UMETNOST LETO I. 1936-37 1 ,'urednist\ Ljubujan • Jakac • Tratnik • Gradnik • Ložar • G. A Kos • Jakopič • Picasso • Maleš • Vavpotič • Z. Kalin • Sedej • Santel • T. Kralj • Gorše • in drugi '-/r M* , V ■ prrHtgg Frančišek Smrdu mm ? • ». . ■ -V '* ' * - J' ’•'' ■ ' ^ - -r#5EsSi;, . ■ ■ ,. I ^ .:v t' v'-; i t, v; j. ji H 58545 o %o nema in sama. Ali nobena doba ni neskončna in ta shramba individualnega, tvojega, subjektivnega čustva, izraženega v umetnosti, bo nekoč spet prišla do svoje veljave, ker mora priti, če neče umetnost za večno propasti. Brez tega najosebnejšega in najsvojejšega, nikomur drugemu lastnega čustva bi bil Sikstinski strop samo kolosalno delo, ne pa tudi Michelangelov. R. Ložar. Trubar U razstave Umetniške skupine G. A. Kosa - M. Maleša - Fr. Goršeta in gosta J. Slavička (Praga) 1936 v Jakopičevem paviljonu kratek razgovor z „Ali mi lahko poveš, kaj te žene v svet? Ali geografske oblike tuje zemlje, ali tuji obrazi? Saj zanimivo in neizčrpno je oboje. Ali vpliva sonce tuje zemlje na tvojo slikarsko paleto? Torej, ali je upravičeno, da nekateri ne vidijo barvnih razlik med tvojo Dolenjsko in Norveško?" „Vse skrivnostno in neznano v tujih deželah žene človeka v svet. Po mladostnih čudenjih in blodnjah spoznaš naposled le to, da je vse novo prineslo na eni strani razočaranje, na drugi pa najvažnejše, to je spoznanje in vedno bolj čist in jasen pogled na domačijo in svoj lastni obraz. Prav ta osvežitev in odmaknjenost od doma prinese globlje občutje lastne svojstvenosti. Napačno je mnenje, da mora slikar priti iz območja tujih krajev in vtisov popol- božidarjem jakcem noma spremenjen, to bi pomenilo le odtujitev samemu sebi. Nove oblike pokrajin in barve so le obleka notranjega razvoja v območju novih impulzov, nikakor pa izpre-minjanje. Kako smešna je že misel, da bi zaradi tega, če delaš v Ameriki, delal po ameriško, ali v Parizu po francosko ali celo na Japonskem po Japonsko. Če vzamemo primer Ganguina, je on kljub vsemu pretvarjanju v tahitskega domorodca ostal vedno v svojem bistvu le Francoz. On je pod mogočnim impulzom novega fantastičnega sveta, ki ga je vzljubil, le dopolnjeval in izoblikoval svojo vendar čisto francosko osebnost. Vsem onim, ki zahtevajo od mene, da bi izčrpno podal tuje kraje — kamor me je zanesla pač usoda — lahko povem le to. Ivan Vavpotič - Boksar - Olje da le domačin lahko polnovredno in izčrpno zajame svojo zemljo, in še ta ima težave in dolgo pot iskanja. Jaz pa sem vse te tuje pokrajine gledal s svojimi, recimo »dolenjskimi" očmi in občutjem, in to premnogokrat pod zelo težkimi okoliščinami, pa naj bo v časovnem ali klimatič-nemu oziru, da ne omenjam še drugih tež-koč. Ali naj je recimo zaradi tega, ker iz-gleda popolnoma tuje, nam nepravilno zamišljena evropska pokrajina, ki jo je slikal Japonec, manj vredna umetnina, ker je pač gledal Evropo z japonskimi očmi, da rabim ekstremno primero? Kar se tiče mojih norveških slik, lahko povem, da je bila Norveška zame obogatitev v temni barvni skali, kar sem pač uveljavil tudi pri mojih pozno-jesenskih mokrih dolenjskih pokrajinah — vendar je osnovno občutje močno drugačno. Kdor pa hoče večjih razlik, se mi zdi, da sveta sploh ne poznal ali da ga ni nikoli in-timneje doživljal. Vsi živimo pod istim soncem in na isti zemlji." „2elel bi si, da o priliki razstaviš same risbe — da me boš pravilno razumel — risbe — skice mislim. To bi bil svojevrsten dogodek." »Razstava skic bi bila gotovo zelo zanimiva, vendar mislim, da bi razen umetnostno ožje interesiranih krogov ostala nerazumljena. Saj skica ni sama sebi namen in tudi ne sme biti, ker služi le kot zasnutek oblikovne ideje. Skica ima svoj pomen le v zvezi z izvršeno, dognano sliko. Na žalost se je sicer v dobri nameri vendarle preveč razpasla v slikarstvu skica, ki se je prenesla v sliko in Zdenko Kahn - Torzo - Mavec postala kot zasnutek pravega dela sama sebi namen. Vzemimo Rembrandtove skice, ki so v popolnosti podajanja elementarnega občutja in vsega, kar mora priti v dovršeni sliki, nenadkriljive, vendar se mož ni zadovoljil s tem in je šel dalje do skrajnih možnosti dognanj — in ravno tega nam vsem na žalost manjka.” „2al, da se ne baviš več s čisto grafiko, zlasti litografijo in radiranko, pa tudi z lesorezom. Ali lahko poveš vzrok?” „Baviti se samo s čisto grafiko pomeni isto kakor živeti enostransko. Največji grafiki sveta so se enakovredno posluževali vseh načinov slikanja, oziroma izražanja, in to izmenično perijodično ali istočasno. Tudi jaz nisem čisto zanemaril grafike ves ta čas in smatram vsako stroko kot izpopolnilo druge. Gotovo pa pride čas, mogoče že celo kmalu, da se bom bolj intenzivno posvetil tej prav za prav ,moji‘ stroki, ki mi je vedno nadvse pri srcu, saj je naj-neposrednejša. Le žal je pri nas premalo resonančnih tal za to panogo. Čaka nas še mnogo dela in težav. Največja ovira pri tej lepi panogi so pa razmere, ki onemogočajo izpolniti vse želje in načrte. M. M. Maksim Sedej - Piknik - Olje umetniška razstava v florenci (Vtisi z razstave Toskancev, Napolitancev in Lombardov.) V mesecu oktobru in novembru preteklega leta je bila v Florenci v palači Parterre di S. Gallo sodobna umetniška razstava velikega obsega. Da bi razstava dobila večji pomen in povdarek v razvoju zadnjega časa, so se Florentinci kot prireditelji razstave spomnili svojih tovarišev iz Lombardije in Kampanje (Napolitanije) in jih povabili k soudeležbi. Vsaka po-krajina je razstavljala svoja dela ločeno od drugih v posebnem paviljonu. Nasičen z bogatimi vtisi iz Rima, sem bil kar žejen sveže sodobne umetnosti, zato sem s precejšnjim optimizmom, toda brez posebnih iluzij vstopil v glavni razstavni paviljon. Sodba, ki jo je objektiven opazovalec dobil na razstavi, bi bila nekako taka: Kljub velikemu naporu, ki so ga aranžerji vložili v to razstavo, ni preglednosti, temveč je vse preveč med seboj pomešano. Tu so zastopniki akademskega naturalizma, impresionizma, surrealizma in futurizma, nove stvarnosti, ki najčešče izzveni v prazni formalnosti itd. Najmočnejši na celi razstavi so nedvomno zastopniki impresionizma, ki jim je za vzor še vedno Cezanne, dalje ekspresionisti, dominirajo pa vendarle realisti, zlasti kiparji, ki po veliki večini pripadajo tej struji. Pri njih (kiparjih) se opaža, da prihajajo' v novo idealistično smer, rekel bi moderno klasiko, ki jo v prvi vrsti propagira ministrstvo za narodno vzgojo potom natečajev za javna dela. Umetnik je navezan pri prodaji svojih del na dva činilca: na javno ustanovo in na zasebnika. Kdor bi se za hip poglobil v razmotrivanje odnosov, ki so vladali v zgodovini med temi tremi instancami, bi med drugim gotovo spoznal vsaj to, da je zgodovina umetnosti v nekem pogledu zgodovina njenega zbiranja in kupovanja. Za bežen pogled pa zadostujeta dve dobi: srednji vek in naš čas. V srednjem veku zasebnega zbiralca skoro ni, umetnost ljubi, naroča in kupuje cerkev, razen nje pa dvor. Čim bolj pa se bližamo moderni dobi, tem bolj stopa v ospredje zasebnik kot zbiralec. Če bi bili danes in v polpreteklem času umetniki navezani na javne kulturne ustanove, koliko več smrti bi to bilo, koliko bede, koliko uničenih življenj. Tisti, ki je mnogo umetnikov rešil pogina, je bil zasebnik — in v večini primerov še vedno je. Tip «zasebnika» imamo že dolgo tudi na Slovenskem in on mu-tatis mutandis nič ne zaostaja za svojim bogatejšim inozemskim kolegom. Kakor tam, imamo tudi tu vse polno inačic zbiranja in zbiralstva, vse polno individualnih tonov in pogledov na umetnost. Slovenska upodabljajoča umetnost je svojemu «zasebniku» dolžna že mnogo priznanja, a ker pozna njegovo ljubezen, ve, da bo tudi v bodoče ž njim vselej lahko računala. Seveda bo češče nego doslej javnosti podati kak vpogled v posamezne nase zbirke, ki to v svoji skromnosti zaslužijo. Kajti upoštevanje delu in sredstev, ki so jih vložili v svoje zbirke naši ljubitelji, je še danes mnogokje najboljša pot k harmoničnemu in uspešnemu sožitju umetnosti in javnosti. Gotska soha svetnika - Les - Privatna zbirka Glava svetnika - Detajl Razstava je obsegala 382 slik, 98 plastik in 64 grafičnih listov. Najmočnejši razstavljalci so bili slikarji: Dino Bausi s 35 platni, ki je zavzemal častno mesto s posmrtno razstavo, Zetti Italo, Primo Conti, Lotti Dilvo in Ventura Gina ter kipar Tofanari Sirio, ki je imel tri odlične živalske kipe v bronu. Razstava Napolitancev obiskovalca ni ogrela. Bila je mnogo slabša od toskanske. Po večini so bile slike zgolj dekorativnega značaja, plehke vsebine, ki gledalca pušča hladnega. Kiparstvo ni omembe vredno. Z novim upom si se napotil v razstavo Lombardov. Ze pri vstopu v paviljon si začutil drug milje, ki te je vabil v svoj objem. Kvalitetno je bila razstava Lombardov najboljša. V slikarstvu je prevladoval impresionizem, deloma tudi surrealizem, a v plastiki realizem, ki se tudi že nagiblje v idealistično smer. France Gorše. Tone Kralj - Pasijon - Les Ah, prismode, kakšne užitke nam nudijo naše cči, kaj ne? Ampak zato se maščuje narava na živali, ki je v nas, in telesa so nam bedna in cesto v grozno breme. Že izza Giotta, ki je bil bolehen človek, je tako. Ali kakšna paša za oči je to in kakšno veselje, ko gledaš skrbasti smeh starega leva Rembrandta z ruto okrog vratu in s paleto v roki! Vincent van Gogh. Iz delavnice kiparja Franceta Goršeta - Kako nastane lesena soha Fran Tratnik - Podoba mlade žene - Olje Ljudstvo umotvor naravno občuti, kritik ga mora tudi razumeti. Večina kritikov daje prednost razumu pred čustvom, zato se godi, da z znanjem razmotrivajo o umotvoru vsak po svoje, le malokateri pa občuti ono resnično lepoto, ki jo je umetnik vložil kot notranjo, duševno vsebino svojega dela. Presojati umotvor le zunanje, po tehniki, je isto, kot soditi človeka po kroju obleke, ne pa po njegovih duševnih zmožnostih Fran Tratnik ODBORU ZA POSTAVITEV SPOMENIKA VITEŠKEMU KRALJU ALEKSANDRU I. ZEDINIT EL JU V LJUBLJANI. Slovenski kiparji, včlanjeni v Društvu likovnih umetnikov, prosimo v svojem in v imenu društva cenjeni naslov za pojasnilo, kaj je s postavitvijo spomenika. Ker smo pri svojecasnem prvem razpisu pokazali mnogo resnega zanimanja in truda za to stvar, zastopniki v žiriji pa tudi dovolj požrtvovalnosti, mislimo, da je naše vprašanje povsem umestno. iz umetniškega sveta Narodno galerijo v Pragi je prevzela država. Kdor hoče pazljivo prisluhniti utripom kulturnega življenja na Češkoslovaškem, ne sme mimo dogodka, ki bo s svojimi posledicami odločilno posegel v umetniško življenje pri Čehoslovakih. Država je v svojo last prevzela galerijo, katere preteklost je lepa in bogata. Ustanovila jo je že pred 140 leti (1. 1796.) skupina domoljubnih čeških plemičev in meščanov z namenom, da pomore umetnosti do večje moči in veljave ter skrbi za vzgojo lepotnega čuta v širših plasteh naroda. Vrh tega si je prizadevala, da ustavi izvažanje umetnin v tujino, ki je ž njimi bogatila svoje muzeje. Galerija je v obeh smereh odlično vršila nalogo in svoje delovno področje kmalu celo razširila. Ustanovila je 1. 1800. na svojevrsten način zasnovano „Galerijo živečih slikarjev“, ki je z nakupi podpirala umetnike. Dobrih trideset let pozneje (leta 1835.) pa je enako pod njenim okriljem začelo delovati »Umetnostno društvo za Češko“, ki je prirejalo umetniške razstave, skrbelo za letne nagrade in z žrebanjem umetniških del budilo smisel ter zanimanje za umetnost. Spričo živahne delavnosti je docela razumljivo, da je ravno ta s skromnimi začetki ustanovljena organizacija v prvi polovici MIHA MALES Kolek mestne občine - Enkrat povečan 19. stoletja tako rekoč vodila vse umetniško življenje na Češkem. Njen vpliv se je zmanjšal, ko se je krog ljubiteljev umetnosti razcepil v češki in nemški tabor. Vendar pa ne smemo prezreti dejstva, da je društvo 1. 1896. za stoletnico svojega obstoja odstopilo državi slikarsko šolo in s tem ustvarilo temelje današnji umetniški akademiji. Galerija, ki so jo konec 8otih let nastanili v mogočni zgradbi umetniškega doma, pa je še nadalje mogočno vplivala na umetniško življenje v Pragi. Z ustanovitvijo češkoslovaške republike so galerijo zbog obsežnega gradiva in zaradi večje preglednosti namenili zgolj starejši umetnosti, za novejšo dobo po 1. 1800. dalje pa je podobno nalogo prevzela moderna galerija. Do lepega razmaha so od početka pripomogla društvu zlasti bogata darila zasebnikov in cesarskih in plemiških krogov. 2e prvo leto je društvo na ta način imelo 556 umetniških del in prvi tiskani katalog 1. 1817. jih izkazuje že 1725. Ko se je ustanovilo umetnostno društvo, so pa umetnine začeli tudi nakupovati, dasi so tudi poslej imela poglavitni delež pri naglem razvoju galerije še vedno zasebna darila in volila. Ker je bilo delo galerije dolgo dobo zares deležno vsestranskega zanimanja in podpore, nas prav nič ne more presenetiti njena bogata posest ob koncu 1. 1918., ko je v svojih zbirkah imela: 1421 slik, 166 kiparskih izdelkov, 3916 risb in 6292 grafičnih listov. Te številke so pa danes že znatno večje in nam zgovorno pričajo o žilavem kulturnem delu na Češkoslovaškem. 2e dlje časa si smotrno prizadevajo, da bi v dosegljivi meri zbrali tudi dela domačih umetniških tvorcev iz preteklih stoletij ter njim vzporedili stvaritve tujih umetnikov, kolikor gre za notranjo zvezo in sorodnost. Ko je zbirke društva domoljubnih prijateljev na Češkem prevzela država, je bila izrečena misel, da cenijo vrednost zbirk na okroglo 60 milijonov Kč. To je pa zgolj materialna vrednost in ne vzdrži primere s poletnim marljivim in požrtvovalnim delom, ki ga sploh ni moči preceniti, ampak kvečemu le občudovati in posnemati. Na Holandskem so našli novo Rembrandtovo sliko, katera predstavlja Juno. Slika meri 127 X 104 cm in je ena zadnjih mojstrovih del. Te dni je bila prodana znanemu ameriškemu zbiratelju E. Fordu v Detroit za 420.000 hol. zlatnikov. Manetova slika „Perilo“ je bila prodana iz pariške galerije Bignon. Leta 1876. so to sliko kot „premoderno“ odklonili z razstavnega Salona. ________ Letos bodo v Italiji proslavili rojstvo Giotta. ___ Petdeset še neznanih V. van Goghovih pisem so odkrili in izdali sedaj v New Yorku. So iz let 1881—1885, naslovljena na slikarja Ridderja A. van Rappardsa. Pensylvanski Muzej v Filadelfiji je kupil Cezannovo krajino Mont Sainte Victoire iz leta 1904. ___ Svetovna razstava se pripravlja v Rimu za leto 1941-, in sicer na prostoru med Rimom in morjem na obeh straneh Tibere. Nagrada za najboljšo sliko ali kip v Pragi. Praški advokat I. M. dr. L. Katz je že pred leti določil v svoji oporoki poseben sklad, iz katerega se podeli vsako leto po ena nagrada za najboljšo umetnino in sicer v znesku Kč 50.000.—. Letos jo je dobil kipar František Bilek. Je pa v ČSR več sličnih nagrad, tako državnih, kakor tudi privatnih mecenov. Da ne govorimo še o nagradah za literaturo, glasbo, znanost in drugem. V Rimu je Mussolinijeva nagrada, in sicer letno Lir 50.000.— za najboljše delo upodabljajoče umetnosti v letu. Corotovo razstavo v Parizu je obiskalo 70 tisoč oseb. ___ V Tretjakovski galeriji v Moskvi sc je zaključila razstava slikarja Rjepina, ki je umrl pred par leti, in ki je bil učitelj našega pok. P. Žmitka. Razstavljenih je bilo preko 900 slik in študij. V Moskvi so otvorili v oktobru 1936 veliko razstavo Rembrandtovih del. Poleg slik je razstavljenih tudi preko 200 radi-rank. K razstavi so izdali tudi velik ilustriran katolog v ruščini in francoščini. Tej sledi velika Rubensova razstava. V Parizu se je ustanovila „protispomeniška liga", katera bo zahtevala postopoma odstranitev vseh neokusnih spomenikov. Res zaslužne osebe naj dobijo nove. Za odstranitev prihaja v poštev najmanj dvatisoč ponesrečenih spomenikov v vsem Parizu. MESTO LJUBLJANA FOND ZA BREZPOSELNE Kolek mestne občine - Enkrat povečnn Pablo Picasso v Londonu. V Zwemmer Gallery je bila manjša razstava Picassovih del raznih njegovih period. Razstava „Puškin v slikarstvu in risbi“ je bila te dni otvorjena v Moskvi. V Londonu (Royal Acaderny) se je zaključila razstava antike. Izloženo je bilo vse, kar je bilo izkopano v zadnjih petdesetih letih. __ Člani praškega umetniškega društva Manes (član tega društva je tudi Jan Slaviček, ki je lani razstavljal v Ljubljani), so napravili potovanje v SSSR k proslavi prvega maja. Vodil jih je kritik dr. Jaromil Pe-čirka. Udeleženci so bili sprejeti od svojih ruskih tovarišev resnično nenavadno prijateljsko. __ Pievozno razstavo moderne umetnosti je priredila družba tridesetih italijanskih umetnikov pod naslovom „La Falange bo-lognese". Razstavo prevažajo na posebnih avtobusih — in tako je prišla moderna umetnost tudi v kraje, kjer do sedaj še ni bila nikdar nobena razstava. V Amsterdamu je bila velika razstava angleške umetnosti. Avstrijsko državno nagrado za slikarstvo je letos dobil Josef Dobrowsky. V Varšavi sc je zaključila mednarodna razstava lesorezov. Razstave se je udeležilo 253 grafikov iz 23 držav s 600 deli. Nagrado praške Umelecke besede je dobil kipar Jiri Jaška. Francoska grafična razstava v Pragi. Te dni je bila otvorjena v Manesu razstava pariških grafikov pod imenom »Atelje 12“. Prevladujejo nadrealisti. Oskar Kokoška je pravkar dovršil portret prezidenta T. G. Masaryka. Slikar je delal na portretu en mesec na gradu Lany in dva meseca v svojem ateljeju. Slika bo na prošnjo Carnegijeve ustanove v NewYorku razstavljena v vseh pomembnejših mestih Zedinjenih držav Severne Amerike. Die Weltkunst v Berlinu prinaša v letošnji januarski številki nadvse ugodno kritiko o Maleševi knjigi „Sence“. Piše dr. Neuwall-Poglayen. Miha Maleš ilustrira Prešernov „Sonetni venec". Knjiga, ki bo vsebovala 31 barvastih linorezov z izvirno podobo Primčeve Julije, bo izšla v numerirani bibliofilski izdaji, tiskani na japonskem papirju. (Pretežno ročni tisk.) Knjigo se lahko naroča pri Bibliofilski založbi v Ljubljani do 5. aprila letos. (Izšlo bo le toliko izvodov, kolikor bo do tega dne prijavljenih.) Uvod jc napisal dr. R. Ložar. Maksim Sedej ilustrira z lesorezi knjigo L. Mrzela: „Bog v Trbovljah". Knjiga bo pomembna — zato jo naročite pri avtorju. Društvo slovenskih likovnih umetnikov jc imelo pri „Slonu“ v Ljubljani dne 23. t. m. svoj IV. redni občni zbor. Navzočih je bilo 23 članov. Ko je dobil stari odbor razrešnico, so se po kratkih posvetovanjih vršile nove volitve. Za predsednika je bil ponovno izvoljen G. A. Kos. Za odbornike pa so bili izvoljeni: Šantel, I. Vavpotič, T. Kralj, Kogovšek, M. Šubic, Pirnat in Jirak (za Maribor). Po volitvah se je vršilo živahno razpravljanje o važnih stanovskih zadevah, zlasti o pomladanski in aktualni svetovni razstavi v Parizu. Grafična razstava v prostorih Cvijete Zu-zorič v Beogradu bo v februarju 1.1. Vabljeni so vsi vidnejši grafiki iz države. Spor, ki je nastal med društvom Cvijete Zuzorič in mlajšimi beograjskimi umetniki, ogroža redno pomladansko umetniško razstavo, ki jo to društvo že več let prireja. Vse cenjene čitatelje in ljubitelje naše umetnosti vljudno opozarjamo na ugledna zavode in tvrdke, katere oglašujejo v naši „Umetnosti“. USTNICA UREDNIŠTVA. Založništva se naprošajo, da nam pošiljajo v oceno umetniške publikacije. Naslednja številka Umetnosti izide konec marca t. 1. USTNICA UPRAVE. Pričujoča številka je 1. številka Umetnosti v novi opremi. Pri naročanju Umetnosti se pa šteje kot 2. številka. Novi naročniki prejmejo tudi že izišlo 1. številko. Vsak zaveden Slovenec z a v ar u je sebe, svojce in svoje imetje edino le pri naši domači V LJUBLJANI požar, vlom, steklo, zvonove, jamstvo, nezgode, kasko, življenje in v „KARITAS“- oddelku: posmrtnina, dota in starostno preskrbo Centrala: Ljubljana, Miklošičeva cesta št. 19 — Lastna palača T elefon št. 25-21 in 25-22 Podružnice: Celje, Palača Ljudske posojilnice — Maribor, Loška ulica 10 in Orožnova ulica 8 — Beograd, Pašičeva ulica 10 — Sarajevo, Zvonimirova obala 9 — Split, Ulica XI. puka 22 — Zagreb, Ulica Kraljice Marije 36 I_________________________ Umetnost izide štirikrat na leto. Celoletna naročnina znaša Din 40’—; na umetniškem papirju Din 60•—. Posamezna številka Din 15'— oziroma Din 20•—■. Naroča se na naslov Uprava Umetnosti, Ljubljana, Pod turnom 5. Izdaja Bibliofilska založba v Ljubljani. Urejuje uredniški odbor (Miha Maleš, dr. Rajko Ložar, France Gorše), odgovarja France Gorše. Vsi v Ljubljani. Natisnila Delniška tiskarna, d. d. (predstavnik Josip Štrukelj) v Ljubljani. Mestna hranilnica ljubljanska Nove vloge . . Din 50,000.000'— Oproščene vloge, prenežene na nov račun . . „ 60 000.000'— Skupno stanje novih vlog . . . Din 110,000.000'— Nove vloge vsak čos izplačljive Obrestna mera do 5% Za vse vloge jamči mestna občina ljubljanska Mostar Franc livarna kovin in umetnin Ljubljana Galjevica št. 57 IZDELUJE odIitke umetnin, (kipov, plaketi okovja za stavbe, okraskov itd. Prijatelji in ljubitelji starih umetnin in raznih antičnih dekorativnih predmetov se opozarjajo na našo preurejeno ,TvrdkoTizian' sedaj Frančiškanska ul. Pasaža Collegium Seraphicum Zobna ordinacija iiimiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiimiiiiiiiimiMiiiiiiiiiiiimiiii DENTIST Leopold Smerkolj Ordinira za zdravljenje zob Laboratorij za moderno tehniko in keramiko od8.-12.uredop. in od 2.-6. ure pop. LJ U B LJ AN A VII CELOVŠKA CESTA ŠT. 32 Račun poštne hranilnice 15 307 iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiuiiiiiiiiiiiiim Telefon št. 34-48 Manufaktura Moda Posebni oddelek za linolej, preproge, zavese i. t. d. Sl | A. & E. JTKABERNE 'LJUBLJANA kjer so zastopani s svojimi deli skoraj vsi slovenski upodabljajoči umetniki brez ozira na smer, na stil in na generacijo. Opozarjamo, da je to edino podjetje te vrste pri nas. Stalno sprejemamo naročila in z njimi kakor s prodajo umetnin posredujemo kar najsolidnejše med našimi umetniki in našim občinstvom. Gotovo je, da je danes, v dobi stalnih gospodarskih pretresov, najvarnejše naložen denar v umetninah, katerih cena se stalno veča. Ako hočete dobro svojim otrokom, kupite danes za primeroma malenkosten denar umetnine, ki bodo za nedolgo v rokah naših potomcev cela premoženja, katerih ne more razvrednotiti nobena kriza niti inflacija. Ako bi radi komu napravili kak poseben dar, verjemite, da ni trajnejšega niti prijetnejšega užitka kakor vam ga nudi prava umetnina. Naj opozorimo še na naš specijalni atelje, kjer izdelujemo k vsaki sliki odgovarjajoče okvirje v poljubnem slogu, strokovno dovršeno in po najnižjih cenah. IVAN ROZINA (preje .Orient1) trgovina b»rv in likov J. BONAČ SIN Velika izbira kemičnih in oljnatih barv, šolskih, študijskih in umetniških barv. Firneži, laki, steklarski i mizarski kle^, šelak, špirit, špirit denat, lužila „Arti“, tuši, pastel« ter sploh vse slikarske in pleskarske potrebščine. Velika zaloga vseh vrst vedno svežega idhv-ca. Na.nižje cene in najboljša postrežba. Ljubljana Ljubljanska kartonažna tovarna In papirna industrija LJUBLJANA Tovarna za paolr in lepenko: KOLIČEVO, DOMŽALE, centrala: lJUBLJANA Čopova cesla IS Telefoni interurban 23-07 in 34-81 Brzojavi Bonač sin Ljubljana. IZDELKI: Telefon štev. 39 2*> Vsakovrstne kartonaže iu drugi papirni izdelki. - Papir, lep nka in karton. PRODAJALNA TYRŠEVA (DUNAJSKA) €ESTA Š" 14 poleg trgovine Selineider & Vero Tovarniške znamke za toaletni papir tnnnl11 in Hormuc' „Sanol“ in „Hermes* istratorje in mape 7a korespondenco „Hermes“ in BRedos“