno in brez napake, da je bilo občinstvo kar očarano. Živahno ploskanje pri vsaki posamezni vaji ni hotelo pojenjati. Po prostih vajah so nastopile »Soko-lice" v dveh vrstah na orodju; jedna na bradlji, druga na konju. Zopet smo občudovali mlade »Sokolice", s kako vnemo so izvajale posamezne točke. Posebno prihod in odhod k orodju in od orodja je bil tako pravilen in natančen, da bi ga lahko „Sokoli" tu-intam posnemali. Pa ne smemo jih preveč hvaliti, da se ne prevzamejo. Opozoriti jih hočem na nekaj nedo-statkov in tudi upam, da pri prihodnjem javnem nastopu tudi ti izostanejo. Pri prostih vajah se je pri nekaterih opazilo, da so izvajale vaje precej
„komodno". Krčenje rok pri vzročenju bi lahko izostalo. Pri odročenju so bile nekatere roke preveč zadaj, kar se tudi mora popraviti. Vendar pa moram pohvalno priznati, da je bilo kritje v vrstah pri prostih vajah zelo natanko, Na orodju se je poznalo nekaterim, da so v prvi vrsti še „dame", potem 8e le „Sokolice". Tudi pri guganju na bradlji se je opazilo pri posameznih krčenje nog, posebno ^>ri omahu nazaj. V obče pa moram reči, da dela ženski odsek mariborskemu »Sokolu" čast in da je ta lahko ponosen na svoje „So-kolice".
Zdaj pa pride krona vsega večera — jedna vrsta „Sokolov" na visoki bradlji. Videli smo naše »Sokole" že večkrat na orodju izvajati imenitne vaje, a kaj tacega ni pričakoval nikdo, Občinstvo si" niti dihati ni upalo, ko je gledalo visoko v zraka telovadca izvajati naravnost drzne vaje. Večkrat se je slišal kak pritajen „ah" in ne samo žensko občinstvo, ampak tudi marsikaterega moža je spreletela groza ob pogledu takih vaj. In telovadci sami! Izvajaltnso" pbsam®eSft'!s tako preciznostjo in eleganco, da je marsikaterega telovadca med občinstvom popadla nevoščljivost. Ploskanje, živijo-in nazdar-kliei niso hoteli potihniti, posebno pri zadnji vaji načelnika br. Ilicha.
„Mariborski Sokol", dasiravno še mlad, ima v svoji sredi moči, da se mu ni treba sramovati pred nobenim starim »Sokolom". Postaviti celo vrsto tako imenitnih telovadcev iz svoje srede, to je nekaj. Vidi se na prvi pogled, da ima v br. Ilich-u načelnika, da si ne more želeti boljšega.
Občinstvo pa, ki je posetilo ta večer v prav lepem številu, se je prepričalo, da se „Marib. Sokol" vzdiguje na svojih krilih vedno višje in višje, da se njegove vrste množe in njegova moč raste, narodu v korist in naslednikom v spodbujo. Čilim „Sokolicam" in »Sokolom" pa kličem: na tem pota naprej, nazdar!
Svetovne vesti.
— Obsodba hrvaškega visoko-ftolca. Pravnik Juriša, kateri je 30. septembra na cesti napadel in oklo-futal podbana Cernkoviča, je bil obsojen k petmesečni ječi.
Prepovedan „ burni". Zadnjo nedeljo policija v Pragi ni dovolila „bumla", kakor se imenuje znani izzivalni sprehod uemških visokošolcev, na Pfikopih. Akademični senat nemškega vseučilišča grozi sedaj z odstopom.
a to
kupujte samo pri slovenskih trgovcih in podpirajte samo slovenske obrtnike. — Napredek in obstanek vsakega naroda je samo v trgovstva in industriji. Kdor kupuje pri nadih nasprotnikih izda svoj narod.
Josip Leon
krojač y Celju, Gosposka ulica 9
priporoča svojo dobro založeno trgovino izdelanih oblek vsake vrste po najnižjih cenah. Naročila po meri se izvršujejo v najkrajšem času dobro in solidno ter po nizki ceni. T zalogi imam tudi haveloke in
678 b 11-4	nepremočne pelerine.	579» 11-4
Posebej pa se še priporočam cenj. prebivalcem Trbovelj in okolice ter naznanjam, da prodajam ob vsakem plačilnem dnevu v hiši g. Plevčaka narejeno obleko ter jemljem mero za raznovrstne obleke
Gospodarstvo.
Gnojenje sadnemu drevju.
Ker je letos sadno drevje prebo-gato in celo preobilno obrodilo, zahteva isto sedaj tndi izdatnega pognojenja. To pa že letos v jeseni, da nam v prihodnje ne bode oslabilo in opešalo. — Mnenje, da je rodovitnost drevja le od vremenskih razmer odvisna, ne odero-varja povsem resnici. Saj včasih tudi najboljše vsajena in pognojena sadna drevesa pri neif&odnem vremenu ostanejo brez sadu. Vendar pa se dobro ognojeno drevje vsaj ložje ustavlja škodljivemu uplivanju neugodnega vremena, kakor pa nepognojeno, izsesano, lačno sadno drevo.
Vtegne se prihodnje leto prigoditi, da bodo tudi dobro in prav pognojena drevesa pri izvannormalnem vremena ostala nerodovitna. S pognojenjem hočemo in moramo drevje pripraviti do tega, da bode tudi pri maaj ugodnem vremenu dovolj sadja nastavilo, skratka da bode rodovitost drevja pri primernem gnojenju boljša. Za gnojenje je primeren oni gnoj, kakor pri poljedelstvu. Ako se hoče tak gnoj svež rabiti, potrosi se ga okolo drevesnih debel na tla, katera so se prej zrahljala, ali pa so se vsaj luknje v zemljo napravile. Še boljše je, ako se je zemlja z lopato ali motiko prekopala. Paziti jo pri tem delu, da se slučajno kakšna bolj privršna drevesna korenina ne rani, in da se zrahlja in pognoji zemlja okrog debla tako daleč, kakor daleč sega drevesni koš ali drevesna krona. Zimska mokrota, sneg in dež izluži redilne snovi iz gnoja in jih spel j a s seboj v zemljo. V spomladi pa se površni gnojni ostanki v zemljo spodkop-ljejo, ali pa s tanko plastjo zemlje (prsti) pokrijejo, da se v njih nahajajoči dušivec ne razpuhti in ne zgubi v zrak.
Tudi dober kompost je za sadna drevesa prav priporočljiv. Gnojenje s kompostom pa se tudi najbolje zvrši v jeseni, če se v krogu debla tam, kjer se nahajajo sesalne korenine, izkoplje 50 do 60 cm globok jarek in se s kompostom napolni. Mesto s suhim, se lahko tudi s tekočim gnojem gnoji in se lahko ta priredi iz gnojnice, razredčene s trikratno količino vode, iz krvi pri klavnicah, zmešano s 6kratno količino vode, iz kurjaka in golob-jaka, zmešanega s 30kratno količino vode. Mokro gnojenje ima nasproti suhemu to prednost, da korenine gnojilne tvarine v tekočem gnojn hitrejše in ložje posrkajo, kakor v suhem. Za odraslo drevje je treba 200 — 300 1 tekočega gnoja.
Tudi umetna gnojna sredstva se uporabljajo v sadjarstvu in sicer z dobrim uspehom; glede njihovih sestavnih tvarin vplivajo ali na pogajanje lesa ali pa na rodovitost drevesa. Na poganjanje cvetja in sadja pa vpliva fos-forova kislina in sicer razni superfos-fati, Tomaževa kalijeva žlindra, žlindra in apno.
Če tedaj drevo poganja zelo veje, a ne razvije cvetja, je to znamenje, da ima v zemlji preveč dušivca in mu primanjkuje mineralskih tvarin. Zato se bode v tem slučaju s fosforovo kislino gnojilo in sicer s Tomaževo žlindfo, da se bo potem če že ne v prvem, pa vsaj v drugem letu cvetje in sadje doseglo. Če pa imaš drevo, ki ti preveč cveti in sadje rodi, a malo ali celo nobenega lesu ne pogaDja, tedaj se mu bo moralo z dušičnim gnojilom, čilskim salpetrom gnojiti. — Po raznih po-iskusih so se naslednje sestave gnojil obnesle: Za drevesa z normalnim raz-vitkom lesu in sadja: 4—5% dušika, 6 — 7% fosforove kisline, 14 — 15% kalija in 19 — 20% apna. Za slaba drevesa se da 7—8% dušivca, 5—6% fosforove kisline, 3—4% kalija, 25 de 26% apna. Za drevesa z močnim lesom, a slabo rodovitnostjo se pa da 7—8% fosfora, 20—24% apna, 24—25% kalija. Te tvarine se dajo najboljše kmalu že meseca septembra in oktobra. Posebno po letošnji bogati in obilni letini je drevje tem večjega in skrbnejšega gnojenja prepotrebno, da za prihodnje leto preveč ne oslabi ali celo popolnoma ne opeša in se ne posuši.
Loterijske številke.
Gradec, 14. noveml). 1908: 57, 78, 32, 22, 37. Dunaj, „ „ „ 41, 79, 56, 90, 10.
Učenca
za čevljarsko obrt sprejme takoj A. Trošt, čevljarski mojster v Mariboru, Domgasse št. 2. 656 i
Y Št Janžu na Vinski gori je razpisana
Tretji plačilni razred, dvo-razredna šola, prosto stanovanje. Prošnje je poslati do
30. novembra t. 1.
na krajni šol. svet v Št. Janž na Tinski gori. 644 2 2
Učenec
od poštenih staršev se sprejme pri Franc Iglitschu t Ptuju, trgovina manufakturnega in špecerijskega blaga.
632 3-3
MM*
Kupim
hmelj
po dnevni ceni
Emerik Kukec,
633 3-3
PRODAM
%
po jako ugodni ceni lepo srednje veliko posestvo v Rabensteinu pri Spod. Dravogradu na Koroškem. Posestvo leži na ravnem polju blizu državne ceste, četrt ure od železniške, postaje Lavamiind. — Obstoji iz 2 gospodarskih poslopij, 3 koč, lepo polje, travniki, iep pašnik in dosti drv za dom, redi lahko 20 repov govedine. Franc Arnold p. d. Rus, posestnik Sv. Markeš, p. Sinčaves (Klihnsdorf) Koroško. 629 3-2
Trgovski pomočnik
zmožen slovenskega in nemškega jezika vojaščine prost in dober prodajalec mannfakture, se sprejme v trgovini mešanega blaga
Slavinec & Šeleter
Šmartno pri Litiji. 642 3-2
Naročajte plačilne listke dr. h v. Cirila in Metoda.
Vinske drože
kupuje žganjarna
Robert Diehl, Celje
Graška ulica 43. 999 3-2
S
varilo!
Prosimo spoštovana gospodinja, ne zahtevajte
pri nakupu kar na kratko zavitek ali zabojček ^cikorije^, temveč določeno znamko:
„Franck"
da imate zagotovilo za vedno jednako in najboljšo kakovost. — Pazite pri tem na te varstvene znamke in podpis, kajti naše zamotanje se v jednakih barvah., papirju in z podobnim natisom ponareja.
Varstv. znamka. Varstv znamka. Varstv. znamka, si. Kmv. X 4457, 2 :7. II.W.W
r
I h
RUDOLF HAVELKA
modna trgovina v Ptuju
priporoča p. n. občinstvu za Jesen in zimo najnovejše blago za dame in gospode v raznih kvalitetah, kakor tndi raznovrstno platno za životno in po-steljsko perilo. Nadalje nndi preproge, garnitnre, volnene ln čipkaste zastore čevlje najboljšega izdelka za dame ln gospode, dežnihe, zavratnice, ovratnike, pletene in likane srajce, ter vsakovrstno drngo v mannfakturno stroko spadajoče blago po primernih cenah. — Postrežba točna in strogo »olidn*!
536 41—24 IB
1=^=11=1 B! 1=1 l===^=l vsa
far
M
Blasnikova in družinska pratika
se dobiva na drobno in debelo v Zvezni trgovini v Celju.
64 75
Za jesensko in zimsko sezono priporočam svojo najobširneje založeno trgovino novomodnega sukna in volnenega blaga za obleke, kostime, bluze itd. po W najnižjih cenah
Karo! Vanič & Celje & Jfarodnt dom
m^mrn