STRUP IN ŽOLČ
KLIC TRIGLAVA mora biti ljudem v uredništvu argentinske SVOBODNE SLOVENIJE, Časopisa, ki se samovoljno naziva glasilo vseh protikomunističnih Slovencev ( a ne nujno vseh demokratičnih?), hudo napoti, da so se morali vanj zaleteti s po = tvorjenimi dejstvi. To meče čudno luč nele na- njihovo demokratičnost, marveč tu= di na njihovo časnikarsko sposobnost. Demokratičnost zato, ker je zanje vsaka kri tika g.dr.Kreka in njegove skupine "strup in žolč", protinarodni zločin, morda tu di napad nä "našo katoliško skupnost" itd., kot da obstoja demokracija v tem,da vsi Slovenci hočeš-nočeš morajo kimati dr.Kreku, čitati SVOBODNO SLOVENIJO, in sPrejemati navodila iz osrednjega tajništva Slovenske ljudske stranke v New Yor= A časnikarsko sposobnost zato, ker se ti ljudje trkajo na prša, kako so izku seni časnikarji, pri tem pa počenjajo stvari, ki z. resnim xn dostojnim časnikar= stvom nimajo ničesar skupnega, tj. potvarjajo dejstva, da bi oblatili one, kate= rim ne morejo natakniti svoje uzde.
20.decembra je ta SVOBODNA SLOVENIJA objavila uredniški komentar pod naslo= vom "Strup in žolč", v katerem se bavi s poročilom o koncertu v spomin preminu = lira žrtvam komunizma v Carnegie Hallu v New Yorku,U.S.A. •>. Prvo poročilo o tem J® objavil AMERIŠKI HRVATSKI GLASNIK 18.julija 1956., v katerem je potožil,da se ^rbi niso hoteli udeležiti tega koncerta, ker so se Hrvati in Slovenci odločili, bodo koncertu prisostvovali s svojimi narodnimi zastavami, tj. s hrvatsko in slovensko. Na koncertu samem pa so se nato Slovenci pojavili - kot je poročal A= ‘^ERISKI HRVATSKI GLASNIK - z jugoslovansko zastavo, ki jo je nosil dr.Basaj v pri sotnosti dr.Kreka. Kljub temu "slovenskemu kompromisu", pa se Srbi koncerta niso beležili in kasneje tožili Hrvate pri"Svobodni Evropi", da rušijo Jugoslavijo. AMERIŠKI HRVATSKI GLASNIK je pri tem potožil, da je pač težko delati s Srbi.
Poročilo tega hrvatskega časopisa je l|k.septembra 1956. v izvodu objavil v KLICU TRIGLAVA tudi g.B.Simonič, ki se v svoji rubriki RAZGLEDI bavi s pisanjem hrvatskih in slovenskih časopisov ter osebnosti v emigraciji. Pri tem je navedel vir - tj. AMERIŠKI HRVATSKI GLASNIK -biez kakršnega svojega komentarja. Iz KLI= ^A TRIGLAVA je to poročilo posnela 20.oktobra SLOVENSKA DRŽAVA, ki je enako nave ^la■originalni vir in dodala svoj komentar, ter 15.novembra SLOVENSKA POT v Bue= nos Airesu, ki je sicer navedla KLIC TRIGLAVA, ne pa tudi AMERIŠKI HRVATSKI GLAS' KlK. in šele tu so se vneli žolčni kamni urednikov SVOBODNE SLOVENIJE.
Pisali so na osrednje tajništvo Slovenske ljudske stranke v New York ter ga fosili za pojasnilo. To pojasnilo se glasi:
"Prirc ditelji omenjene spominske svečanosti so povabili na koncert in slede 00 mu svečanost v Carnegie Hall v New Yorku tudi Slovence, Hrvate in Srbe. Srbi e° po predhodnih razgovorih udeležbo odklonili iz razlogov, ki jih tu ni umestno A^Vajati. Hrvati so se odločili za udeležbo in so vztrajali pri svojem stališču, izključijo vsak znak, da njihov narod živi v Jugoslaviji. Slovenci smo skleni ;li da se prireditve udeležimo. Kupili smo svojo ložo, ki so jo zasedli Slovenci !.slovenskih narodnih nošah, dr.Basaja pa naprosili, da kot naš predstavnik polo venec in počasti padle žrtve z nagovorom v slovenskem jeziku. Jugoslovanske za stave na proslavi sploh ni bilo."
v Ne bodi len, SVOBODNA SLOVENIJA je objavila komentar pod naslovom "Strup in 4'°lö", iz katerega navajamo one odstavke, ki se nas tičejo:
p "V zvezi s spominsko svečanostjo v poletju v New Yorku je objavil tukajšnji aveličev ustaški list "Hrvatska" napad na Slovence. Podobno stvar je objavil 10 ~ ~’iglava" v Londonu. S posebno naslado je napad na dr.Kreka in dr.Basaja lila "Slovenska Pot" v Buenos Airesu.
"V štev.3« na strani 42.navaja: "Slovenska zastava, dr.Krek in dr.Basaj. "Klic Triglava" od 15.9»t.l. poroča, da se je lansko leto vršil v Carnegie Hallu, New York, svečani koncert v spomin preminulim žrtvam komunizma. Tega koncerta so se udeležili zastopniki vseh narodov, ki žive pod komunistično oblastj o,tedaj tu di Slovencev in Hrvatov. Zastopniki Slovencev in Hrvatov, tako pravi poročilo*so se predhodno dogovorili, da se te proslave udeleže s svojimi zastavami. Hrvatje so res prišli na to svečanost s hrvaško zastavo pod vodstvom poslanca dr.Pernar= ja, dočim so, na veliko presenečenje Hrvatov, prišli Slovenci pod vodstvom dr.Kre ka z jugoslovansko zastavo. Zanimivo bi bilo izvedeti, kakšni razlogi so vodili dr.Kreka in dr.Basaja, ki je nosil jugoslovansko zastavo, da sta proti dogovoru prišla s to Zastavo. Ali sta se morda sramovala zastave svojega lastnega naroda? Vsekakor bi bilo na mestu, da pojasnita slovenski emigracijski javnosti,zakaj sta zatajila pred mednarodno publiko simbol naroda, katerega sta zastopala na tej are čanosti."
K prednjemu komentarju SLOVENSKE POTI na koncu SVOBODNA SLOVENIJA priporni = nja: "Gospodje okrog "Slovenske poti" dobro poznajo dr.Kreka in dr.Basaja in ve= do za ©srednje tajništvo SLS. Namesto, da bi bili vprašali za pojasnilo, so ver= jeli ustaški "Hrvatski" in "Klicu Triglava". Pa še sami so prilili žolča in stru pa. Ali naj bo to slovenska pot?"
Predvsem je čitateljem KLICA TRIGLAVA jasno, da nismo nikdar, pa tudi ne v tem slučaju, posneli poročila po ustaški HRVATSKI, ki je po svojih vesteh preju= dicirana. A kako je SLOVENSKA POT komentirala to poročilo, je njena stvar. G.Si= monič ga je navedel po AMERIŠKEM HRVATSKEM GLASNIKU, ki je glasilo dr.Mačkove Hr 'vatske seljačke stranke - torej list, čigar verodostojnosti ne more v načelu zani kati niti SVOBODNA SLOVENIJA niti Osrednje tajništvo SLS, ki se drugače ponaša z dobrimi odnošaji med dr.Mačkom in dr.Krekom. Zakaj je tajništvo SLS to dejstvo zamolčalo v svojem pojasnilu SVOBODNI SLOVENIJI? Mar zato, ker ve, da je poroči= lo točno in se ga sramuje, ali pa z^to, ker želi namerno metati svojim pristašem in ostalim Slovencem pesek v oči? Iz njegovega pojasnila tudi ni razvidno,ali je povabilo na koncert bilo poslano SLS-u, Slovenskemu narodnemu odboru, ali sloven skemu narodu? "Slovenci smo sklenili, da se prireditve udeležimo," pravi tajni = štvo SLS. Kdo so ti "Slovenci"? Slovenski emigranti v New Yorku? Formulacija j,e tipično totalitarna in smrdi po predvojnih političnih manirah. In dalje: Kakšna škoda naj bi bila prizadejana "enotnosti jugoslovanske emigracije", ako bi tajni štvo javno povedalo, zakaj Srbi niso prišli na koncert? Namesto tega se skuša de lati skrivnostno in pametno z izgovorom, da razlogov za to "tu ni umestno navaja ti". Spet politika za zaprtimi vrati, kot v predvojni Jugoslaviji, kjer je narod le redkokdaj zvedel, kako se politiki igrajo z njegovo usodo! In končno:	Zakaj
ni Osrednje tajništvo SLS javno zanikalo poročilo AMERIŠKEGA HRVATSKEGA GLASNIKA - s pismom uredniku ali podobno - in zakaj je čakalo šole na moledovanje SVOBOD* NE SLOVENIJE, čigar urednikom je naenkrat postalo vroče za ovratnikom? Mar zara= di "dobrih odnošajev" med dr.Krekom in dr.Mačkom? Mislimo, da je prav in demokra tično, da tudi Hrvatje slišijo obe plati zvona.
Komu je torej verjeti? AMERIŠKEMU HRVATSKEMU GLASNIKU in posredno KLICU TRI GLAVA ali Osrednjemu tajništvu SLS?
Za zaključek pa še to: Uredništvo SVOBODNE SLOVENIJE prejema KLIC TRIGLAVA v zameno in zato ne more trditi, da ne ve, kako je KLIC o tem poročal. Očividno je, da mu poročilo g.Simoniča ni šlo na živce 19.septembra, marveč po 20.oktobru šele 15.novembra, ko se je’Z njim pobavila SLOVENSKA POT. In pri tem SVOBODNA SLO VENIJA ni niti z besedo omenila AMERIŠKI HRVATSKI GLASNIK. Ali je to morda zara= di ostarelosti in zapuščanja spomina "izkušenih časnikarjev" ali pa namerno po = tvarjanje dejstev, da se oblati KLIC TRIGLAVA? Ali je morda to slovenska pot?
Uredništvo
TITOV OBISK ZDRUŽENIM DRŽAVAM PROPADEL
Predsednik Tito ne bo mogel obiskati Združene države zaradi protijugoslovan ske propagande, ki se tam vrši, je zapisal diplomatski urednik BORBE Jože Smole 30.januarja. V tem se je toliko zmotil, da je istovetil proti-titovsko razpolože nje v Ameriki s protijugoslovanskim. Navedel je tudi celo vrsto ameriških in emi grantskih organizacij, ki so protestirale proti Titovemu obisku, pozabil pa je povedati, da so bili pri teh protestih najglasnejši Sovjeti, ki so iz tega obiska skušali kovati politični kapital. In v tem leži morda glavni vzrok, da se je Ti= to premislil. Saj je n.pr. prišlo do prav podobnih protestov v Angliji, pa Tita to ni odvrnilo, da ne prišel v London. Seveda, takrat se je Tito tolkel s Stalinom.
+ PROF.JOSIP PLEČNIK
?•januarja je umrl v Ljubljani prof.Josip Plečnik, član Slovenske Akademi= je znanosti in umetnosti ter profesor arhitekture na ljubljanski univerzi. Doča= kal je 85 let. Pred vojno je bil s širokokrajnim Črnim klobukom in špicasto sivo bradico znana ljubljanska osebnost in. je s svojimi izvirnimi zamislimi oskrboval Ljubljano z gradbenimi posebnostmi, tedanjo družbo pa s snovjo za vroče razprave. Kot mestni arhitekt je bil hvaljen in obtoževan za take ljubljanske znamenitosti kot so Zale, mestne tržnice, narodno in univerzitetno knjižnico, Kongresni trg, arhitektonsko ureditev Ljubljanice in tako dalje. Proti koncu svojega življenja se je bavil z načrtom prenosa Navja na Žale.
Sloves profesorja Plečnika je segal preko mej Slovenije. Leta 1911.je bil i= p>enovan za profesorja dekorativne arhitekture na umetno-obrtni šoli v Pragi, ka= mor ga je po prvi .svetovni vojni povabil prvi češkoslovaški predsednik Tbmaš Ma= p^ryk, da preuredi grad na Hradčanih za sedež predsednika republike. S tem delom se je bavil do 1936.leta. Poleg Prage in Ljubljane se z njegovimi deli ponaša tu bi Dunaj, kjer pa so Plečnika hudo napadali pronemški krogi.
Po drugi svetovni vojni je nadaljeval svoje kraljevanje na ljubljanski arhi tetski fakulteti in napravil načrte za nekaj narodnoosvobodilnih spomenikov v Sloveniji. Toda njegovo prepričanje se ni ujemalo z gospodujočim režimom. Kot zna mcnita osebnost si je lahko privoščil svobodo mišljenja. In ko je ob svoji osem= desetletnici dobil Prešernovo nagrado in 1Q0.Q0Q dinarjev, je ta denar poklonil ljubljanski stolnici, da ši oskrbi nov prestol za škofa v cerkvi.	(d°)
DR.KREK IN JUGOSLAVIJA (Od našega pariškega dopisnika)
vi J
KLIC TRIGLAVA je zadnja leta upravičeno očital dr.Kreku njegov dvolični "zgo v°rni molk" glede naših osnovnih političnih vprašanj. Ta je postajal že tem neum nejši in za naše slovenske interese tudi skrajno škodljiv in poguben, ker so se 2učeli tudi nekateri vidnejši in odgovornejši funkcionarji dr.Krekove SLS že kar °Sitno istovetiti z žebotovsko protijugoslovansko smerjo. To je dajalo potem nuj bo povod tudi hrvatskim’ekstremistom, da so se začeli še oni posluževati dr.Kre= ^ai SLS in sploh Slovencev za svojo slepo protijugoslovansko gonjo. Celo nekako bradno glasilo dr.Mačkove HSS v emigraciji, AMERIŠKI HRVATSKI GLASNIK, je n.pr. b.maja lansko leto zapisalo, "da i Slovenci stoje na stanovištu somostalne slo = ^Gnske države. Ako se ne varamo toga je mišljenja i dr.Miho Krek." Ker je dr .Krek 2govorno molčal" tudi na tako pisanje', je nastajalo pri premnogih treznih Slo = ^encih že pravo ogorčenje ne samo proti dr.Kreku, temveč tudi proti klavernemu Slovenskemu narodnemu odboru", ki prav tako ni reagiral na tako izzivanje in pod tikanje.	.	'
Ko se je dr.Krek mudil v prvi polovici decembra v Parizu, je bilo čisto ra= 2Umljivo, da so tamošnji Slovenci zahtevali, da se vendarle jasno izjavi. To je ir.Krek ob tej priliki tudi storil in sicer tako, da je popolnoma nedvoumno od = Klonil vsako ljubimkanje s protijugoslovansko žebotovsko smerjo ter se jasno in °bločno izjavil tudi sam za nedvoumno jugoslovansko orientacijo Slovencev.
Malo pred dr.Krekovim odhodom iz Pariza je priredilo pozdravni večer tudi francosko "Društvo prijateljev Jugoslavije", katerega se je poleg večih Sloven =: Cev, Srbov in Hrvatov udeležilo tudi več uglednih Francozov. Ob tej priliki je imel dr.Krek nagovor, v katerem je med drugim.dejal (njegovih protikomunističnih Ovajanj tu ne navajam) :
"Vaša navzočnost tu, moji dragi francoski prijatelji, je dokaz, da je'prija bljstvo jugoslovanskih in' francoskega naroda danes bolj živo nego kdaj koli... 'orani se Vam zahvaliti v imenu vseh svojih rojakov, ki si prizadevajo za to, da i postala svobodna tudi Jugoslavija. - Nedavno ste imeli med seboj hrvatske in stiske predstavnike: dr.Krnjeviča in dr.Tupanjanina. Danes- sprejemate tudi mene; s tem poudarjate, da Vaše društvo noče biti izraz preteklosti, temveč da si pri= 2adeva zbirati okoli sebe predstavnike različnih jugoslovanskih narodov, da bi !°Sli pozabiti na stare zamere in spoznati, da jim zemljepisje, zgodovina, njih sž^or. enako kot njih nevarnosti in skupni sovražniki začrtujejo skupno usodo... •^cpvenci smo se vključili z navdušenjem v Jugoslavijo v smislu soglasne želje ce •»-Etriega naroda, dobro se zavedajoči, da je le Jugoslavija jamstvo za naš narodni •Sestoj jn za naš napredek. Čeprav smo bili globoko užaloščeni, da so nove meje
(Dalje na 5«strani)
PRI BENEŠKIH 'SLOVENCIH
(Od posebnega dopisnika)
Medtem ko po vsem svetu zidajo In dosezajo gospodarske uspehe, pa jev beneški Sloveniji, kot da bi se ustavil čas; tudi v kulturnem pogledu, da o političnem sploh ne govorim* Edino razveseljivo znamenje je pojava In delo novega videmskega nadškofa, čeprav je tudi on v nekem oziru Slovencem uganka. Treba bo več časa In več stikov da bodo moža dobro spoznali.
Slovencem na Tržaškem In Goriškem še kdaj pade kaka beseda z visokih prestolov o spoštovanju slovenskega jezika In navad. Slovenci v Benečiji pa tega od tam nikdar ne čujejo.
Edino kar je oblast po vojni naredita, so popravljene kozje steze In nekaj novih cest, da se po njih lahko prevažajo z avtomobili tisti, ki jih pač Imajo. V šolah je še vedno vse Italijansko. Kulturno življenje spl. Kakor hitro kje kaj prlčno, takoj Lahi zaženejo vik In krik o "komunistični nevarnosti" In o "Titovem prodiranju v furlansko nižino". Narod živi ubožno In sl Išče kruha v belgijskih rudnikih, zadnje čase tudi v Franclji In zlasti v Nemčiji. Tudi dekleta gredo zdaj večinoma po svetu. Najdete jih v "bližnjem" Milanu, v Rimu, pa v Švici, Belgiji In Angliji. Doma pač ni zaslužka, ko pa je treba ves dan nosit koš na hrbtu. Zaradi bolezni dreves zdaj tudi kostanj slabo rodi; nekoč so-ga veliko prodati v nižino, ha Laško, kot pravijo. In kot v posmeh tem hribovskim ljudem, ki jim domača zemlja ne rodi dovolj, so zaprli še edino tovarno, ki so jo imeli: cementarno na Čemurju pri Sv.Lenartu.
Kot je bilo že večkrat pisano, so pod nadškofom Nogaro fašistični eksponenti odpravili slovenščino tudi v cerkvah. Po kapitulaciji Italije se je slovenščina vrnita nazaj le tam, kjer so imeli slovenskega duhovnika. Z njo so se vrnile tudi stare slovenske navade. Toda po letu 1947., ko je postalo jasno, da bo Beneška Slovenija ostala pod Italijo, so spet pričeli napadati slovenske duhovnike, da bi jih tako spravili s tamkajšnjih far. Te borbe še zdaj ni konec, borbe, ki so jo doslej vzdržati domači duhovniki samo zaradi medsebojne strnjenosti in globoke ljubezni do svojih rojakov.
Že proti škofovanju pokojnega Nogare je prišlo do zelo težkih in napetih nastopov. Nekateri podkupljeni laški duhovniki so namreč ovajati in klevetali slovenske duhovnike, ki so se zatekli k nadškofu in zahtevali, da ovaduhe premesti. Ker pa nadškof ni - pod vplivom fašistične okolice - ničesar ukrenil, so se. slovenski duhovniki odločili, da ne bodo več hoditi na dekanijske konference v Št.Peter Slovenov. Vsled tega je nadškof sklical dekanijsko konferenco v Videm in zahteval razlago za tak bojkot. Slovenski duhovniki so mu tam predložili trda dejstva in jih podkrepiti, da zaradi takega nekrščanskega početja - vera peša.	Tisti
dan so mobali nadškofa odnesti iz zbornice. Kmalu nato je umrl. Njegov namestnik, pomožni škof, Furlan, dr.Cicuttini je dobil nalogo, stvar preiskati; naredil je tudi nekaj dobrih korakov v pravo smer. Tako so odkrili nekega laškega duhovnika, da je izdajal sramotilne letake proti slovenski duhovščini. Bil je kazensko premeščen. Njemu sta sledila še dva podobna italijanska duhovnika, čeprav je moral biti premeščen tudi nek slovenski duhovnik, češ da so bili duhovi zaradi njega preveč zbegani... Eden od laških duhovnikov se je premestitvi močno upirat; a še po odhodu so Italijani hujskati ljudi proti novemu slovenskemu duhovniku, češ da je titofil.
Lani za Binkošti pa Je iz Vittorio Veneto prispel v Videm novi nadškof dr.Giuseppe Zaffonato. Pravo nasprotje pokojnemu Nogarit Razmeroma še mlad, demokratičen, dober govornik, poln zdravja in akcije.
V Rimu so mu dali navodila, da mora urediti verske razmere med beneškimi Slovenci. To je bilo videti že takoj spočetka. Mesec dni po ustoličenju je že začet obiskovati slovenske fare; hotel je videti osebno vse duhovnike in sam govoriti z ljudmi. Takoj je bil postavljen pred prvo preizkušnjo: kako urediti vprašanje župnišča v Kozci pri Čedadu? V to
vasico je nastavil že pokojntnadškof Nogara slovenskega duhovnika č»g. Kjačičas medtem ko je bil njegov prednik č*g.Boldarini poslan na neko laško faro. Tedaj je MESSAGERO VENETO zagnil krik, dvignil se je tudi Odbor za^obrambo italijanstva v Nadiški dolini. Prenapeti Lahi so zasedli župnišče in niso vanj pustili g.Kjačiča. Ta je moral iti stanovat v neko'zasebno hišo.
Toda novi nadškof, na bodi len, je povišal g.Kjaeiča v župnika in se^teden dni kasneje sam podat v Kozco. Ukazal je prinesti ključ od župništva. in - čudovito - policija je ključ tudi našla. Ko so krajevni Lahi protestirali, jih jo	zavrnil,, da je g.Kjactč prav tako itali-
janski državljan kot je g.Boldarini, da bo g.Kjačtč odslej župnik v Koz-ci, g.Boldarini pa naj pobere šila in kopita in odide nazaj v Forti, odkoder je prišel delat zgago med Slovence.
To je bil uspeh za slovensko duhovščino! A dosegli so še več: preko svojih poznanstev so dosegli pri rimski vladi, da so vse slovenske vikarije postale župnije. Tako bodo v naprej tudi oni dobivali majhne državno pomoč in ne bodo več tako odvisni od dobre tetine in mitodarov ze itak revnih faranov.
v	Zadnje čase prihaja nadškof na vsako dekanijsko konferenco v
St.Peter. Na neki je javno pohvalil delovanje slovenske duhovščine. Toda kadarkoli so ga hoteti pripraviti, da bi dal kako izjavo o jezikovnem . vprašanju, se je temu redoma izognit. Zdi se, da se le nekoliko boji hru-Pa, ki bi nastal, če bi se zavzel za slovenske pravice. Kajti kljub nove-^ nadškofu prenapeteži še vedno delujejo, da bi onemogočili slovenske duhovnike.
■LlP.KREK IN JUGOSLAVIJA,- Nadaljevanje s 3-strani:)
Presekale naše meso (tretjina Slovencev je ostala izven jugoslovanskih meja v so= jvražnih državah), smo med obema vojnama storili vse za notranjo konsolidacijo Ju= j goslavlj e... - Slovensko ozemlje tvori dejansko deželo "ljubljanskih vrat",to se pravi prehodno ozemlje med Donavsko kotlino in dolino Pada, ozemlje, preko .katere Sa vodijo ceste in železnice iz Podonavja k Jadranu. Mi živimo na križišču treh ! Plemen: slovanskega, germanskega in latinskega in kadar koli se prestavljajo mej = ^iki v Srednji Evropi, gre tudi za slovensko ozemlje. Številni majhni "imperiali= sti" hočejo - seveda pa tega ne povedo - uničiti skupnost Srbov, Hrvatov in Slo = ■Lgncev. da bi se s tem egoistično okoristili, a če bi se.jim to posrečilo,bi bi= ■Lp dejansko uničena tudi mir in dobro sosedstvo v Srednji Evropi. Videant consu = les! - Mi se zavedamo, da nam je pomoč svobodnih evropskih narodov absolutno po = trebna za naše osvobojenje, toda istočasno mi tudi mislimo, da železna zavesa, ki ^rga Evropo, trga nas vse. Naši osvobojeni narodi bodo vaši najzvestejši zavezni= Li pri gradnji zedinjene Evrope, ki jo smatramo za veliko jamstvo naše skupne.svo b°de, miru in napredka. Upamo, da bomo tedaj lahko pokazali našo hvaležnost z de= Ja-nji. jaz gojim z vami vred željo, da bi ta dan ne bil več daleč."
izjava predsednika SLS pred izbranim francoskim in jugoslovanskim ob= _ menda dovolj jasna, tako da tudi njeni drugorazredni voditeljčki in P^jatelji dr.Kreka ne morejo več slepomišiti z razno dvolično demagogijo, ako se "očejo čitno postaviti v nasprotje s svojim šefom. To izjavo in stališče, ki ga Je zavzel dr.Krek kot sedanji predsednik nekoč vodilne slovenske politične stran= "e> lahko samo iskreno pozdravimo, ker se odslej menda ne bodo mogli sklicevati "^nj in na SLS ne hrvatski esktremisti in ne dr.Ž-ebotovo gibanje. Dolgo je bilo reba čakati na to izjavo, predolgo, a končno je vendarle bolje kasno kot nikoli. rekasnb pa vsekakor še ni.
v Gornja citistvom ie
nedeljo 6.januarja je na Tretjem Pro= S^amu angleškega radija govoril Janez ‘ radišnik o glavnih karakteristikah šti "ih sodobnih slovenskih pesnikov: Boža ~~Shuška, Antona Vodnika, Ceneta Vipotni
ka in Jožeta Udoviča. Nekaj pesmi je bi= lo branih v angleškem prevodu in na kon= cu petnajst minutnega programa je Gradiš nik bral tudi del Udovičeve pesmi "Pie = salka" v slovenščini.
Klic TRIGLAVA izhaja vsako prvo in tretjo soboto v mesecu. Letna naročnina 24/-, Getrtletna 6/- odn. protivrednost v drugem denarju,- BM/TRIGLAV, London, V'/. C.l.-
MISLI OB "USTAVNIH VPRAŠANJIH"
Ali je razpravljanje o jugoslovanskih ustavnih vprašanjih koristno, potreb= no? Ima kak smisel? Ta vprašanja so si brez dvoma zastavili prenekateri, ko so v božični številki KLICA TRIGLAVA (in pariške NASE RECI) brali razpravo g.F.Lovren | ca.	•
Mnenja sem, da je razprava potrebna iz dveh razlogov:
Prvič je to edini možen način, da ugotovimo, kaj druži Slovence, Hrvate in ^ Srbe v emigraciji, da doženemo bistvene razlike in da se nato potrudimo najti ne j ko kompromisno rešitev. Seveda ni nujno, da bi jmoral biti sporazum'izdelan v obli ki ustavnega načrta. Toda vprašanja, ki' jih postavlja g.Lovrenc, so v mnogočem ti sti elementi, ki so za vsak sporazum bistveni'in o katerih se bo treba ne le po= govoriti, ampak tudi zediniti. Tu ne bom ponavljal razlogov, zakaj naj bi blisku pen s-h-s nastop v emigraciji koristen,.saj s®o o tem govorili že neštetokrat.
Drugi razlog se mi zdi pomembnejši in važnejši: skupen emigrantski nastop more vliti ljudem v domovini upanje in zaupanj'e, da je zunaj v velikem svetu nek do, ki misli nanje, ki dela zanje. Imam o-bčutek, da emigracija podcenjuje to za= vest zapuščenosti, ki kot mora tlači naše ljudi v domovini.
Skupen nastop, skupen program in temu sledeče delo naj bi ljudem 'doma odpr = lo perspektive. Kljub "odprtim vratom" je politična orientacija tam še vedno eno stranska, ne pp mali zaslugi BBCja in Voice of America. Poleg tega potrebujejo do ma političnih idej. .glede bodočnosti, idej, ki jim bodo duhovna hrana in obenem po litična alternativa sedanjemu totalitarnemu režimu.
Iz teh razlogov smatram Lovrenčevo razpravo za koristen pripomoček in poskus, kako premagati pregrade, ki ločijo jugoslovanske emigrante.
V sami razpravi pogrešam vprašanje "pravice do samoodločbe, vključno pravi= co na odcepitev", ki je Hrvatje ne bodo pozabili. To je tudi ena od "narodno o=
svobodilnih pridobitev", mimo katere..najbrž-.ne. bo mogoče zlahka. Kot je to Damo=
klejev meč nad skupno državo in je seveda z ozirom na to potem pravno vzeto tež= ko govoriti o federaciji, je po drugi strani to legalna garancija-, da se ne bi" kak narod spozabil in pričel "nadmudrivati" drugega. V takem primeru ima, s ple= biscitom, tlačeni narod vso pravico, da na zakonit način zapusti skupno zvezo.Ja sno je, da je pravica do odcepitve že element konfederacije, ki je v toliko nega tivna, ker ni stabilna. To vprašanje bo zadevalo verjetno v prvi vrsti nkš Slo = vence , - to je. naša Ahilova peta, - ker smo najbolj izpostavljeni: ali se bomo radevolje odločali za konfederativno skupnost, v kateri ne bomo nikdar varni, če ne bo naslednje jutro razpadla?
Ko je dalje govora o samoodločbi znotraj skupne zveze (nä primer pri omembi Dalmacije), se človeku vsiljuje vprašanje, če to že ne gre predaleč. (Vojvodina je vse bolj specifični primer in še ta-je vključena v Srbijo.) Po isti- logiki bi namreč naša Štajerska čisto legalno zahtevala odcep od ostale Slovenije in direkt no članstvo v zvezi. Dvomim, če bi Slovenci, ki niso v prvi vrsti lokalni patrio tje, mogli na kaj takega pristati. Lahko potem isto pričakujemo od Hrvatov?
Misel o okrepitvi zvezne legislative in "republiških" eksekutiv je vsekakor nova. Doslej se je v emigraciji - v kolikor se je sploh - govorilo le o tem, da je treba zveznim ustanovam z ustavo določiti delokrog, dočim 'pripade vse ostalo, nedoločeno, v pristojnost posameznim edinicam.
Ideja o "organizacijski samoupravi" (Cerkve, delavske zveze itd.) je vredna globokega premisleka. To se mi zdi prava pot.
Iznenadil me je predlog o direktorialni demokraciji. Argument o "preveč raz . nolikem javnem mnenju" ima gotovo .precej osnove, toda naša predvojna demokracija je v veliki meri odpovedala, ker je slepo kopirala francoski sistem, ki ne pozna stalnih vlad in pušča praktično neomejeno oblast parlamentu. Britanski sistem je v tem pogledu boljši. Sicer pa, ali ni n.pr. v Indiji javno mnenje daleč bolj raz noliko kot v Jugoslaviji, pa vendar tamkajšnji britanski sistem tako dobro delu= je. Se \eda pa sistem ni edini, ki omogoča demokracijo. Treba je tudi vzgojenih in demokratično prežetih politikov. Toda če teh ni, potem je lahko tudi direktorial na demokracija slaba.
Dodal bi še k razpravi, da je nedavno dr.Jelenc sugeriral, da bi moralo bi= ti ustavno sodišče izven zvezne prestolnice (n.pr. v Sarajevu). Dopolnil bi ga, da mora biti tudi zvezno središče izven "republiških", gotovo pa izven takih ključ nih mest, kot sta to Beograd in Zagreb, kjer prenapete množice prečesto vplivajo na zvezno politiko. Zakaj ne misliti o novi prestolnici, ki bi bila izvzeta iz "republiških" področij, kot je n.pr. ameriški Washington. To bi bilo tem bolj nuj no, če bi ob republiki Hrvatski (in Sloveniji) imeli kraljevino Srbijo znotraj skupne Jugoslavije.
Proučiti Titovo ustavo
Ze pred časom je nekdo predlagal, da bi morda kazalo proučiti sedanjo jugo= Elovansko ustavo in to raje prilagogiti demokratičnim prilikam, kot pa začenjati EPet znova. Daši je tak predlog nekaj nezaslišanega za okostenele emigrantske mo Pgane, ima zamisel nekaj na sebi. Ustava 'sama verjetno ni nie kaj totalitarna ; Najbrž celo nasprotno. Gre le za to, da se jo po črki in duhu izvaja! Obenem pa ','sebuje gotove stvari, s katerimi - kljub komunizmu - tudi demokratična Jugosla= ^ija ne bi mogla na kratko odpraviti. Tu mislim na gotove "pridobitve", ki iih kaže proučiti.
Ali bo demokratična ustava mogla mimo delavskih svetov? Čeprav je možno raz Pr avlj ati o tem, če so takšni sveti gospodarsko rentabilni ali praktični,sem mne nja, da so ena od bistvenih "pridobitev", katere delavci ne bodo hoteli dati iz ^k. Tem bolj, ker bodo hoteli resnične delavske svete, kot so se n.pr. sponta'no P0javili na Madžarskem. Ne zanikam, da nima prigovor, češ da to ne spada v ustav 1 dogovor emigracije, nekaj na sebi; toda mnenja sem, da bo tak ustavni dogovor, i1 ne bo upošteval tudi takih za Jugoslovane živijenskih stvari, zanje kaj malo animiv in še manj privlačen. Kot sicer utegne kak, ustavni načrt ali sporazum ze initi emigracijo, če se bo omejil zgolj na organizacijsko-tehnična vprašanja,dvo če bo predstavljal resno alternativo Titovemu režimu, ako ne bo upošteval so poloških sprememb in novih političnih činiteljev, ki bodo nekega dne odločali, ‘^uk Madžarske namreč— ne leži samo v tem, da so ljudje hoteli svobodo. Narod tu H nihotel povratka na staro, narod je hotel svoj socializem in se je požvižgal fa emigracijo, njene organizacije, odbore in programe. To velja zapomniti tudi kadar razpravljamo o bodoči s-h-s skupnosti.
Stane Jereb
PISMA UREDNIKU
pljučna pisma k članku "Hrvatsko vprašanje v emigraciji" izpod peresa g.B.Simo -■-ca in kritiki HRVATSKE ZORE k temu članku. G.P. in g.Simoniču je uredništvo da 0 s tem zaključno besedo. Članek je bil objavljen v štev.198.-6.oktobra 1956.
t
•urednik! Ni vprašanje, komu je g.Simo (ič odgovarjal. Kritiko'tako v' "Hrvatski '°ri" kot na tem mestu je povzročil nje >ov argument, pisan za bralce "Klica Tri Slava",da 'ima pravico do samoodločbesa Do tisti narod, katerega je zasužnjil drug narod. Ker Hrvatje ne spadajo v 0 kategorijo, zato tudi pri njih ne prt v poštev samoodločba'. Pri tem pa 'j' bistvo tega Simoničevega stališča či 0 nič spremenjeno, če ga berem v okvi fu celotnega članka ali vzamem iz kon= ’e^ta. Tudi ni njegov argument nič moč u'jši, če g.Kaleba zmerja z vitezom in
Plemenitim.
i Tvegano je dalje navajati primere, ki č-ljujo v drugih časih, za druge lju-di, drugačnih prilikah in pod drugimi po s°3i. Pri tem g.Simonič še pozablja, da 0 drugod minila ne samo desetletja am= ak stoletja, odkar so na en ali drug 'acin sprejeli ustavo in jo tudi ohrani > dočim je med navajanim sklepom Sabo 5 l*1 razpadom Jugoslavije minilo komaj ^bih 23 let - torej niti doba ene sa= generacije! - in še v tem primeru , upna država ni bila takšna,za kakršno e Oe izrekel Sabor.
,vojaškim udarcem je Hitler fizično l^cer likvidiral Jugoslavijo, toda držaa de- bila že pred tem razbita i moralno
. ČdSd no '. ker... pač, nD zado vpIL j lila, sy,o j ifc državljanov, kar je vendar edini smisel obstoja kake države, tembolj .. če , gre za vsenarodno državo. V tej idejno-moralni polomiji leži razlog, da je hrvatski na rod s takim navdušenjem pozdravil ustaa novitev Neodvisne hrvatske države (po = döbno kot je srbski narod nekaj dni po= prej pozdravil 2?.marec!). S tem ne re= čem, da so Hrvatje pozdravili ustaško diktaturo, saj se jim prve dni niti sa= njalo ni, kaj jih Čaka. Toda nobenega dvoma ni, da so pozdravili svojo državo, ker so jo hoteli, saj skupna Jugoslavi= ja ni izpolnila njihovih pričakovanj.
Sklicevanje na stare zgodovinske akte je realistično samo v toliko, kolikor ti, še odgovarjajo razpoloženju naroda. Če pa je med tem narod spremenil svoje mi= šljenje, je ni sile, ki bi ga mogla za= držati v starem okviru. To velja tem bolj za hrvatski narod, ki je s svojim stavom odločilno pripomogel, da se je v kritični uri skupna država sesula kot hiša iz kart. Po tem katastrofalnem de= janju - in po kasnejši ustaški preizku= šnji tudi! - še nismo imeli prilike za= znati, kaj zdaj Hrvatje mislijo.V bistvu tu ne gre za nacionalizem ampak za zau= panje v skupno državo. Ge tega zaupanja Hrvatje nimajo, skupna država vendar ni=
v ' L
Štev. S06X
ma smisla. Zaupanje pa ne bo ustvarjeno s sklicevanjem na stare dokumente. Ker zaupanja ni brez volje za skupnim živ]je njem, zato sem pisal, da je treba raz= pravlj ati o skupnih interesih, ki edini lahko povrnejo izgubljeno voljo. Toda pri tem ne smemo zanikati načela,da Hr= vatje kot narod lahko odločajo o svoji usodi. Kdo pa naj?
Razprava v emigraciji itak ne more ni česar odločiti. Pač pa lahko vpliva na mišljenje doma. Odločitev bo padla tam.
P.
G.urednik!- Se vedno nevem, kaj prav za prav g.P.želi, razen, da hoče imeti za= dnjo besedo. Na njegovo prednje pismo odgovarjam na kratko tole:
Prvi odstavek: Vztrajam pri svoji trditvi, da ima stavek, ki razburja g.P., en pomen v tekstu in drug pomen izven njega ter da ga je zato nepošteno izlo= čati iz teksta. Ako g.P. noče odn. ne more tega usvojiti, mu pač ne morem po= magati. Vsak čitatclj naj napravi svoj lasten zaključek - nekateri bodo sogla= sni z g.P., drugi z menoj. Nadaljna de= bata o tem nas ne bo nikamor privedla.
Drugi odstavek bi se moral pravilno začeti takole: "Tvegano je navajati pri mere/ ki ne podpirajo argumentov g.P." Smatram, da je mnogo resnice v mišlje= nju velikega demokrata, Francoza Alexis de Tocqueville-a, ki je rekel: "Zgodovi na je kot galerija slik, ki vsebuje ma= lo originalov in veliko število kopij." Prav tako smatram, da je že skrajni čas, da se tudi mi pokažemo zrele in da si jemljemo za primer politično zrele naro de, ne pa politično zaostale. Toda, ču= dna se mi zdi izjava g.P., da skupna dr žava ni bila takšna, za kakršno se je izrekel Sabor! Sabor se je izrekel za skupno državo, medtem ko vprašanje, kak šna na bi ta država bila, ni imel pravi ce odločati samo in edino Sabor, marveč je to zaviselo tudi od ostalih partner= jev. Skupna država ni zadovoljila niti enega demokratsko nastrojenega Srba,Hr= vata in Slovenca. Toda bistvo mojega članka je bilo v tem: Poskusimo skupno življenje v resnično demokratski Jugo = slaviji, in šele če to ne uspe, jo raz= bijmo.
Tretji odstavek: Kje je g.P.dobil te podatke, da^jc napravil tako čudovite zaključke? Ge bi bila "dejstva", ki jih on navaja, točna, potem bi nedvomno go= vorila v njegovo korist pri tej debati. Toda bojim se, da je g.P.poskusil prila goditi dejstva (nekoliko izkrivljena) svojemu stališču, namesto da bi na osno=
vi stvarnih dejstev prišel do pravilnih zaključkov, tj. da bi meril klobuk po glavi in ne glavo po klobuku.
Četrti odstavek: Izgleda, da se samo g.P.lahko sklicuje na stare zgodovinske akte in da je to samo v takem slučaju realistično. Po drugi strani pa je dej= stvo, da nismo imeli prilike zvedeti ne le kaj Hrvatje mislijo po ustaški preiz kušnji, marveč tudi, kaj mislijo Sloven ci, Srbi in Hrvati že izza 1929-leta. Nihče namreč ne more trditi, da ve, kaj narod misli o neki zadevi, ako ta narod ni svoboden - ako živi pod diktaturo.
Z zadnjim odstavkom se v celoti stri= njam. Nikoli nisem trdil kaj nasprotne= ga in je zato ta odstavek v tej debati docela odveč.	B.Simonič
ZAROKA PRINCA TOMISLAVA
27»januarja se je zaročil v Londonu princ Tomislav, brat bivšega kralja Pe= tra, s hčerko badenskega obmejnega gro= fa. Princesa je nečakinja vojvode od E= dinburga, moža angleške kraljice. Neka druga nečakinja vojvode se je pred krat kim poročila s princem Andrejem, mlaj = šim bratom princa Tomislava. Oba princa enako kot njuna mati, kraljica Marija, imata kmetije v Angliji. Ob zaroki prin ca Tomislava se je izvedelo, da je on enaintrideseti na seznamu upravičencev na angleški prestol. Po neki razsodbi sodnega sveta angleške zbornice lordov, da so vsi potomci angleške krajice Ane britanski državljani, lahko oba princa enako kot njun brat kralj Peter automa= tično dobita angleško državljanstvo, če to želita.
V skladu s tradicijo bi morala žaro = čenča razdeliti med prisotne goste po eno srajco in par nogavic zvezane z rob cem. Toda od vseh 500 prisotnih je dari lo prejel samo srbski pop, ki je opra = vil svečanost zaroke. Izgleda, da nima nihče preveč denarja v bivši jugoslovan ski kraljevski hiši.
NOVA SLOVENSKA PLOŠČA t/
Slovenski pevski zbor KOROTAN iz Clo= velanda je nedavno posnel ploščo s šte= vilnimi slovenskimi pesmimi za moški in ženski zbor. Plošča spada pod kategori= jo "long-playing records" in bo kmalu na razpolago Slovencem v Angliji in USA, kjer je cena tri in pol dolarja. Kdor bi ploščo želel nabaviti, naj se obrne na BM/TRIGLAV, London, W.C.1. (Naslov K.T.).
KLIC TRIGLAVA izdaja SLOVENSKA PRAVDA. Njeno mišljenje predstavljajo samo oni pri spevki, ki so podpisani od Izvršnega odbora.