COBBEO ARGENTINO TARITA REDUCIDA Concesión 1551 Periódico de la Colectividad Yugoeslava Registro Nacional de la Propiedad Intelectual No. 032878. Dirección y Administración: GR AL. OESAR DiAZ 1657, U. T. 59 - 3667 -p.8. Aires. AÑO (Leto) XI. BUENOS AIRES, 26 DE OCTUBRE (OKTOBRA) DE 1940 Bmai^—................ ' i.....eysreaaacisga: Núm. (Štev.) 184 NAROČNINA: Za Ameriko in xa celo leto $ arg. 6.—; ta pol leta 3.50. Za druge dežele 2.50 USA-Dolarjer. POSAMEZEN IZVOD: 10 ctva. 33H Gospodarski problemi v sedanji vojni Ako hočemo razumeti sedanjo vojno z gospodarskega vidika, moramo v naglih skokih premeriti njen dosedanji razvoj na tem področju, pri čemer se seveda moramo omejiti le na kratek oris sprememb v medsebojnem razmerju gospodarskih sil, ne da hi se spuščali v nekatere važne podrobnosti, ki tvorijo poglavja zase v gospodarskem ozadju sedanje vojne. Tudi ne smemo misliti, da je dosedanji gospodarski razvoj za kulisami oboroženega konflikta že dosegel svoj višek ali ustaljenost, ki bi nam mogla biti merilo za kakršnekoli zaključke. Obe vojni stranki sta gospodarskemu činitelju v sedanji vojni pripisovali že od vsega začetka naj-: večji pomen. Po dosedanjih rezultatih sodeč bi lahko domnevali, da je ' bila gospodarska zasnova vojne pri velesilah osi Rim-Berlin enostavnejša, a drznejša in temeljitejša od za- j snove zapadnih zaveznic. Zlasti se zdi, da sta Nemčija in Italija svoje vojaško vojno vodstvo prikrojili vojnogospodarskim dejstvom, vojno gospodarstvo pa usmerili v smislu neposrednih vojaških zahtev. Iz vsega njunega postopanja je namreč razvidno spoznanje medsebojne odvisnosti zgolj vojaške in gospodarske pripravljenosti, kar je imelo za posledico tudi odgovarjajoče praktično postopanje. Diplomacija, gospodarska in vojaška veda so ves čas tesno med seboj sodelovale v za sledovanju skupnega cilja. Izhajajoč vojaško iz teorije o "bliskoviti vojni", sta svoji gospodarstvi že v fairnem času prilagodili vojnim potrebam. Tudi politično-diplomatski problemi nevtralnosti in vojnih zvez je bil od njiju vojnogospodarsko vsestransko izkoriščen v pravilnem spoznanju, da velesila, ki gre brez Materialno močnih zaveznikov v vojno in ki ne razpolaga niti z vojaškimi niti z gospodarskimi možnostmi, da bi si nevtralne države zagotovila kot svoje dobavitelje, nima nobenih izgledov na uspeh v sodobni materialni vojni. Tako se nam sedaj v vsem svojem pomenu odpira prevažna vloga, ki jo je Italija igraia v okviru osi Rim-fcerlin kot "gospodarska pljuča" Nemčije. To nalogo je mogla Italija kot "ujetnik v Sredozemlju" samo toliko časa uspešno vršiti, dokler so ji bila vrata na široke oceane odprte. Za vstop v vojno se je zato v dogovoru z Nemčijo odločila šele, ko je bila Francija kot glavni kontinentalni nasprotnik obeh velesil osi Rim-Berlin tik pred z.omom. Ko se Jo namreč kontinentalna faza vojne bližala svojemu koncu, so bile za Italijo in Nemčijo vojnogospodarske Prednosti italijanskega nevojskova-ilja manjšega pomena, od oborožene 'ütervencije. Gospodarsko ozadje sedanje vojne nam tako točno nakazuje potrebe, ki so Italiji narekova-'e prehode iz mirnega stanja v ne-^o j skovan je, predvojskovanje in končno v vojskovanje. . Prav tako v naprej preračunana j® bila pri obeh velesilah osi Rim-Berlin tudi izločitev Balkana iz voj-ne' Balkanski prostor je bil kot go-sPodarsko izredno važen prostor po Uslugi Italije politično nevtralizi-rajl. gospodarsko pa vključen v voj-£°gospodarski sistem obeh velesil, končno je Nemčija tudi s Sovjet-sko Rusijo sklenila gospodarski dogovor, ki je bil za Nemčijo tem pomembnejši, ker ima Rusija v svojih !"°kah kopno pot na Daljnji vzhod k Tihemu oceanu. Z vključitvijo rVstrije, češkomoravskega protek-£>rata in razdelitvijo Poljike se je 8ospodarski prostor Nemčije že po- Nemčija skuša pridobiti Francijo in Španijo za boj proti Ansiiji ? HITLER NEMCI SE JE SESTAL Z LAVALOM IN Z GENERALOM FRANCOM — IZGLEDA, DA SO SPREMENILI SVOJE NAČRTE IN NAMERAVAJO PRITI V AFRIKO PREKO GIBRALTARJA — UGIBANJA O BALKANU V zadnjih tedenskih pregledih političnih dogodkov v Evropi smo imeli priliko razpravljati o dozdevnem načrtu Nemcev za pohod preko Dardanelov, Sirije in Palestine v Egipt do Sueškega prekopa. Videli smo, da bi izvedba takega načrta pomenila hud udarec za Veliko Britanijo, ker bi ji prerezala važno prometno žilo z Indijo in Daljnim Vzhodom ter obenem spravila angleške vojne sile v Sredozemlju ob mosul-ski petrolej. V zvezi s temi načrti, ki so se zdeli po okupaciji Romunske povsem verjetni, so se začele širiti najrazličnejše vesti o pretveznih pogajanjih za sklenitev vojaške zveze med Rusijo, Turčijo, Grško in Jugoslavijo, oziroma med zadnjimi tremi državami, brez Rusije. Ko so bile te vesti zanikane, so prišle v svet govorice, da je Rusija umaknila čete s Kavkaza in s tem "jazno namignila" Turčiji, naj se proti Nemcem junaško postavi. Drugi so hoteli vedeti, da je Rusija "odločno protestirala" v Berlinu zaradi vpada nemške vojske v Romunsko, da je dobila na svoje proteste nezadovoljiv odgovor ter da so se radi tega odnošaji med Moskvo in Berlinom tako ohladili, da bo moral von Ribbentrop, nemški zunanji minister brž obiskati Stalina, če jih bo hotel spet pogreti. Končno so nekatere časnikarske vesti zagotavljale, da je Rusija obljubila Jugoslaviji vojaško pomoč, če bi jo Nemčija ali Ltalija napadla. Vse te govorice in vesti so bile zanikane in ruska politika se tudi v preteklem tednu ni prav nič razjasnila, vsaj v javnosti ne. "JUGOSLAVIJA SE JE PODVRGLA" Radi takih in podobnih ugibanj je bil Balkan zadnje dni spet "v ospredju političnega zanimanja", kakor pravijo novinarji, in so zaradi tega listi mnogo pisali tudi o Jugoslaviji. Marsikateri izmed naših bralcev je najbrž pred nekaj dnevi kar debelo gledal, ko je v nekem tukajšnjem dnevniku čital z debelimi črkami in čez celo stran natiskano vest, da se je Jugoslavija "pod- vrgla" Nemčiji. Prav tako je izgledalo, vsaj na, prvi mah, kakor da so Jugoslovani že pod protektoratom Tretjega rajha. No, in kaj je bilo? Listi so dobili vest, da je bil med Jugoslavijo in Nemčijo podpisan novi trgovinski sporazum, o katerem smo že parkrat pisali v našem listu. V zvezi s tem je vest naznanjala, da je zunanji minister beo- grajske vlade dr. Cincar Markovic ob priliki podpisovanja pogodbe izjavil, da se bo pogodba spremenila "ne samo v gospodarsko, marveč tudi v politično sodelovanje" z Nemčijo. Vsakomur, kdor se je le količkaj zanimal za zunanjo politiko Jugoslavije v zadnjih letih, se je morala zdeti ta-le vest nad vse sumljiva in to tem bolj, ker so jo listi tolmačili kot jasno opredelitev Jugoslavije za osovino Berlin-Rim. In res je bila vest neosnovana. Zunanje ministrstvo v Beogradu je brž naslednjega dne, ko je izvedelo za to novico, objavilo Uradno sporočilo, v katerem je povedalo, da so bile besede dr. Cincar-Markovica napačno ponovljenje. Minister namreč ni dejal, da bo pogodba privedla tudi do političnega sodelovanja z Nemčijo, marveč je rekel, da "je prej znatno razširil. Še pred italijanskim vstopom v vojno je Nemčija s svojim sunkom Anglija v toliko zavarovana, ker razpolaga razen s svojo trgovinsko mornarico tudi z večino trgovskega na sever naglo vključila v svoj go- brodovja od Nemčije zasedenih dr- spodarski prostor Dansko in Nor-! veško, obenem pa prisilila Švedsko ' k radikalni spremembi svoje trgo-j vinske politike, že ob tem nemškem sunku so se na evropski celini kazali prvi obrisi tako zvane celinske zapore proti Angliji. Po zasedbi Nizo-semske, Belgije in Luksemburške ! ter podpisu premirja s Francijo, ki j postavlja vso zapadno francosko ! obalo pod nemško nadzorstvo, se je zaporna veriga podaljšala do Iber-skega polotoka, kjer skuša sedaj Španija prevzeti vlogo Italije kot nevo j skuj oče se države. Tako je na žav, tako da je njeao trgovinsko brodovje navzlic delovanju podmornic stvarno znatno večje kakor pred vojno. Na, drugi strani pa seveda ne smemo prezreti, da je evropski kontinent — zlasti po izločitvi Francije iz borbe — skoro v celoti gospodarske navezan samo nase. Odprta mu je samo še kopna pot na Daljni vzhod, ki pa je pod nadzorstvom Rusije, medtem ko le s težavo še vzdržuje promet z Bližnjim vzhodom preko Turčije. Kolikor večja pa bo spričo tega za evropsko celi- vsej zapadni obali evropskega kon- i no nevarnost gospodarske blokade tinenta preostala kot oporišče za J od zunaj, tem bolj bo Nemčija na-Angliio samo še Portugalska, ki pa čela svoje državne avtarkije skuša-je obdana s Francovo Španijo in ¡ la prenesti na ves evropski konti-brez prave svobode akcij. Razen te-! nent, kakor nam to v ostalem že naga je Anglija izgubila dragoceno peveduje. Vojnogospodarska organi-sodelovanje s francoskim imperijem, zacija evropskih držav v službi vele- ttiko da so se baze njene preskrbe povsod zelo oddaljile. Obenem s preusmerjanjem njene trgovine na pre-komorska področja pa se spet oživlja tudi podmorniška vojna. Tu je sil osi Rim-Berlin ter temu odgovarjajoča kontinentalna razdelite/ delovnih sil stopata kot dva posebno pereča problema iz gospodarskega ozadja sedanjega razvoja vojne. do sklenitve pogodbe dovedlo ne samo gospodarsko sodelovanje med o-bema državama, marveč tudi politika, ki jo Nemčija vodi napram Jugoslaviji". Torej se Jugoslavija ni opredelila za en tabor proti drugemu in se tudi ni "podvrgla" nobenemu protek-toratu, marveč slej ko prej vztraja pri svoji politiki, ki jo je razumno začela izvajati že pred izbruhom sedanje vojne: absolutna nevtralnost v borbi med velesilami, ki so se doslej še zmerom borile le za svoje koristi, in odločna volja braniti, kar je našega. NOVA SENZACIJA Dogodki, ki so se odigrali v poslednjih dneh, opravičujejo mnenje, da so Nemci spremenili svoje načrte, če so jih res kovali, kakor je izgledalo, za pohod skozi Turčijo proti jugu. Razlogov za takšno spremembo načrtov bi utegnilo biti nekoliko. Turki so jasno povedali, da se bodo borili na življenje in smrt, čt bi nemška vojska navalila nanje; zapleti j a ji na aBlkanu bi mogli popolnoma dezorganizirati produkcijo živil in drugih potrebščin, ki jih Nemčija sedaj dobavlja iz balkanskih držav in ki so ji hado potrebne; okupacija izhodišča iz Črnega morja po nemških četah nikakor ne bi mogla biti všeč moskovski vladi; ofenziva preko Turčije proti angleškim postojankam na Bližnjem Vzhodu bi mogla postati nevarna past za nemško armado, če bi Moskva spremenila svojo politiko (kakor jo je čez noč napram Angliji in Franciji) ter pognala rdečo vojsko iz Besarabije v Romunsko, nemški armadi v bok; končno je tudi letni čas za izvedbo takšnih na- in Španije, morale biti zelo važne. Uradnih poročil o vsebini razgovorov niso objavili ne v Berlinu, ne v Vichyju, ne v Madridu. In tako so bili časnikarji spet navezani na u-gibanja. Kaj hoče Hitler? Ali se je odločil priti v Afriko skozi Gibraltar in hoče zato pridobiti Španijo za boj proti Angliji. V takem slučaju mora seveda Španiji nekaj obljubiti, nekaj ponuditi. Ponudil bi ji na primer lahko francoski Maroko. V ta namen bi bilo dovolj, da je francosko vlado postavil pred izbero: ali ugodi tej in najbrž še drugim zahtevam Nemčije in Italije, ali pa je premirja konec in bo nemška vojska «asedia vso Francijo ter bodo Nem-zagospodarili v njej kot zmago-v premagani deželi. Ali je pa morda Hitler začel snovati evropski kontinentalni blok — kakor trdijo nekatere od najnvejših vesti — ter hoče Francijo in Španijo pridobiti za to, da skupno z Nemčijo in Italijo "zahtevajo" mir od Anglije in ji zagrozijo s skupno akcijo, če ne bi hotela končati sedanje vojne? Kakor smo že rekli, drugih možnosti za sedaj ni razen ugibanj. Morda je eno od teh ugibanj bolj verjetno, morda drugo, ena sama stvar pa izgleda gotova: da je Nemčija v svojem boju proti Veliki Britaniji naletela na takšne težave, da se ji njena vojna moč, ojačena po Italiji, ne zdi več zadostna in skuša za*o pridobiti druge države za svojo stvar. ci zaj vaici ANGLEŠKA VERA V ZMAGO To bi potrjevalo optimizem, s katerim je bil prepojen govor, ki ga je angleški ministrski predsednik Churchill imel pred nekaj dnevi v radiu za francosko javnost. Z veliko samozavestjo je zagotovil, da je poraz Nemčije neizogiben in da bo Anglija, prej nego se ljudem dozdeva, napadla nemško vojno silo tudi na evropski celini. Tedaj bo — tako je zatrjeval Churchill — tudi Franciji in drugim zasužnjenim državam zasijala spet svoboda in pri- črtov premalo ugoden, zakaj bal- ¡ šel bo čas za obračun z Italijo. kanske zime so ponavadi prav hude. V sredo se je iznenada razširila vest, da se je Hitler, v spremstvu zunanjega ministra von Ribbentro-pa, generala von Keitela in drugih, sestal najprej v Franciji z Lavalom in pozneje, ob francosko-španski meji, z generalom Francom. Kaj je Hitler na teh sestankih govoril La-valu in Francu, ni znano, ve se samo to, da so morale biti zadeve, zaradi katerih se je führer hotel oseb-n sestati s predstavnikom Francije Ali je bil ta govor samo vlivanje poguma, ali izraža prepričanje v končno zmago, ki se naslanja na dejstva? Če je res, kakor zagotavljajo poslednje vesti, da bo Hitler "v imenu kontinentalne Evrope", t. j. tudi Francije in Španije, ponudil mir Veliki Britaniji, bomo dobili odgovor na to vprašanje v najkrajšem času. Kajti jasno je, da bodo Angleži odbili takšno mirovno ponudbo le, če so prepričani, da bo zmaga njihova. Zbližanje Jugoslavije z Rusijo. Slika nam predstavlja naša zastopnika v Moskvi: z leve je V. Markovic, poslaniški svetnik, v sredini pa poslanik dr. Milan Gavrilovic Članski sestanek društva "Edinost" v Cordobi Slovensko delavsko podporno društvo "Edinost" v Córdobi Vabi Vse cenjene rojake in rojakinje na članski sestanek, ki se bo vršil v nedeljo, dne 27. oktobra 1940 ob 4 uri popoldne, v društvenih prostorih, ulica León Pinedo 457, na Alberdi, v hiši tov. Josipa Francetič. Dnevni red: 1' Predlog- predsednika za izbiro zemljišča kjer naj bi se gradil društveni dom, tako da bo večini ustrežen, ter ne bo pozneje kakega nesoglasja. 2) Prečitanje društvenih pravil in mogoče spremembe teh pravil po volji članstva. 3) Odobritev pravil. 4) Volitev novega tajnika, ker je dosedanji tajnik odšel po svojih o-pravilia iz Cordobe. 5) Raznoterosti. Rojaki in rojakinje v Córdobi! Vendar je prišel enkrat čas, da smo se po tolikih sestankih končno združili. Naši dve društvi "Iskra" in "Jugoslovansko podporno društvo", bosta odslej kot ena celota delovala na društvenem polju našega izseljenstva in v prospeh vsega članstva. Ponovno vabimo vse člane, da se udeleži tega sestanka, ker je sestanek velike važnosti za korist našega izseljenskega življenja. Za Odbor: podtajnik Franc Petelin Z družabne zabave štvo veliko, zanimanje. Ne le samo resnih mož in fantov, ampak tudi žen in mladih deklet, brez katerih ni misliti dobrega društvenega delovanja in napredovanja. Za Odbor: A. Podlogar. Zalivala "Slovenski dom" se vsem, ki so na prireditvi sodelovali, kakor tudi darovalcem dobitkov za srečkanjs, ki so tako pripomogli k lepemu uspehu, najlepše zahvaljuje. IZ UREDNIŠTVA IN UPRAV-N1ŠTVA Prihodnji teden "Slovenski list" ne izide, ker ima november pet sobot. Prosimo, da to vpoštevate ter ne reklamirajte. Vse druge sobote pa bo list izšel. KOLEDAR 1941 Okoli 15. novembra izide Koledar za leto 1041. Prosimo torej vse, ki se mislijo naročiti naj to čim prej napravijo ter pošljejo $ 1.— oziroma 1.30, če hočejo Koledar po pošti. Najprimernejše je, da se tisti, ki skupaj živijo tudi skupaj naročijo. Imamo v zalogi še nekoliko izvodov od leta. 1937. Ako kdo želi, naj nam pošlje 70 centavo v v znamkah, na kar mu bomo poslali en star izvod. Uredništvo Koledarja. Naslov: Andrej Škrbec, C. C. 171, Buenos Aires. PONESREČEN BEG JETNIKOV V VILLI DEVOTO V sredo poopldne so poskušali oprostiti se jetniških zidov: Elias Berg, Juan Dufour, Sergio Paz in Romuáddo Gonzales. Sreča pa jim ni bila mila. Priš.i so na strel policaju Prolu, ki je z gotovini ciljem zadel Pasa. da se je sinrtn ranjen zvrnil. Zadet je bil tudi Dufour. 0-stala dva sta se podala. Ustreljen pa je bil tudi policaj Justino Gamba, katerega je ustrelil Paz. ZA POMILOŠČENJE POLITIČNIH JETNIKOV V ŠPANIJI Zadnje dni je bil v Španiji na smrt obsojenih več političnih jetnikov. Da bi se smrtna kazen ne izvršila, so poslali tukajšnji poslanci vseh strank generalu Francu brzojavko, v kateri ga prosijo, da jetnike po-milosti. Kakor jo znano, je bil Companys, predsednik Katalonije pred kratkim ustreljen. Te smrtne obsodbe bi dale misliti, da se hoče Franco iznebiti nevarnih ijudi ter vstopiti v vojno. oslov, društva6 5a r? i mopomoč Slovencev' Kakor je bilo javljeno potom oglasa v Slov. listu, se je vršila 12. ok1 tobra na Avellanedi društvena zabava. Obisk je bil prav dober in so poleg članstva ter njih družin obiskali zabavo tudi številni zaniinanei in prijatelji društva, čeravno na sporedu ni bilo javljeno drugega kakor ples. Bogat pa je bil srečolov, ki je vseboval nad 40 dobitkov, in "ameri-kanska dražba", za katero je bilo posebno veliko zanimanje. Godba je bila če ne prvovrstna, vendar precej dobra, ki je bila deloma iz društvenih članov, deloma njihovih prijateljev. Da bo ista popolnejša, pripravlja društven god-beni odsek popolen orkester, pod vodstvom tov. Viktorja Centriha, ki se je pokzala že ponovno pravi ve* ščak in zelo požrtvovalen član. Društveni odbor se tem potom najlepše zahvaljuje vsem darovalcem dobitkov, predvsem pa gostilničarju Emiliju Živcu, ki je že ponovno dal lepa darila za srečolov. Isto-tako našim brkim dekletom, članicam, ki so srečke prodajale od katerih se je najbolj izkazala Danica Remec, naša mlada Litijčanka, kakor tudi druge: Anica Kuhaš, Sonja Golja, Angola Trampuš, Katica Mlakarjeva in Lojzka Znidaišičeva, katera je največ pomogla k lepemu uspehu. Zahvaljuje se odbor tudi drugim, ki so se na ta ali oni način žrtvovali v društveno korist. Zabava je pokazala, da je za dru- Skupina udeležencev odkritja. V sredi minister g. dr. Izidor Cankar DOMAČE VESTI NOV GROB V DOMOVINI Meseca maja je umrla v Selu na Vipavskem posestnica Jožeffa Mai-ti, ki je do svoje smrti imela tudi pekarsko in gostilniško obrt. Pokojna Maiti zapušča doma 2 hčeri, ki sta že poročeni ter mnogo sorodnikov. Nekaj njenih sorodnikov se nahaja tudi tukaj v Argentini. Naj bo pokojnici lahka domača zemlja, preostalim pa naše sožalje! ŠE EN GROB l.stotam in istega meseca je umrl tudi Ivan Pečenko. Pokojni Pečen ko zapušča štiri sinove in eno hčer. Dva sina se nahajata doma, dva pa tukaj v Argentini, ki sta naročnika Slovenskega lista. Hči, ki je že vdova, živi pa v Trstu. Razun svojih otrok zapušča pokojni tudi številne sorodnike, od ka- j ter i h so nekateri tudi tukaj med na-' mi. Naj počiva v miru! Žalostnim preostalim pa našo sožalje ! ODKRITJE SPOMINSKE PLOŠČE KRALJU ALEKSANDRU I. V nedeljo je bila v Pantheonu Jugoslovanskega društva vzajemne pomoči odkrita spominska plošča kralju Aleksandru, ki je v Marseju tragično umrl za svoj narod. Spominska plošča je bila postavljena na pobudo Sokoia Dock Sud-Boca. Odkritja te plošče se je udeležilo veliko število izseljencev in zastopnikov naših društev. Zastopana so bila naslednja društva: Sokol Dock Sud-Boca, Sokol Buenos Aires I, Jugoslovanski Klub-, Jugoslovansko šolsko udruženje, šolsko društvo Dock Sud, Šolsko društvo La Paternal, Slovenski dom, Jugoslovanski dom, Jugoslovansko društvo vzajemne pomoči. Spominsko ploščo je odkril starosta Sokola Dock Sud-Boca Brani-slav Milosav.jevič, ki je imel pomemben priložnostni govor. Za njegovim govorom je prevzel besedo Aleksander Burič, predsednik Jugosl. društva vzajemne pomoči, čigar last je grobnica in v kateri je sedaj postavljena plošča in v kateri se je že nahajala žara z zemljo, ki je bila prinesena z Oplenca, kjer počivajo zemeljski ostanki kralja Zedinitelja. Predsednik je rekel med drugim, da društvo rado sprejme ploščo v svojo grobnico in jo bo tudi skrbno čuvalo. Po končanem govoru predsednika Buriča, je prevzel besedo minister g. dr. Izidor Cankar, ki je rekel: Dragi jugoslovanski bratje! Dolžnost mi je kot predstavnika naše zemlje, da se zahvalim Sokolu Dock Sud Boca na tem velikem dejanju, odkritju spominske plošče, našemu velikemu Kralju. Mislim, da to delo, katero je že samo na sebi veliko ima sedaj še veliko večji pomen, v teh težkih časih, ko jih preživlja vsa Evropa in tudi naša domovina, da je ta čin dokaz vašega patrijotizma. V tej lepi zemlji, ki je bila do sedaj izvzeta te vojne, vi ste s tem dejanjem pokazali svojo ljubezen za našo domovino. Starosta Sokola Sud-Boca je z lepim govorom in globokim čustvom opisal, kako je ljubezen vas vseh globoko uklesana v vaših srcih do Jugoslavije. S tem ste dokazali ljubezen do domovine in svojo vero v njo, kakor tudi upanje, da bo naša zemlja brez večjih težkoč prestala to težko dobo. Po govoru g. ministra je še nara-ščajka Sokola Dock Sud-Boca de-klamirala pesem "Mrtvemu Kralju", nakar je bila svečanost končana. SPOMIN NA MRTVE Dn^ 1. novembra, na dan Vseh Svetnikov, se bomo zbrali ob 4. uri popoldne v grobnici Jugoslovanskega društva vzajemne pomoči na Cha- Pevci, ki bodo na Vseh Jvetih ob 4 uri popoldne na Chacariti, v jugoslovanski grobnici peli žalo-stinke. cariti, kjer se bomo spominjali naših umrlih. Ob tej priliki bo zapel moški zbor žalostinke. GIBANJE PARNIKOV V četrtek je priplul španski par-nik "Cabo de Hornos". Na poti sem pa je še par angleških prevoznikov. Prejšnji petek je odplul nazaj proti Evropi angleški parnik "Al-meda Star". Kdaj kreni proti Evropi "Cabo de Horns", še ni znano, i 1/ Evrope, kakor je razvidno dospe malo parnikov, pač pa so zelo gosti iz. Sev. Amerike. MORNARJI POTOPLJENEGA GRŠKEGA PARNIKA V ponedeljek so bili pripeljani na angleški tovorni ladji, "Ena de La-rinaga" mornaeji grškega tovorne- ga parnika "Antonio Chandris' kateri je bil v noči 7. septembra na Južnem Atlantiku od neko, baje nemške ladje potopljen. Teh mornarjev, ki so bili pripeljani sem, je deset. Grški parnik je bil na poti proti Buenos Airesu, obložen s premogom. Na poti, že v Južnem Atlantiku, ga je ustavila neka ladja ter zahtevala, da se vkrcajo v rešilne čolne, katerih je bilo troje. Ko so bili že vsi v čolnih, je neznana ladja njihov parnik s topovskimi streli potopila. Celih 27 dni so ti grški mornarji begali po morju, dokler jih ni strašnega trpljenja rešil angleški parnik Ena ode Larrinaga. Vseli rešenih mornarjev je bilo 23, eden pa je bil mrtev. Strašno trpljenje na morju mu je vzelo moči. Mrtveca in 13 mornarjev je bilo i na njihovo željo izkrcanih v Iiio de j Janeiro, 10 pa kakor samo gori onie-jniJi jo bilo pripeljanih sem. Grške oblasti, ko so bile o tem obveščene, so so takoj pozanimale za te nesrečneže ter so obljubilo, da jih prevzamejo v svojo oskrbo. i ŽE DRUGA ANGLEŠKA VOJNA LADJA V TUKAJŠNJEM PRISTANIŠČU V- sredo je dospela v tukajšnje pristanišče že druga angleška bojna ladja, ki spada k eskadri, ki ima službo v Južnem Atlantiku. Vojna ladja se imenuje " Entrepise". Ta bojna ladja ima 577 mož posadke. Je oborožena z 7 topovi, dalje s topovi proti letalom in torpedi. Na krovu ima tudi en letalo. Člani društva "Triglav" v Rosariu 10. pri delu plesišča, ki bo otvorjeno novembra. "SLOVENSKI DOM" Gral. César Díaz 1657 — U. T. 59 (Paternal) 3667 — Buenos Aires odprti za članstvo vsak dan od 7. ure zvečer ob nedeljah in praznikih pa ves dan. PROSTORI: naprej, PEVSKE VAJE: vsak petek in nedeljo. DRUŠTVO PRIREJA: domače jzabave in večje kulturne prireditve ter nastopajo zbori in solisti od časa do časa na jugosldvanski radio-itri. DRUŠTVO RAZPOLAGA: s kakimi 900 knjigami ter se prečita letno okrog štiristo. DRUŠTVO RAZPOLAGA: s krogljiščem ter drugimi igrami za moške, ženske in obroke. ir-, v »? M i $ v % i A $ * | $ 8 d orHr^ ovo/? POSTANI ČLAN tudi ti ter sodeluj in poslužuj se v društvu onega,, za kar čutiš največ veselja I ►> s». *:«• >5»<«• <♦;• -ata <«> c» xmiumtvmn Objave poslaništva Avda. de Mayo 1370/III. Kr. jugoslovansko poslaništvo išče in poziva, da so javijo sledeči izseljenci : Okiljevič Petar iz Krtola. Leta 1931 so je zglasil iz Buens Airesa. Kdstič Ivan tudi i z Krtola. Soški Antun iz Velike Trnovice. Leta 1937 je stanoval na Dock Sudu, ulica Londres 1569. Kolar Šandor i/. Vrhovca. Ijcta 1929 je bil njegov naslov: San Martin (¡(¡(i — Buenos Aires. Urlič Ivan in Jožo iz Zaostroga. Let« 1923 sta živela v Buens Airesu, ulica Lamadrid 272, Boca. Elena Alfiaro de Vi lagra. Uvodic Mate pok. Ante iz Klisa. Živel jo monda nekaj časa v mestu Santa Isabel, provinca Sta. Fe. Barbarie Dominik pok. Nikole i» Klobuka. V Argentino se je priseli' 1927 leta ter se sploh ni nikdar svojcem javil. Kr. poslaništvo prosi tudi izseljence, da mu sporoče, če jim je kaj znano o Francu Lipošiaku, ki je živel na Avéllanedi, a umrl 21. maja 19*10 leta v Buenos Airesu. Star jo bil 35 let. Kdor bi od rojakov vedel za k*; teroga imenovanih, naj blagovoli sporočiti poslaništvu. ALI SI ŽE PRIDOBIL NOVEGA "NAl ROČNIKA ? Vesti iz organizacij Prireditve "Slovenskega doma" V NEDELJO 17. NOVEMBRA: DOMAČA ZABAVA v društvenih prostorih, ulica Gral. César Díaz 1657. V NEDELJO 1. DECEMBRA, katerega dne praznujemo "Izseljenski dan' in "Zedinjenje" se bo vršila proslava teh dveh dnevov v ulici Alsina 2832. SILVESTROV VEČER se bo vršil letos tudi v dvorani ulice Alsina. Prireditev "Slovenskega doma' Prireditev "Slovenskega doma", ki se je vršila v nedeljo 20. t. m. je bila prav dobro obiskana. Zavedali so se posetniki prireditve, da se gre za "Slovenski list', katerega je treba podpreti in ponovno postaviti na noge, zato so se tudi v tako veli- Kakor rečeno je bila prireditev skoro nepričakovano dobro obiskana, čeprav je imelo ta dan prireditev tudi drugo društvo. Spored se je hitro vrstil, le žal, da se je z izvajanjem skoro celo uro bolj pozno začelo, posebno še, ko bi se lahko začelo prej. Ves spored je občinstvu ugajal, tako petje zborov, kakor solistov, ples paternalskih deklet, katerega je občinstvo zahtevalo ponoviti in deklamacije malih deklic iz Berissa. Lahko je tistim materam žal, ki niso prišle s svojimi otroci na to prireditev, da bi njihovi otroci videli in slišali deklici iz Berissa, kako znasta govoriti in se kretati na odru. Marsikaj bi se otroci od teh deklic navadili. Kar se tiče igre je bila dobro igrana, pa saj je bila tudi v najboljših rokah. Žal pa, da povečini posetniki igre niso razumeli. Prireditev je torej v vsakem oziru dobro uspela, zakar gre seveda mnogo zahvale posetnikom, ki so se je v tako velikem številu udeležili. A opazili nismo onih, kateri bi se ob takih prilikah morali pokazati med nami. Izrazil se je nekdo celo tako: "sami mi reveži moramo podpirati ■¡list". Marij alinčka Jakusova iz Berissa, izborna pevka in deklamatorka iz Berissa. kem številu prireditve udeležili. Pa ne samo radi lista samega, ampak tudi lep spored jih je privabil Na prireditvi smo opazili naše stare znance, ki so se nam iz goto vih vzrokov odtujili. Tudi oni so čutili potrebo, da se listu pomaga. Praznik Zedinjenja Svobodni bratje v domovini, kakor tudi mi izseljenci proslavljamo vsako leto praznik Zedinjenja. In tudi letos ga bomo. Saj pa tudi je v tem burnem času, ko narodi padajo pod silo močnejšega v robstvo, važno in pomenljivo, da še prav posebno letos spominjamo dneva, ko smo postali Slovenci, Srbi in Hrvatje svobodni, ko smo se združili v enotno narodno državo Jugoslavijo. Niso sicer bili deležni te svobode vsi, še mnogo tisočev je naših bratov in sester, ki ieče pod tujim jarmom, ampak tudi za to bo prišel dan svobode. Slovenski dom bo praznoval letos Zedinjenje v nedeljo 1. decembra v dvorani XX. Setiembre. Da bo proslava čim lepša in sijaj nejša, se že sedaj Slovenski dom vneto zanjo pripravlja. Spored, ki ga bo ta dan dalo društvo na oder bo pester in raznovrsten. Poleg igre bo petje moških in mešanih zborov naših društev. Nastopi solistov, deklamacije in plesni nastopi deklet. Planinski film z argentinskih gorskih velikanov "GREMO NA AKONKAGUO" 4 bo osrednja točka lepe prireditve, ki se bo vršila v nedeljo 3. novembra ob 16 uri v dvorani SAN JOSE v ulici Azcuénaga 158. 1 Na filmu bomo spremljali Linkovo ekspedicijo in bomo videli rajnega g. Jožeta Kastelica, ki ga je tedaj vzela Akonkagua. Zaživele bodo pred nami tudi naše planine in daljni spomini VSTOPNINA: Odrasli $ 1.—; mladina do 12 leta $ 0.50. Videli bomo na tej proslavi tudi naše šolarke, ki se nam bodo predstavile in še mnogo drugega. Pripomnimo, da bomo ta dan proslavljali tudi "Izseljenski dan", ki ga tudi v domovini ta dan praznujejo. Ker se ta proslava tiče torej nas samih, je popolnoma pravilno, da ta praznik obhajamo. Zato opozarjamo že sedaj vse rojake in rojakinje tako iz mesta, kakor iz okolice, da se teh proslav gotovo udeleže. IZ ROSARÍA OTVORITEV PLESIŠČA Dne 10. novembra se bo vršila slavnostna otvoritev plesišča društva "Triglav", katerega so si člani s velikim trudom in požrtvovalnostjo zgradili. Domača zabava V SLOVENSKEM DOMU V nedeljo 17. novembra se bo vršila v društvenih prostorih, ulica Gral. César Díaz 1657, lepa domača zabava. Na sporedu bo igra, pevske točke moškega in mešanega zbora ter razne druge zanimivosti. Denarne pošiljke z zračno pošto obavljamo vnovič redno in gotovo Jugoslovanski Oddelek. Za vsako bančno operacijo, katero nameravate, boste dobili pri nas najtočnejša pojasnila od izvežbanih uradnikov, ki govore Vaš jezik. Glavno Ravnateljstvo "naše banke je že nekoliko časa na ameriškem ozemlju. Pridite osebno ali pišite vedno z vsem žaupanjem na JUGOSLOVANSKI ODDELEK BANCO HOLANDES UNIDO SUCURSAL- CASA BUENOS A ! R E S central: 35 de mayo si agencia n° 1: corrientes 1 9 o o DIRECCION CENERAL: CURASAO ü prireditve "Slovenskega doma" Kakor je bilo preje napovedano, se je vršila minulo nedeljo 20. t. m. prireditev "Slovenskega doma", katere dobiček je bil za tiskovni sklad "Slovenskega lista". Še znajo nekateri za moj naslov, ker spomnili so se name in mi poslali vabilo s pri- Sonja Matkovičeva iz Berissa, mala umetnica, ki je nastopila na naši prireditvi. poinbo, naj "brez druzega" pridem na prireditev. Nekam čudno se mi je zdelo, da pride vabilo za slovensko prireditev na moj dom, saj se kaj takega že skoraj prav lep čas ni dogodilo. No, to seveda ni nič čudnega, saj je mngo Slovencev tu, ki se zanje ne ve; k takim se seveda tudi sam prištevam. ; Odzval sem se vabilu in v nedeljo popoldne,'ker'áém bil že pozen, sem prav pohitel,, da bom točen. Že v bližini dvorane sem se pa domislil, da moram vppš1*eviati "slovensko točnost". Tn glej, res, začeli so z izvajanjem sporeda celo uro pozneje, čeprav bi lahko bili prireditelji bolj točni, saj je bila dvo ;rana ob napovedani uri že do polovice zasedena. Mnenja sem, da bi bilo treba na vseh naših prireditvah pričeti z izvajanjem sporeda točno, neglede na udeležbo; le na ta način bi bili vsi oni udeleženci, katerim je količkaj mari za spored, zmerom točni. Med izvajanjem sporeda se je dvorana popolnoma napolnila in mnogi so celo ostali brez sedežev. Prav lahko potrdim, da je bila prireditev res dobro obiskana, česar nisem pričakoval. Najprej je nastopil mešani zbór "Slovenskega doma" pdo vodstvom Cirila Jekšeta in je zapel Ferjanči-eevo "Planinarica", ki nam je še precej ugajala. Dobro se je tu izkazala solistinja Zofka, le škoda, da ni bil z njo bolj harmonično povezan ves ostali zbor. Zelo težko Vasilije-vo "Katrico", katera pesém zahteva res dobrih pevcev, je zapel moški zbor in je tudi deloma zadovoljivo i*ešil svojo nalogo. Pridni baritonist Slavko Furlan je dobro zapel Vil-harjevega "Mornarja", le škoda, da so na klavir preglasno spremljali pevca. Čeprav sta Lazaric in Miha-ljevic dobro zapela solospeve, so občinstvu že manj ugajali; že mnogokrat smo opazili, da našim ljudem ugajajo bolj slovenske pesmi in ka-steljánske le, če so že dobro znane v javnsti. Res težke naloge je imela Zofka Sulic, pa jih je vse dobro rešila. Vsem je ugajala pesem "Indijanska ljubezen", ki sta jo pela z Lazaricem, čeprav na koncu pesmi ni bila kos zahtevanim višinam. Dobro je zapel trio in mu je občinstvo burno aplavdiralo. Prav posebno nas je Zofka zadovoljila z Volari-čevim "Pogledom v nedolžno oko", ie v bodoče bi priporočal pevki manj kretenj, ker te pri petju mnogo ovirajo. Za Zofko Suličevo je nastopil mešan zbor "Slovenske Krajine" z Avellanede. Zapel je Sat-nerjevo "Nazaj v planinski raj" in "Slovenski Krajini". Ta zbor je šele nanovo sestavljen in reči moram, posebno če to upoštevamo, jako dobro zapel. Kar pa je mene in sploh vse občinstvo iznenadilo, je bil nastop male Sonje Matkoviceve iz Berissa. Z res lepimi in pomenljivimi deklama-cijami: "El Soldado, queagoniza", "La piedra" in "La Gitana", izkazala se je popolna umetnica, tako v nastopu kakor v besedi. Posebno je | občinstvu ugajala v deklamaciji Ciganka, ter je zahtevalo ponovitev, žal pa se radi poznega časa ni moglo ugoditi. Od takih nadarjenih otrok pač smemo še mnogo pričakovati. Tudi njena prijateljica Marija-linčka Jakusova se je dobro izkazala z deklamacijo "La casita". Prav posebno lepo pa je zapela pesem "Kuharica" in "Zajček in Lovec". Občinstvo jo je za njena izvajanja nagradilo z obilnim ploskanjem. Nastopila so nato Paternalska dekleta, ki so umerjeno izvajala lepi ples "Valčkov čar". Občinstvo je zahtevalo ponovitev plesa, ni se pa to zgodilo, pač pa se je prikazala živa slika, ki so jo predstavljala dekleta, z napisom "Slovenski list", pomen te prireditve. Pa tudi to sli-¡ ko so navzoči sprejeli z burnim odobravanjem. Kar me je pa največ zanimalo, je bila uprizoritev endejanke "Satanova maska" v režiji K. Tišlarja. Ne bom tajil, smatram ga za najboljšega režiserja, kar jih tu imamo. Tudi ne bom nič pretiraval, če po- vem, da je prav on tisti, ki sva si nekoč tekmovala v uprizarjanju iger na naših odrih. Kritiko in oceno o tem tekmovanju pa moramo seveda prepustiti drugim. Z uprizoritvijo zadnje "Satanove maske" je dosegel lep uspeh. Režija dobra, saj je re žiser izčrpal vse zmožnosti. Posebno dobro je pazil na pravo izgovorjavo slovenskega jezika, ki' se včasih radi režiserske nesposobnsti ne vpošteva. Ne bom tu razpravljal o nastopih posameznih igralcev pri Vence Lazaric in Zofka Sulic, ki sta nastopila v dvospevu "Indijanska ljubezen" "Satanovi maski", ker vso so več ali manj dobro rešili svoje naloge. Režiser je sam nastopil v glavni in težki vlogi gledališkega ravnatelja, prav zanimivi in močni oderski podobi. V začetku prav dober, pozneje malo preveč pretiravajoč, resda tudi nekoliko prehrupen, večkrat ob koncu tudi pretih in včasih malo negotov. Dobro bi bilo, da bi se v igri kaj skrajšalo (kot imajo navado gledališki ravnatelji!), posebno v prizorih, ki jih pred ravnateljem igra Lubia in podobno. Igrica je res lepa, vsebina bogata, prizori napeti in se brž odigravajo in izpreminjajo. Vse to nekoliko prisili gledalca, da napeto sledi igri do konca. Oder in oprema na mestu in istotako tudi obleke. Šminkanje izvrstno. To stroko lahko prištevamo k umetnosti in kdor se je oprime, naj pazi, kaj de-w la, ker zgodi se večkrat, da se lotijo šminkanja ljudje, ki o tem niti pojma nimajo. Sledila je plesna zabava, kjer nisem bil navzoč. Upam, da je vse poteklo v najboljšem redu in dobrem razpoloženju. Nasvidenje v bodoče! Slavko Savo 7F: i 01 • 1 • „ I I I VESTI IZ PRIMORSKE IN JUGOSLAVIJE Slovenci doma in po svetu PODROBNOSTI O VELIKI NESREČI V TRSTU vilka Trst, avgusta. 1940. — Zadaja številka našega lista je prinesla kratko vest o nesreči, se je zgodila v Trstu in ki so jo prinesle tuje agencije. Sedaj povzemamo po pisanju tržaških listov sledeče podrobnosti: Nesreča se je zgodila v tovarni strojev pri Sv. Andreju. V livarni kovin je nenadoma počil ventil, šest delavcev je bilo pri tem težko opečeno od litega železa. Pri tem se je razvil tudi majhen požar, ki pa je bil takoj pogašen. Vseh šest delavcev je bilo takoj prepeljano v bolnišnico, kjer jih je pet v kratkih presledkih umrlo. Umrli so: Josip Forza 41 let, Salvatore Parasucco 43 let, Mihael Riccardi 33 let, Ivan Manfreda 57 let in Peter Višnjevec star 33 let. Stanje šestega delavca, to je Franca Bizjaka, starega 30 let, ni vznemirjajoče in zdravniki u-pajo, da ga bodo rešili, žrtvam so napravili zelo lep pogreb,- ki se ga je udeležilo ogromno število tržaškega ljudstva. AVTOMOBILSKA NESREČA PRI GORICI Gorica. — Uradna italijanska a-gencija poroča, da je pri ponočni vožnji tovornega avtomobila, na katerem se je vozilo 15 delavcev, prišlo do nesreče na ovinku blizu Gorice, ter da se je avtomobil prevrnil v 50 m globok prepad. Pri tem je bilo ubitih 5 oseb, ranjenih pa 12, med njimi t.udi šofer in njegov pomočnik. Podrobnosti kakor tudi kraj in imena ponesrečencev še niso znana. NESREČA NA MORJU Zaradi močne burje je prišlo na morju nedaleč od Rogoznice pri Omišu do hude nesreče, v kateri je našel smrt Gregor Jager, upokojeni višji revizor, star 63 let, po rodu iz Ro.jana pri Trstu. Jager je živel v Splitu s 35-letno Mileno Avgušti-novo iz Ljubljane. Že pred mesecem se je podal Jager v Mileninem spremstvu s svojo majhno jadrnico na križarjenje vzdolž jadranske obale. Pri Makarski je naenkrat začela razsajati močna burja. Ladjico je ponči prevrnilo in oba sta se krepko držala na valovih skoro do jutra, ko je Jager izginil v globini. Mileno Avguštinovo so pozneje rešili. KAZNOVANE MLEKARICE Trst, avgusta 1940. — Kaznovane so bile sledeče mlekarice, ker so prodajale slabo mleko brez predpisanega odstotka maščobe: Ogrin Sabina iz Dekanov, Glažar Marija iz Lokev, Kermac Alenka iz Marezig, Petelin Mariza iz Devina, Mavhi-nje, Bonac Antonija iz Šmarja nad Koprom. Furlan Ana iz Oernoto-v, Košaric Antonija iz Dekanov, Čuk Milena in Mibalič Josipina iz Doline, Kocjančič Marija iz Sv. Marijo Magdalene. } LETINA NA VIPAVSKEM Vipava. — Naši kmetje se zelo pritožujejo nad izredno deževnim vremenom letošnjega leta. Ker ni zadosti drugih nadlog, pa še vreme nagaja skoraj dan za dnem tako, da so le z največjo težavo pospravili letošnjo košnjo. Od žita najbolj kaže turščica, ki ji mokro vreme zelo prija. Pri trti, temu najvažnejšemu pridelku naše doline, pa je nasprotno. Če se v kratkem vreme kaj ne izboljša, ni pričakovati, da bi pridelali kaj dosti vina, da o kvaliteti ne govorimo, ker letos prav za prav lepe in tople dni, kar jih je bilo, lahko kar lia prste seštejemo, za trto pa nastopa sedaj najvažnejši čas zoritve, za kar nujno rabi malo več sonca in vročine. Pri poljedel-manjkanje tudi delovnih moči, tako škili delih se opaža precejšnje poda v splošnem za kmeta ne bo letos kaj prida letine. Ta vest je radi sedanje neredne pošte zakasnila. ZOPET NESREČA S STRELIVOM Trst. — V zelo težkem stanju so prepeljali v tržaško bolnišnico 11-letnega šolarja Angela Rutar.ja iz Novega grad'-i v Istri. Deček imel številne ran» na obrazu, prsih zmečkano levo roko in ranjeno oko. Oče, ki ga je spremljal, je povedal, da se je njegov sin igral v nekem gozdu v bližini Novega grada, kjer je našel neeksplodiran projektil. Ker ni vedel za veliko nevarnost, je pričel deček tolči po predmetu s kamc-nom, dokler ni nastala eksplozija. V bolnišnici so izjavili, da je le malo upanja, da bi deček ozdravil. PETLETNICA BANOVANJA Dne 13. septembra je poteklo 5 let, odkar je nastopil .mesto bana za dravsko banvino dr. Marko Natlačen. Pred njim je banoval dr. Maru-šič, naš primorski rojak, doma iz Gorice. Tudi sedanji ban, dr. Natlačen je naš rojak iz Primorske. Doma je iz Manč pri Vipavi, kjer ima njegov brat Janez lepo posestvo, ki je bil med vojno gerent občine, pod katero so spadale tudi Manče. Za gerenta, oziroma upravitelja občine je bil tudi po vojni, ko je i-talijanska oblast odstavila od občanov izvoljenega župana Kristijana Nabergoja in na njegovo mesto zopet imenovala Natlačena. S preureditvijo občin, pa je prenehal biti načelnik občine Lože, ker je ta padla pod vipavsko občino. Za načelnika, oziroma podestá pa je bil imenovan Italijan. Nova pota jugoslovanske zunanje trgovine Ravnatelj ravnateljstva za zunanjo tfgovino dr. Rudolf Bičanič je sprejel časnikarje ter jim dal daljšo izjavo o ukrepih, s katerimi se bo preosnovala naša zunanja trgovina. Med drugim je dr. Bičanič poudarjal, da je danes najvažnejše SLJIVOVICA ŽGANJE PELINKOVEC VERMUT Zlatko Badel Avenida Maipú 3146-50 Olivos F.C.C.A. U. T. Olivos (741) -1304 vprašanje ne samo v Jugoslaviji, temveč v vsej Evropi, gospodarsko vprašanje. V vseh evropskih državah se opaža jasen in viden razvoj opuščanja starih liberalnih načel in prehod v večji ali manjši meri na sistem dirigiranega gospodarstva. Naša država je najintenzivnejše povezana z državami, ki imajo dirigirano gospodarstvo — Nemčija in Italija. Da bi mogla tudi nadalje ostati v gospodarskih odnosih s tema državama, mora tudi sama pre-osnovatisvoje gospodarstvom se pri bližati sistemu gospodarstva njenih sosed. Po uredbi o zunanji trgovini se bodo ustanvile gospodarske zajed-nice izvoznikov in uvoznikov ter v zunanji trgovini ne bodo več nastopali direktno poedinci, kakor doslej, temveč organizacija kot celota. Dr. Bičanič je zatrdil, da se bo ves razvoj postopoma razvijal in organizacije se bodo ustanovile najprej pri tistih strokah, ki so najvažnejše za državo kot politično in gospodarsko zajednico. Na vprašanje, kakšen je položaj obstoječih gospodarskih organizacij in če bodo te o-stale, je dr. Bičanič izjavil, da bodo obstoječe gospodarske organizacije vsekakor ostale, le da se bodo spremenile v toliko, kolikor ne bodo odgovarjale namenom nove gospodarske politike. Ko pravimo, da prehajamo na načrtno gospodarstvo, tedaj vedno želimo, da bi se ta razvoj izvršil ob sodelovanju z obstoječimi gospodarskimi organizacijami, kar je vedno boljše kakor pa poslova nje potom birokratskega aparata. Da bi se misel o preureditvi zunanje trgovine izvedla, bodo sklicane skupne konference uvoznikov, odnosno izvoznikov poedinih strok, ter se bodo na njih pretresala vprašanja nove skupneorganizacije. Za prihodnji teden so že sklicane konference za kavčuk, železo, premog, parafin in drugo. Na konferencah se bodo pretresala tudi vprašanja potrebe kontingentov surovin. Sedaj se ne bodo količine surovin odrejale po osebnosti, kakor je bilo to do sedaj, ne bo se več vprašalo, koliko zahteva to in to podjetje surovin, temveč se bo ugotovila splošna potreba vse države ter se bodo po tej količini tudi dajala uvozna odnosno izvozna dovoljenja. Tak sistem bo tudi omogočil najboljšo razdelitev kontingentov, ker bo upošteval splošne državne interese. PREOSNOVA NARODNE BANKE Uredbo o preosnvi Narodne banke .je podpisala vlada. Glavna izpre-memba bo v tem, da bo vlada imenovala vedno upravni odbor, za nadzorstveni svet pa bodo večinoma volili delničarji, ostanek pa bo imenovala vlada. I vršni odbor banke tvorijo poleg guvernerjev trije člani, od katerih bo zmerom po eden Slovenec, en Srb in en Hrvat. Delničarji bodo smeli dobiti največ po 8% dividende, ostanek pa bo šel v korist države, ki bo s teni denarjem plačevala svoj dolg pri Narodni banki. S tem je končana razprava o Narodni banki, zaradi katere je bilo prelitega toliko črnila v jugoslovanskem časopisju. Zlasti na hr- vaški strani so zahtevali, da se Narodna banka podržavi in vzame izpod vpliva delničarjev, na srpski strani pa so se delničarji temu upirali iz znanih razlogov. JUGOSLOVANSKA ZUNANJA TRGOVINA Vsa zunanja trgovina naše države bo poslej pod nadzorstvom ene same institucije, in sicer pod vodstvom ministra za trgovino in industrijo, oziroma pod vodstvom ravnateljstva za zunanjo trgovino. Ta urad bo izdajal uvozna in izvozna dovoljenja in bo nadzoroval trgovino tako, da bo določeval količino predmetov, ki jih je potrebno izvažati in uvažati. Za hrvaško banovino bo te posle opravljal Urad za trgovino. Obenem bo odločeno, da se morajo izvozniki in uvozniki združiti v posebna strokovna združenja, ki bodo prisilna. Za vsako vrsto blaga bo posebno združenje. Poslej ne bo mogel posameznik dobiti več dovoljenja za izvoz ali uvoz, temveč bodo le stanovske organizacije predlagale višino kontingentov za tega ali onega uvoznika ali izvoznika. Pri trgovinskem ministrstvu bo tudi posvetovalni odbor za zunanjo trgovino. Uredba o zunanji trgovini bo v nekaj dneh objavljena. O CENI ZA PŠENICO O znižanju odkupne cene pšenice pišejo beograjski časopisi. Poudarjajo, da je odkupna cena 300 dinarjev za metrski stot previsoka, da bi jo mogli pasivni kraji dolgo plačevati. Zaradi tega so začeli v mero-dajnih krogih računati z možnostjo, da bi cena znižali in polagoma odpravili premijo 50 dinarjev za metrski stot, kafero plačuje Prizad po določilih zadnje uredbe kot dodatek k prej veljavni odkupni ceni 250 dinarjev. Na ta način bi pasivni kraji dobili cenejše žito in moko. Kaže, da bo tudi dobra letina koruze pomagala pri tem načrtu, ker bo dobro založen trg nujno imel za porabo te vrste žita in s tem tudi manjše povpraševanje po pšenici. obrrite se na rojakinjo ¡ KADAR IŠČETE SLUŽBE ! Berto C ernič BORREGO 1583 — Gs. Aires U. T. 5-1 - 3588 Trgovina čevljev B E L T R A M Vsakovrstna izbera čevljev in copat. Dto. Alvarez 2288 — Paternal Buenos Aires "Sem pridem jaz, kadar imam nakazati denar v Jugoslavijo in Italijo ali vložiti ga v hranilnico" Ako želite udobnost, varnost in hitrost za svoje denarne operacije, ne bo Vam nikdar manjkalo prijatelja, ki Vam bo priporočil Banko Boston in Vam bo rekel: "Sem pridem jaz, kadar želim hitro nakazati denar v Jugoslavijo in Italijo ali vložiti ga na varčen je." HITRA NAKAZILA V JUGOSLAVIJO IN ITALIJO Ako želite res, da naznačena vsota dospe hitro v roke Vaših domačih, izkoristite naš način nakazovanja denarja, potom zrakoplova ali brzojavno. Brez kakih posebnih obvestil od Vaše strani, stroškov ali odbitkov, bo nakazana vsota uročena. Kazneje Vam bomo dostavili povratno potrdilo z njegovim lastnoročnim podpisom, Kakor dokaz v redu izročenega izplačila. HRANILNICA V istem Oddelku morete Vi vložiti Vaše prihranke na varčevanje. Ogromne rezerve in več kakor eno in pol stoletja obstoja Vam jamčijo njihovo varnost. THE FIRST NATIONAL BAN K of BOSTON FLORIDA 99 — Bmé. MITRE 5(52 Alsina 999 - Pueyrredón 175 - Edo. de Irigoyen 1578 Avda. Gral. Mitre 301 (Avellaneda), Córdoba 1223 (Rosarlo) POVERJENJE — VLJUDNOST — SIGURNOST - BRZINA Kralj Peter v banovini Hrvatski v petek 20. in v soboto 21. septembra t. 1. je kralj Peter II. obiskal banvino Hrvatsko, posebno se je zamudil v Djakovem, kjer ga je. pozdravil škof dr. Akšimovič in mu raz-tolmačil stavbo monumentalne katedrale v Djakovem, nato pa je kralj v spremstvu kneževiča Aleksandra obiskal grobnico, v kateri je pokopan veliki jugoslovanski škof. dr. Strossmačer. Po ogledu katedrale kralj je obiskal tudi škofijski dvorec, kjer mu je bil prirejen ja-ko lep sprejem. Iz Djakova kralj je odpotoval v Našice, Kutjevo, Slavonsko Požego in v kopališče Lipik. Kjerkoli se je mladi kralj, ki je svoj avto sam šofiral pojavil, množice, ki so zvedele za njegov obisk so ga navdušeno pozdravljale. dan slomškove smrti šolSKI praznik v sloveniji Prosvetni minister je odredil, da se dan smrti narodnega voditelja in vzgojitelja velikega škofa Antona Martina Slomška 24. septembra odslej praznuje na vseh srednjih, učiteljskih in meščanskih šolah v Sloveniji na isti način, kakor 27. januar in 4,. februar. To sta pravoslavni praznikw sv. Save in škofa Stros-Hiajerja. vojaku. Guverner grške Makedonije je jugoslovanskemu miinstru na čast priredil kosilo. Nemške gimnazije so bile slavnostno otvorjene Sredi preteklega meseca so bile slavnstno odprte tudi nekatere nemške gimnazije in sta prireditvi v Beogradu in Zagrebu nudili priložnost za značilne izjave o prijateljskih odnošajih med Jugoslavijo in Nemčijo. ZBOROVANJE MADŽARSKE ZAJEDNICE 22. sept. je bila v Zagrebu skupščina madžarske kulturne zajednice v hrvaški banovini. Po predsedniškem poročilu je bilo tajniško poročilo? iz katerega se vidi, da so bile v zadnjem letu ustanovljene v hrvaški banovini številne nove podružni-ce, od katerih so mnoge zelo močne Čakovcu je 500 članov, v Zagrebu pa 600). Zborovaici so se posebno zavzemali za to, da bi se odprle v večjih krajih madžarske šole. Končno je bil izvoljen nov odbor s Predsednikom Molnarjem na čelu. DR. ANDRES V SOLUNU Trgovinski minister dr. Ivan Andrés je odpotoval v Solun, da se je ndeležil otvoritve solunskega vele-SeJiua, na katerem ima svoj paviljon tudi naša država. Po prihodu v Solun je minister dr. Andrés obiskal grobišče srbskih vojakov iz svetovne vojne v Zejtinliku in položil ve-"ec, potem pa je položil venec tudi Pfed spomenik padlemu grškemu Najnovejše blago za leto 1940 SUPERLAN in C AMPER dobite v zalogi v krojačnici "PRI ZVEZDI" Ugodno priliko nudim svojim klijentom s plačevanjem na mesečne obroke. — Obiščite me in se boste sami prepričali Cene nizke. Za obilen obisk se priporoča rojakom STANISLAV MAURIč TRELLES 2642 U. T. 59-1232 Hude kazni za veriž-nike število kaznovanih verižnikov z živili se od dne do dne veča. v vsej državi je že več kot sto ljudi, ki so delno policijsko kaznovani, precej so jih pa sodišča obsodila na zaporne in denarne kazni in na zaplembo skritega blaga. Tako je doletela stroga kazen tudi predstavnika velike tvrdke Prelovič d. d. v Zemu-nu, ki ni hotel dobavljati masti trgovcem z izgovorom, da je nima na zalogi, pa je v resnici imel ogromno blaga v skladiščih. Sodišče, ki je obravnavalo ta primer, je zaslišalo mnogo prič in nazadnje izreklo težko kazen: predsednik družbe bo sedel dva meseca za zamreženimi okni, obenem pa bo plačal 80.000 din v sklad za podpiranje revežev. če bi denarne kazni ne plačal, pa bo moral sedeti še nadaljne tri mesece. — v Novem Sadu so v neki večji trgovini odkrili 1300 kg kave, čeprav je trgovina povprečno letno prodala okroglo 400 kg kave. v Srbiji pa je bilo največ verižnikov s svinjsko mastjo. Kazen doleti vsakega trgovca, ki ima blago na zalogi, pa ga noče prodati vsaki stranki, ki blago zahteva. * Zaradi krive "vage" so bili kaznovani kar vsi peki v Gornjem Mi-lanovcu v Srbiji. Predpisi velevajo, da morajo peki peči kruh točno na kilograme in da smejo šele ohlajen kruh dajati v prodajo. Peki v Gornjem Milanovcu pa so se na tihem domenili, da bodo pekli manjšo težo, povrh pa so prodajali še svež kruh in protizakonito silili svoje pomočnike, da so pekli kruh tudi ponoči. Ko je sodišče izvedelo za to, je dalo narediti preiskavo in ugotovilo, da so prav vsi peki goljufali, in sicer so namesto 1 kg spekli za predpisano ceno le 700 do 800 gramov kruha. Sodišče je vse peke obsodilo na denarne kazni od 300 do 900 din. 5000 kg umetne svile so odkrili v skladišču tovarne Mihajla Patrnogi-ča v Uroševcu. Tovarnar je najprej podražil umetno svilo od 160 na 335 din za zavoj v teži 415 kg, pozneje pa je celo prenehal prodajati in se izgovarjal odjemalcem, da blaga nima več. Preiskava pa je odkrila v skladišču kar 5000 kg umetne svile. Nadaljna preiskava je prinesla na dan, da se je mož pregrešil tudi proti trosarinskim predpisom in je zraven ogoljufal tudi državo. Končno je sodišče ugotovilo, da je tovarnar s svojimi vrstniki sklenil tudi tihi kartel in bo kaznovan tudi za to, ker kartela ni prijavil oblastem. Svilo so mu zaplenili. * Iz mnogoštevilnih mest v državi poročajo o policijskih ukrepih proti špekulacijam. Preiskovalni aparat sedaj povsod deluje in odkriva vedno znova ljudi, ki so hoteli izrabiti priliko in obogateti. Tako so n. pr. v Skoplju preiskali skladišča z bombažem trgovcev in našli kar 45.000 kilogramov tega blaga pri treh trgovcih, katerih imena so prav judovska. Policija je bombaž zaplenila, trgovce pa bo doletela kazen. Tudi iz drugih mest poročajo o podobnih špekulacijah, zlasti pri judovskih trgovcih. S takim ravnanjem si jugoslovansko judovstvo samo pripravlja nesrečo, kakršno je moralo doživeti drugod po svetu. Gotovo je, da pri podobnih pojavih oblasti ne bodo ostale ravnodušne in bodo tudi tem pogledale bolj strogo na prste. Nihče ne bo dovolil, da bi tujerodni element pri nas brezobzirno izžemal ljudstvo, katerega gostoljubje uživa in na čigar koži si je naredil že lepe kapitale. Zdi se pa, da j udov nobena nesreča ne izmo-druje. * 15 dni zapora in 3.000 din denarne kazni bo plačal hišni posestnik Svetozar Ristič iz Beograda, ki je svojemu stanovanjskemu najemniku povišal najemnino za 40 dinarjev mesečno navzlic temu, da posebna uredba z zakonsko močjo to prepoveduje. Njegov najemnik je bil neka delavka. Ženska se je pritisku vdala in povišano najemnino plačevala, ko pa se je izselila, je hišnega lastnika naznanila sodišču. Pri sodišču niso pomagali nobeni posestniko-vi izgovori, temveč mu je bila naložena kazen 15 dni zapora in 3.000 din denarne kazni. Obenem bo moral plačati še stroške za objavo sodbe v "Službenih novinah", kar pa spet ni malo. * Ban drinske banovine je prepovedal vsak izvoz pšenice in moke iz področja svoje banvine v druge kraje države ali pa v tujino. Ukrep ima namen pridržati doma vse zaloge moke in žita ter obenem preprečiti verižništvo, kajti lastniki velikih zalog bi utegnili blago prodati v druge države, da bi se s tem izognili domači kontroli. Vse železniške postaje so dobile nalog, da žitnih po-šilj za kraje izven banovine ne smejo prevzemati, obenem pa so določene hude kazni za tiste, ki se določil uredbe ne bi držali in bi z avtomobili skrivaj odvažali moko in žito drugam. Večina jugoslovanskih mest je začela organizirati svoje aprovizacije kot najbolj učžinkovito sredstvo za pobijanje brezvestnega verižništva z živili. Draginja, pri kateri so mnogi posamezniki krasno zaslužili, se ni dala zatreti le z oblastvenimi u-krepi, dokler niso oblasti, segle po najostrejšem sredstvu, namreč po internacijah špelkulantov in zaple-internacijah špekulantov in zaplembah skritega blaga. Trajnejše sredstvo bodo pač aprovizacije, katere bo podpirala tudi direkcija za prehrano, katera posluje pri kmetijskem ministrstvu. Direkcija za prehrano bo začela v kratkem pošiljati živila zlasti mestnim občinam in krajem, kjer je več industrijskega delavstva. "Ljudski kruh" v Beogradu V Beogradu so prvikrat vsi peki začeli peči novi '.'ljudski kruh". Ker pa svežega niso smeli prodajati, so ga smeli dati v prodajo šele v ponedeljek. Proti enotni vrsti kruha se peki niso nič upirali, pač pa so zadovoljni s tem, la jim uredba prepoveduje vsako nočno delo. Radi bi dosegli, da bi jim oblast dovolila delati že pred zgodnjim jutrom in ne šele ob šestih, kakor sedaj. V tem mislu so sestavili tudi svojo prošnjo, katero so poslali upravi mesta, od tam pa naprej v trgovinsko minisrstvo. Ljudski kruh je tudi med prebivalstvom naletel na u-goden sprejem, saj je dosti bolj zdrav in hranljiv kakor pa vse specialne vrste kruha. Letos kakor prejšnja leta KROJAČNICA LEOPOLD UŠAJ vam nudi najmodernejša blaga znanih tovaren CAMPER in SAINFIELD. Vedno kakor vam je znano delo prvovrstno in cene nepretirane! AKO HOČLTE BITI ZDRAVLJENI OD ODGOVORNEGA ZDRAVNIKA zatecite se k Dr. A. G ODE L AKUTNE, KRONItNE BOLEZNI IN NJIH KOMPLIKACIJE, ZDRAVLJENJE PO FRANCOSKIH IN NEMŠKIH NAČINIH KRVNE IN KOŽNE BOLEZNI ZA SLOVENCA PRVI PREGLED BREZPLAČNO *«■ ske bolezni, bolezn' maternice, jajčnika, prostate in neredno Perilo. — Specijalisti ca pljučne, srčne, živčne in reumatične bolezni ŽARKI X — DIATERMIA — ANALIZE Sprejema se od 9 do 12 in od 15 do 21 ure. GOVORI SE SLOVENSKO CALLE CANG4LLO 1542 kmbor j m juijmmi« GARMENDIA /P* 4947 Proslava prenosa kosti carja Lazarja V pravoslavnem samostanu Rava-nici pri Vrdniku so slavili 250 letnico, odkar so bile tja prenešene kosti zadnjega srbskega carja Lazarja, ki je padel v boju s Turki na Kosovem polju 1. 1389. Carjeve zem-ske ostanke so pravoslavci vedno skrbno varovali pred Turki in jih čuvali kot svetel simbol junaške smrti carja Lazarja za srbsko svobodo. češčenje pa se je še bolj ras-širilo potem, ko je srbska pravoslavna cerkev proglasila carja Lazarja za svojega svetnika. Pri proslavi v samostanu Ravanici je bil navzočen poseben odposlanec srbskega patriarha episkop Arsenije, kajti patriarh Gavrilo še vedno potuje po črnogorskih krajih. Nazadnje je imel govor v Nikšiču. preprečil špekulacijo z živili za višje cene, kakor pa so danes uradno dovoljene. pravoslavna slovesnost v sarajevu Srbski patriarh Gavrilo je ob velikih slovesnostih posvetil novo pravoslavno cerkev v Novem Sarajevu. Pri tej priložnosti je imel patriarh velik govor, v katerem je bodril pravoslavni svet, naj ne bo malodu-šen in naj ne zre mrko v svojo bodočnost. Poudarjal je veliko vlogo pravoslavne cerkve med srbskim narodom, ki,je varovateljica srbskih svetinj in srbskega izročila. Pri vseh slovesnstih v Sarajevu je bil navzoč tudi žički episkop dr. Nikolaj Veli-mirovič, ki se je bil precl nedavnim pobotal s patriarhom. Episkop dr. Nikolaj je imel popoldne v neki kapelici govor, v katerem je v glavnem pobijal praznverje, pa naj bo ljudsko, gosposko, med znanstveniki ali kulturnimi delavci. Pri svečanostih je bilo po pisanju beograjskega časopisja okrog 50.000 ljudi. KORUZA NA TRGU V SUBOTICI Velike množine koruze so bile letos prvikrat na trgu v Subotici. Kmetje so prijeljali tolikšne količine na trg, da je cena padla na 130 din za 100 kg, čeprav je bila dozdaj običajna cena koruze 180 do 200 din za stot. Navzlic nizki ceni pa je ostalo mnogo blaga neprodanega. Verjetno je, da bo cena še padla, ker se obeta dober pridelek letošnje koruze. Prav tako je bilo na tamkajšnjem trgu dosti krompirja. Ker je bilo povpraševanje manjše kakor običajno, blaga pa dosti, je cena padla od 170 din na 100 din za 100 kilogramov. TOBAČNO SEME ZA OLJE '•Tudi tobačno seme mislijo pri nas porabiti za pridelovanje strojnega in jedilnega olja. Na konferenci, ki je bila pred tremi tedni o tem vprašanju v Beogradu in so se je udele-ležili zastopniki organizacij, ki prihajajo pri tem vprašanju v poštev, so poznavalci razmer povedali, da vsebuje tobačno seme do 30% olja v sebi in da bi se dalo to seme porabiti pri nas in tako vsaj delno pokriti pomanjkanje o'lja. Računajo namreč, da bi mogli pri 1.700.000.000 tobačnih strokih, kolikor jih pri nas posade, pridobiti okrog 1500 vagonov semenja, iz česar bi se dalo pridobiti kar 450 vagonv olja. Surovo olje bi bilo uporabno za stroje, rafi-nirano pa tudi za jed. Predlagali so, naj bi oblast sadilcem tobaka na-ročilala, naj seme pobirajo in ga prodajo pooblaščenim odkupoval-cem po pet dinarjev za kilogram. PŠENICO NA HRVATSKEM SO PRISILJENI PRODATI Hrvaški "Pogod" (pooblaščena gospodarska družba), ki na hrvaškem ozemlju nadomešča Prizad, je že začel s prisilnim odkupom pšenice na svojem področju. Na Hrvaškem je 30% okrajev, ki so uradno označeni kot taki, kjer je pšenice več, kakor pa je ljudstvo samo porabi. Prisilni odkup pšenice bo omogočil "Pogodu" pravilno razdelitev hrane za vse kraje, posebno pa bo £♦>••• ms :«♦>.: >s*x mu: mmm % «5 . , 'ñ 1 Dr. Enrique Daniel ¡ I r.____________I i ¿lOUüzuraviiiK. ^ $ od Asistencie Publike $ C. M. Box | t*. Vsak dan od 2 do 7 ure pop. fj § Fco. Lacroze 3708, Chacarita $ Buenos Aires g mmsm msuxm •»> .; •;♦>, m¿ •»> TABORIŠČA ZA NEMCE Veliki taborišči pri Beogradu, kamor so za nekaj časa nastanili nemške begunce iz Besarabije in Buko-vine in sta lahko sprejeli do 18.000 ljudi naenkrat, sta bili zgrajeni v dveh tednih in je pri zgraditvi bi-;lo zaposlenih 250 delavcev. Te dni so si taborišče ogledali predstavniki jugoslovanskih oblasti, med njimi pomočnik notranjega ministra in u-pravnik mesta eBograda. Prav tako si je ogledal taborišče minister za telesno vzgojo Dušan Pantic. Pozneje bodo taborišča prevzele naše o-blasti in bodo v njih nastanile brezposelne delavce. Dauga Zobozdravnik V DAR DOBITE na vsakih 6 slik, ki stanejo od 3—6 , lepo sliko v barvah. Odprto tudi ob nedeljah. Atelie MARKO RADALJ facundo Quiroga 13üó U. T. 22 - 8327 DOCK SUD KLINIKA ZA VSE BOLEZNI Za venerične bolezni, spolne bolezni, bolezni krvi, splošno slabost, razpolaga klinika s posebnim konzultorijem, kateri se nahaja pod vodstvom poznanega specialista za navedene bolezni Dr. A. AZAGUIRRE. Imamo zdravnike specialiste za bolezni na pljučah. obistih, ietrah. želodcu, živčevju, glavobol in revmatizem. ženske bolezni. Analizacije krvi, vode itd. so izvršene po Profesorju Narodne Univerze v Buenos Airesu Dr. I. Raffo. RAYOS X, DIATERMIA in ELEKTRIČNO ZDRAVLEJNJE. GOVORI SE SLOVENSKI S U I P A C H A 2 8 (1 kvadro od Av. de Mayo v višini 900) mmi Džibuti in njegovo zaledje . Francoska Somalija leži povsetn v tropskemu pasu. Njena površina meri 22.000 km". Dolžina morske obale znaša 800 km. Prebivalstva ima 45.000 domačinov m 1500 Evropejcev, med katerimi jih je 1000 Francozov. Francozi so prišli na obalo Rdečega morja 1. 1884, vendar so imeli posamezni Francozi svoje pravice v zalivu Adulis že od 1. 1842, ko je Robert Hercourt sklenil prijateljsko pogodbo s kraljem Goe; ta pogodba je dovolila Franciji dostop do Etiopskih planot. Kasneje so drugi Francozi pridobili še nekaj sosednjega ozem'ja. Leta 1884. je Francija celo ozemlje uradno zasedla. Ko so iskali kraj, ki bi bil zaradi svoje naravne lege najbolj pripraven za pristanišče, so se odločili za Džibuti, koder je v kratkem času vstalo iz peska novo mesto, ki je kasneje postalo svetovno pristanišče. L. 1896 je bilo ozemije razširjeno z novimi pridobitvami m j t vsa pokrajina z uradnim aktom bila preimenovana v '"'Francosko somalij-sko obalo", I. 1897 je bil sklenjen z Abesinijo prijateljski in trgovinski pakt. L. 1906 ,'e bik> abesinsko cesar stvo s pogodbo med Italijo, Francijo in Vel. Britanijo razdeljeno na tri vplivna podroija; pod francoski vpliv je prišla večji del pokrajina I Harrar, ki se je Jržala francoskega ozemlja. To stanje se je spremenilo z italijansko okupacijo Abesinije. Rimska pogodba iz 1. 1935 je dalje določila, d-i je severni del kolonije (Danakilska dežela) prišel pod italijansko oblast. Tranzitih promet je zelo znaten, saj znaša letno nad 1 milijardo frankov. Tako je Somalija po prometu med francoskimi kolonijami prišla Slovenski stavbenik Za načrte, betonske preračune in Firmo, ■obrnite se do tehničnega konstruktorja FRANCA KLANJŠEK Marcos Sastre 4363 Villa Devoto U. T. 50 - 0277 ZOBOZDRAVNIKA DRA. SAMOILOVIČ de Falicov in DR. FELIKS FALICOV Sprejemata od 10 do 12 in od 15—20 ure. DONATO ALVAREZ 2181 U. T. 59 - 1723 Krojačnica Izdelujem obleke po najnovejši modi. — Cene zmerne. Rojakom se priporoča Peter Capuder AYACUCHO 975, U. T. 41-9718 Buenos Aires na tretje mesto, takoj za Alžirom in Indokino. Lokalna trgovina s soljo, kavo in kožami predstavlja vrednost okoli 300,00' .000 frankov letno (uvoz in izvoz). Zaradi povečanja pristaniških naprav morejo v pnstanišču pristajati tudi velike ladji-. Džibuti ima tudi letališče. Dalj'e ima francoska Somalija zelo razvito cestno mrežo. \ .-likega pomena pa je Džibuti kot izhodišče morske železnice in Adis A bebe, ki je dolga 784 km. Ta čelez:iica je zelo važna za vso Abesinijo. L. 1894 je bila izdana koncesija za zgraditev želcznice, ki naj bi vezala Džibu.i s Ilarrarjem in dalje Harrar ter Enttotto ob Belem Nilu. L. 1896 je abesiiiski cesar priznal francoski D/iV m kot uradno pristaniške abesin :kega cesarstva Naslednje leto je francoska vlada izdala družbi dovoljenja za gradnjo in ek^-ploatacijo železni'e DžiLuti-Beli Nil za področje francoske sorealijsk-obale. Kljub finančni podpori s strani francoske v^ad«1 je družba mogla zgraditi le 311 km proge in sicer od Džibutia do Dire Daue. L. 1908 je nova družba fiancosko-abesinske železnice Džibuti-Adis Abeba dobila s pogodbo pravico, da zgradi želemieo preko abesinskega ozemlja in ravno tako dovoljenje za* francosko področje. Zaradi važnosti, ki jo je za Francijo predstavljala nova železnica, je francoska vlada garantirala obresti in amortizaerio akcijeskega kapitala (17,300.000 frankov) ter obliga cij. Tako so se mogla dela pospešno nadaljevati. L 1912. je bilo zgrajenih 66 km, naslednje leto 84 km, 1. 1914 je bilo 708 km proge in med svetovno vojno, 7. junija 1917 je bila izročena prometu celotna proga v dolžini 784 km. Gospodarski promet je bil takoj precejšen. L. 1918. je bilo prepeljanih 36 000 tor..' oa katerih je odpadlo 3/5 na uvoz. Po vojni je promet precej naradoval, nato pa p-j novno naraščal ter dosegel 1. 1929. nad 70.000 ton, od katerih je odpadlo 49.000 ton na uvoz, ostalo pa aa izvoz. Za "asa svetovne krize je to naža prevoženega blaga padla in je znašala 1. 1935 približno 50.000 ton. Po prihodu Italijanov \ Adis Abc-bo je promet talo j zopet naraste). Družba je morala izvršiti prevoz ogromnih količin ;'ivil in drugih vojaških potrebščin za italijansko vo jaštvo. Pro.net na progi se je po-trojil ter je uvoz narastt-1 iz 21.'MM ton 1. 1935. na 33.112 ton 1. 1936. Da zadovolji željam italijanskih o-blasti, je družba povečala kapaciteto železnice na lOoO ton dnevno; toliko blaga je možno dnevno odpe ljati iz Džibutija Vnasled-ijih letih se je uvoz po železnici počasi zmanjševal, predvsem pa so zelo padle količine izvoženega blaga. Deb o so bile krive temu težave, nastale po okupaciji dežele, v gVvnem pa je ta razvoj posledica gospodarske politike Italije, ki jft stremela za -čim večjo neodvisnostjo od tujih pristanišč In posebno Džibuti jo. Gibraltar je mogoče zavzeti Slov. Babica FILOMENA BENEŠ BILKOVA Diplomirana na Univerzi v Pragi in v Buenos Airesu Ordinira od 9 zjutr. do 9 zvečer LIMA 1217 — BUENOS AIRES U. T. 23 - Buen Orden 3389 »•«•.••••»•h*»»«*» TALLER DE CARROCERIAS "EL RAPIDO" IVAN OERKVENIK Barvanje sistema "Duco" — Tapeciran je — Prevlaka — Ka-bine — Karoserije — Popravljanje blatnikov ENTRE RIOS 310 QUILMES U. T. 203 - 1298 Quilmes Krojačnica 'Gorica' Franc Leban WARNES 2191 Bs. Airea Nasproti postaje La Paternal Slovenska restavracija ima vedno na razpolago svežo in dobro hrano, najboljša vina ter vedno sveže pivo. Gostje imajo na razpolago tudi lepo urejeno ZIMSKO in LETNO KEGLJIŠČE. MARIJA SANCIN JORGE NEWBERRY 3372 Znano je, da je zgodovina to vprašanje zmeraj zanikala.. Večkrat so že poskušali Gibraltar zavzeti. Prvič, to je bilo 1. 1705, so poskušali napad s kopnega. Drugič, 1. 1782, pa z morja. Obakrat se je izkazalo, da je trdnjava nezavzetna. Napad s kopnega je bilo moči odbiti s pehoto. Napad z morja pa s topovi, in sicer tako, da je tedanji angleški poveljnik uporabljal razbeljene krogle in je ladje zažigal. Po teli zgodovinskih izkušnjah je prišla gibraltarska trdnjava na glas, da je nezavzetna, zato je moči govoriti o nekakšni bajki o Gibraltarju. Res je pa, da se položaj trdnjave z moderno tehniko orožja povsem spremenil. Take trdnjave, kakor je Gibraltar, ne bi dandanes nihče več zidal. Znak najmodernejše trdnjave teh dni je velika razsežnost in globoka razčlenitev. Gibraltar pa samega sebe zapira. Moderna trdnjava je tako rekoč gibljiva, ker se v njeni prostornini premikajo čete in morejo iz zaledja prihajati divizije na ogrožena mestra. Obramba Gibraltarja pa je negibna, mora se zadovoljiti s tem, kar vsebuje in kolikor municije, orožja in prehrane je še od prej v njej. Torej, čeprav bi bila trdnjava opremljena z najmodernejšim orožjem, je treba reči, da je trdnjava zastarela. Vprav orožje pa je na Gibraltarju zastarelo. Večidel mislimo, da ima trdnjava težko topništvo. Zares so oiidi dolgocevni topovi 30 do 23-cm kalibra. A 30 centimetrskih je le malo in še ti niso najmodernejši. Isto velja o 23 centimertskih topovih. ki jih je baje več. Glede na srednje topništvo pa je na Gibraltarju še slabše. Večina teh topov je povsem zastarana. Stojijo v kazematah, ki so jih že pred stoletji vsekali v skalo. To so galerije z vrati, a ta naprava ni več varna spričo modernih tope v. Ob morski strani je lahka topništvo. Ti topovi so za napade !ria morju, in so brž- POSLUŽUJTE SE PODJETIJ. KI OGLAŠUJEJO V NAŠEM LISTU! BREZSKRBNA BODOČNOST ZA NA STAROST Za $ 1400 na prodaj kmetija s kokošnjakom, zemlje 4% ha blizu železnice F.C.C.P. Skozi teče bister potok, je posebej tudi vodnjak. Na čakri se sedaj gojijo gosi, kokoši, čebele, konji in drugo govedo. Črez 250 vrst sadja, največ češpejj. Je tudi primeren gozd. eJ pa tudi več drugih zemljišč poceni na prodaj. Za pojasnila se je obrniti na: Franc Abe, Sapuray, República Paraguay. kont tudi zastareli. Edino, kar je na Gibraltarju novo in moderno, so protiletalske baterije najmodernejšega kova. To je poskrbel poslednji guverner, general lronside. A vprav s protiletalskim streljanjem se odkrije Ahilova peta — sumljiva točka — Gibra.tarja. Protiletalska obramba mora biti na prostem in s tem se obrne pogled na baterije, ki so prav tako na pro-I stem. Trdnjava Gibraltar je na ta ! način v oblasti križnega ognja nasprotnika, in vse orožje, ki je na prostem, bo na ta način brezpogojno uničeno. Isto velja o težkem topništvu ki je skoraj vse na prostem. Topovi 30 cm kalibra so, na primer, prav tako na vrhu grebena, in sicer prav tako le zato, da morejo streljati na vse strani. Kar se tiče 23 cm topov, so veČinma na terasah, ki so jih napravili na južnovzhodnem obronku skale. Tudi ti so torej kar na prostem. Seveda jih je moči z morja obstreljevati. Po vsem tem je dognano, da nima protiletalsko topništvo in težko topništvo nobenega kritja spričo sovražnika. Bistveni obrambni deli gi-braltarske trdnjave so torej v nevarnosti, da bi bili že koj v začetku napada uničeni, seveda le tedaj, če bi bil nasprotnik dovolj močan. Resnična težkoča pri napadu na Gibraltar je ista, kakor je bila že pred stoletji, namreč lega trdnjave, ki stoji deloma na skali, deloma pa v skali. Stoji na nekakšnem polotoku. ki je na severu z 1 km širokim zemeljskim pasom združen s kopno zemljo. Če bi pehota napadla Gibraltar, i bi težko izvedla napad, ker ni pro-j štora za razvoj. Vprašanje je, kaj ' bi mogla trdnjava sama storiti v svojo obrambo. Najprej je moči na zemeljski progi opraviti razne pionirske ukrepe. Pravijo celo, da je vsa ta proga podminirana, in prav lahko bi se ta 1000 m široki prostor Í Aavarna in pizerija Razna vina — Vsakovrstni likerji in vedno sveže pivo. Rojakom se priporoča PETER FILIPČIČ WARNES 2101 esq. Garmendia U. T. 5« - 2295 La Paternal Bs. Aires Aleksander Stoka STAVBENO TEHNIŠKO PODJETJE Se priporoča našim rojakom. ALVAREZ TITOM AS 1035 U. T. 54 - 2756 Buenos Aires HIŠO V NAJEM Vzamem v najem hišo z eno ali dvema sobama, nekoliko zemljišča in če je mogoče tudi z galponom, kje v Saavedri, Villa Urquizi ali k je tam v bližini. Kdor bi tedaj hotel hišo oddati naj se zglasi osebno ali pismeno na J. L., ulica Gral. César Díaz 1657, Buenos Aires. ¡FOTOGRAFIJA i "LA MODERNA" Š VELIK POPUST PRI v FOTOGRAFIRANJU V Ne pozabite $ FOTO"LA MODERNA" $ S. SASLAVSKY g 3 Av. SAN MARTIN 2579 U | Telefon: 59-0522 - Bs. Aires $ Veliki zavod "RAMOS MEJIA" Venereas ANALIZE urinu brezplačno. Analizo krvi. Popolno moderno zdravljenje. SITILIS v vseh oblikah. Popolno zdravljenje na podlagi krvne analizo (914) KOŽA: Krončni izpahi, mozoljčki. Izpadanje la». Ultravioletni žarki. ZLATO ÍILO: zdravimo brez brez operacije in bolečin, SPOLNA SrBKOST: Hitra regeneracija po prof. Oicarelliju. ŽIVČNE BOLEZNI: Nevrantonija, izguba spominu in ftibkoHt. 1EVMATIZEM: kila, nadua, gota. Šibkost srca, zdravimo po modernem nom-5kem načinu. PL.HJCA: KnSeij, Šibka pljuča. 0REVA; colitis, rnzSirjctije, kronična zapeka. ORLO, NOS. U9E8A. vnetje, polipi: brez operacije tn bolečin. POPOLNO OZDRAVLJENJE $ 30.— PLAČEVANTE PO $ 5,— NA TEDEN Nai zavod b svojimi modernimi napravami tn z Izvrstnimi SPECIJALISTI le edini te vrste v Argentini. — LečenJ zajamčeno. — Ugodno tedenska 'a me-plačevanje. OD 0—12 OB NBDELJAH OD 8—12 Rivadavia 3070 PLAZA ONCE zožil 11a nekaj sto metrov širine. Dalje je vse srednje topništvo osredotočeno na sever, na zemeljsko progo. Sicer so to srednji topovi zastaran,- konstrukcije. Vendar so to baterije, ki so vzidane v skalo, da-si v starokopitne galerije. Brez dvoma so Angleži storili vse, da so že dane težkoče za napadalca, na vse mogoče načine še povečali. Gibraltar mora izpolnjevati dve različni nalogi. Prva je ta, tla nudi angleškemu brodovju oporišče, druga pa, da opravlja nadzorstvo nadmorsko ožino ali jo v sili zapre. Če bi se pojavili kakršni koli vojaški dogodki na gibraltarskem področju, ti ' Tam si videla, da ima leseni most bom obrnil konje in te bom odpeljal nazaj k tatarskemu prepadu, samo "«a eni strani ograjo, — most je samo z ene strani zavarovan. Z druge strani lahko udobno strmoglaviva f ^prepad. In midva bova gotovo strmoglavila, lepa carica, — nadaljuje Subov z ledenim mirom. Njegove besede so dokazovale, da II L 11 T List izdajata: "SLOVENSKI DOM" in KONSORCIJ KAKO JE PAVLIKA NUJNO PISMO ODDAL Ko se je Pavlika naveličal potepanja po svetu, je stopil v službo k nekemu imenitnemu knezu za vrtnarja in se oženil z njegovo kuharico. A ta kuharica je bila kaj klepetava in sitna ženska. Od jutra do večera se je obregovala nad njim in mu brala kozje molitvice. Nobena stvar ji ni bila po volji. Če je Pavli-ha prišel prezgodaj domov, ga je ozmerjala: "Ali misliš, da bom zaradi tebe večerjo tri ure prej kuhala?!" Če pa je prišel nekaj minut prepozno, mu je namesto večerje pomolila pod nos figo in zaregljala: "Ali misliš, da bom zaradi tebe večerjo posebej kuhala?" Pavliha je nekaj časa mirno po-trpel, potem pa mu je ženino sitnar-jenje začelo presedati. Da bi se izognil prepiru, jo je zvečer raje mahnil v gostilno namesto domov. V gostilni je našel veselo družbo in z njo veselo popival in prepeval do poznih ur. Nadalje je postal tudi kvartopirec. Navdušeno je metal "hudičeve podobice", a sreča mu ni bila naklonjena. Izgubljal je dan za dnem. Njegova žena je tuhtala, kako bi ga odvadila ponočevanja in kvarta-nja. Nazadnje je sklenila, da ga za-toži pri samem visokem gospodraju — presvitlemu knezu. Rečeno — storjeno. Stopila je pred kneza in mu svojega moža naslikala s tako črnimi barvami, da se je presvitli knez kar zgrozil. Dal je poklicati Pavliho predse in zagrmel nad njim: "Hej, ti, ali ne veš, da je kvarta-nje prepovedano?" Ubogi grešnik je povesil glavo in skrušeno prikimal: "Vem, vem, presvitli knez! Storite z menoj, kar hočete. Zaslužil sem kazen." Knez je malo pomislil in rekel: "Izročil ti bom nujno pismo za sodnika Potrebuježa v mestu. Od-potuj še to uro tja in oddaj pismo naslovljencu. Vse drugo ti bo že on pcvedal.'' Mladinski kotiček "Razumem, vaša milost", je ponižno rekel Pavliha in se spoštljivo priklonil. Knez je sédel za mizo, napisal pismo za sodnika Potrebuježa in ga izročil Pavlihi. Ko je Pavliha ves vrtoglav prihla-čal iz knezove sobane, si je pismo radovedno ogledal od vseh strani in ugibal, kaj bi utegnilo biti v njem napisano. Nazadnje se ni mogel več premagovati. Na obrežju bližnje reke je srečal dečka, ki se je z torbico na rami vračal iz šole. Povprašal ga je: "Dečko, ali znaš brati?" "Seveda znam", je samozavestno odgovoril deček. "Ali bi mi hotel prebrati tole pismo?" "Zakaj pa ne??!" Pavliha mu je izročil pismo in deček ga je prebral. Lahko si mislite, kako se je ubogi Pavliha zgrozil, ko ;je izvedel, da je knez zapovedal sodniku Potrebuj ežu, naj moža, ki mu bo pismo prinesel, pri priči vtakne v temno ječo in ga pusti stradati j pri suhem kruhu in vodi mesec dni. ! Kar prebledel je in znojne kaplje so 1 mu stopile na čelo. Zahvalil se je šolarju za prijaznost, mu stisnil v roko droben novčič in nadaljeval pot. Spotoma si je Pavliha belil glavo, kako bi se zmazal iz stiske in jezno godrnjal predse: "in takole pismo naj bi bilo nujno! Največji tepec na svetu bi bil, če bi kar sam rinil v nesrečo." To rekoč je vrgel pismo v reko in jo lahkih nog mahnil v bližnjo krčmo. V veseli družbi je kmalu pozabil na vse bridkosti tega sveta... Naslednjega dne se je knez sam napotil v mesto in obiskal sodnika Potrebuježa. "Ali ste zaprli Pavliho, kakor sem vam v pismu ukazal?" .ga je povprašal. "Pavliho? Katerega Pavliho?" se bo ta grozni človek res izvršil svoj sklep, če se mu ne bo pokorila. — Strmoglavila bova v prepad, — nadaljuje on in mrzlo gleda carico Katarino, — konji kočija, ti in jaz — skupno bova padla v mračno brezdno, ki je najmanj, dva tisoč metrov globoko. , Katarino oblije mrzel znoj. Kri se ji je strdila v žilah, ko je slišala te odločne besede svojega uekdanjega ljubimca Platona Subo-va. Toda ona je vendar ostala popolnoma mirna. Vedela je, da je to najboljša pot in edina možnost, kako bo preva-rila in premagala svojega sovražnika. — Če želiš, ti bom zelo rada prisegla, — reče Katarina in pogleda Subova mirno in odločno. Potemkin je mrtev in čeprav ne tajim, da sem njega izmed vseh ljudi najbolj ljubila, — vendar ne morem odpeljati truplo v svojo zimsko palačo. Tam ni prostora za mrliče. Tam mora vladati živ človek, Platon Subov, — človek, ki mu teče vroča kri po žilah-- In kdo bi mogel to biti, ako ne ti? Subov pokima. Katarinine besede so se mu zdele resnične in verjetne. —In da ti dokažem, kako resno mislim, kar sem sedaj dejala, — nadaljuje carica Katarina, — ti bom prisegla pri najsvetejšem in najmi-lejšem, kar imam na tem svetu. Prisegam ti, Platon Subov, da bom tvoja, da ne bom z nobeno besedo izdala, kaj se je zgodilo nocoj na mostu nad tatarskim prepadom. Prisegam ti, da te bom zopet uvedla v sobane svoje zimske palače. Prisegam ti, da boš tam živel do zadnjega diha! Vse to ti prisegam pri smrtnih ostankih svojega ljubljenca Alek- sandra Potemkina, ki leži sedaj mrtev v tatarskem prepadu. — Sprejmem tvojo prisego, — s« divje nasmeje Platon Subov. Pri tej prisegli nisi imela zahrbtnih misli, ker sem na lastne oči videl, da je strmoglavilo Potemkino-vo truplo v globočino. Nihče ne bo mogel tajiti, da se niso zgodili predpogoji te prisege in i.ito boš morala izpolniti svojo obljubo — Jaz bom izpolnila svojo prisego, — odvrne carica Katarina, — zanesi se name, dragi Subov! Nevihta se je medtem umirila. Kočija je sedaj drvela skozi gozd, v katerem so rastle jelke, bori, bukve in breze. Mesec se je skril za oblaki, v gozdu je vladala globoka tema. Carica je izračunala, da ni več daleč od gostilne, kjer jo pričakuje njeno spremstvo. Čez pol ure bo končana ta strašna vožnja. Toda potem! — Potem bo pokazala Platonu Subo-vu, da bo izvršila svojo prisego tako, kakor je 011 ubil Potemkina in, ga pahnil v tatarski prepad. Premišljevala je o svojem načrtu in ga je že izdelala do podrobnosti. Zdajci pa nenadoma ustavi Subov konje. O11 skoči s svojega sedeža in stopi k carici. Ona je v mraku videla, da so mu oči žarele. — Že dolgo je tega, draga moja Katarina, — zašepečc on, odkar nisem imel sreče, da bi te objemal in te držal v svojem naročju. Tu v gozdu je vse tiho. Nihče naju ne bo srečal, ljudi ni, — tudi živali so se poskrile po svojih brlogih. Oh, volkovi polotoka Kola so dobri in zvesti podaniki, kajti oni vedo, da se ne smejo približati svoji veliki carici. je čudil sodnik in ga debelo gledal. "Ne poznam nobenega človeka s tem imenom in tudi vašega pisma mi ni nihče prinesel". Knez je ves razkačen ukazal svojim hlapcem, naj pri priči poiščejo Pavliho. Hlapci so Pavliho kmalu staknili in ga odgnali pred mogočnega gospodarja. "Kje imaš pismo, ki sem ti ga izročil za sodnika Potrebuježa?" je zagrmel knez in ga divje pogledal. Pavliha je napravil nedolžen 0-braü in se začudil: "Kako? Ali ga niso gospod sodnik prejeli?" "Ne!" je zakričal knez. "Odkrito povej, kaj si z njim napravil, sicer te dam premlatiti, da boš črn." Pavliha ni bil prav nič v zadregi za odgovor. Odrezal se je: "Vaša milost mi je ukazala, naj pismo čim prej ponesem sodniku Potrebuježu. Ker sem spotoma imel še nekaj drugih nujnih opravkov, sem pismo vrgel v reko, da bi plavalo pred menoj dalje in pravočasno prišlo v mesto. Ne gre in ne gre mi v glavo, da ga gospod sodnik še zmerom niso dobili." Knez je imel namen, da bi Pavli-bo hudo kaznoval. Ta njegov iznajdljivi odgovor pa mu je bil tako všeč, da se je zagrohotal na ves glas. Milostno ga je potrepljal po rami in rekel: "Nisem vedel, da imam tako premetenega in iznajdljivega moža med svojimi služabniki. Zaenkrat ti odpustim. Da pa ne boš mogel več v krčmo zahajati in hudičevih podobic metali, te povišam za vratarja. Službo boš opravljal noč in dan, a dobra plača ti ne uide." Tako je Pavliha postal knezov yratar in si je za stara leta prihranil lep kupček denarja. MAK IN VIJOLICA "Vijolica", bahavo razšopiril se je mak, "kdo opazi te med travo, ko pokonci gre lahak? Jaz pa s svojo živo barvo sijem daleč čez poljé in pozdravljam ljubeznivo vsakega, ki mimo gré." Tiho maku zašepeče višnjeva vijolica: , "Tvoje lice živordeče ceni vsa okolica. Jaz pa barve nimam lepe, a tem lepši je moj vonj. Če oči so komu slepe — kaj ima od tebe on?" ZBOGOM KRALJ (9. X. 1934.) Vse mesto v črni žalosti molči, 11a Ankini omari luč gori. Na listek bel je zapisala besedic dvoje in pri njih zaspala r ZBOGOM, KRALJ! i ln lučka sije na kraljevi lik , počasi ura bije tika, tik. In Ankin srček z urico udarja, se z mrtvim kraljem v sanjah pogovarja: ZBOGOM, KRALJ! i O, dragi kralj, le mirno, sladko spi! za Tebe, glej, naš mladi rod živi. Veš, v čistih dušah Ti besedic dvoje v spomin je pisanih na žitje Tvoje: ZBOGOM, KRALJ! KMETOVA SMRT Iz tebe, zemlja, se je to telo rodilo, ob tebi dozorelo v krepkega moža. Iz tebe moč je svojo črpalo in pilo, dokler jesen življenja ni prišla. 1 Le tebe, zemlja draga, je srce ljubilo molčč ob tebi sem vse dni trpel; in zdaj, ko vse moči telo je izgubilo, sem ob pogledu nate še vesel. i Ti bila mi edina verna si družica, ko drugo vse me zapustilo je, kot mati si dobrotna bila mi rednica, če sem le skrbno jaz obdelal te. I Zdaj tu leži telo od dela onemoglo in čaka, da zamahne smrt s kosó; a ker v življenju delalo je, kar je [moglo, zato umreti mu ne bo težko. t Po smrti sprejmi, zemlja, prosim, [truplo moje, ki vdano tebi bilo zmerom je. O sprejmi spet, kar nekdaj je biló [že tvoje, da spet — v pepel in prah povrne se! Jožef Mihelčič, Dobrava pri Kropi. PRED KRALJEVO SLIKO Pred sliko Tvojo, toliko nam drago,, otrok le morem še stopiti. Kaj bil si nam, naš oče, kralj, pred sliko skušam Ti odkriti. Ti s srcem velikim si vse objemal, za vse trpel, se žrtvoval, da bi osrečil narod, domovino, si vse, celo življenje svoje dal. V ŠOLI Učitelj: "Janezek, imenuj mi žival, kateri pravijo, da je kralj živali." Janezek: "To je slon." Učitelj: "Motiš se; jaz mislim žival, ki je mnogo manjša od slona, ki je zelo krvoločna in zq1o daleč skoči." Francek (dvigne roko): "Gospod učietlj, gospod učitelj, jaz vem!" Učitelj: "No, torej povej, katera žival je to?" Francek: "To je bolha!" Modri Tonček Oče: Ker si tako prebrisan, Tonček, pa mi povej, zakaj ima žepna ura zgoraj steklen pokrovec? Tonček: Zato, da kazalci ne raztrgajo žepa. Kako bi bilo, — nadaljuje podlež in skoči v kočijo, — kako bi bilo, če bi ti, draga Katarina, zapečatila svojo prisego z žarkim poljubom? Subov sede poleg carice in je niti ne vpraša za dovoljenje. Katarina se je morala s silo premagovati, da ga ni udarila s pestjo v obraz. Toda ona je vedela, da se nahaja v pesteh tega podlega človeka in da mu mora zato popustiti. Ni se zato upirala, ko je Subov sedel poleg nje na mehkih blazinah in jo objemal s svojimi rokami. Oh, kako se ji je studil njegov dotik! Zdelo se ji je, da se ji je približala kača — in ko je Subov sedaj povesil svojo glavo in pritisnil svoja usta na njena, je začutila tak stud, kakor še nikoli poprej, ko so jo razni moški poljubljali, — in ona je v svojem življenju okušala poljube najrazličnejših moških. Ona bi lahko napisala o teh poljubih celo knjigo, lahko bi opisala vse vrste poljubov, vse vrste občutkov. Če je bila dobro razpoložena, je pripovedovala svojim najboljšim prijateljem o razliki med poljubi bradatih in golobradih ljudi, razlagala je razliko med poljubi dvajsetletnih mladeničev in štiridesetletnega moža, ki je že mnogo doživel. Vse to je znala Katarina pripovedovati s svojo prirojeno duhovitostjo in nikomur ni prišlo niti na pamet, da bi ji to zameril. Ona je celo imela v tajnem predalu svoje pisalne mize veliko zbirko slik vseh moških, ki jih je ljubila v svojem življenju. Poleg slike se je nahajal listek, na katerem je bil zabeležen dan prvega poljuba, na listku so bili popisani vsi dogodki vredni spomina in v zvezi z njenim posameznim ljubimcem ; ko je bilo razmerje končano, je svojeročno zapisala ta dan in po- ložila poleg slike cvetlico, ki je polagoma ovenela in samo še po svojem vonju spominjala, da je bila nekoč živa ljubezen. Te slike, opremljene z listki in cvetlicami je večkrat vlagala v kuverte in teh kuvert je imela Katarina v svojem tajnem predalu veliko število. Če se je Katarine včasih lotila turobnost in žalostno razpoloženje, se je zaklenila v svoj budoar, prižgala v kotu pri kaminu rdečo svetiljko, vzela iz predala stare slike, legla poleg kamina na dragoceno perzijsko preprogo iri je ob rdečem svitu svetil jke in plamena v kaminu opazova-I la svoje ljubimce in se spominjala 1 sladkih trenutkov, objemov in poljubov. Sedaj, ko jo je Platon Subov poljubil, je čutila, da ji še nikoli ni bil noben poljub tako oduren, kakor njegov. Oh, spominjala se je sladkih Po-temkinovih poljubov, — sedaj je morala misliti na edini poljpub, ki ji ga je dal v tihi samostanski celici. Ta poljub ji je zbudil neizmerno blaženost, bil je sladek in diven, Su-bovov poljub pa gnjusen in oduren! — Pusti me, — Subov, — reče Katarina, ki se je trudila, da bi bila mirna, — ne poljubljaj mč več! Ali 110 ra/umeš, da to nikakor ne more sedaj biti? Ali ne čutiš, da sem še vedno razburjena, vznemirjena in pretresen.'! od onega krvavega prizora, ki se je odigral pred mojimi očmi? — Jaz hočem, da pozabiš na ta prizor, — zakriči Subov. Nočem, da misliš na Potemkina! Njegovo truplo naj raztrgajo in pogoltnejo volkovi in jastrebi v prepadu! Toda ti moraš ležati v mojem naročju. — da, — sedaj — takoj — 0I1, Katarina, že dva meseca sta minila, odkar nisem okusil te sreče... — Molči, molči, — zašepeče Katarina. Tega ne smeš govoriti na tem osamljenem mestu, — v tem strašnem gorovju. Drevesa bi lahko slišala, da j® posedoval smrtnik carico Katarino rusko. — Naj slišijo drevesa, — zakriči Subov, — čeprav bodo stala še sto in sto let, naj jim šuštijo vrhovi in naj prippvedujejo našim vnukom in pravnukom: — Tukaj — na tem mestu je objemal in poljubljal Platon Subov svojo drago carico Katarino. Tukaj je postala njegova, ker si jo ,fe znal in umel prisvajiti s svojo odločnostjo in hrabrstjo! Ker je bil zelo močan, se carica ni mogla upirati in braniti. Njegov objem je bil naravnost divji." — Ljubi me, Katarina, — zašepeče Subov, medtem ko se je caric» obupno branila. Ljubi me! — Ti »i moja žena, ti si moja ljubica! Zakaj se mi nočeš udati, — zakaj nočeš meni pokloniti ono, kar bi Potemkinu rada dala? On je mrtev — njega ne boš nikoli več mogla prižeti na svoje grudi, — nikoli več ne boš mogla poljubiti njegovih ustnic! Ljubi mene — bodi moja — j»* hočem--- — Pusti me! — krikne Katarina- Lopov, ali se drzneš mene siliti, -— da me s silo--- Tla, kosal se boš, če boš tako brezvestno izkoristit ta trenutek 1 Še sem ruska carica Katarina in ne dovoljujem nikomur in naj to kdorkoli, da bi me silil h kakemu dejanju, ako jaz nočem! Nihče nima pravice, da me sili ^ ljubezni, če to ravno njemu ugaja- Nazaj, ti pravim — nazaj! (Nadaljevanje)