Leto 1900. 497 rzayni zakonik za kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru. Kos LXXVIII. — Izdan in razposlan dne 3. novembra 1900. Tsebina: St. 182. Ukaz o sodniških preskušnjah. IS«. Ukaz pravosodnega ministra z dne 1. novembra 1900. 1. o sodniških preskušnjah. Na podstavi §§. 12 in 13 v zakonu z dne 27. novembra 1896. 1. (drž. zak. št. 217), s katerim se izdajajo predpisi o namestitvi, notranji uredbi in opravilnem redu sodnij, se v porazumu z ministrom za bogočastje in nauk ukazuje: Sestava preskuševalnih komisij. §• 1. Pri vsaki viši deželni sodniji sestavi pravosodni minister vsako leto v decembru preskuševalno komisijo za sodniške preskušnje za dobo bodočega leta in jo, ako treba, popolni v teku leta. Predsedniki viših deželnih sodnij naj najpozneje v novembru podajo pravosodnemu ministrstvu predloge o številu preskuševalnih komisarjev in o osebah, ki jih je postaviti za komisarje. Število odvetnikov (§. 3), ki jih je predlagati za prvo ustanovitev razen vseučiliških profesorjev (§. 2), in število drugačnih oseb (§. 13 zakona o uredbi sodnij), na katere se misli za preskuševalne komisarje, naznani pravosodni minister predsednikom viših deželnih sodnij. Pozneje je razen vseučiliških profesorjev predlagati za polovico več oseb, nego jih je vzprejeti v preskuševalno komisijo. Predlog naj oznameni tudi preskuševalne komisarje, ki se imenujejo za namestnike predsednika. §- 2. Ako je na sedežu više deželne sodnije vseučilišče, se postavijo za preskuševalne komisarje vsi redni in izredni profesorji avstrijskega civilnega prava, trgovinskega in meničnega prava, civilne pravde in postopka izven kazenskih stvari in pa profesorji kazenskega prava in kazenske pravde, ki izjavijo, da so pripravljeni vršiti sodniške preskušnje. Predsednik više deželne sodnije naj profesorje povabi na izjavo o privolitvi in naj pravosodnemu ministru podajaje predlog naznani profesorje, ki so privolili. §- 3. Da se imenujejo odvetniki, katere je privzeti k preskušnji, naj predsednik više deželne sodnije vpraša za predloge odvetniško zbornico, ki je na sedežu više deželne sodnije. Odvetniška zbornica naj do srede novembra predlaga od predsednika više deželne sodnije navedeno število odvetnikov, ki stanujejo na sedežu više deželne sodnije, z vo-litvijo za preskuševalne komisarje in naj jih naznani predsedniku više deželne sodnije. Po potrebi lahko predsednik više deželne sodnije pozove tudi odvetniško zbornico, ki ni na sedežu više deželne sodnije, naj predlaga odvetnike iz svojega zborničnega okoliša, da se postavijo za preskuševalne komisarje. Ako je to treba, se lahko zahteva dopolnilni predlog. (81oY*nUch.) 115 Sodniške preskušnje prostost od taks. §• 4. Za opravo sodniške preskušnje ni plačati prosilcem nikakih taks. Preskuševalni komisarji nimajo pravice do pristojbin, ako so se udeležili sodniških preskušenj. Določitev preskuševalnih komisarjev za posamezno preskušajo. §• 5. Preskuševalne komisarje za vsako posamezno sodniško preskušnjo (§. 13, odstavek 2 v zakonu o uredbi sodnij) določa predsednik više deželne sodnije. Pri lem je imenovati hkratu preskuševalne komisarje, ki naj dado pismene naloge in izrečejo svoje mnenje o njih. Na vsako preskušnjo je poklicati enega odvetnika (§. 13, odstavek 2 v zakonu o uredbi sodnij) in po možnosti enega všeučiliškega profesorja, ki je postavljen za preskuševalnega komisarja. Ako hoče pravosodni minister na posamezne preskušnje poslati preskuševalnega komisarja, ki ga določi sam (§. 13 v zakonu o uredbi sodnij), se to pred ustno preskušnjo naznani predsednišlvu više deželne sodnije. V tem primeru naj predsednik više deželne sodnije določi, kateri od njega na preskušnjo poklicanih preskuševalnih komisarjev nad odstopi. §• 6. Preskuševalni komisarji, ki se za to določijo, so dolžni podati naloge za pismeno preskušnjo, izreči o delih svoje mnenje in jih še pred ustno preskušnjo poslati predsedniku ali njegovemu za vsako posamezno preskušnjo poklicanemu namestniku. Ostalim preskuševalnim komisarjem je na voljo dano, da čitajo še pred ustno preskušnjo pismena domača in klavzurna dela. Preskuševalni komisarji, ki so zadržani se udeležiti ustne preskušnje, naj to pravočasno naznanijo predsedništvu više deželne sodnije. Krnj sodniške preskušnje. §• 7. Praviloma je opraviti sodniško preskušnjo na sedežu više deželne sodnije, v koje okolišu je prosilec dovršil pripravljalno službo. Iz ozira vrednih razlogov lahko pravosodni minister dovoli opraviti preskušnjo pri kaki drugi viši deželni sodniji. Pripustitev k sodniški preskušnji. §• 8. Prošnjo za pripustitev k sodniški preskušnji je oddati predsedniku sodnije, kateremu je izročeno vodstvo pripravljalne službe, ako pa prosilec ni več v sodniški pripravljalni službi, predsedniku sodnije prve stopinje, pod čigar vodstvom je bil prosilec nazadnje v pripravljalni službi. V prošnji je povedati, ali naj se preskušnja opravi tudi v katerem deželnih jezikov, navadnih v okolišu više deželne sodnije (§. 24, odstavek 2). Prošnjo je z opravilnimi zaznamki in spričevali o storitvah v pripravljalni službi (§. 7 v zakonu o uredbi sodnij) predložiti predsedniku više deželne sodnije (§. 30 ministrskega ukaza z dne 15. avgusta 1897. 1. [drž. zak. št. 192].) Prošnja se lahko odda v zadnjih treh mesecih triletne pripravljalne službe. O sodniških preskušnjah naj piše predsed-ništvo više deželne sodnije zapisek po pridejanem obrazcu A. §. 9- O pripustitvi k sodniški preskušnji odloča predsednik više deželne sodnije, v koje okolišu je prosilec dovršil pripravljalno službo. Zoper zavrnitev se pripušča v 14 dneh pritožba do pravosodnega ministra. Ako naj se sodniška preskušnja opravi na sedežu kake druge sodnije, naj se predsednik više deželne sodnije» ako hoče prosilca sploh pripustiti k preskušnji, obrne na pravosodnega ministra zarad razsodbe o kraju, v katerem je opraviti preskušnjo. §. 9. Pripustitev k sodniški preskušnji je odreči, ako prosilec še ni opravil tretje državnoznanske državne preskušnje, nadalje, ako ni v redu dovršil predpisane pripravljalne službe ali je v redu ne dovrši do dneva ustne preskušnje, ali ako je jasno, da je prosilec po vsebini spričeval o svojih storitvah v pripravljalni službi to službo dovršil z nezadostnim uspehom. Pismena sodniška preskušnja. a) Pravoznansko domače delo. §. 11- V izdatku sklepa, s katerim se prosilcu naznani pripustitev k sodniški preskušnji, mu je povedati predmet za pravoznansko domače delo in za predložbo domačega dela postaviti dobo dveh mesecev. Snov izvoli predsednik više deželne sodnije ali preskuševalni komisar, kateremu on to naroči. Snov je izbrati kolikor moči oziraje se na pravna vprašanja, obravnavana v vajah (g. 12, odstavek 4, v zakonu o uredbi sodnij). §. 12. Osebam, ki so v pripravljalni službi, se lahko, da izdelajo svoja domača dela, za primeren čas dovoli prideliiev h kaki sodniji, na koje sedežu je dovolj literarnih pripomočkov. Ob predaji dela je predložiti zaznamek rabljenih spisov in oddati pismeno zagotovilo, da se je domače delo naredilo brez tuje pomoči in da se pri tem niso rabili drugi nego v zaznamku imenovani spisi (§. 12, odstavek 3 v zakonu o uredbi sodnij). §• 13. Ako prosilec zamudi dobo za predložbo domačega dela, ima to veljavo, kakor da je odstopil od preskušnje. Iz ozira vrednih razlogov lahko predsednik više deželne sodnije podaljša rok za predložbo domačega dela. Ako se podaljšanje roka odreče, ni zoper to nikakc pritožbe. §- H. Ako je kak prosilec za časa vaj, prirejenih po §.10 zakona o uredbi sodnij, ali izven teh vaj izdelal kako pravoznansko delo, katero je smatrati za zadosten dokaz njegove zmožnosti kako pravoznansko snov samostojno po znanstvenih načelih juri-stično pravilno in jezikovno spretno obravnavati, se lahko to delo sprejme za pravoznansko domače delo za sodniško preskušnjo. V prošnji za pripustitev k sodniški preskušnji se mora izrečno prositi, da se to delo sprejme kakor domače delo za sodniško preskušnjo. Pravoznansko delo je čisto spisano ali tiskano z zaznamkom rabljenih spisov in z zagotovilom, zahtevanim v §. 12, odstavku 3 zakona o uredbi sodnij, vred priložiti prošnji za pripustitev k sodniški preskušnji. §- 15. Ako se stavi v §. 14, odstavku 2 oznamenjena prošnja, naj predsednik sodnega dvora, na katerem se je oddalo zaprosilo, pozove sodniškega uradnika, ki je vodil vaje, katerih se je udeleževal prosilec, da izreče svoje mnenje o pravoznanskem delu. To mnenje je z zaprosilom predložiti predsedniku više deželne sodnije. Predno odloči predsednik više deželne sodnije o tem, ali se sprejme pravoznansko delo za domače delo (§. 14), naj odda delo kakemu preskuševal-nemu komisarju, da izreče svoje mnenje o njem. Ako se predsednik više deželne sodnije na podstavi predloženih mnenj prepriča, da predloženo delo ne ustreza svojemu namenu, je prosilca, od-bivši njegovo prošnjo, prisiliti, da odda pravoznansko domače delo o snovi, ki jo je stavil predsednik više deželne sodnije, v drugem primeru pa je pravoznansko delo, ne kraté njega presoje po preskuše-valnih komisarjih, sprejeti z vplivom, da mora prosilec narediti novo domače delo samo, ako je smatrati, da prosilec ni prestal preskušnje, in ako komisija prosilca ne more oprostiti od predaje novega domačega dela (§. 31). Zoper odločitev predsednika više deželne sodnije ni nikake pritožbe. b) Klavzurna dela. §- 16. Po pravočasni predložbi domačega dela, ali ako se s prošnjo za pripustitev predloženo pravoznansko delo sprejme za preskušnjo (§. 14), hkratu z dotičnim sklepom določi predsednik više deželne sodnije dneve za klavzurna dela in za ustno preskušnjo. §- 17. Klavzurna dela je izdelati ob dveh različnih dneh; za to je dati prosilcu na razpolago vsakikrat čas od 9. ure dopoldne do 7. ure zvečer. Pismeno preskušnjo je opravili v uradnih prostorih in pod nadzorstvom uradnika više deželne sodnijo; opravlja jo lahko več prosilcev hkratu. Za pismeno delo lahko prosilec rabi uradne tiskovine in literarne pripomočke, ki so v knjižnici više deželne sodnije izvzemši zbirke odlokov in vse vrste knjig z obrazci in uzornimi primeri odlokov. Vsaka druga pripomoč, in pa pogovori prosilcev med seboj ali z drugimi osebami so prepovedani. §. 18. Za pismeno klavzurno delo kazenskopravne vsebine je prosilcu naročiti ali sestavo zatožnice na podstavi spisov, morda z ugovorom vred in z razsodbo više deželne sodnije ali sestavo razsodbe na | podstavi predloženih spisov, ako treba popolnjenib z informacijo o izidih glavne obravnave, ali izdelavo j ničnostne pritožbe ali obnovnega sklepa. 8- 19. Za pismeno preskušnjo civilnopravne vsebine je prosilcu predložiti spise kake pravde, da sestavi razsodbo ali končni sklep, ali eksekucijske spise, da sestavi sklep o razdelitvi donosnih prebitkov ali da sestavi sklep o razdelitvi največe ponudbe ali sklep o razdelitvi prodajnega izkupila. §. 20. Pismena preskušnja kazensko- in civilnopravne vsebine se uredi lahko tudi tako, da se naloži prosilcu dolžnost oznameniti vprašanja, ki se pokažejo iz kake zamotane stvari, pa so važna za kazensko-ali civilnosodno iskanje pravice, in nanje odgovoriti obširno razloživši vzroke, ki zagovarjajo po mnenju prosilca pravilno juristično razumevanje pravnega primera. §. 21. Spise sodnih dvorov in okrajnih sodnij v civilnih in kazenskih stvareh, ki zunanje niso obširni pa obsegajo vendar pravne primere, kojih pravilna presoja zahteva dobro juristično znanje, varno razumevanje in bistroumnost, je po dokončni rešitvi stvari predložiti predsedništvu više deželne sodnije v pre-skuševalne namene. §. 22. Po preteku časa, določenega za klavzurno delo, je prosilcu odvzeti delo brez ozira na njega dovršitev. Oddano ali odvzeto delo naj nadzorujoči uradnik sešije in zapečati ter nanj napiše čas, ki se je porabil za izdelavo, pa pošlje preskuševalnemu komisarju, določenemu za preskušnjo dela. Ustna preskušnja. §. 23. Ustne preskušnje je vršiti na viših deželnih sodnijah na Dunaju, v Pragi in Levovu štirikrat, na drugih viših deželnih sodnijah trikrat v letu in po možnosti tako odrediti, da se preskušnje z vsemi prosilci opravijo v zaporednih dnevih. Rokove, ob katerih se torej vršč preskušnje, naj naprej določi predsednik više deželne sodnije, jih naznani vsem sodnijam okoliša in razglasi po časnikih. Kako izpremembo teh rokov je enako razglasiti. Pred vsakim preskusnim rokom je zaznamek prosilcev, ki jih je preskusiti, s povedbo dni, dolo-j čenih za ustno preskušnjo, vposlati pravosodnemu ministrstvu. §• 24. Ustna preskušnja naj traja z vsakim prosilcem dve uri. Istočasna oprava preskušnje z dvema prosilcema se ne pripušča; preskušnjo je v takem primeru v vsem raztegniti na tri ure. S prosilci, ki so poleg opravilnega jezika, navadnega na viši deželni sodniji, vešči tudi kakega v okolišu više deželne sodnije navadnega deželnega jezika, je vršiti preskušnjo na njih zahtevo deloma tudi v tem jeziku. §• 25. Sodniška preskušnja se raztezaj na vse stroke civilnega in kazenskega zakonodajstva (§. 12 v zakonu o uredbi sodnij). Na polju državnega finančnega in upravnega prava izdana navodila, ki so važna za sodniško pravosodje in na katere se je torej ozirati ob sodniški preskušnji, se imenujejo z zaznamkom B, pridejanim • temu ukazu. Zaznamek se po potrebi popolni z ukazom. §. 26. Ob ustni preskušnji je kolikor moči izslediti, ali prosilec obvladuje vso tvarino preskušnje. Z večjim številom vprašanj, ki se raztezajo na različna pravna polja, ni samo preskusiti, ali ima prosilec za službo na civilnih in kazenskih sodnijah vseh stopinj potrebno znanje in potrebno praktično opravilno izurjenost, temveč zlasti tudi sposobnost prosilca za spretno in pravilno presojo in odločitev civilnih in kazenskih slučajev (§. 12, odstavek 2, v zakonu o uredbi sodnij). Na zgolj spominsko znanje ni polagati važnosti, vendar je za praktično uporabo važna določila preskusiti tudi v njihovih posameznostih. Vsekakor je zahtevati, da zna prosilec za praktično uporabo prava merodajna določila v obče označiti in odločilna mesta naglo najti. §• 27. Prvosednik lahko stavlja vprašanja, drugi komisijski udje naj se udeležujejo izpraševanja po vrsti, ki jo določi predsednik. Praviloma naj vsak preskuševalni komisar izprašuje določeno stroko. Stroke, katere naj izprašuje vsak preskuševalni komisar, naj določi ali predsednik više deželne sodnije enkrat za vselej ali pa prvosednik naznanivši povabilo. Pri tem se je ozirati na želje preskuševalnih komisarjev. Vseuči-liški profesorji naj praviloma izprašujejo svojo nominalno stroko, druge stroke preskušnje se jim smejo odkazati samo z njihovo privolitvijo. Izid preskušnje. §• 28. Izid preskušnje se označi z redom : 1. odlično, 2. prav dobro, 3. dobro, ali ako se smatra, da preskušnja ni prestana, z redom 4. nezadostno. §. 29. Vsak komisijski ud, tudi prvosednik ima glas. Preskuševalni komisarji glasujejo po abecednem redu svojega imena, vendar odda prvosednik svoj glas nazadnje in kak preskuševalni komisar, ki ga pošlje pravosodni minister na posamezno preskuš-njo, odda svoj glas neposredno pred prvo»ednikom. Sklepa se po absolutni večini glasov. Najprej se glasuje o vprašanju, ali je preskušnja prestana. na to o redu. Î5- 30. Ako se smatra, da preskušnja ni prestana, naj sklene komisija z večino glasov, po katerem času se more prosilec vnovič podvreči preskušnji. Bok zavrnitve ne sme znašati matije nego tri mesece in ne več nego eno leto. §• 31. V primeru zavrnitve je preskušnjo na novo opraviti. Ako pa šteje preskuševalna komisija pravo-znansko domače delo za zadostno, je prosilec oproščen narediti novo pravoznansko domače delo za ponavljano preskušnjo. To mu je sporočiti, ko se mu naznani zavrnitev. Ako prosilec tudi ponavljane preskušnje ni dobro opravil, je to naznaniti pravosodnemu ministru (§. 14 odstavek 2 v zakonu o uredbi sodnij). Preskusno spričevalo. §• 32. Spričevalo o sodniški preskušnji, opravljeni z uspehom, izda predsedništvo više deželne sodnije po sklepu preskuševalne komisije in pritisne nanj uradni pečat predsedništva više deželne sodnije. V spričevalu je potrditi, v katerem deželnem jeziku razen opravilnega jezika, navadnega na viši deželni sodniji, se je prosilec spoznal za sposobnega za poslovanje. Preskusni zapisnik. §. 33. O preskušnji je pisati zapisniško knjigo po priloženem uzorcu C Posameznih vprašanj, ki so jih stavili preskuševalni komisarji, ni zaznamovali. K pre-} skušnji ni privzeti zapisnikarja. Končno določilo. §• 34. Ta ukaz stopi v veljavo z dnem, katerega se razglasi. Predsedniki listih višik deželnih sodnij, v kojili I okolišu se bodo radi vladajočega pomanjkanja sodnikov v teku prihodnjega leta, kakor je pričakovati, prosilci pripuščali na sodniško preskušnjo po cesarskem ukazu z dne 11. julija 1898. 1. (drž. zak. št. 125), in bo potem takem sodniške preskušnje vršili edino le po predpisih cesarskega ukaza z dne 10. oktobra 1854. 1. (drž. zak. št. 202), naj razlo-živši dotične razmere v štirinajstih dneh po razglasu tega ukaza predlagajo pravosodnemu ministrstvu, da se za bodoče leto opusti sestava preskuševalne komisije po predpisih tega ukaza. Spoils s. r. H-A Tekoče število to Ime in priimek prosilca 03 Sodni dvor, pri katerem se je nazadnje dovršila pripravljalna služba 4»* prvi krat S ? -§ 1 3 1 v !• O’ 1 drugi krat . 03 Snov pravoznanske domače naloge, rok za oddajo in preskuševalni komisar, ki jo naj preskusi <1 Od prosilca z zaprosilom oddana domača naloga se jo sprejela za preskušnjo O» 4* 05 to O’ 4*. to 4^ 03 to 1—A O’ 4- o; to H* GO Preskuševalna komisija CD kazen- sko- pravne vsebine Dan klavzurne naloge in ime pre-skuševalnega komisarja, ki jo naj preskusi O civilno- pravne vsebine £ Dan ustne pre- skušnje to Napoved jezika, v katerem se je opravila pre-skušnja 03 odlično HH K Xi S (A pr 1 *0>’ 1 4- prav dobro 1 • S dobro 03 zavrnitev in rok za ponovo >—» Opomnje' © O' » 5 k Zaznamek o sodniških preskušnjah. (§. 8 m. u. z dne 1. novembra 1900. 1. [drž. zak. št. 182]). Zaznamek B. Zaznamek na polju državnega, finančnega in upravnega prava izdanih navodil, ki so važna za sodniško pravosodje in na katera se je zato ozirati ob sodniški preskušnji. (§. 12 v zakonu o uredbi sodnij, S- 25 v ukazu pravosodnega ministra z dne 1. novembra 1900. 1. [drž. zak. št. 182]). Uvodna opazka: Področju materijalnega in formalnega civilnega in kazenskega prava pripadajoči postranski zakoni, kakor na primer zakonski zakoni, zakoni o obrokih in potih za silo, tiskovni zakon, zakon o koalicijskem pravu, orožni patent, zakon o potepuhih, o pijančevanju, o oderuštvu in o živalski kugi, pravilo o vojaški sodni oblasti, odvetniški in notarski red in drugih več, niso navedeni v zaznamku. Taki postranski zakoni so kakor sestavina materijalnega in formalnega civilnega in kazenskega prava predmet sodniške preskušnje, ne da bi bili izrečno navedeni. I. Državno pravo. Cesarski patent z dne 1. januarja 18601. (drž. zak. št. 3) o razglašanju zakonov in ukazov. Zakon z dne 3. oktobra 1861. 1. (drž. zak. št. 98) o nedotakljivosti in neodgovornosti udov državnega zbora in deželnih zborov. Zakon z dne 5. marca 1862. 1. (drž. zak. št. 18), s katerim se predpisujejo načelna določila za uredbo občinskih stvari. Zakon z dne 27. oktobra 1862. 1. (drž. zak. št. 87) v varstvo osebne svobode. Zakon z dne 27. oktobra 1862. 1. (drž. zak. št. 88) v varstvo hišne pravice. Zakon z dne 3. decembra 1863. I. (drž. zak. št. 105) o uredbi domovinskih razmer. Zakon z dne 25. julija 1867. 1. (drž. zak. št. 101) o odgovornosti ministrov. Zakon z dne 21. decembra 1867. 1. (drž. zak. št 141), s katerim se izpreminja osnovni zakon o državnem zastopu z dne 26. februarja 1861. 1. Državni osnovni zakon z dne 21. decembra 1867. 1. (drž. zak. št. 142) o občnih pravicah državljanov. Državni osnovni zakon z dne 21. decembra 1867. 1. (drž. zak. št. 143) o ustanovitvi državne sodnije. Državni osnovni zakon z dne 21. decembra 1867. 1. (drž. zak. št. 144) o sodniški oblasti. Državni osnovni zakon z dne 21. decembra 1867. 1. (drž. zak. št. 145) o izvrševanju vladarske in izvršilne oblasti. Zakon z dne 21. decembra 1867. 1. (drž. zak. št. 146) o vsem deželam avstrijske monarhije skupnih stvareh in o načinu ravnanja ž njimi. Zakon z dne 18. aprila 1869. 1. (drž. zak. št. 44) o uredbi državne sodnije, o postopku pred njo in c izvršitvi njenih razsodeb. Zakon z dne 5. maja 1869. 1. (drž. zak. št. 66), s katerim se na podstavi člena 20 v državnem osnovnem zakonu z dne 21. decembra 1867.1. (drž. zak. št. 142) določajo pravice odgovorne vladarske oblasti gledé razpolaganja s časnimi in krajevnimi izjemami obstoječih zakonov. Zakon z dne 10. junija 1 869. 1. (drž. zak. št. 113) o razglaševanju zakonov in ukazov v državnem zakoniku. Zakon z dne 6. aprila 1870. 1. (drž. zak. št. 42) v varstvo listovne in pisemske tajnosti. Zakon z dne 7. maja 1874. 1. (drž. zak. št. 50) s katerim se izdajajo določila za uravnavo zunanjih pravnih razmer katoliške cerkve (§§. 29, 31, 32, 33, 34 in predpisi o cerkvenem imovin-škem pravu §§. 38 nasl. do 59). Zakon z dne 22. novembra 1875. 1. (drž. zak. št. 36 iz 1. 1876) o ustanovitvi upravne sodnije. (Predpisi o pristojnosti §§. 1 do 4). Zakon z dne 5. decembra 1896. 1. (drž. zak. št. 222), s katerim se izpreminjajo nekatera določila v zakonu z dne 3. decembra 1863. 1. (drž. zak. šl. 105) o uredbi domovinskih razmer. II. Finaučno pravo. Osnovna pravila cesarskega patenta z dne 9. februarja 1850. 1. (drž. zak. št. 50) zakona o pristojbinah in dodatno k njemu razglašenih zakonov in ukazov, zlasti cesarski ukaz z dne 26. decembra 1897. 1. (drž. zak. št. 305) o izpre-tnembi nekaterih zakonskih določil o sodnijskih pristojbinah, in ministrski ukaz z dne 28. decembra 1897.1. (drž. zak. št. 306) v izvršitev cesarskega ukaza z dne 26. decembra 1897. 1. (drž. zak. št. 305) nadalje cesarski ukaz z dne 16.avgusta 1899. 1. (drž. zak. št. 158) o pristojbinah od prenosov imovine, ministrski ukaz z dne 2. septembra 1899. I. (drž. zak. št. 171) v izvršitev cesarskega ukaza z dne 16. avgusta 1899. 1. (drž. zak. št. 158). Ministrski ukaz z dne 26. decembra 1897. 1. (ukaznik pravos. min. št. 49) o sodelovanju sodnij ob izmeri pristojbin. III. Upravno pravo. Dekret dvorne pisarnice z dne 26. septembra 1844. 1. (z. p. z. št. 832), pravilnik za ustanovitev, uredbo in nadzorstvo hranilnic (določila o vložnih knjižicah, o zastaranju, o pritožbah in o nadzorstvu hranilnic, §§. 13— 18, 26, 27). Cesarski patent z dne 7. marca 1849. 1. (drž. zak. št. 154) o lovski pravici. Osnovna pravila cesarskega patenta z dne 26. novembra 1852. 1. (drž. zak. št. 253), društveni zakon. Osnovna pravila cesarskega patenta z dne 3. decembra 1852, 1. (drž. zak. št. 250) o novem gozdnem zakonu. Cesarski ukaz z dne 20. aprila 1854. 1. (drž. zak. št. 96), s katerim se izdaja predpis za izvršitev odredeb in razsodeb cesarskih političnih in policijskih oblastev. Ministrski ukaz z dne 15. februarja 1855 1. (drž. zak. št. 31). s katerim se izdaje zakonit predpis zoper trpinčenje živali. Ministrski ukaz z dne 3. aprila 1855. 1. (drž. zak. št. 61) o pristojnosti za obravnavanje in razsodbo o policijskih prestopkih in o postopku. Ministrski ukaz z dne 30. septembra 1857. 1. (drž. zak. št. 198), s katerim se razglaša občni predpis za kaznovanje tistih manjših prestopkov zakonov, za katere ni kazen odmerjena niti v občnem kazenskem zakonu niti v posebnih ukazih. Ministrski ukaz z dne 5. marca 1858. 1. (drž. zak. št. 34), s katerim se izdajajo predpisi o postopku v primerih prestopka, spadajočih k političnemu uradnemu dejanju. Ministrski ukaz z dne 13. junija 1858 1. (drž. zak. št 95) o potrebnostih in dokazu zakonitega obstoja duhovnih redov in kongregacij, in pa o pogojih, na katere je gledati, ako se sklepajo ž njimi pravna opravila. Osnovna pravila cesarskega patenta z dne 20. decembra 1859. 1. (drž. zak. št. 227) obrtni red, z dodatno razglašenimi zakoni in ukazi, in to predpisi o obsežju uporabe obrtnega reda (člen V razglasilnega patenta), razdelitev obrtov, podelitev odobrila za napravo obratov, seganje v pravice do obrtniškega oznamenila, predpisi o namestnikih in zakupnikih obrtnikov, prehod obrtov, predpisi o obrtniškem pomožnem osebju (VI. poglavje), predpisi o pristojnosti. Cesarski ukaz z dne 29. novembra 1865. 1. (drž. zak. št. 127), o pripustitvi inozemskih delniških družeb in komanditnih družeb na delnice, izvzemši zavarovalne družbe, k opravilnemu obratu v Avstriji. Zakon z dne 15. novembra 1867. 1. (drž. zak. št. 134) o društvenem pravu. Zakon z dne 15. novembra 1867. 1. (drž. zak. št. 135) o zbornem pravu. Zakon z dne 19. maja 1868. 1. (drž. zak. št. 44) o uredbi političnih upravnih oblastev. Zakon z dne 29. junija 1868.1. (drž. zak. št. 85) o uredbi trgovinskih in obrtnih zbornic. Zakon z dne 30 maja 1869. 1. (drž. zak. št. 93) o določilih vodnega prava, pridržanih državnemu zakonodajstvu. Zakon z dne 27. julija 1871. 1. (drž. zak. št. 88) o uredbi policijske odprave in odgonstva. Zakon z dne lb. aprila 1873. 1. (drž. zak. št. 52) o uredbi političnih upravnih oblastev. Zakon z dne 18. februarja 1878. 1. (drž. zak. št. 30) o razlastitvi v namen naprave in obratovanja železnic. Osnovna pravila zakona z dne 25. aprila 1885. 1. (drž. zak. št. 58) o uredbi ribarstva po notranjem vodovju. Zakon z dne 24. maja 1885. 1. (drž. zak. št. 90) o prosilnih delavnicah in poboljševalnicah. Zakon z dne 28. decembra 1887. 1. (drž. zak. št. 1 iz 1. 1888. o zavarovanju delavcev za primer nezgode (nedopustnost eksekucije za terjatve odškodnin, §. 43, odgovornost podjetnikov obrata in tretjih oseb za nezgode, §. 45 do 47). Osnovna pravila ministrskega ukaza z dne 10. aprila 1889. 1. (drž. zak. št. 47), s katerim se ukrepajo natančnejša določila o razsodiščih zavarovalnic zoper nezgode (sestava, pristojnost in eksekucija). Osnovna pravila ministrskega ukaza z dne 11. septembra 1889.1. (drž. zak. št. 149), s katerim se ukrepajo natančnejša določila o razsodiščih rudarskih skladnic (sestava, pristojnost in eksekucija). Zakon z dne 6 januarja 1890.1. (drž. zak. št. 19) o obrani znamek. Zakon z dne 11. maja 1894. 1. (drž. zak. št. 126) o zemljiškoknjižni oddružitvi zemljišč za namene javnih cest in potov, nadalje za namene kake v javni koristi pričete naprave za napeljavanje ali odvračanje kake vode. Zakon z dne 30. julija 1895. 1. (drž. zak. št. 108), s katerim se dopolnjuje, oziroma izpre-minja zakon z dne 6. januarja 1890.1. (drž. zak. št. 19) o obrani znamek. Zakon z dne 26. decembra 1895. 1. (drž. zak. št. 197) o stvuriteljski (avtorski) pravici do del slovstva, umetnosti in fotografije. Zakon z dne 16. januarja 1896. 1. (drž. zak. št. 89 iz leta 1897) o prometu živil in neka-teiih porabnih predmetov. Zakon z dne 11. januarja 1897. 1. (drž. zak. št. 30), o obrani iznajdeb (patentni zakon). Ministrski ukaz z dne 9. marca 1898. 1. (drž. zak. št. 41) o službenem navodilu za c. kr. finančne prokuralure. (Slovcnlach.) 116 ! 1 1 - Tekoče število to Številka zaznamka v sodniških pre-skušnj.di :c Ime in priimek prosilca 4- Sodni dvor, na katerem se je nazadnje dovršila pripravljalna služba o* prvi krat Preskušnja se opravlja 05 drugi krat 1 * Napoved jezika, v kale-1 •o rem se je opravila preskusi) j a O' 4- za to O' 4- za to Ü» 4- to O« 4- za to X Prvosednik in preskuševalni komisarji CD o vprašanju, ali je preskuš-nja pre-stana Glasovanje o izidu preskušnje - O o redu o dobi roka za ponovo to Sklep o izidu preskušnje za Podpis prvosednika in pre- skuševalnih komisarjev 4- Opomnje Zapisna knjiga za sodniške preskušnje.