Natisov 15.000. ^fthaja vsaki 'Mm z dnevom nedelje. _«za Av- fi celo leto Ogrsko J» vin. za celo jjJNemčijo slane 1 6 kron, za l~l» g kron; inozemstvo se firocmno z ozi- iSl pošt- inino je pla- ~. Posamezne lajajo po 10 v iišlvo in upravljata v j gledališko po-1 Siev. 3. Dopisi dobrodošli in se sprejemajo zastonj, ali rokopise se ne vrača. Uredniški zaključek je vsak torek zvečer. Za oznanila uredništvo ni odgovorno. Cena oznanil (inseratov) je za celo stran K 80 — za V. za '/« za V. za >/u za y3! za '/«« strani K I.— Pri večkratnem oznanilu se cena primerno zniža. strani K 40 — strani K 20 — strani K 10 — strani K 5'— strani K 250 jkanska ruska ofenziva. rnovice izpraznjene. — Rusi izgubili doslej 300.000 mož. — našim na pomoč. — Uspehi proti Italijanom, Francozom in Angležem. Avstrijsko uradno poročilo od petka. u sk ..bojiš č e. Južno od I) n j o s t, r a iše čete sovražno kavaljerijo nazaj. tej pokrajini le praski«. — Zali od VV i s n i o w e y, v k a se nadaljujejo : ruskih kolon proti našim postojankam. litclja ..stala sta 2 ruska oficirja mož. — Pri T a r n o p o 1 u nobeni dogodki. — V Wo 1 hi nij i razvi-na celi fronti novi boji. - V oddel-Jtochod-St v r so je zopet več po-S prehoda odbilo, pri čemur je imel so-% težko izgube. Italijansko bojišče. Boji na \m delu d o b e r d o b s k e visoke planote li so z zavrnitvijo sovražnih napadov. •<.■ izjalovili zopetni sunki Italija- posanieznim našim postojankam v lomit a h. — Na visoki planoti od - živalmi artiljerijski boji v toku. (krajini Or 11 erj a vzele so našo čete Jfeuk e 11 in M a d a t s c h. I J u ž n-o - v z h o d n o b o j i š č o. Ničesar ega. Namestnik generalštabnega šefa pl. H 0 t' e r, fml. Nemško uradno poročilo od petka. K.-B. Beri i n, 10. junija (YY.-B.)lz volilnega stana se poroča : Zap a d n o bojiš č e. Na levi od lapadli so Francozi z močnimi si-jjužni del od ..Toter iliinii", Ko se toimogredoč posrečilo, pridobiti nekaj ulja. bili so s kratkim protisunkom zopet vrženi. Vjoli smo pri temu 8 oficirjev, JOŽ in zaplenili več strojnih pušk. Pono-ažnoga napada v poznem večeru in Sdjetja proti sosednim nemškim črtam ostala fipohioma brezuspešna. Nasprotnik imel crvave izgube. Na desni od Maase ') je bojevno delovanje, razven manjših, ugodnih intanterijskih bojev ob prelil Thiaumont, v bistvenem omejeno u no nastopanje artiljerije. \ zli o dno bojišče. Proti fronti armade generala grofa Pothmer scvcir.o od l-rze w i o k a s., it uši včeraj svqJS 5a-pade nadaljevali. Pri zavrnitvi sovražnika ostalo je v roki branholjev vjerili Čez 400 mož. B a 1-k an s k o b o j i š č e. Položaj je nespremenjen. Vrhovno armadno vodstvo. Napadi naših letalcev. k.-B. Dunaj, Ki. junija. Uradno se danes razglaša : Dogodki n a m o r j n. Eno brodovje pomorskih letal je v noči od 15. na 1(>. t. m. železniške naprave od P o r t o (i r u a r o" in L a t i s a n a ter železniško progo P o r t o - (J r u a r o - L a t i s a n a, drugo brodovje kolodvor in vojaške naprave od M o 11 a d i L i v e n z a, tretje pa sovražne postojanke pri Monfalcone, St. Can-z i a n, P i e r i s in Best rig na uspešno z bombami obmetalo; zadelo se je večkrat polno v kolodvore in postojanke. Opazilo se je močne požare. Vsa letala so se vkljub močnemu obstreljevanju nepoškodovana vrnila. Mornariško poveljstvo. Avstrijsko uradno poročilo od sobote. K.-B. D u n a j, 17. junija. Uradno so dnin s razglaša : Rusko bojišče. Ob P r u t h u nobeni posebni dogodki. — Severno od N rez -w i s k e izjalovil se je ruski poskus prehoda čezDnjestr. — Napadi sovražnika proti postojankam zapadno od W i s n i o w e z y k u ponovili so se v nespremenjeni ljutosti. — V W o 1 h y n i j i se ob Lipi, v prostora od Luka c z y in v oddelku S to C h o d - S tyr zopet ljuto bori. Italijansko bojišče. Ob S o č i n i fronti zapričol je včeraj zopet jako živalmi sovražni artiljerijski ogenj med morjem in M o n t e d e i s e i B u s i. — En napad Ita'-lijanov od A d r i a -1 v o r n i c proti naši postojanki pri Bag ni bil je zavrnjen. Na hrbtu vzhodno M o n ta 1 0 O n a prišlo je dO bojev /, minskimi metalci in ročnimi granatami: — V* severnem delu Sočine fttffite izjalovil se je en sovražni napad na Mrzli Vrh. Istotako brezuspešni so ostali trajni napori Italijanov proti našim postojankam v 1) o I o m i t a h- Včeraj so se. izjalovili tam napadi pri B u f r e d d o in pred' C r o d a deli'Ane o na. Isto usodo so imeli močni sunki sovražnika iz prostora od Primola-n O proti našim postojankam pri Gfena-e c k u in proti M o n t e M e 1 e 11 a. — Tudi ob naši fronti južno-zapadno od A si ago (Schlagen) bil je napad znatnih italijanskih sil odbit. V tem prostoru padlo je v naše roke 13 italijanskih oficirjev, 354 mož in 5 strojnih pušk. J n ž n o - v z h o d n o bojišče. Nespremenjeno. ^ Namestnik generalštabnega šefa pl. H o f er, fml. Nemško uradno poročilo od sobote. K.-B. Berlin, 17. junija (W.-B.J Iz velikega glavnega stana so poroča : Zapadno bojišče. En francoski pa-truljski napad pri B e a u 1 n e severno od Aisne bil je lahko zavrnjen. — V pokrajini Maase držalo seje artiljerijsko nastopanje na znatni visočini in se je povišalo ob ranem jutra deloma k posebni ljutosti. — V7 Vo-g e z a h prizadeli smo sevemo-vzhodno od C e 11 e s z razstrolbo nasprotniku znatne izgube hi smo zavrnili zapadno od S e n n -h e i m a neki manjši sovražni oddelek, ki bi zamogel mmiogredoč v naš jarek vsiliti. — Letalno delovanje je bilo na obeh straneh živahno. Naša zračna brodovja obmetala so vojaško-važne cilje v Bergues (francoska Flandrija), B a r 1 e D u o ter v prostoru od D o m a s 1 e - E m m v i 1 1 e - L u n e v i 11 e -. B1 a i n v i 11 e izdatno z bombami. Vzhodno b o j i š C e. Pri armadni skupini L i n s i n g e n so se v oddelku S t o -oboda in S tyr a boji razvili. Deli armade grofa v. Both mer stojijo severno od P'tr-z e w I o k e zopet v boju. — 2 -T STRASCHILL'ova grenčica iz zelenjave ZflFcLViinill ZGlOIlltflV '7 aaJbolJ uspešnih korenin. STRASCHILL'ova grenčica iz z je naravni izvleček (ekstrakt) najfinejših *^ «HW ------- AOIOUJWI ^^ tega prj2|lan0 najboljši Želodec oKrepČUJOČi prebavni lik« Balkansko b.o j i š č e. Razven uspešnih napadov naših letalcev, na sovražne točke ni poročati ničesar bistvenega. Vrhovno amiadno vodstvo. Gospodarski položaj na Turškem. K.-B. Konstantinopel, 17. junija. Neki merodajni inozemski častnik, ki se je zadnjega potovanja vojnega ministra Enver-paše udeležil, katero se je raztegnilo do Kut-el-Amare in perzijske meje, poroča: Žita j in drugih življenskih sredstev je dovolj za | potrebščine armade in prebivalstva. Nikjer I ni vladalo niti najmanjše pomanjkanje živ- ; ljenskih sredstev. Armado se je zamoglo pre- j hraniti, brez da bi se potrebovalo drugih po- I šiljatev. Cene niso višje nego v času mira. ' Položaj v Mesopotamiji je šo boljši. Tukaj se • ima zlasti v okolici Bagdada velike skrite za- j loge na žitu, pridelek neprodanih žetev od 5 ] do 10 let. Ogledovanje je pomagalo okrepčati < prepričanje o moči in pomožnih sredstvih Tux1- , čije in zavrnila trditve njenih nasprotnikov, : ki so računali na opešanje Turčije. i Naši so Černovice izpraznili. — Nemci vjeli čez 3400 Rusov, naši pa čez 900. Odbiti italijanski napadi. Avstrijsko uradno poročilo od. nedelj e. K.-B. Dunaj, 18. junija. Uradno se i danes razglaša: Rusko bojišče. Včeraj se je moralo posadko mostne šance v Černovicah pred koncentričnim topovskim ognjem mnogo močnejšega'sovražnika nazaj vzeti. Ponoči izsilil sije sovražnik na večih točkah prehod čez P r u t h in je vsilil V Čer-novice. Naše čete so izpraznile mesto.V vzhodni Galiciji je položaj nespremenjen. Zapadno od Wisniowczyka ob Strypi bili so ruski napadi z artilerijskim ognjem prepre-, ceni. V "W o 1 h y n i j i so naše čete severno od Lipe, severno od G o r o c h o w a in pri Lokaczy na prostora pridobile ter raske protinapade zavrnile. Predvčerajnem in včeraj ostalo je v naši roki 905 vjetih in 3 strojne puške. — Severno od T u r y a - oddelka vjele so nemške bojne sile v uspešnih bojih 11 ruskih oficirjev, 3446 mož, 1 kanono in 10 strojnih pušk. — Med Sokolom in Kolki bili so zopet močni ruski sunki zavrnjeni. Italijansko bojišče. Ob Soči-n i fronti poskusili so Italijani zopet na raznih točkah s prodiranjem, tako proti južnemu delu M o n t e San Michele in proti našim visočinskira postojankam severno od T o I-minskega mostičja; hvala našemu topovskemu ognju pa se ni noben napad razvil. — VDolomitah je sovražno delovanje v splošnem ponehalo, le Monte Cadini stal je mestoma pod jako ljutim I artiljerijskim ognjem, kateremu je sledilo več slabotnih, kmalu zavrnjenih napadov. — Iz prostora od P r i m o 1 a n o in proti naši fronti južno-zapadno od A s i a g o ponovili so Italijani svoje sunke; bili so zopet povsod zavrnjeni. Južno-vzhodno bojišče. Nespremenjeno. Namestnik generalštabiiega šefa pl. H 0 f e r, fini. Nemško uradno poročilo od nedelje. K.-B. Berlin, 18. junija (VV.-B.) Iz velikega glavnega stana se poroča: Zapadno boj išče. Na raznih točkah naše fronte med belgijsko-francosko mejo in Somme vladalo je živahno artiljerijsko in pa- ; truljsko delovanje. — Na levo M a ase vršili so se ponoči infanterijski boji za naprej potisnjene jarkine kose na južni strani ,.T o- j ter Mann." — Na desni od reke izjalovil se je neki po večurnem pripravljalnem ognju pričeti močni francoski napad pred nemškimi postojankami v gozdu T h i a u m o n t. Neki od nasprotnika zavzeti manjši jarek najpred-nejše linije bil je ponoči zopet očiščen. — Letalni napad na vojaške naprave od Bar le Due bil je ponovljen. V ognju naših odpornih topov padel je en francoski dvokrovnik zapadno od L a s s i g n v na tla in se je razbil. V pokrajini od Beeange-Lagrande (južno od Chateau-Safins) sestrelil je lajtnant W i n d g e n s / svoje (i., lajtnant H o e h n -do rf svoje 5". sovražno letalo; letalci enega so mrtvi shranjeni. - Dne 12. t. m. ob 6. uri zvečer bili so kosi nekega v zračnem boju uničenega francoskega dvokrovnika severno-vzhodno od Hess e n - gozda goreči opazovani. Vzhodno bojišče. Pri armadni skupini generala v. L i n»s i n g e n se je ob Styru na obeh straneh od Kolki ruske napade zavrnilo. — Med cesto K o w e 1 - L u c k in oddelkom T u r y a. vzele so naše čete v uspešnih bojih Rusom nafvjetih 11 oficirjev in 3446 mož, na p 1 e n u pa 1 kanono ter 10 Strojnih pušk. — Pri fronti armade generala v. B o t h m e r so se sovražni napadi severno od Przewloke že v zatvornom ognju krvavo izjalovili. Balkansko bojišče. Položaj je nespremenjen. Vrhovno armadno vodstvo. 280.000 mož ruskih izgub. Listi poročajo Z dne 18. t. m.: V podu-čenih vojaških krogih se pričakuje, da se bode ofenzivno ozemlje Rusov v prihodnjih dneh še povečalo. S tem se hoče Nemce zadržati, da bi prinesli A v s t r o - O g'r s ki ojačenja. Rusi utrjujejo v vsej naglici svoje postojanke. — Iz O d e s s e se poroča o novih transportih čet. Ruski list „Metropolit" opomni, da je z veseljem tudi mnogo žalosti povzročene, kajti še nikdar ni moglo toliko sinov Rusijo svoje življenje pustiti. Besarabija in Wolhynija bo-dete kmalu veliko pokopališče. Računi se ruske izgube na 280.000 mož mrtvih, ranjenih in Vjetih. Ljudij seveda Rusiji ne primanjkuje, vkljub temu da je stopilo od začetka vojne že 15 milijonov Rusov pod orožje. Na fronti se nahajata 2 milijona mož, za fronto v rezervnih taboriščih 2'/» milijona, v garnizijah 2 milijona, v;vjetništvu na Nemškem in Avstro-Ogrskem 3'/s milijona. Število mrtvih in pohabljenih Rusov se računa na 5 milijonov, kar bi znašalo vse skupaj 15 mili-lijonov mož. Pomanjkanje oficirjev je tako veliko, da se celo mladeniče, ki so obiskali samo po dva ljudsko-šolska razreda, sprejema v oficirske šole in čez par mesecev imenuje za oficirje. Od ruskih vojskovodij ni nobeden posebno priljubljen; celo Brusilow in Iva-now veljata za srednja stratega. Generaloberst von Moltke t. K.-B. Berlin, 18. junija. Generaloberst von Moltke, nadomestni šef nemškega generalštaba, je danes ob 1. uri BO minut popoldne ob priliki neke v poslopju državnega zbora prirejene žalovne priredbe za feldmar-šala von der Goltz-paša, zadet od srčne kapi, u m r 1. (Joh. Ludwig Helmnth von Moltke bil je ob izbruhu svetovne vojne vrhovni poveljnik nemških armad. Po prvem velikem navalu zoper Belgijo in Francijo pa je zbolel in kot njegov naslednik postal je Falkenhavn šef generalštaba. Rojen je bil Moltke 1. 1843.: kot lajtnant se je udeležil nemško-francoske vojne 1. 1870/71, pri kateri je imel vrhovno vojaško vodstvo njegov stric. Leta 1906 postal je general infanterije in obenem šef nemškega generalštaba. Leta 1914 bil je imenovan za generalobersta, vsled bolezni pa je ipdstopil od vodstva generalštaba. Z njim je umrla ena najznačilnejših osebnosti v vrsti nemških vojskovodij. Ogromni ruski napadi se ponavljajo, -i Italijanov vjetih. Avstrijsko uradno poročil o j p o nd e lj k a. K.-B. Dunaj, 19. junija. Urad nes razglaša: Rusko bojišče. V severni I vini in vzhodni Galiciji nobeni] dogodki. Sevemo-vzhodno od L o p ul napadel je sovražnik z veliko premog postojanke. Izkušeni infanterijski reg 44 je odbil, podpiran od izbornegal rijskega učinka, devet vrst-g M naskočne kolone brez porabe f Sovražnik je imel težke izgube. Tudi j tem prostoru poskušeni ponočni na izjalovil. - Pri G o r o c h o \v u in Li c z y zavrnili smo močno ruske pro Na zgoraj nem S t o c h o d u smo pridol prostora. Italijansko bojišče. \"č čer ponovil sa je jako živahni ogenj j nov proti našim postojankam med Monte d e i s e i B u si. En poskus] nika, prodreti pri S e 1 z u, bil je talq prečen. — Na severnem delu dob ea s k e visoke planote prišlo je do žrl bojev z minskimi metalci in ročnimi taini. — V Dolomita h izjalovil se j sovražni ponočni napad pri Rut't ve d Na fronti med B r e n t o in A s t i c o ] nile so naše čete zopet mnogoštev Italijanov, med njimi en močni napad od Monte Meletta. — Južno od b o 11 o smo zavzeli sosedni visočinski trije sovražni protisunki so se ponosra teh bojih v j eli smo čez 700 Italijanov,! njimi 25 oficirjev, zaplenili pa 7 strj p u š k ter 1 metalca min. J u ž n o-v zhodno bojišče. nji Vojusi v zadnjih dneh topoy Namestnik generalštabjj pl. Ho ter, fini. I Nemško uradno poročilo od pondeljki K.-B. Berlin, 1.9. junija iW.-B.) likega glavnega stana se poroča: Zapadno bojišče. Južno gijsko-francoske meje do Soj vahno bojevno delovanje. En francoski z ročnimi granatami pri C h a v o n n no od Vailly) bil je zavrnjen. Neka] razstrelba na visočini L a F i 11 e (v Argonah) imela je dobri uspeli. V jini M a a s e oživeli so se ognjeni bfl včeraj zopet. Ponoči dosegli so ob „J Mann" in zapadno od njega ter v oddelku od gozda T h i a u m o n t do] ve Vaux veliko ljutost. Kakor seje poročalo, bi je v noči na 18. junija v] Thiaumont neki sovražni sunekzai Nadaljni napadalni poskusi bih so I ognjem preprečeni. V bojih zadnjih dv| se je tukaj okroglo 100 Francoza Večkratna ponočna podjetja nasproj gozdu F u m i n bila so v bojih z granatami vsakokrat zavrnjena. i': s u in severno • od A r r a s a se je poj gleški dvokrovnik po zračnem boju Dva letalca sta mrtva. Eno francoski je bilo zapadno od Argon sestreljenoJH nemško letalno brodovje je kolodvora vojaške fabrične napravo od BaecaJ in Raon 1'Etape napadlo. Vzhodno bojišče. Na sever lu fronte nobeni posebni dogodki jaškimi transporti obloženo železi Liachewtci-Luniniec se j Številno bomb vrglo. — Pri arms generala v. L i n s i n g e n bili so ob! zapadno od Kolki in ob S t o c pokrajini železnice K o w e 1 - E o w napadi deloma z uspešnimi protis vrženi. Sevemo-zapadno Lučka čete v za nas uspešnem boju. Ste in plena se je povišalo. Južno-zap: i zelenja* 760 *e je ido, O /.a o sunH soverj i hrbet; ečili. ov, mei °,i »»a eni dfr l Z VQS progo) -kupini t.vrii ) d n v i ruski nazaj yjetil apailli so Rusi v smeri na Goro-i armadi grofa v. Both mer je U nespremenjen. Balkansko bojišče. Nič novega. Vrhovno armadno vodstvo. Avstrijsko uradno poročilo od torka. LB. Dunaj, 20. junija. Uradno se da- j Eu*ko b o j i š č e. V Bukovini je fenik pod boji /, našimi zadnjimi stražami ; bth prekoračil. Med P r u t h o m in, Sestro in, ob S t. r y p i in v pokrajini '■ Isdziwilj ova potekel je dan mirno, i odpornih bojih južno-vzhodno in idno od L o k a c z y v Wolhyniji Hale so naše čete doslej 1300 vjetih, eno a kanono in. 3 strojne puške. — V Kn od K i s i e 1 i n a napredovali so na-Breznikov v hudi borbi. — Med S o -[Um in Kolki smo zopetne močne so-napaclc zavrnili. Pri G r u z i a t y n u, [poskuša sovražnik s porabo močnih šil trti č, vsiliti v črto hrabrih braniteljev, lo bori. Italijansko bojišče. Bojevno de- je ob S o č i n i fronti in v D o 1 o m i - padlo je na navadno mero nazaj. — sunki Italijanov proti posameznim oddelkom med B rento in A s t i- zavrnjeni. ju ž n o - v z h o d n o bojišče. Pri S e- |'ob spodnji V o j u s i praske. Namestnik generalštabnega šefa pl. H 6 f e r, fml. Nemško uradno poročilo od torka. IL-B. B e r 1 i n, 20. junija (W.-B.) Iz vein glavnega stana se poroča : [Zap a dno bojišče. Položaj je v iem nespremenjen. Nemška, patruljska Pjetja pri B e u v r a i g n e s in N i e d e r-[JspjM hu bila so uspešna. — Naši letalci. so vojaške naprave od Bergen a' liHinkirchenu in S o u i 11 y (južno-zapadno H nlutia) izdatno z bombami. [Vzhodno bojišče. A r m a d n a, iaa generalfeldm aršala Hin-r g. Sunki nemških oddelkov iz fronte I od S m o r g a n a do C a r y in pri to c z y n u prinesli so na v j e t i h 1 |ja in 143 mož, na plenu pa 4 strojne in 4 metalce min. — En ruski dvokrov-jik bilje zapadno od K. o 1 o d o n a prisiljen, se spusti doli in z artilerijskim ognjem m. Na železniške naprave od W i t e j k e i metalo bombe. madna skupina generalfeld- lala princa Leopolda b a v a r- .:,, Letalni napadi na železniško pi-ogo Bowici-Lnniniec bili so ponov- A r m a d u a skupina generala .: e n. Močni ruski napadi proti ka- postojanki južno-zapadno od Logi- so se pod težkimi izgubami v zatvor- ognju izjalovili. —• Vedno nadaljevani |si sovražnika pri Stvr-črti pri in za- o od Kolki ostali so v splošnem brez Pri G r u z i a t y n u je boj posebno Red progo K o \v e 1 - L u c k in Turya le so naše čete na večili krajih trdo- mskf odpor in so prodirale v boju na- iiclj nastane vsled prchlajeoja slinaste kožice zrela. Mrzle tožice so za vedno v zraku se nahajajoče bolezenske kali sprejemljive in lako nastane kašelj, marsikdaj pa tudi o se pa hitro potrudimo, prehlajeno žrelo zopet toplo ■memo to zlo odpraviti. Kot izborno sredstvo priporo- i Fclicrjev antiseptični rastlinski esenčni fluid 7. fluid. Ako se z njim žrelo in vrat opetovano izmije, i' krvno cirkulacijo v slinastih kožicah in se vstvari s tem »t potrebno toploto. Vsled antiseptičnega učinka B"Elsa"-ttaiči obenem bolezenske kali. Pri bolečinah vrata se i tuJi zunanjo z „Elsa"-fluidom masirati. 12 steklenic tega ga domačega sredstva stane povsod frank o samo 6 kron, jstno od lekarnarja K. V. Feller, Stubica, Elaa-lrg št, 241 ion; ge obenem naročiti tudi Fellerjeve milo odva-kar.arb.ira-kro.eljice z zn. „Alsa"-krogljicc, 6 Skatljic franko h Te krogljice so hitrega in sigurnega učinka. Mnogo li sredstvo zoper kurja očesa v kratkem času I To je namreč Kcllerjevi turistovski IlajSter v kartonih t kroni. (vb) — 3 — prej. Južno od Turya bili so sovražni boji odbiti. Rusi svojega napadanja v smeri proti G o r o c h o w u niso nadaljevali. — Položaj pri armadi grofa Bo t h m e r je nespremenjen. Balkanskobojišče. Sovražne bombe na vasi za našo fronto niso povzročile nobene, škode. Vrhovno armadno vodstvo. Salandra. Dosedanji italijanski ministerski predsednik Salandra — šaljiv ci mu pravijo Sala-mandra — je moral odstopiti, ker mu je italijanska državna zbornica izrazila svoje nezaupanje. Salandrova vlada je spravila Italijo tako daleč, da se je omadeževala z največjim izdajstvom svetovne zgodovine ter nam Ruska ofenziva vstavljena. — Čez 1000 Rusev vjetih. Avstrijsko uradno poročilo od srede. K.-B. Dunaj, 21. junija. Uradno se danes razglaša: Rusko bojišče. V Bukovini in vzhodni Galiciji ter v prostora od R a d z i w i 1 o w a nobeni posebni dogodki. V Wolhyniji so pod poveljem generala pl. L i n s i n g e n stoječe nemške in avstro-ogrske bojne sile vkljub naj-1 j u t e j š e m u sovražnemu odporu zopet na prostoru pridobile. Pri G r u c i a t y- n u zavrnile so naše čete s trdno vztrajnostjo tudi četrti sunek ruskih množic popolnoma, pri čemur so vjele (300 Rusov raznih sovražnih divizij. Skupno je bilo včeraj v Wolhyniji čez 1000 Rusov vjetih. Italijansko bojišče. Položaj je nespremenjen. V oddelku P 1 o c k e n a prišlo je do ljutih artiljerijskih bojev. — Ob fronti Dolomitov zavrnile so naše čete pri Ruf-r e d d o en napad pod težkimi izgubami sovražnika. Med B r e n t o in E t s c h se niso vršili nobeni večji boji. Posamezni sunki Italijanov so se izjalovili. Dva letalca sta bila sestreljena. Južno-vzhodno bojišče. Ob spodnji V o Anlor.io Salandra. ilalicr.ischsrMinislerprasident. napovedala vojno. Zdaj, ko je pričela vojna za Italijo tako nesrečna postajati, vrgli so odgovorni politiki Salandro črez krov. Z njim je izginil iz političnega življenja eden največjih povzročiteljev svetovne vojne. Ostala mu je le sramota in zaničevanje od nas, — njegovo ljudstvo pa ga bode še preklinjalo! Boselli. Po odstopu mmisterskega predsednika Salandra je italijanski kralj naročil poslancu P. Boselli, katerega sliko prinašamo, da Abg.R Boselli / i naj sestavi novo italijansko vlado. 'Zadnja i poročila pravijo, da se Boselliju to ni posre-i čilo. Kakor vsi italijanski vodilni možje spada J tudi Boselli k hudim sovražnikom Avstrije. j ._____^_____—__________li_p________^____ Naši junaki na bojišču. I Zadnjo vojno pismo. Dne 24. maja je trgovski pomočnik Leo-I pold W e 11 e, pripadnik nekega deželnobram-| benega infanterijskega regimenta in brat ; mariborskih mesarjev Rudolfa ter Feliksa j Welle, v 20. letu svojega življenja vsled j na južno-vzhodiiem bojišču pridobljenih ran i umrl. Dne 6. maja je dobil smrtno rano (strel v trebuh). Potem je vkljub bolečinam- pisal svoji materi sledeče ganljivo pismo: ,, Najljubša mati! Kadar dobiš to karto, tedaj — ne prestraši se! — mene ni več. Potolaži se in bodi ponosna, kajti tudi Tvoj sin je umrl za domovino. Torej ne tožuj, kajti tisočerim družinam se je že tako zgodilo. Bodi v duhu še enkrat objeta in poljubljena od Tvojega do smrti te ljubečega P o 1 d 1 a. Pozdravi mi tudi Feliksa, Rudolfa. Lino in teto zadnjikrat". — Smrt pred očmi je ta hrabri mladenič le na domovino in družino mislil. Take junake porodi štajerska zemlja! Cast mu! — 4 Trgovski sluga in raznoševalec, Izpred sodišča. Poskušeni umor moža. ki razume tudi nemški, sprejme se s 1. avgustom v knjigarni W. Blanke y Pt XII. Padli junak. Iz bojišča. Fant, star je 20 let, je danes med mrtve štet . . . Solnce je šlo žalostno za goro in jemalo dne 7. junija 1916 od fanta slovo, ki ga več pri izhodu ne bo videlo. Fant je bil Johan Ceh in je danes med mrtve zbran. Doma je iz L i v a n j c pri Sv. Urbanu. Zapustil je očeta, materin brata, ki služi pri ptujskem pijonirskem bataljonu. Pozdrav od Johana A11 vsem domačim iz bojnega polja. X11I, Padli junak. Bojno polje 6. junija 1916. Dragi mi bralci in bralke ..Štajerca", žalostna usoda se je pripetila na bojnem polju. »Sovražna kroglja nam je odvzela prijatelja p. d. K a u-mana iz sredine življenja, ki se je bojeval vdrugič že osem mesecev in je bil svojemu naprejpostavljenemu podložen in se je bojeval z veselim srcem za ljubo našo domovino ter za presvitlega cesarja zmago. Žalujemo vsi njegovi kameradi, ki se še naprej bojujemo zoper tega Laha. Pozdrave vam pošiljamo: četovodja Johan Alt iz Vel o v le k a pri Ptuju, Jožef Horvat iz Levanjc, Ignac F r a s iz D o 1 i č a, Jožef 13 o m b e k iz Domove, Franc Marinič od Male Nedelje, vsi nahajajoči se pri železnem pešpolku, vojna pošta št. 73. XIV. Od laške fronte. Po našem dolgem, hrabrem bojevanju se nahajamo od začetka vojske še zmiraj z/lravi in veseli ter neobnpa.ni, ter se borimo za cesarja in našo domovino. Čeravno nas polen-tarji večkrat nadlegujejo in se napenjajo nas premagati, pa kaj, ker jim je vse zastonj. Večkrat nas škropijo s šrapneli in' granatami, da se kar po zraku črni dimi vlečejo. Pa jim vse skupaj nič ne pomaga. Naši hrabri junaki stojijo trdno kakor zid in so nepremagljivi. Moramo tudi pomisliti, da naši pridni topni-čarji ne spijo na ušesih in mu kmalu odgovorijo s 30-5 rnožnarji, pred katerimi kmalu umolknejo sovražni topovi. Zvečer v mraku se približujejo sovražne čete, na katere že vsak naš priden vojak čaka z napeto puško, kakor lovec na zajca. Pri nas pač ni polente tako suhe, kakor jo njihova, ker naši 8-mm bonboni jim preveč zabelijo polento, pred katerimi se morajo kmalu vrniti nazaj v svoje .•.tare jarke, spred naših močnih žičnih zapreg. Kar veselo je gledati, ko se vračajo brez klobukov, katere jim naši močni bojni viharji po zraku nosijo. Marsikateri vpijejo pri žičnih zapregah: Addio, mamma, mamma mia, non ci vedreunno pin ! To se jim namreč prav zgodi, zakaj si po naši zemlji pete brusijo. Mislili ao, da bodo kar marširali v Ljubljano in Dunaj. Ali kaj, ker naši strelski jarki so bili dobro zasedeni. Sedaj vidi polentar, da se z glavo skozi zid ne da predirat. Upamo zmiraj, da bodemo kmalu naše sovražnike premagali, ter se; vrnili spet zdravi in veseli k našim dragim domačim. Pozdravljamo Vas vse bralce in naročnike tega lista mi podpisani Spodnji Štajerci pri c. in kr. polj-sko-lovskem bataljoni št. . . . H. stotnija (vojna pošta 220): Ploh Anton, narednik doma iz Središča pri Ormožu ; Vrečko Kari, četovodja, doma iz Ponikve pri Celju; Kenda Andreas, četovodja, doma iz Loga pri Bovcu ; Skerlec Johan, četovodja, doma iz Radgone ; Pečov-nik Emil, desetnik, doma i/; Celja ; Regoršek Rokus, desetnik, doma iz Šmarja pri Celju ; Faletič Alojz, desetnik, doma iz Livka pri Tolminu ; Oblak Ludvig, lovec, doma iz Tr-bovlja pri Celju; Pleničar Franc, lovec, doma iz Celja ; Zabukošek Blaž, lovec, doma iz Dramlje pri Celju ; Petan Josef, desetnik, doma iz Brežic ; Pečnik Martin, desetnik, doma iz Ptuja. Maribor, 17. junija. Prod tukajšnjim sodiščem imela se je zagovarjati 42-lctna posest niča Marija Rozman iz Rogoznice zaradi zločina pbskušenega zapeljavanja k umoru soproga in zaradi prestopka zoper telesno varnost. Od. avgusta L 1913 bila je omožena s (»0-letnim Jožefom R o z m a n. Zakon je bil nesrečen. Po nekem prepiru in pretepu dne 13. februarja 1915 je žena sklenila, da odpravi moža iz sveta. Opetovano je prigovarjala slaboglasnemu kočarskemu sinu Johanu S e k o 1, da naj ta njenega moža ustreli. Prinesla mu je tudi sesekljanega svinca kot strelivo. Sekol vzel je iz omare svojih stari-šev puško, s katero se je Jožefu Rozman približeval; ali ustrelil ga ni. Sodba proti Mariji R o z m a n glasi se na 4 letat e ■'/. k e ječe. Johan Sekol se bode imel pred posebno sodnijo zagovarjati, istotako pa Rozman zaradi pretepavanja svojo žene. Pokvarjeni fantalin. Maribor, 17. junija. Pred izjemno sodnijo bil je komaj 15-letni hlapec Janez Š. iz Rastdorfa obtožen. Fantalin je dne 7. maja v nekem gozdu pri Rastdorfu izvršil nad nekim 11-letnim dekletom zločin po § 127 k. p. in je oropal deklico poleg tega za 5 zavojev tobaka. Sodnija je obsodila tako kmalu pokvarjenega dečka na eno leto težke ječe. To so posledice slabe vzgoje, iz katere izvira vedno razuzdanost mladine. Izkoriščanje v neki kantini. Gradec, 17. junija. V kantini taborišča Thalerhof se je goste na nesramni način izkoriščalo. Končno so se pri raportu pritožili vsled previsokih cen. Tako so je. v kantini zahtevalo za 1 kilo krompirja 36 h, za jaboljka 1 K. za moko 1 K 80 h, za sladkor 1 K 80 h, za puter 12 K itd. Obsojeni so bili: najemnica kantine Julija pl. Duval na t r i tedne strogega zapora, poojstrenega z enim postom vsaki teden; vodja kantine Franc M a i e r istotako na 3 tedne strogega zapora, prodajalka de T h o-m a pa na 14 dni strogega zapora in 500 kron globe. Stroga ali zaslužena kazen! Kajti obsojenci so držali kakor roparska tolpa skupaj, da izkoriščajo ljudi. Težka kazen zaradi nečednosti v pekariji. Leipzig, 15. junija. Pred tukajšnjo sodnijo se je imel zagovarjati pekovski mojster Ernst Avgust R a b i t z zaradi pokvar-jenja življenskih sredstev. V pogače, ki jih je prodajal, je pekel črve in rekel, da kupci to tudi jedo. V pekariji je vladala največja nečednost. Rabitz je bil obsojen na 5 mesecev ječe ter 630 m a r k globe. najboljša hrana za dojenčke, otroke, rekonvalescente po želodčnih in črevesnih boleznih ae vedno dobi. Poskusna doza in podučna idravniška broSura o oskrbi otrok zastonj po Xestle's Kindennehl-GeseU- schaft, Dunaj I., Biberstrasse 49 a. 261/1 Razno. Svinjerejci, pozor! Izvedeli smo, da ni izključeno, da se bode od strani merodajnih oblasti v kratkem času pričelo tudi z r okviri ranjems v inj; kakor znano, se je glede svinj itak že določilo najvišje cene. To jo po našem mnenju znamenje, da se bode v krat-] kem določilo za svinje iste odredbe, kakor se I jih je že uveljavilo za govedo. Treba se je na to ozirati in skrbeti, da vsled takih i potrebnih odredb domača svinjereja ne! trpela, da ne bode uničena. Zato] kmetovalci naše besede vpoštevaju! svoje svinje takoj k mrjascu, da se uplo Samoumevno se brejih s v i n j nel r e k vir iralo ; stem bodete koristp mači svinjereji, za katero so je piinei toliko žrtev. — Kakor se nam poroča, j kmete v ptujskem okraju dana prav priložnost v ta namen. Pri c. m kr.-j (barake pri ptujski plinarni) imajo nega merjasca (bakoniškega plemena. posebno znamenito in ki tudi ne dobi j hitro svinjskih bolezni). K temu merja ženejo kmetje lahko zastonj sve k oploditvi. Naj torej to priliko noben ^ ten svinjerejec ne zamudi. Vojaško ništvo je v tem oziru izredno prijazno \ palo in mu gre vsa bvala. Istotako jiaj zahvaliti g. okrajnemu načelniku Or nil in živino-uadzdravniku K u r z i d i m u n\ trud v tej zadevi. Še enkrat torej svinja držite se naših priporočil in gotovo ne 1 tega obžalovali! Načrt novih srečk Rdečega Križa. srečke Rdečega križa obsegajo glavne < po K 500.000, 300.000, 200.000, 1501 100.000. Prvo srečkanje se vrši dne 1,] vembra 1916 : v tem se nahaja glavni dol K 300.000. Glavni dobitek od K 500.( bode vlekel prihodnjega 1. februarja, bolj ca leta 1920 se vrši vsako leto 4 srečka konca 1936 vsako leto 3 srečkanj. Glavi bitki tudi ne padejo pri zadnjemu sreči nikdar pod svoto K 100.000. Pnnl gato jo tudi število postranskih dobitki™ JiM-900, 40.000, 30.000, 20.000, 10.000] Skupno se bode vleklo v vsem času sr dobitkov za K 19,800.000. Vsaka sreči katero odpade en dobitek, se mora manjšim dobičkom nazaj plačati in manjši dobiček raste od začetkoma K lagoma do K 48- — . Na stopinji od K K 34 pa se plača nazaj le najmanjši deli večinoma se jih plača med K 36 in K] srednja svota vrnitve srečk se računa na o K 40-25. Novi davki na Ogrskem. Na Ogrskem l uveljavljeni novi davki i. s. davek naj automobile, na peneča vina in na sebna stanovanja, katerih najemnina i leto več kot 2000 kron. Ti novi davk3 glasom vladinega proračuna prinesli m na leto okoli 30 milijonov norih doh Odlikovani orožniki. Zaradi svojih so bili odlikovani s srebrnim zasluž oem sledeči okrajni orožniški stražmojs S t r e i n i g g, T e r n e a, M H 11 e r B e r n h a r t; nadalje sledeči stražmojs L e s k o v a r, Weber, P e t s c h i Reich. Imeli so skupni slavnostni ..Denrsches Haus" v Celju. Čestita orožnikom prav prisrčno! Nesrečnež. V Stopnem pri M a 1 stanujoči posestnik Pavel Sirec vojakih na ruskem bojišču. Medt< žena umila. Ko je bila na mrtvaške] nastal je v poslopju ogenj; poslopji polnoma zgorelo, z njim pa tudi dve j in dve kravi. Razven mrliča niso zan česar rešiti. Proti ciganom so na Ogrskem izd ojstre odredbe. Ta potrebna odredba1 da se odvzamejo ciganom, ki nimajoj bivališča na Ogrskem, vozovi, konji in živina, cigane v starosti od Ki do pa po njih sposobnosti takoj uvrsti jake. Nadalje dobi vsaka ciganska osebi več kakor 12 let, posebno izkaznico, loča, da ne sme oseba nje določenega lišča zapustiti. Tako so si Ogri proti cijj nadlegi pomagali. Vprašanje je paT bodejo cigani zdaj prekoračili meje in] 5 — :ili gotg . ne Zato :,! I oplodi iebo| iristili rineslo .ča, ji, prav li '. trg; čisto] na. ki dobi t; -.jasen ] >en |i O |)uvi ',1H) |1 pa »rni u zai^i vinjerejj no boo1| kjer je prebivalstvo itak že do-pr«l njimi trpelo. Treba bi bilo torej ■ nas strogih odredb proti tem po- C Smola pri samomoru. Žena črnovojnika c b e k v Sis a k u na Hrvatskem »neznanega vzroka hotela vzeti živ- \ Splezala je na 120 metrov visoki stolp cerkve v Zagrebu in jo od tam skočila Kino. Ali med padcem je obvisela z jko na zidovju stolpa v visočini okoli 100 jjj. Nikdo ni žene opazil in tako je vi- >d nebom in zemljo v groznem polo- I jutra do večera. Zvečer šele so jo opazili. Požarna braniba ssagrebaška rezila iz visočine. Bila je lahko poško- Spravili so jo v bolnišnico. Menda napravila nikdar več poskus sanio- k o I j -luž. .'Ill 1,1 I Preskrba sladkorja za vkuhavanje. Za po- ;orja za vkuhavanje sadja, se bodo podlagi ministorskega ukaza z dne na 1!)10. drž. zak. št. 159, posebne lame karto za porabo sadja". Iste se gospodinjstva. \' katerih dobivajo L4 osebe, na "> kilogramov, in končno v katerih dobiva hrano 5 ali več pa 6 kilogi'amov sladkorja. Te dodatne t opravičujejo dobivati samo enkrat na ■ k'iio limuzino sladkorja, deliti to in, za večkratno dobavo ni dopustno. tne karte so veljavne samo na štajer-lepreuosne in veljajo samo do BO. 101 (i. Sladkorne karte izdajajo i poslovalnice za izdajo sladkornih vendar samo na izrecno pismeno prošnjo ■mikov gospodinjstva, ki morajo ob i na mesto prisege izjavo, da 1. j njihovem gospodinjstvu v zalogi več kilograma sladkorja za vsako osebo, va hrano v gospodinjstvu in 2. da bodo »li za to, da se sladkor, ki se dobiva na Ikorne karte, vporablja izključno sadja v gospodinjstvu. Za to izje bodo dobili obrazci pri občinskih ki morajo ob enem služiti kot prošnje :j ' sladkorne dodatne karte. Cas, v lajajo mesta za oddajo sladkornih um dodatne karte in v katerem bili obrazci za izjave (prošnje za (dodatne karte/ pri občinskih predstoj-(ih. bodo določile politične okrajne oblasti le javno razglasil in tudi objavil v pikih. Namestništvo je poskrbelo za to, do tudi za zadovoljitev potrebe posest-kart potrebne množine sladkorja na KO. Akcija pokritja te. potrebe slad-seveda z ozironi na bližajoči se Hmharanja po možnosti podvizala. pri Ptuju. Za 4. vojno posojilo pod-ji' občina Breg pri Ptuju svoto 20.000 Li-Yuan-Hung. for mho že v zadnjih Številkah našega poročali, je umrl predsednik ■ kitajske iblikc Vnanšikaj: pravijo, da so ga pustili brni Angleži zastrupiti, ker jo hrepenel %f? IIU'1 •ba, ga bjfl ciga kitajski samostojnosti. !\o je umrl. vlado l.i-Yuan-llung, katerega, sliko '!'n i ■ bil doslej podpred- R Kitajske in dolgoletni prijatelj ter so- Vitan.šikaja. kron, nemška šola na Bregu pri Ptuju pa 5100 kron. Pač lepe svote za to malo in revno občino! Dobičkanosna kupčija. Dne 14. t. m. prišel je kot mazač znani kovač Martin Zaje iz Braslovč h kočariei Margareti P r i s 1 a n v Zgornje Gorce. Tam je videl v hlevu mladega bika in je rekel kočariei, da je bik bolan ter da ga mora takoj prodati, ker bi ji drugače poginil. On sam ji je ponudil za bika 280 K. Kočarica je bila s tem zadovoljna. Ko je bila kupčija že dogotovljena, prišel je Zaje zopet ter zahteval 80 K nazaj, češ. da bo-lana žival ni toliko vredna in da jo drugače nazaj pripelje. Prislan mu je tudi 80 K vrnila. Zaje pa je pozneje sicer popolnoma zdravega bika prodal za 420 kron mesarici Stanzer v Braslovčah. Proti Zajcu se je napravilo kazensko ovadbo. Sreča v nesreči. T/. H e r z e n d orla na Koroškem se poroča: Med zadnjo nevihto udarila je strela v šolsko poslopje in šla skozi stanovalno sobo nadnčitelja. V sobi so bile vsled strele štiri osebe omamljene ; ostale so pa k sreči vse nepoškodovane; 19 Rusov med nevihto pobegnelih. Iz M cista (Hrtis) na Češkem se poroča: Med hudo nevihto dne 12. t. udarila je strela v električno napravo taborišča za vojne vjetnike. Taborišče je bilo takoj v temi. To priliko je porabilo 19 vjetih Rusov, ki so v temni, viharni noči pobegnili. Orožnikom se je posrečilo, da so v kratkem 17 Rusov nazaj polovili. Lastnega sina namesto srnjaka obstrelil. Iz M a r i a - S a a 1 a na Koroškem se poroča : Neki posestnik v Stegendorfu je hotel nekega srnjaka ustreliti, ki se je nahajal večinoma pri polju rži. 13-letni njegov sinček je to izvedel in je brez očetove vednosti v polje tekel, da bi srnjaka preplašil. Deček je bil v visoki rži in le semintja se jo videlo njegov rujavi klobuk. Oče jo to opazil in mislil, da se mu srnjak približuje. Ustrelil je v oddaljenosti 80 metrov in zadel dečka v prša. Težko ranjenega dečka so odpeljali v bolnišnico v Celovec. Sedem vagonov mrve zgorelo. Pred kratkim pričelo je goreti na progi med G rob el nem in P o 1 i č a n o m sedem s prešano mrvo naloženih vagonov nekega tovornega vlaka. Vozova in mrva so zgoreli. Skoda je seveda velika. Motenje prometa pa je bilo kmalu odpravljeno. Suha žajfa. „Grazer Tagblatt" poročaj V bližini Dunaja živel je neki jako skopuški izdelovalec žajfe. Pred kratkim prišla je žena nekega delavca k njemu in je zahtevala kos popolnoma suhe žajfe. Mož ji je zagotovil, da je njegova žajfa izredno suha, ker jo ima že tri leta na podstrešju. „Tako", je rekla /.ena, ,.to je prav. Tukaj imate 15 vinarjev; žajfa je pred tremi leti toliko koštala ; pa ne razburjajte se, kajti drugače Vas naznanim zaradi navijanja cen". — Ko je to rekla, je vzela žajfo in pustila jeznega prodajalca samega . . . 8 sinov-vojakov pri zlati poroki starišev. V Miinchenbemsdorfu na Nemškem obhajal je pred kratkim neki Nauendorff s svojo soprogo zlato poroko. K slavnosti so došli vsi 8 sinovi para, ki stojijo zdaj vsi kot vojaki, na bojiščih. Cesar je odredil, da dobijo vsi sinovi za to slavnost dopust. Veleizdajalec. Iz Brna se poroča: Deželna sodnija je odredila zaplembo premoženja konzulatnega uradnika Avgusta lin-z i c z k a. Ruski vjetnik morilec. V ScbjllingstadiaŠ na Nemškem bil jo neki vojno-vjeti Rus od /.ene svojega delodajalca okregan. Vsled tega je ženo in njeno hčerko s sekiro napadel. Hčerki je Rus s sekiro glavo razdrobil, ženi. pa je odsekal eno roko. Zverinskega Rusa so vjoli in sodrijji izročili. Milijonska poneverba. Pred kazensko sod-•.lijo v I! a s e 1 u pričela jo v četrtek razprava zoper glavnega blagajnika švicarskega bančnega ravnatelja Jules islock. ki je v zadnjih desetih letih več kot H in pol milijonov i iankov poneveril in na londonski borzi zaigral. Bančno društvo samo je imelo izgube /.a 2 in poi milijona frankov. Taka tatvina se vsaj izplača. Seveda je tat Francoz, denar pa je, kakor rečeno, v Angliji zaigral. Angleži seveda vkljub svoji zvezi s Francozi denarja ne bodejo vrnili. Kajti pri teh ljudeh denar nikdar ne smrdi . . . Potres v srednji Italiji. K.-B. poroča iz L u ga na z dne 17. junija. Včeraj zjutraj zgodil se je v Kavenni, Riminu, San Marinu, Cattolici, Anconi in sosednih krajih hudi potres, ki je, povzročil mnogo strahu ter je hiše težko poškodoval. Poštni promet z zasebnimi zavitki je pod dosedanjimi pogoji dovoljen na sledečo v o j-n o p o š t n e urade: št. 140, 168, 187, 845, 513; nasprotno ustavljen pa na vojnopoštne urade št. 13, 15, 22, 22/11, 22/111, 24, 36, 50, 54, 56, 62, 74, 80, 86, 89, 100» 101, 102, 111. 118, 141, 145, 156, 163, 172, 174, 202, 20i. 225, 227, 231, 253, 355, 503, 505; nadalje tudi za vojnopoštne urade št. 166, 267, 300, 338, 344, 349; nasprotno zaprt pa za vojnopoštne urade št. 12, 19, I'.rll. 25, 30, 31, 52, 57, 128, 130, 137, 142, 160, 251. 264, 313, 501, 506: ter za vojnopoštne urade št. 17, 23, 29, 94, 105, 116, 116/11, 116/111, 164, 166, 171, 179, 182, 208, 209, 213, 214, 3r>0. Peklenska kazen za oderuhe z življenskimi sredstvi. Na Ruskem, ki je bila že od nekdaj pravi paradiž za vse vrste ljudskih izsesalcev in človeških pijavk, je draginja vsled vojne še bolj neznosna. Zdaj so pričeli ruski popi proti njej nastopati. Tako imenovani „svoti sinod'" na Ruskem je namreč odredil, da morajo duhovniki povsod po državi pridige držati in moliti za potrpežljivo prenašanje lakote . . . Špekulantom z življenskimi sredstvi pa se grozi v teh pridigah s peklensko kaznijo .. . Zdi se nam, da se bodejo oderuški špekulanti prokleto malo brigali za te peklenske grožnje, kajti njih ,.bog" je lastni trebuh in njih svetniki so zlati de.narci, ki jih polnijo v svoje nenasitne žepe. Ruski popi, ti pijani in prešestni farji, pa bodejo od špekulantov podplačani poleg steklenice vutkija ljudstvu pridigovali o krščanski čednosti lačnega želodca. In ljudstvo bode umiralo od lakote, se prekriževalo ter gojilo prekrasne nade na zlato krono v nebesih ... Pa brez smeha! Kaj, ko bi tudi pri nas gospodje duhovniki pričeli pridigovati zoper špekulante z življenskimi sredstvi ? Kaj, ko bi tudi pri nas — seveda pošteno in ne na ruski način ! — raz prižme udrihali po oderuhih in skopuhih, ki izrabljajo vojne čase v svoje osebno obo-gatenje ? ... Promet s kavo. K-B. poroča z dne 19. junija: Da se prebivalstvu vži vanje kave za-siguri, na drugi strani pa cene kave kolikor mogoče nizko drži, se z ministersko odredbo zaloge kave zapleni; od ministorstva za notranje zadeve legitimirani centrali k a v e se da te zaloge na razpolago, porabo kave pa se podvrže gotovini določbam. Tej centrali se bode svoječasno od državne uprave pridobljeno valorizacijsko' kavo po lastni ceni izročilo ; ta kava pride pri mali razprodaji v promet po 8 kron za eno kilo. Dobiček se bodo v to porabil, da se tudi druge zaloge kave na to ceno spravi- (8 kron za eno kilo žgane kave). Centrala kave izroči kavo trem zvezani, Dunaj. Praga in Trst, katerim pripadajo veletržci. Zveze razdelijo kavo med svoje člane, ki bodejo z njo zopet malo raz-prodajaleo preskrbeli. V interesu kolikor mogoče Stedimi porabi kavinih zalog vpelje se k a r t e z a k a v o. Množina na eno osebo, ki je za sedaj prav zmerna, se bode pozneje povišala. — Torej dobimo tudi karte za icavo ! Danes pač še ne moremo reči, kako se bode to obneslo. Ali za prebivalstvo bi bilo vsekakor ugodno, ako se s to naredbo naravnost zločinsko visoke cene znižajo. Te cene znašajo danes 13 do 14 kron za eno kilo kave. Prav gotovo je, da te cene niso opravičene, marveč da je krivo zopet ono brezvestno špe-kulantovsl vo, ki lovi še vedno ribe v kalnem, čeprav se je o njem. že toliko pisalo. Ako torej vlada s svojo odredbo doseže, da bode kava splošno veljala le 8 kron in jo bode ljudstvo tudi, v kolikor jo potrebuje dobiva l o, ako se ne bode špekulantom dopustilo, izrabljati tudi novo centralo v svoje roparske — 6 namene, potom smo vladi za njeno odredbo lahljo hvaležni. Gospodarske. Nakupovanje potrebnih predmetov po begunci li po previsokih cenah. Na-mestništvo je izdalo političnim podoblastvom sledeči odlok : Namestništvu so došla ponovna poročila, da skup-ljujejo begunci in sicer posebno oni iz Galicieje predmete vsakdanje potrebe, posebno milo, čokolado, pletenine, poper in drugo v malih množinah, jih kupičijo m potem razpečavajo svoje nakuoičene zaloge s posebnim dobičkom ob časih, ko tega blaga primanjkuje oziroma v krajih, v katerih se posebno čuti to pomanjkanje. Ne glede na to, da je tako postopanje, če traja dalje časa in se godi očividno iz namena si priskrbeti trajen pridobitek, prestopek določb obrt. reda in ga bodo vslnd tega zasledovale politične okrajne oblasti uradno, tiči v tem mno-žinškem skuJjevanju beguncev namen draženje, ker si pridobijo blago večinoma s preponudbami obi-ajnih kupnih cen in je s tem dan dejanski stan navijanja cen (§ 15 ces. ukaza z dne 7. avgusta 1915, drž. zak. štev. 228) Zatorej se nalaga političnim okrajnim oblastvom, da posebno pazijo na tako po'enjanj- posameznih be-gjncev in, da naročijo orožništvu, da slučaje, v katerih kupujejo vojnj begunci enako blago Mimljivo pogosto, če tudi v malem, ovadijo pol okrajni oblasti. Na podlagi takih ovadb bo najpoprej vgotoviti, ali se zaloge, ki očividno presegajo domačo potrebo naznanjenega, kupi čijo. Ak"j| derfrau". Pridna™ pro izkušena v branši usnja, in čevljarskega ki zna nemško in slovensko pisati mM se takoj sprejme. Ponudbe, loto;!. čevala poslati je na firmo joh. Jellenzrj] Pridni pošteni • v 1 • -g * z najmanje 4—o delavskimi močmi spfl so za mojo posestvo v občini l.ei Mariboru v jeseni. Vprašanja na J. Kok negg, Maribor. Tegetthofstr; Zdrava kri! Kri je splošna redilna tekočina, iz katere si potegne truplo svoje re-dilne snovi. Ako kri nima zadostno redilnih snovi, potem se organi oslabijo, in tako nastane na ta način cela vrsta bolezni, ki nam otežujejo življenje. To hudo verigo se mora pretrgati in to je le v eni točki mogoče, marveč v izreji krvi, v izboljšanju krvi. Po letu dolgem Študiju spisal sem knjigo, v kateri pokažem, kako in na kak način se kri in soke izboljša, izrejo dvigne, bolezni prepreči in odpraviti zamore. Popolnoma zastonj *^P| pošljem ta vredni spis vsakomur, ki piše 1 Tudi podam vsakomur priliko, se o tem prepričati, na kateri način je to mogoče, brez da bi se izdalo zato le en vinar I Pišite pa takoj! Expedicija Opern-apoteke, Budapest VI., oddelek 473. XI C9.�D povodom m m m mm »Rdečega krila." lačili sten sljiv 3'a m nel jezikavij itni tvr h. Obe Pettau.J učene sprejjj ibrt. O tisli, iii te oh • Cizej, i jster, | loka™ št. 11. Namen izdaje. i tudi | - ki soj a in | ifar 75 aj Ika Olji Ije rojmejf ten izdaje je, pridobiti Avstrijski dražbi ,,Rdečega križa" □rat veliko premoŽenje, katerega potrebuje po izčrpanju sred-|r svetovni vojni zelo nujno, da more izpolnjevati velikansko 1 kateri se hoče posvetiti bas po mirovnem sklepu. Uspehi in naloge „Rdečega križa". hie najvišje priznanje zasluži dejstvo, da je „Rdeči križ" pvni vojni na občudovanja vreden način m brez prene-fcpolnjoval svoje nalogo, za kar mu je zagotovljena vroča ranjenih, bolanih vojakov ter vsega prebivalstva. Dražba i m njeni dobrotniki, ki so ji pomagali od lota 1880 nabirati vojni sklad, niso mogli naprej vedeti, da bo v takem obsegu in tako dolgo divjala. Potrebna je bila jr.a izdatna denarna pomoč, ki se je kakor marsikaj drained vojno uprizorila in sicer do sedaj s povoljnim uspe-j„Rdeči križ" si je pa tega svest, da z mirovnim sklepom končano njegovo delovanje in da se ne more posvetiti ino le počasnemu napolnjevanju svojih zalog s prostovolj-jmspevki. ,,Rdeči križ" se hoče v delokrogu svojih določil jmočjo posvetiti gojitvi ljudskega zdravja, kar bo po vojni važnejo kakor kedaj poprej. (Glej javno naznanilo). Posojilo na srečke kot sredstvo za dobavo denarja. meči križ" rabi velikanska sredstva, ki naj bi se dobila Bo velikega posojila na srečke. Ravno sedaj je priložnost isebno ugodna, ker obstoja dobiček posojila na srečke med skupnimi srečkinimi stroški in doneskom glav- izkupila posojila na srečke. Donesek glavnice, naložene mostnih papirjih s pupilamo varnostjo je pa sedaj naravno jnkor pred mnogimi desetletji. Da je dobila Avstrijska Idečega križa" dovoljenje za tako posojilo na srečke, ba cesarske odredbe na podlagi § 14 drž. osnovnega ■r je v Avstriji zakon o zabranitvi izdajanja srečk z 28. marca 1889 leta odredil, da so smejo posojila na srečko ijati le na podlagi posebnega zakona. naveznoga vodstva Avstrijsko družbe .. lidočoga križa", jprosi za izjemno dovoljenje izdajanja, srečk, je predložil Lmi predsednik ekscelenca Rudolf grof Abensberg- un pred nekaj tedni v posebni avdijenci najvišjemu draž- |u protektorju, Njegovemu Veličanstvu cesarju in sedaj • irska odredba, ki je to dovolila. prva izjema zakona o zabranitvi izdajanj a srečk z odkar ta zakon obstoja,-torej po 27 letih. ■zakon o zabranitvi izdajanja srečk in njegovo učinkovanje. !i zakona o zabranitvi prostega izdajanja srečk, pre- neprestano preplavljanje trga s srečkami, osobito z ino- i ečkami, odstraniti stare srečke in tako nastalo redko jnost izrabiti le za izvanredne splošno koristne naloge, se popolnoma posrečil. njih letih so se izžrebale in izginilo naslednje vrste : Clary srečke, Donavske parobrodne srečke, Inomoške |, Krakovske srečke, Palffy srečke, Rudolfove srečke, Sal-eke, Solnograške srečke, St. Gonois srečke, Tržaške feto. Waldstein srečke. naslednjih letih bodo izginile te vrste: 1917: Srečke iz M), 1918: Srečke iz leta 1864, 1920: Ogrske premijske 1924: Avstrijske kreditne srečke, Dunajske komunalne 29: Ljubljanske srečke. [Po letu l'.i-2'J bodo krožile v prometu le še 8 avstrijske Avstrijske Bodenkredit- srečke I. in II. izdaje in stare ferijske Križeve srečke. Oškodovanje občinstva radi visokih srečkinih kurzov. ■ izginile stare vrsto srečk, ker se je vsako leto iz-alo veliko posojil na srečke, so se pojavili v lotih 1909 in isi. z nakupovanjem srečk kurze zelo zvišati in od w\;i. ki se ne more ločiti od srečk in ki hoče za izžre-Hrečke skoraj vedno nadomestila, tirjati poseben davek. srečkinem -trgu so se takrat zvišali, kakor razvidno iz Inje tabele: Kuri koncem I. 190« reditne srečke ...... 467 za reguliranje Donave .... 252 toske srečko........ (58 Avstr. ..Rdečega križa" . . 50 miunalne srečke ..... 479 iprennjske srečke . . . . ' . . 185 I Doinbau......... 20 ^ Dombau, premijski listi .... 5 * srečke rRdečega križa" ... 27 • srečke ..Rdčega križa, premijski listi 10 ■»srečke i/, leta 1881.....90 He tabačne srečke....... 17 ■jBodenkredit I. izd. do bitk. listi 88 HeBodenkrodit 11. izd. dobiti;, listi . 69 ■ke .. 1,'dečega križa" . . 42 • Nastalo je torej ravno pri malih srečkah, posebno pa pri listih (premijskih listih) zelo pretirano, stvarno neo-tfViiSeno precenjevanje. Očividno pretiravanje kurzov, zvišanje Kur/. koncem leta 1910 587 298 95 98 527 225 44 15 67 21 128 81 98 139 80 « na ceno, ki je morala vsakemu kupcu povzročiti težko izgubo, se je ponesrečilo radi mirnega prevdarka lastnikov srečk, ki so se radi visokih kurzov radi iznebili starih srečk, potem pa tudi radi vladinega posredovanja. .Kurzi malih srečk so od sedaj naprej močno padli še vedno pa trpijo lastniki srečk poleg izgub na obrestih še občutljivo izgubo na glavnici povodom izžrebanja z najmanjšim dobitkom in osobito premijski listi (dobitkini listi) imajo ponajveč cene, ki so popolnoma neopravičene. Pridobitev srečk do sedaj kupčija z izgubo. V Avstriji smo se pod zakonom o zabranitvi izdajanja srečk navadili na nekaj kakor samoobsebi umevnega, da je pridobitev srečk — v slučaju izžrebanja z najmanjšim dobitkom kupčija z izgubo; vedno se pa še kupujejo srečke, vsak upa pač na srečo. Obdarovanje otrok in služabnikov s srečkami je avstrijska ljudska navada. Nove srečke bodo dale širnim slojem priložnost za nakup cene srečke. Avstrijska družba „Rdečega križa" se je odločila, uporabljajo redko dovoljenje za izdaja posojila na srečke, da vstvari' malo srečko. Zadnja mala avstrijska srečka je bila stara avstrijska srečka „Rdečega križa" z leta 1882. Na to so izšle le še Bodenkredit-srecke JI. izdaje z leta 1889 in potem je izšel zakon o zabranitvi izdajanja srečk. Po 34 letih se torej prvič zopet ponuja ljudstvu mala srečka iz prve roke. Zgodovina srečkinega trga kaže, da so.se pojavili ravno pri malih srečkah najbolj neugodni in nevarni učinki zakona o zabranitvi izdajanja srečk. Oškodovani so bili manj premožni sloji, ki radi nalagajo svoje prve prihranke v srečkah, da pridobijo obeduem vrednostne papirje in tudi možnost dobička. Iz tega stališča je izvolitev male sročkine vrste priporočati. Ta prva izjema zakona o zabranitvi izdajanja srečk povzroči lahko izboljšanje razmer na srečkinem trgu ravno pri malih srečkah in zabrani novo nakupovanje in oškodovanje širnih slojev, kakor se je poskušalo lota 1909-10. Avstrijska dražba ..Rdečega križa" pa bode naravno iz tega izjemnega dovoljenja skušala pridobiti si največjih uspehov za svoje lastne namene, na drugi strani pa bode morala varovati splošne koristi, tako da ne bodo nastali previsoki kurzi. Kurz izdaje in najmanjši dobitek se naj ne razlikujeta posebno. Zabranijo se naj dosodaj navadne občutne izgube na glavnici povodom izžrebanja z najmanjšim dobitkom, da se bodo stroški udeležifcve, pri igri omejili na izgubo obresti, ki vsebujejo pri majhni srečki svote, ki se brez nakupa srečke tudi ne prihranijo, ako niso naložene na obresti. Iz stališča opravičenih zahtev kupovalcev srečk je važno, da ne padajo dobitki — kakor je bilo to pri starih posojilih na srečko navada — po kratkem uvodu z- visokimi vsotami takoj in do konca izžrebanja na revne vsotice. .Nova srečka ne bo imela nobenih dobitkinih listov, tako da ne bo imelo občinstvo v prihodnje v tem ozira nobene škode. V vsakem ozira bode nova srečka zadovoljevala ; kupovalci bodo na jedni strani dobivali malo avstrijsko srečko s pogoji, kakor se to čez 30 let ni dogajalo na srečkinem trgu, na drugi strani pa bodo imeli zadoščenje, da so storili z nakupovanjem srečke Rdečega Križa v odločilnem trenotku za vse prebivalstvo važnega razvoja, veliko uslugo. Izdaja male srečke nudi širnim slojem priložnost vdeležbe. Posameznosti srečkine izdaje. Celokupna izdaja obsega. 2,000.000 srečk, glasečih se na 20 K, katerih imenovalna vrednost je z ozirom na najmanjši dobitek, ki se začne takoj s 30 K, pač nominolna. Oba 2,000.000 srečk sta so, da se popolnoma zagotovi Avstrijska družba Rdečega Križa, trdno s primernim nadplačilom oddala že v naprej bančnemu, pod vodstvom Anglo-Avstrijske banke stoječemu konzorciju, kateremu pripadajo vso avstrijske volebanko kakor tudi Rotschildova hiša. Avstrijska družba Rdečega Križa se vdoložuje morebitnega dobitka bančnega sinda-kata povodom daljne oddaje na občinstvo. Deleži pri dobičku znašajo do 70%. Banke nameravajo nove srečke ponuditi v kratkem potom javnega podpisovanja. Spomini na prejšnja podobna podpisovanja srečk. Leta 1882 se je del avstrijskih srečk Rdečega Križa izdal v javno podpisovanje, ravno tako srečke Ogrskega Rdečega Križa in nekaj let pozneje srečke Italijanskga Rdečega Križa. Podpisalo se je veliko preveč, tako da so dobili vse srečke le tisti, ki so malo število zahtevali. Na vsa večja podpisanja je odpadel le en del naznanjenih srečk. Ta živahna podpisanja so radi tega zanimiva,, ker takrat, še ni bilo zakona o zabranitvi izdajanja srečk, ..temveč je stal trg pod vplivom čez 20 let trajajoče dobe polno izdaj srečk. Kljub temu pa je trg vzel v promet 600.000 avstrijskih, 800.000 ogrskih in okoli 400.000 italijanskih srečk Rdečega Križa (Kolekovanje 1889 : 457.300 italijanskih). Javno podpisovanje, ki se vrši po 30-letnem odmora, najde povsem izpremenjene tržne razmere. Vse avstrijske banko s podružnicami, ki so bile pred 30 leti neznane, se bodo udeleževale, pa tudi druga mesta. Inozemske, celo ogrske srečke bodo izključene, zopetna izjema zakona o zabranitvi izdajanja. srečk je po tej izjemni odredbi malo verjetna. Ako se ne dovoli nobena nadaljna izdaja srečk, bo nova srečka Avstrijskega IMočega Križa po letu 1933 edina avstrijska srečka v prometu. 334781 Rail Hid - Radenska f i se dobi t vseh Špecerijskih trgovinah. — Generalno zastopstvo za ptujski okraj Brata Slawitsch, P| Proti oknženjn ee moramo tembolj varovati, ker zdaj razne nalezljive bolezni, kakor : fikrlatica, ošpice, koze, kolera, legar s povišano silo nastopajo. Zalo se naj rabi povsod, kjer se take bolezni pojavljajo, dobro razkuževalno sredstvo, ki mora biti v vsakem gospodarstvu v potrebi na razpolago. Najpriljubnejše razkuževalno sredstvo sedanjosti je brezdvorano glasom preiskav zavodov prof. Laffler, Liebreich, Proskautr, di Vestea, Vas, Pfeiffer, Vcrtun, Pertik itd. LTSOPOI314: ki je brez duba, brez strupa in poceni ter se dobi v vsaii lekarni in drofceriji v izvirnih steklenicah (zeleno steklo) za K 1*25. Uspeh Lysoforma gotov in hiter; zato ga priporočajo vsi.zdravniki za razkuževanje v bolniški postelji, za umiranje ran, turov, za antiseptične obveze in za irigacijo. I.vsoform-milo je fino, lahko, Cisto toaletno milo, ki vsebuje Lysoform in učinkuje antiseptično. Rabi se lahko na najobčutljivejši koži, celo pri otrocih in dojenčkih. Napravi kožo mehko in gibčno in ima posebno aromatični duh. En poskus zadostuje in rabili bodete v bodoče vedno to izvrstno milo, ki je le navidezno drago, v rabi pa je jako ekonomično, ker en kos za dolgo času zadostuje. Komad stane K 2—. Pfefferminz-Lysoform je močno antiseptična ustna voda, ki slab ustni duh takoj in gotovo odpravi, zobe bled. in ohrani. Rabi se lahko ludi po zdravniškem predpisu pri vratnih katarih, kaslju in nahodu za grglanje. Par kapljic zadostuje za eno caso vode. Originalna Steklenica stane K 2*— in se dobi v vsaki leksrni in drožeriji. — Zanimivo knjigo % naslovom: „Zdr8vje in razkuževanje" (Gesundheit und Desinfektion) pošlje na zahtevo zastonj in poštnine prosto: Che-miker HUBMANN, Referent der Lysoformwerke, Wien XX, Pe-traschgasse 4. 99 Dr. Keleti & Muranyi, Lysoform-tvornice, kemična fabrika, Ujpest. Darilna garnitura asa BIRMO obstoji iz ene dobro idoče anker-rementoar-ure, srebro imit. 8-letna garancija, 1 pancer-venzica s priveskom, 1 prstan, 1 kravatna igla, 2 gumbi za ovratnik, 2 gumbi za prša, 2 gunbi za manšete v elegantnem imit. usnjatem ctuiju glasom slike vseh 12 koiov skupaj za K 15'—. Ista garnitura za dame. obstoječa is ene damske ure ali ure na napestnik, 1 zidano inoro z zatverbo, 1 prstan, 1 bro-šina igla, 2 ubalnika, 2 uhalni šravbi, 1 koljer-verižica s priveskom v elegantnem imit. usnjatem etuiju 219 vseh 12 kosov skupaj za K 15 —. Pri naročilu prosim natanko pisati, -je-li je namenjena garnitura za gospode ali dame; priložiti je obenem 2 K v papirju ali znamkah kot predplačefc. Ostanek po povzetju. Max Bolinel, Dunaj, IV. MargaretenstraRe 27/51. Vojna ura K 6-—. Roskopf- ura K i-—. Ura na napestnik K 6—. 500kron Vam plačam, ako moje Din hjbani Va5a lluria °'esa, brada- iztrebilo korenin -------: JtHnluItfJlII vice, trdo kozo ne odpravt brez bolečin v 3 dneh. Cena 1 posodice z garancijskim ismom vred K 150, 3 posodice K 4-—, 6 posodic K 5 50. Stotero zahvalnih in priznanjevalnih pisem. gj)~f na nogah, rokih, v pazduhi se hitro odpravi z Ita-* "*• praškom (Ita-Streupulver) Cena 1/', kron, 3 škatljic S'/, kron. 266 Kemeny, Kaschau (Kassa) 1." poštni predal 12/827, Ogrsko. Meščanska parna žaga. Na novem lentnem trgu (Lendplatz) V Ptuju zraven klalnice in plinarske hiše postavljena je parna žaga vsakomur Vsakomur se les hlodi itd., ter po zahtevi takoj razžaga. Vsakdo pa sme tudi sam oblati, vrtati, spahati i. t. d. Ljudska kopelj mestnega kopališča v Ptuju. Čas za kopanju ob delavnikih od 12.1 ure do 2. ure popoldne (blagajna je od I 12. do 1. are oprtal; ob nadeljah in praznikih od 11. do 12. ure dopoldna. i kapelj z vročim zraz-im, p*ro \7jV „BrauM*ad" i ljubo K —-• "0 Priporočljiva domača sredra Kitajski železni Malaga, kapljice za okrepčani«! slabosti in bledičnosti (Bleichsucht) itd; steklen Tekočina za prša in pljuče. stekl. 1"60, K ve!. steB proti kašlju, težki sapi itd. Čaj in pilule za čiscenjei. vin. — Čaj proti gibtu 1'50 K. — Balzam za n živce stekl. 1'50 K ; izvrstno mazilo, ki odstrani"«' - Bleiburški živinski prašek a 1-50 K. Pn Ovajanju krvi v živalski vodi a K 160 — Iziinj za podgane, miši, ščurke a K 1'50. Razpol Zi. Horbut, apoteka Bleiburg na Korošl polna krasna prša dobite pri rabi 232 med. dr. A. Rix kreme za prša. Oblastveno preiskana in gar. neškodljiva za vsako i hitri sigurni uspeh. Se rabi zunanje. Poizk K 3-30, vel. doza, zadostuje za uspeh, K 8'j Razpošiljatev strogo diskretna. Zaloga v Mariboru: lekarna pri ,,angelju varuhu", li j'" in parfumerija Wolfram; v Ljubljani leka pomagaj jelenu", v drožeriji A. Kauč, in lekarna p Adria-Drogerie. zdravi rermatizei išias. Ali hočete biti od svojega revmatizma temeljita ozdravljeni? Tisočeri že ozdravljeni! Bolečine v udih in členkih, otekli udi, pohabljene roke in noge, suvanje, I nje, bolečine v raznih delib trupla, ja celo slabost oči so posledice revmatii in gihtičnih bolečin. Ponudim Vam naravni produkt za ozdravljenje I Ne univerzalna medicina, marveč zdravilno sredstvo, kakor je podari mati natura bolanemu človeštvu. Vsakomur brezplačna poizkušnja! Pišite mi takoj, pošljem Vam moje sredstvo in mojo podučno razpj popolnoma brezplačno. Postali bodete moj hvaležni pristaš. Ekspedicija Opcrn-lekarne, Budapest, VI. odd. spr ej ema do preklica vsako nedeljo in vsak praznik od 9. do 11. ure dopoldne vloge. Ravnateljstvo. Izdajatelj in odgovorni urednik: Kari Linhart. Tisk: \V. Blank«! 808652