rih dva jse t le t in za rezu lta te znanos ti vse do danes še ni b ilo p re tiranega in te ­ resa v turističnem - gospodars tvu . T re tji, po obsegu na jsk rom ne jš i del knj'ige, ocen ju je m ožnosti za razm ah tu riz ­ ma v Ju g o s la v iji in posebej v SR B rva tsk i v naslednjem sredn je ročnem obdobju . Žal ne upošteva vsaj ene od m etod »cost-bene fit« ana lize in os ta ja le p ri p rogno- z iran ju trenda. B odočnost ocen ju je doka i o p tim is tičn o . B ra lcu -geog ra fu pa m an jka podoba in ocena op tim a ln e izko riščenos ti do ločenega p rosto ra , ozirom a ocena p re ­ ob rem en itve le -tega zarad i ekstenz ivne tu r is t ič n e izrabe. E konom istka A n d r i č e v a je re fe ra te in do lgo le tna razm iš ljan ja te r rezu l­ ta te d ru žbeno -po litičnega de la na področ ju tu rizm a v reg iji Sev. Jad rana s trn ila v p riro čn o kn jigo , ki obravnava m ožnosti tu rizm a v okv iru reg iona lnega razvoja do ločen ih obm očij. Podobno kot p re jšn ja ima tud i ta kn jiga tr i med seboj ločene dele, ki ob ravnava jo tu r is tič n o de javnos t v okv iru sp lošnega razvo ja in ko t po­ m em ben fa k to r v reg iona lnem p ros to rskem p la n ira n ju (predvsem v nerazv itih obm očjih ). Delo za k lju č i av to rica z rezu lta ti dela in s konk re tn im i p rim e ri iz ob ­ m očja Is tre in K va rne rja . Posp lošeno ve lja , da je p riču joča š tu d ija za geogra fa ve liko bo lj uporabna ko t p re jšn ja , saj po izkuša p renesti p ravn i in ekonom ski jezik v konkre ten p ros to r. O dgovo riti pofekuša nam reč na vp rašan je »ali je tu rizem lahko nos ilec reg iona lnega razvo ja — a li pa je le sp rem ljeva lec do ločenega družbenega razvo ja in po trebne š irše družbe«. O benem a v to rica odgovarja poz itivno na vp ra ­ šan ja »ali bi se da lo tu rizem p la n ira ti tako , da s svo jo gospodarsko de javnos tjo ne bi presegel o p tim a lne eko loške ob rem en jenosti v p rostoru«. Pri ob ravnav i do ločen ih p rob lem ov se a v to rica lo ti doseda j še zam o lčan ih in neustrezno ob ravnavan ih tem, ko t so n. pr.: vz rok i za neza in te res iranos t tu jih p a rt­ nerjev za naložbe v tu r is t ič n o izg radn jo in izrabo p ros to ra v rek re a c ijske namene (k ra tko ro čn o sp re m in ja n je p ravn ih norm , ne jasnost predp isov, m ožnost n a c io n a li­ z a c i je . . . ) , v loga žena p ri razvo ju in o b likovan ju zasebnega tu rizm a , flu k tu a c ija de lovne s ile v tu rizm u itd. K n jigo za k lju ču je z m is lijo , da bi » turizem lahko s svo jo v logo in gospodarsko m očjo de lova l na sk ladne jš i in h itre jš i reg io n a ln i razvoj. Prav zarad i tega bi ga m ora li bo lj upošteva ti v reg iona lnem prosto rskem p la n ira ­ nju nerazv itih obm očij« . Žal h kn jig i ni p riložen n iti en zem ljev id — tem atska ka rta — , čeprav bi zanj b ilo dovo lj g rad iva . L ite ra tu ra zajem a preko dvesto av to rjev , med ka te rim i pa lahko na p rs tih ene roke p rešte jem o geogra fe (Jov ič ič , M arkov ič , P la n in a . . . ) . V bodoče bo treba ve liko s to rit i, da bi d ruge vede spoznale in se seznan ile z v rednostm i geogra fsk ih raz iskav na p o d ro č ju tu ris tič n e g eogra fije in tu rizm a! A li so naše š tu ­ d ije zares tako nekva lite tn e in neuporabne, da jih d ruge vede ne m ore jo in no­ če jo u p o ra b lja ti? ! A. G osar Demogeografske študije o narodnostno mešanih in obmejnih področjih V P riš tin i je ob koncu p re tek lega leta izšla kn jiga »Popullsia e Kosoves« (p reb iva ls tvo na Kosovu) av to rja dr. Hivzi Isljamija. Gre za sk rčeno ob javo d o k ­ to rske d ise rta c ije , ki jo je a v to r zagovarja l na Pedagoško znanstven i eno ti za geo­ g ra fijo filo zo fske fa k u lte te v L jub lja n i in ki je nasta ja la pod m en to rsk im vodstvom p ro f. dr. V lad im irja K lem enčiča. K n jiga je log ično nada ljevan je teo re tskega in p rak tičnega raz iskovan ja na radnostno-m ešan ih ozem elj v Jug o s la v iji, k i mu, p red ­ vsem na p rim eru P rekm urja , sledi In š titu t za g e o g ra fijo Univerze. H ivzijevo delo sodi med t is te dem ogeogra fske štud ije , ki op rede lju je jo razn o lik razvoj p reb iva ls tva v enem na jobsežne jš ih nac iona lno -m ešan ih predelov Ju g o s la ­ v ije ; v obm očju to re j, k je r je, zarad i s labše razv itos ti, p reb iva ls tvo zadrža lo še neka tere e lem ente dem ogra fsk ih s tru k tu r p re d in d u s trijske družbe. V SFR Ju g o s la v iji je nam reč a lbanska na rodnost tis ta , p ri ka te ri se je v k ra t­ kem času sprem en ila vrsta s tru k tu r dem ogra fsk ih kaza lcev: iz pre težno nep ism e­ nega je nasta l narod š tev iln ih izobražencev, pre j zap rt vase, se je sedaj fu n k c io ­ na lno v k lju č il v d ružbeno-gospodarske tokove Jug o s la v ije itd. G eogra f na jde v kn jig i tip ič n e poteze razpada ag ra rn e družbe in sledi p rocesu ob likovan ja urbane. To ž ivo p re p le ta n je lahko zasledu je zarad i h itrega povo jnega indus trijske g a razvoja SAP Kosovo. G re za tip iče n razkro j fe vda ln ih in p a tria rh a ln ih s is tem ov v družb i, ki se odraža v vsakd a n ji p o k ra jin sk i podobi. Š tu d ija je deležna ve likega zan im an ja dom a in v tu jin i, čeprav je več ji del nap isana v a lb a n šč in i. Uvod, ki je izšel izpod peresa m entorja v s lovenšč in i in obš iren povzetek, ki je nap isan v fra n c o š č in i, p rispeva ta k razum evan ju teksta tud i t is tim , ki a lba n sk i jez ik ne obv lada jo . O b istem času je s pe tle tno zam udo izšla publikacija s prispevki z mednarod­ nega simpozija o manjšinah, ki ga je ju lija 1974 p rire d ila tržaška p rov inca . Č lanki osrrah a v to rje v so z d isku s ijsk im i p rispevk i razš irjen i re fe ra ti tega posve tovan ja , oz irom a š tir ih kom is ij, ki so de lova le v okv iru kongresa. Za geogra fa so zan im iv i predvsem sestavk i, ki so b ili p reds ta v lje n i v okv iru kom is ije za soc ioekonom ska vp rašan ja razvo ja m an jš in . A v to r ji K l e m e n č i č , S t r a s s o l d o i n L o k a r o b ravnava jo p o p u lac ijske in ekonom ske p rob lem e in jih uvršča jo s p rim e ri p red ­ vsem v p ro s to r ob ju g o s lo va n sko -ita lija n sk i m eji. Pri tem upošteva jo za ko n itos ti p rehoda iz ag ra rne v u rbano družbo, ki tud i m an jš ino ne m ore ob iti, a se tu po­ ja v lja za rad i sp e c ifičn e nac iona lne , p o litičn e in obm e jne lege v d rugačn i, posebni luči. Pom em bnost p u b lika c ije in n jenega osredn jega dela je v tem , da je m an jš in ­ ska p rob lem a tika ob ravnavana kom p leksno in ne le z aspekta sk rb i za zašč ito ku ltu re m an jš insk ih narodov. Posebna pozo rnos t je nam en jena p ros to rsk im prob lem om , posegan ju v p ros to r in soc ioekonom skim de javn ikom , ki neposredno in posredno p re o b liku je jo p o k ra ­ jin o ob d ržavn ih m ejah, k je r žive raz lične na rodnosti. A n ton G osar Iz poljske in sovjetske geografske književnosti Stanislav Leszczycki, Nad mapq Polski. G eogra ficzne Studium ekonom iczno- -p lan is tyczne . Seria »Prognozy-P erspektivy«. O ikl: Nad m apq Polski. W ydaw n ic tw o »Ksigžka i W iedza«, W arszaw a 1980. S tran i 501, 149 ka rt in d iagram ov. Prof. Leszczycki, ki se nami je v zadn jih dese tle tjih p reds tav il že z več s in te ­ tič n im i kn jigam i in p riro č n ik i o ekonom ski g e o g ra fiji Poljske, o a p lik a c iji geogra ­ fije , o v lo g i g e o g ra fije v p rosto rskem p la n ira n ju te r o vp rašan jih va rs tva o ko lja (o neka te rih med tem i kn jig a m i sm o po roča li tud i v GV), nam je zdaj postrege l še z eno s in te tič n o in e n c ik lo p e d ičn o zasnovano kn jigo o Po ljsk i, k i je — kako r vse dosedan je — plod n jegove d o lg o le tn e de lovne sm eri; to sm er je razv ija l tako kot us ta no v ite lj in d o lg o le tn i up ravn ik G eogra fskega in š titu ta P o ljske A kadem ije zn a ­ nosti (PAN), ki se je pred nekaj le ti z n a č iln o p re im enova l v » In š titu t za g eogra fijo in g o spoda rjen je s p ros to rom PAN«, ko t vod ja K om ite ja za gospoda rjen je s p ro s to ­ rom pri P redsedstvu PAN, ko t podpredsedn ik D ržavnega sveta za zadeve gospo­ da rje n ja s p ros to rom in ko t č lan po ljskega D ržavnega sve ta za za šč ito p rirode . Pri tem se je razen na svo ja lastna p roučevan ja oprl na bogato lite ra tu ro in na g rad ivo , ki ga je p rip ra v ila in obde la la Kom is ija za p lan pri M in is trskem svetu Poljske. V kn jig i so podrobno in vses transko obde lane s tru k tu re Po ljske in n jene geo­ g ra fske , zgodov inske , p o litične , d ružbene in gospoda rske pogo jenos ti s posebn im oz irom na razvo j po d rug i sve tovn i vo jn i; za risane pa so tu d i p redv idevane sp re ­ m em be v p rihodn je , v p e rspek tiv i do leta 2000. B ogati s ta tis t ič n i poda tk i te r š te ­ v iln e ka rte in ka rto g ra m i še s to p n ju je jo en c ik lo p e d ičn i znača j kn jige . B ogastvo in vse s tra n sko s t vseb ine nam pokaže že k ra tek preg led g lavn ih pog lav ij. Uvodno pog lav je ima naslov »Posled ice geogra fskega po loža ja Poljske«, s led i pog lav je o sestav inah in v red n o s ti geogra fskega o ko lja , s k a ra k te r is tik o p o k ra jin in raz ­ d e litv ijo Po ljske na fiz ičn o g e og ra fska obm očja . N a to se zv rs te pog lav ja o p re b i­ va ls tvu (od podpog lav ja o b io lo šk i s tru k tu r i do tis tega o p ro s to rsk i in soc iodem o- g ra fsk i s tru k tu r i), pog lav je o tra jn ih p ro s to rsk ih sestav inah gospodars tva , pog lav je o m inera ln ih su rov inah ko t osnov i za razvo j ruda rs tva , o ene rg e tik i ko t tem elju gospodars tva , obsežno pog lav je o in d u s tr ia liz a c iji s pe rspek tivam i p rosto rskega razvo ja do le ta 2000, pog lav je o p ro s to rsk i d ife re n c ia c iji km e tijs tva in n jegovih