Sejali smo — žanjimo
Ugodno politično razpoloženje se je s kongresom ZSM prelilo v konkretne akcije. Utrjevanje institucije članstva ZSM je potrdilo dejstvo, da mladi želijo prevzeti obveznosti in dolžnosti za izvedbo sprejetih nalog, in ne samo, da v ZSM iščejo svoje pravice in zahteve za uresničevanje osebnih interesov.
menjave.) Tudi informiranju o delu osnovnih organizacij mo-ramo posvetiti veliko več po-zornosti. Zato skušamo v vseh osnovnih organizacijah dobiti delovnega poročevalca — infor-matorja, so za to odgovorni prav predsedniki, predvsem v preseganju forumskega dela in v prenašanju informacij med vse člane organizacije. Prav sedaj sta v obravnavi tudi dva samo-upravna sporazuma, ki zahte-vata takojšnjo akcijo, in sicer samoupravni sporazum o grad-nji študentskih. in dijaških do-mov ter satnoupravno sporazum o programiranju in financiranju krajevnih skupnosti. Pa tudi stalno izboljševanje ekonomske situacije v sleherni sredini, izvr-ševanje skupnih in svojih stabi-lizacijskih in varčevalnih načr-tov mora biti naša stalna obvez-nost. Zavedamo se, da mora sleherna osnovna organizacija ZSM s svojim programom in vsebino dela, ki je kompleksna, gradnja na politiki TOZD, pre-segati staro parcialno razdelitev dela. Mladina in člani osnovne organizacije in TOZD morajo biti aktivni, enakopravni, orga-nizirani za uveliavitev svoiih sa-
Kmalu bo obletnica obeh kongresov ZSM in če se ozremo v pokongresno obdobje, lahko ugotovimo, da je bilo storjenega na nekaterih področjih dela mladih zelo veliko, medtem ko moramo na nekaterih področjih krepko zavihati rokave. Morda smo bili tisti, ki samega bistva obeh kongresov niti nismo v celoti dojeli, nekoliko skeptični smo morda bili glede nadaljnje organiziranosti, vendar nas je praksa v marsičem demantirala. Danes lahko trdimo, da se je ugodno politično razpoloženje s kongresov prelilo v konkretne akcije, ki so postale usf. rjalne in kot take prisotne v vseh sre-dinah. 0 delu mladih v naši občini smo se pogovarjali s se-kretarjem OK ZSMS Moste-Polje Srečkom Čožem, ki je na vprašanje o tem, kaj smo v tem kratkem in hkrati razgibanem obdobju storili in kaj moramo še napraviti v naši občini, odgo-voril takole:
,,Celotna dosedanja aktivnost je bila usmerjena predvsem na dosledno uresničevanje zahteve, da se med mladimi vseskozi krepi pravilen, socialističen od-nos do dela; da se delo, znanje in strokovnost uveljavljajo kot osnovne socialistične vrednote. V mnogih sredinah so mladi v večini tudi spremenili odnos do svoje organizacije in narasla je zavest o možnosti, da se mla-dina lahko prav znotraj ZSM organizirano pojavlja v širšem družbenem prostoru ter oigani-zirano vpliva na nadaljnji razvoj socialističnih samoupravnih od-nosov. Porasla je tudi zavest o svojem položaju v družbi- Mladi so namreč spoznali, da spremi-njajo svoj družbeni položaj v pozitivnem pogledu s svojim angažiranjem in ne s postavlja-njem zahtev, pozivov drugim ipd. Zato mora mladina družbi nuditi pripravljenost in sposob-nost, da se skupaj z drugimi organiziranimi socialističnimi silami aktivno angažira pri reše-vanju družbenih problemov, pri spreminjanju družbenih odno-sov na osnovi ustave, kar po-meni tudi reševanje specifičnih problemov mladih. Bistveno se je spremenil tudi odnos drugih družbenopolitičnih organizacij do naše organizacije in lahko rečemo, da nismo več na perife-riji družbenih dogajanj. Misel o ugodni politični situaciji, ki smo si jo izborili s svojim kon-kretnim delom v vseh sredinah, je torej stvarnost. Vendar je tre-ba kijub temu opozoriti na pro-bleme, ki jih povzročamo naj-večkrat sami s tem, da ponekod še vedno delujemo forumsko; da se nekateri posamezniki še vedno prepočasi prilagajajo novi organiziranosti; da so po nekod še vedno tendence o čimmanjših spremembah pred-kongresnega stanja, da se ne zavedamo dovolj medsebojne povezanosti in odgovornega uresničevanja dogovorjenih sklepov. Prav tako so ostale ne-katere izredno važne naloge bolj pri začetku izvrševanja in kot take hromijo naše delo, pa mečejo senco na vse tiste dobre rezultate, ki smo jih dosegli po kongresu. Zato bomo morali prav na teh področjih podvojiti svoje sile.
ŠTEVILO CLANSTVA ŠE NI ZADOVOLJIVO
Število članstva še vedno ni zadovoljivo, kar je nujno treba popraviti, saj akcije vključe-vanja v ZSMS niso bile enotne in načrtne.
Predvsem velja zavihati ro-kave v kritičnejših organiza-cijah, kjer se giblje število članov le okoli 25 % in manj od skup-nega števila mladih med 14. in 27. letom starosti. Jesenske konference osnovnih organi-zacij ZSM je treba dovolj kri-tično pripraviti in pregledati svojo aktivnost, merilo pa naj bo seveda edinole delo. (Mišlje-ne so upravičene kadrovske za-
Srečo Čož - sekretar občinske konference ZSMS
moupravnih pravic. Za to pa je potrebno idejnopolitično iz-obraževanje. Vendar je pri tem v nekatenh sredinah še vedno čutiti zaviranje in v njih se mla-dinska organizacija ne bo mogla enakovredno in ustvarjalno spo-padati s celotnim procesom ekonomskih in družbenih gi-banj. Idejnopolitično delo mora torej postati v vseh osnovnih organizacijah ena vodilna, če že ne vodilna dejavnost mladih. Prav tako morajo biti akcije in delo usmerjeni v stvarne proble-me posameznih sredin, tako da bo čimmanj mladih. zunaj naših akcij. V naši občini je še vedno presenetljivo, da ne more zaži-veti mladinski aktivizem v veli-kem številu velikih TOZD (npT. Združene papirnice Vevče) in -kar je še posebej presenetljivo -da v takih sredinah niti na se-stankih 00 ZK ne razpravljajo o mladinski problematiki! Kot da je ni!? Tu je seveda v prvi vrsti vprašljiv odnos mladih ko munistov do tega vprašanja in seveda njihova angažiranost. Ravno ti bi si namreč morali prizadevati, da bi se tudi osnov-na organizacija mladine posta-vila na noge, saj je to pravza-prav njihova matična organiza-cija. Zavzemamo se tudi, da mlade n ZK predlaga 00 ZSMS skupno z 00 ZK", v sredinah, kjer mladinska organizacija ne dela, oziroma je sploh ni, pa je potrebno mlade komuniste za-dolžiti za ustanovitev. Seveda bi se morala v primeru, če mladih komunistov ne bi bilo, zavzeti za ustanovitev osnovne organi-zacije ZSM celotna 00 ZK. Mladi pa morajo imeti tudi sami toliko iniciative, da se sami od-ločijo za ustanavljanje mladin-ske organizacije. Zakaj vedno čakati le na iniciativo drugih? Pred meseci smo ustanovili aktiv mladih komunistov. Za nas je to pomembno, saj potre-bujemo potrditev prenekaterih naSih vprašanj, potrebujemo po-
moč na prenekaterem področ-ju, začenši od predavanj in iz-obraževanja do usmerjanja v akcijo ali vsaj potrditve naše odločnosti za akcijo.
0 idejnosti pouka in marksi-stični vzgoji v šolah smo že dovolj govorili in tudi na posa-mezne probleme v zvezi s tem smo že večkrat opozorili. Zgo-dilo se je, da so imeli najnapred-nejši dijaki po konstruktivnem kritiziranju težave in sitnosti, kar potrjuje, da je še vedno precej starega v odnosjh obeh subjektov v vzgojnoučnem pro-cesu. Žal novi predmet Samo-upravljanje s temelji marksizma še ni našel tistega mesta, ki mu ga želijo dati sami dijaki.
Pa tudi sprejemanje v član-stvo ZSMS je bilo ponekod na-pačno zastavljeno. Predvsem v osnovnih šolah je bilo to še kako opaziti. Šlo je celo tako daleč, da so posamezni učitelji na osnovi povsem nerazumljivih kriteirjev določali, kdo bo član ZSMS in kdo ne. Tudi predi-menzionirali so ponekod po-men odločitve za vstop v ZSMS in učenci niso razumeli bistva naše organizacije. Šli smo v to akcijo, ki pa je bila spet drug ekstremen rezultat: skoraj vsi (98 %) sedmošolci so bili spre-jeti. Tudi v nekaterih TOZD smo imeli težave in zaradi nepo-znavanja nove organiziranosti ZSMS se je npr. sektretarju 00 ZK zdelo, da je 50 članov od 150 mladih premalo in je po svoji strani avtoritetno vplival na hitrejše vključevanje v ZSMS. Mislim, da je ta primer vreden omembe predvsem zara-di nerazumevanja vsebinske raz-like naše organiziranosti, ki se odraža tudi v večji zavzetosti in odgovornosti, resnični aktiv-nosti in ne fiktivnosti članstva-
Že vrsto let nam povzročajo pri delovanju največ težav mla-dinske organizacije na terenu, v krajevnih skupnostih. Mislim, da je tu potrebno rešiti deset -in večletrii problem prostorov in finančnih sredstev. Število članov ZSMS je glede na število mladih v KS izredno nizko. To velja zlasti za tiste KS' ki so bliže mestu.
Ta problem bo treba rešiti sistematsko z angažiranjem vseh družbenopolitičnih sil in skup-ščine občine, kajti politična neaktivnost in nezainteresira-nost za družbenopolitično delo in življenje naspioh izhaja pri velikem številu mladih prav iz teh nerešenih problemov, ko se mladi vrtijo v nekakšnem zača-ranem krogu. Kljub vsem tem problemom pa nam je uspelo v vseh KS organizirati mlade v 00 ZSM. Pomoč mladinskemu aktivizmu je ponekod vedno le dekerativna. To dokazuje ovira-nje posameznih aktivistov pri izvedbi različnih problemskih konferenc (nesodelovanje stro-kovnjakov), pri izmikanju potr-ditve mladinca za udeležbo na seminarju, mladinski politični šoli, mladinski delovni akciji ipd. Zavedamo se, da je pred-vsem mladinska organizacija vzgojna organizacija in da jo vzgajajo tudi odnosi v naši druž-bi, v vsaki sredini posebej. Od-več je torej dilema prenekaterih o političnosti oz. nepolitičnosti organizacije. ZSMS mora biti prostor za oblikovanje idejne in akcijske enotnosti mladih v dru-gih družbenopolitičnih organi-zacijah in društvih, s čimer za-gotavlja, da bo čimvečji del mladih vključen v organizirano samoupravno oblikovano in socialistično usmerjeno aktiv-nost.
S tem, kar sem povedal, sem skušal v grobih črtah nakazati naša prizadevanja za dosledno reorganizacijo, ki je v glavnem za nami, pa seveda naše želje, da bo organiziranost povsod izpeljana in bo predmladimi le tekoče družbenopolitično delo, kateremu bodo dajali utrip in spodbudo predvsem aktivni mladi komunisti."                IG