ii Kronika mesta i Črnomlja iq qjega župe- Spisal LEOPOLD PODLOGAR. „Zgodovine žup ljubljanske škofije“ XIII. zvezek. Ponatis iz „Danice* 1905. leta. Ljubljana, 1906. Zalagatelj Tomo Zupan. Natisnil Dragotin Hribar. ^ c l. i ( VP*.li &ä W c C # f *> m r? tj’ / &t~& $>*\/ \ U\'y. V £ U f HV -30. (>-&£.* ^ VJUJ\ Opv 0 tuA ^ £*y JoAl KRONIKA MESTA ČRNOMLJA IN NJEGA ŽUPE. SPISAL LEOPOLD PODLOGAR. „ZGODOVINE ŽUP LJUBLJANSKE ŠKOFIJE“ XIII. ZVEZEK. PONATIS IZ „DANICE“ 1905. LETA. LJUBLJANA, 1906. 1 ZALAGATELJ TOMO ZUPAN - NATISNIL DRAGOTIN HRIBAR. Velečastitemu, vrlemu gospodu STANKU PEHARCU, zaslužnemu župniku v Črnomlju, poklanja vdani mu njegov kapelan 'r & LEOPOLD PODLOGAR. -L' j/ Leta 1884. so je pod skupnim naslovom »Zgodovina fara ljubljanske škofije» jela izdajati v Ljubljani kronika posameznih žup: prav kakor si je ta ali ona pridobila svojega pisatelja; ali pa, kakor je bila ta ali ona komu bolj v čislih. 1. vezku je vsebina Sora (1884), 2. » f » Preska (1884), 3. » » » Naklo (1885), 4. » » » Duplje (1885). 5. » » » Goriče (1885). O. » » » Šempeter ob Novem mestu (1880), 7. » » » Adlešiče (1887), 8. » » » Šmarjeta (1887), 9. » » » Crklje na Goren- skem (1890), 10. » » » Dobrova za Ljub- ljano (1893), 11. » » » Horijul (1898) in 12. » » » Trstenik (1903). Ta pričujoči bi bil torej 13. vezek v tem številu. »Kroniko mesta Črnomlja in njega župe« je priobčevala moja »Danica« 1905 tega leta. Ko ta duševni plod isto tako nadarjenega kakor trudoljubivega mladega pisatelja Leopolda Podlogarja v posebnem odtisku pošiljam na očitnost, vodi mo želja, da bi tej knjižici prej ko prej sledila druga in tretja — in to tako dolgo naprej, dokler ne bodo opisane vse župe naše lepe dežele. Ljubljana, v januari ju 1900. Tomo Zupan, bivši „Daničin“ vrednik in lastnik. UVOD. Ivedor bo hotel kedaj sestaviti obširnejšo zgodovino mesta Črnomlja in njega župe, pride v ne malo zadrego radi gradiva, katerega mu bo bore malo na razpolago. Kcdo ve, kje čakajo sem spadajoči zgodovinski viri dneva vstajenja; kedove, kje jih zasledi marljivi zgodovinar in jih spravi na dan iz teme poza bij enosti? Mogoče sploh do njih ne pride, ker jih več ni; lahko jih je zadela osoda enaka kakor tiste, ki so prišli v roke trgovcu, da so mu služili v njegove nezgodovinske namene. Drugim krajem nudijo priliko do jasne, obširne zgodovine arhivi, napolnjeni z vsakodobnimi listinami. Pri nas ga nima ne mesto ne župa. Pač hranita oba nekaj papirjev, a so brez zgodovinskega pomena ali pa njih spominj ne sega čez pol stoletja nazaj. Vničil je vse prejšne listine požar, kakor bi nam hotel zakriti pogled v tužne dobe proteklosti tega kraja. Zavrgli so jih naši predniki, ki so znali za sodobne do-godljaje brez njih, a niso pomislili, da ne bodo vedeli zanje njih potomci, ki bi radi znali za dogodovščine preteklosti. Le seni pa tja se naš kraj omenja mimogrede v zgodovini drugih krajev. Iz te so izčrpane v večini pričujoče pičle drobtine, ki nam odpirajo meglen pogled v njega preteklo čase. Zaporejene so po njih kronologičnem redu kot neka kronika. Zdele so bodo marsikomu prepičle, malenkostne — priznam, so tudi. Obelodanjam jih vender v osebnem prepričanju, da je bolje zanamcem ohraniti nekaj, nego da bi se še to malo porazgubilo in pozabilo. Iz novejšega časa navajam le take drobtine, ki bodo kedaj zgodovinskega pomena. Izročam jih v pouk in zabavo sodobnemu priprostemu bralcu, zanamcem jih prepuščam kakor spominj na naš doživljaj, ve-ščaka pa prosim potrpenja s pomanjkljivostjo te zbirke. Odrekel mi vsaj ne bo dobre volje, s katero sem se dela lotil, pričakujoč spretnejše roke, ki spopolni zbirko v dovršeno kroniko, morda celo, če že ne v obširno, pa vsaj pregledno zgodovino Črnomlja in njega župe. KRATEK POPIS MESTA IN ŽUPE. Če zapustiš, cenjeni ßitatelj, ob lepem solnčnem dnevu prijazno mestece Kočevje,, prideš po 48 km dolgi deželni cesti preko ko-čevsko-poljanskega gorovja na kraj, kjer se ti nenadoma odpre popolnoma nov svet v nepričakovani lepoti. Na desno in levo je na daleč razmaknjeno raznoliko oblečeno pogorje. Sredi te razmakline leži široka in dolga planjava, iznad katere se vzdiguje tupatam kako pritlično hribovje. Pred seboj gledaš Belo Krajino. Na vršacu, na katerem stojiš ti, je stal slovenski pesnik. Vzradujoč se divnega pogleda v ta novi, krasni, ravni svet je zapel pokrajini navdušeno prvi pozdrav: Pozdravljena krajina brežini., Rojakov mojih belih dom! Od tu je videl nenasitljivega opazovalca Bele Krajine, gledal je na sivi Klek, Ki na Krajino liki stolpa Ozira se že mnogi vek. Videl je, kar gledaš ti: Prijazna mesta, ne velika, A kralje belega sveta: Črnomelj, Semič in Metlika, Pozdravljeni mi od srca! l* Glej, globoko spodaj, skoraj pod teboj leži malo, pa prijazno belokranjsko mestece Črnomelj. Do njega dospeš po položni dob-liški cesti. Vije se v dolgem ovinku med grmovjem in vinogradi; skoraj si v Dobličah, v rojstni vasi Ivana Vrtina, umrlega ameri-kanskega škofa vMarquettu.* Iz vasi si kmalu v prostrani lozi, ki je polna rjavega premoga (liguita). Mnogo so ga svoj čas izvozili na fužino v Gradacu, ki se je pa opustila pred dobrimi tridesetimi leti. Z njo se je jenjal tudi tukajšni premogokop, ki je nad dvajset let preživljal marsikaterega domačina. Komaj imaš to lozo dobro za seboj in že si pred mestom, v katero si namenjen. Majhno mestece je: ima le 1240 prebivalcev, 198 hiš in leži 156 m nad morsko gladino. Meščani so Slovenci, vender se lahko po vseh gostilnah in prodajalnah nemško pomeniš. Črnomelj ima lepo, celo romantično lego na vzvišeni, podolgasti skalnati plošči kraškoga značaja. V velikem kolobaru se vije krog njega od severozapada tekoča Dobli-čanka, kateri se pod mostom pridruži še Lahinja. Združeni pod imevom Črnomaljšica odtekati v globoki strugi mestno južno stran. Pri mestnem mlinu se mesto precej zoži. Ta ožina je bila svoj čas presekana, tako, da je tekla Dobličanka ne le v Lahinjo, nego po prekopani strugi tudi v ('rnomaljšico. Čez to preseko ali bolje rečeno čez globoko strugo se je prišlo v mesto po železnem mostu. Ta * Rojen 17. jul. 1844 , umrl 26. feb. 1899. Krstil ga je kapelan Josip Bari. most so? je dal dvigati proti mestnim vratam. Xa večer in redno, kadar se je bilo bati sovražnega napada, so most dvignili in z njim zaprli mestno obzidje tam, kjer je bil vhod v mesto. Na ta način je služil most obenem za mestna vrata. Danes ni o vsem tem več sledu. Na vse to spominja le še ime, ki živi med ljudstvom, ki zove kraj »navavtari« (Fallthor). Lesene hiše v predmestjih: Kolnik (Loka in Kozji plac«), Hrib, Škadnje, Krstina; lesene koče na severni in zapadni strani mesta so živi spomeniki iz najžalostnejših časov mestne zgodovine. Dovolj glasno nam pravijo, da so jih stavile od nezgod vtrujene roke in pa prazni žepi. Dokaj lepšo lice ti kaže glavni trg; ni sicer velik, a v primeri z velikostjo mesta dovolj prostoren. Ob obeh straneh se vrste čedne hiše, po večini prodajalne. Na desni gleda na trg župna cerkev sv. Petra, njej na desni stoji »Fran -Josipova šola« zidana 1. 1890. Za cerkvijo se glavni trg nekoliko zoži in pretrga, a pred Črnomaljskim gradom se razvija bolj na široko. Končuje se pri mestni kapelici, zidani 1. 1855. ko je ponehala kolera. Po lepi »mestni škarpi« — »na vavtavi« se pride iz mesta. Pred krasnim poslopjem, ki nosi na čelu ime »Posojilnica,« zidana 1. 1900., stoji mestni vodnjak-vodomet. Levo od njega je »komenda,« zidana 1. 1656. Vzporedno z glavnim trgom ste obe stranski ulici: »Farovška« in pa »Zadnja ulica« V prvi stoji občinska hiša, katera je bila od 1844. do 1890.1. šolsko poslopje; od 1. aprilja 1. 1905. posluje v njej > mestna hranilnica.« Ko.j naprej je župnišče, zidano 1. 1808. Končuje se ulica pri cerkvi sv. Duha. Več o mestu ni povedati. Čast mesta v živ a od 1.1407. Ko j drugo leto so j e T u r k i prvič na p a d 1 i. V teli časih je bilo mesto obdano z močnim obzidjem; to in pa okoli in okoli tekoča voda je naredilo iz mesta nepremagljivo in nikedar vzeto trdnjavo. Večkrat so je Turki napadli, vzeli nikoli. Toliko več je trpela pred njimi okolica, katera je občutila njih jezo zaradi nedostopnega in trdovratnega mesta. Ves čas turške sile (1408 — 1570) je bil za mesto zlata doba, doba blagostanja: V njem so bivali brambovci, ki so pohajali na mejo njih poveljniki. Velike žitnice, obilne shrambe za smodnik in druge vojskine potrebščine so se kopičile v mestu. Vedno se je stekalo v mesto dovolj ljudi, trgovini je bila pot odprta na široko, meščanom dana prilika do dobičkonosnega dela. Ko so zgradili o n o k r a j temnozelene Kolpe med 1. 1570. d o 1580. trdnjavo Karlovec, pomaknila se je tje brambna črta proti Turkom, tj e se preselilo vojaštvo s poveljniki, z njimi se je poslovila vsa sreča in vse blagostanje. Nad mesto so prihrule nesreča za nesrečo, druga hujša od druge. Kužna bolezen je večkrat davila po mestu, vniceval ga je večkrat požar. Mestno obzidje in stolpi so bili prazni in porušeni. Vojaška kardela so se pač še vedno pomikala skozi mesto, a vsled njihove brezbrižnosti in surovosti so imeli meščani od njih več škode nego koristi. Mesto je jelo pešati in propadati in se ni moglo koj povzdigniti do d a n e s , ko život a riza silo ob cesarskih v r a d i h. Ne povzdignejo ga tudi ti ne. V zastarani otrplje-nosti. mesto željno pričakuje in prisluškuje, kedaj se oglasi pisk železnega bobnečega voza, ki bi morda, če se sploh kedaj oglasi, oznanjal mestu dobo vstajenja in zasnul podlago povzdigi mesta. Predno se ozremo po župi in svetu, po katerem se raztega, še nekaj razlage imena Črnomelj. Nepozabni zgodovinar Rutar je bil menenja, da je stal mestni mlin dosti prej, predno se je zidal grad in nastalo okoli grada mesto. Okoličanom so mleli zrno (žerno, žirnoj in oprijelo se je mlina ime »zrnomlin« in po njem tudi gradu in mesta. V najstarejših listinah se nahaja ime mesta, oziroma vasi, trga: Schirnomel (1228) Zermenli (1277) Czernomel (1323) Chernomel (1354) Schernemel (142(>), ki te precej samostojne razlage pač ne podirajo. Drugi so menenja, da se je nahajal tu v davnem času, predno se je jelo razvijati mesto, ročni mlin, za katerega rabi starosl. ime »žerna.« Tretji izvajajo ime iz »čer« in »meh« Prva beseda znači pečino, druga kakovost pečine. Pečina ali skalna plošča, na kateri se je razvilo mesto, je bila podobna snežnim nametom ali zametom, za kar je bila v starosl. beseda »metel« ali skrajšano »mel«. Mogoče je imel pri imenu svojo vlogo nemški »schier« (schier umfliessen), na kar bi se dalo sklepati iz starega imena mesta »Schi-roinel«. Navedene izpeljave so seveda nego- tovo. Morda ena prava, mogoče nobena izmed teh. Dokler se ne dožene izvestno pristni besedni pomen, pa naj se držimo slobodno te ali one, katera nam bolj vgaja. Na severovzhodni strani mesta se dviga precej visok komendski hrib, v katerega se vspenja Črnomeljsko predmestje od metliške strani, ki se kratko nazivlje hrib. Komendski hrib se imenuje zaradi tega, ker je bil last črnomaljske komode ali naselbina nemškega reda v Črnomlju. Raz verhunec hriba je zrl pred sto leti prijetni gradič nemških vitezov (Lustschloss) in poleg njega velika viteška pristava. Ni več enega ne drugega. Pred sto in sto leti so si tam napivali zdravice hrabri vitezi in navduševali se za vse sveto in blago — ni jih več: vse pod solncem je minljivo. I’uste preraščene ruševine zidu pričajo o kraju nekedanje stavbe. Davno je zibnilo v prah vse stavbišče, do novejšega časa (1880) jo stala ondi kapelica sv. Josipa. Zidati jo je dal vpokojeni stotnik Mayerle. Zidal je tudi iz kamena porušene pristave v mestu veliko sedanjo Kobetičevo hišo, ki stoji ob strmem bregu proti mestnemu mostu. Stala je, kakor se pozna še dobro po sledovih, pred vhodom v n. v. reda poslopja. Pa tudi nje ni več. Le visoki jagnjet, če ga ne zruši vihar prihodnjega časa, bo pričal, da ga je sadila tudi njegova roka, ki davno počiva v črnem grobu. Tovariši so mu izginili, ostal je sam. Ako stojiš poleg tega jagnjeta, odpre sc ti v celem obsegu ves črnomeljski svet. Proti jutru vgledaš v bližini prostorno cerkev vo- jaško, kjer imajo meščani in bližnji vaščani svoj mirodvor. V ljudstvu živi spominj, da se je vršila tam velika bitka in bilo tam bojno polje ali vojišče. Vas, ki se zrastla tam, se je imenovala kakor danes Vojna vas. O črnomaljskem svetu pravi Valvazor,* da je prav lep in rodoviten, da ima obilo vasi, sadja, njiv, živine in vina posebno dobre vrste. Pogled s hriba kaže, da svetni raven, nego valovit, sem pa tj e zelo kotanj ast in vdrt. Preraščen je s prostranimi ložami, bolj redke in pritlikave rasti. Dvigali so se tu visoki in košati hrastje, bujne zelene smreke in gosti kostanji. Človeka obhaja žalost, ko čuje pripovedovati stare dede, kako so prodajali za slepo ceno narodni ta kapital, ki se je odvažal in odvozil na Reko. Res sledovi pričajo, da je neusmiljeno pala po krasnih gozdih sekira in vničevala ta toliko potrebni vir blagostanja. Premnogi kraji, kjer so pred stoletjem vitke smreke zibale tenke svoje vrhove, šumele zelene bukve in so mogočni hrasti s skrivnostnimi glasi oznanjali, kako je ginil v njih senci rod zarodom — vsi ti kraji kažejo danes žalostno goloto. Med gozdove ali loze se prijetno opletajo obdelane njive, travniki in košenice. Proti severu so črnomaljski svet polagoma vspenja v celi dolžini in prehaja v dolgo drago, ki se vleče izpod odrastkov Gorjancev čez Semič dalje noter do Vinice. Iz nje se vspenja črnomaljsko gričevje in prehaja, do- segši višino nekaj nad 600 ra, v Kočevsko hribovje. Na najvišjera, črnomaljskemu ljudstvu vidnem hribu kočevskega gorovja stoji podružna cerkev planinske župnije, cerkev sv. Frančiška (1048 m). Pravljica, živeča še med ljudstvom, pripoveduje, da je bival ondi v globoki skalnati jami hudoben zmaj. Koje dozorelo žitno polje in zorila trta, napuhalje iz jame zmaj hudournih oblakov, iz katerih se je vsipala debela toča in zdrobila vse po Beli Krajini in daleč tje na Hrvaško. Nobena sila ga ni mogla prepoditi. Belokranjci in Hrvatje so sklenili zazidali zmajevo jamo. Postavili so na onem mestu cerkev sv. Frančiška, katere veliki oltar stoji uprav nad zmajevo jamo. Od tedaj je zavladal tam gori mir. Cerkev, ki je stala na »gori miru — Friedens-berg-u«, je bila vedno pridno obiskovana; vse je hitelo zlasti v poletnem času k sv. Frančišku in ga prosilo, naj ubrani in odvrača zločesto vreme. Radi vednega obiska ljudi je imela cerkev svojega duhovnika; ruševine njegovega stanovanja se poznajo še in sicer na spodnji strani cerkve. Do novejših časov je bila sedaj precej opuščena cerkev v najlepšem stanu; zdrževali so jo milodari onih, ki so se priporočali mogočnemu varuhu. Ko pa so okrajna glavarstva začela ovirati in prepovedovati to biro, opustila se je božja pot. Vse eno pa ljudje radi pustijo brati poljske sv. maše v tej cerkvi. Petrovska občina ima tu vsako leto že od nekedaj zaobljubljeno sv. mašo, zvana »poljska ali vinska sv. maša.« Nad Bistrico, zadnjo vasjo v črnomaljski župi, proti kočevski strani stoji koprivniška podružnica sv. Križa (597). Tudi sem radi zahajajo naši ljudje s prošnjami za potrebni dež. Visoko v te gore med sv. Križem in sv. Frančiškom hodijo župljani in meščani po drva. Pod gorskim gozdovjem se spuščajo v celi dolžini v globoko drago lepi vinogradi. Nosijo razna imena: vinogradi griški, mavrlski, straženski, (nekedaj turška straža), rodinski in petrovski. Najboljše vino raste po Maverlu; že Valvazor*) ga ne more prehvaliti. Vinarstvo donaša ljudem obilo dobička, nekaterim posestnikom je trtni pridelek edin. Ko je začela pa 1. 1880 pešati trta vsled trtne uši, katera je med 1. 1890—1893. vničila vse vinograde, bilo je ljudstvo vse obupano. Da se izogne neizogibni bedi, posekalo je vinograde in jih spremenilo v njive in senožeti. Trumoma se je ljudstvo selilo v Ameriko; veliko“' družin se je za vselej izselilo. Drugi so se vrnili in so s pomočjo prisluženega denarja zasadili nove trte in obnovili zapuščene vinograde. Polne so danes zopet vinske gorice; kjer je pred malo leti bilo zaznati sledove opustošenja in opuščenosti, je zopet vse živo in veselo. Dal Bog, da se ne bi nikedar več vrnila stara nesreča 1 V i n o je dobre vrste; le škoda, ker je svet širšemu prometu tako zaprt, da ne more j o prihajati zunanji v i n š č a k i. Vino ostaja skoraj vse dom a. Poljedelstvo je primerno dobre vrste. Sem pa tje je zemlja ilnata in plitka, a v večini obrodi vselej dobro, kadar ne pride suša ali pa toča, kar pa je nekaj let sem skoraj redno vsako leto. Živinoreja e na bolj nizki stopinji. Primanjkuje dobrih in rodovitih travnikov in pa mastnih pašnikov. Voda v župniji pripada reki Kolpi. Večja voda v župniji je Crnoinaljšica. v katero se stekati Dobličanka in Lahinja pred mestom. Prva teče iz »jezera« nad vasjo Dobliče (tako imenovano od dobovja-hrastovja ali kakor menijo nekateri domačini celo od debcljske-turšice, druga pa izpod Malega Narajca in teče mimo vasi »Lahinje.« (Vlah starosl. pastir; Vlahi so se zvali Uskoki, iz Like po sosednjem Bojanškem svetu naseljeni). Svoj čas je bila ta voda polna rakov. Gostilničarji so jih imeli vedno pripravljene in so jih v obilici dajali gostom za nameček. Pastirji so jih pekli kakor krompir; urezovali so si bi-čevino, pomolili v vodo i rak jo je popadel in metali so jih na ogenj. Račja kuga 1. 1881. jili je vzela kakor leto prej v Kolpi tudi v črnomaljskih vodah. Crnomaljšica zapušča župo pod vasjo Zastova, teče čez Gradac do Kloštra, kjer se ji pridruži potok Krupa. Tako povečana se izliva pod vasjo Primostek v Kolpo. Razun te vode ni druge večje vode: pač pa se nahaja tu pa tam kaka luža — kal ali studenec, kjer napajajo živino. Gorske vasi trpe veliko ob času suše, njih plitki vodnjaki so kmalu suhi. Voda ni posebno zdrava. Valvazor* pravi o nji, daje »fiebrig«, *) Valvazor II. 226. t. j. ljudje ki pijejo to domačo Vodo, trpe razne bolezni, ki se skoraj vsako leto pojavljajo o sparjenih poletnih dneh. (Griža, vročinska bolezen L dr.) Zdravstveno stanje je v onih krajih, kjer so dobili 1. 1898. vodovod, v resnici veliko boljše. črnomaljska župnija šteje nekaj čez pet tisoč duš. Razdeljeni so ti njeni podaniki na pet občini: 1. Butoraj (228 prebivalcev). Vasi v tej občini so Butoraj (103), Labina (91), Zorenoe (34); 2. C r n o m e 1 j: mestna občina (1240 prebivalcev,; 3. Dobliče (944) z vasmi Bistrica (01), Dobliče (287), Grič (106), Jerneja-vas (108), Jel Sevnik s Snečivrhom (131), Kanižarica (20), V a veri e s Stražnim Vrhom (226); 4. Loka (735) z vasmi Kočevje (77), Koka (236), Svibnik (77), Vojna in Dolenjavas (152), Desinec (75), čudno selo (64), Zastava in Pavišici (54); 5. Petrovska (431) z vasmi Gorenja Paka (54), Mihelja vas (70), Petrova vas (107), Rožanec (91), Ručetna vas (109); 6. Tal či vrh (737) z vasmi Dolenja Paka (44), Lokve (54), Naklo (89), Otovec (77), Rodine (170), Rožičvrh (41), Sela pri Otovcu (97), Talčivrh (50), Tuševdol (90), Zajčjivrh (25). T u Ä-Q-S e v e d a-otsAa 1 i n o n t o 11 i z- i / s e 1j e n ci v A m e rik o , k a t e rih število znaša 1600—1700. Okoli štirideset družin seje za stalno izselilo. Pregnalo jih je tj e vničeno trt j e; trumoma so vreli in vro še vedno v Ameriko, malokaterega moškega dobiš, da ne bi bil po enkrat, dvakrat ali še večkrat v Ameriki. Jedni si res opomoreje v »zlati deželi;« a v s i ne. Č e pustijo doma posestvo v rok ali dobrega in vestnega oskrbnika, če »grunt« ostane v starem tiru, opomore si gospodar veliko, če pa tega ni, prisluži si komaj toliko, da popravi kar se je zanemarilo med tem časom; potem pa z novo nazaj. Veliko ž u p 1 j a -nov je takozvanih »nem š k a r j e v,« ki zahajajo n a z i m o kakor k r o š -n j a r j i na ne m š k o. Po narodnosti so v večini Slovenci: vender je kakih 30—40 družin Kočevarjev, a njih število ne presega 200. Bivajo po Ma-verKu, Stražnem Vrhu in Dodinah. Kakor drugi Kočevarji so tudi ti bavarskega plemena, naseljeni v drugi polovici 14. stoletja. Ortenberški g r o i' O t o n je prosil česa r j a Karola IV., n a j m u p o š 1 j e nemških n a s e 1 n i k o v v prazno južno stran njegove prostrane imovine. Nadvojvoda K u d o 1 f IV. je podpiral n j e -go v o prošnjo in cesar je poslal 300 u p o r n ih in p r e g n a n i h d ruži n. Postavili so si leseno »koče« na sedanjem njim nakazanim, kočevskem svetu in trebili zaraščene gozde. Sosedje so jim prav radi tega dali i m e > K o č e v a r j i.« Naselili so se nekoliko tudi ob skrajni meji črnomaljske župe. To naselitev je podpiral nem. vit. red.* Č e z g o r j a n c e nazivlje 1 j u d -stvo »Beli Kranjci.« Ime so jim * Häuften »Sprachinsel Gottschee“ 11. •pf z d e 1 i v s 1 e d bele narodne noše, katera pa nekaj let sem precej pojema. Ob delalnikili se pač še opaža tu bela noša, a ob nedeljah in praznikih se ti pokaže moški in deloma tudi že ženski spol le v črni, novi obleki, „Z narodno nošo z g i n j e v a j o tudi lepi narodni običaji, ki nas s p o m i n j a j o na mile jugoslovanske običaje. Kmalu bomo znali o njih le toliko, v kolikor nam ostanejo popisani v raznih knjigah. /a naobraženost ljudstva skrbi štiriraz-redna ljudska šola v mestu, enorazredniei v Dobličah in Petrovi vasi in »schulvereinska« šola na'Maverlu. Letos je deželni šolski svet dovolil zidanje nove enorazrednioe občini Talči vrh. Za duševni blagor župe skrbi duhovščina iz nemškega reda: župnik z dvema duhovnima pomočnikoma. Spoznavši v malih obrisih sedanje stanje mesta in župe, poglejmo sedaj nazaj v nju zgodovinsko preteklost. I. DROBTINE IZ PRAZGODOVINE. Da je bil svet, po katerem se razteza črnomaljska župa že v prazgodovinski t. j. predrimski dobi, naseljen, o tem nam jamčijo prazgodovinski spomeniki ali sledovi po tem svetu. Obojestransko pobrežje Dob-1 i e a n k e i n L a.h i n j e j e polno prazgodovinskih sledov in grobov. Cesta iz Kočevja v Črnomelj pelje mimo obilih prazgodovinskih gomil.1 Gomile so se zasledile tudi okoli B uto raj a, na košeninah in pašnikih prijazne Homačeve pristave. Taki sledovi so celo po onih krajih, ki so danes zelo oddaljeni od glavnih cest, ki so celo neobljujeni in gosto zaraščeni.,; ti so nam n e o v r ž ni spomeniki prazgodovinskega ljudstva in obljudenosti k r a j a. II. DROBTINE IZ RIMSKE DOBE. Z m a g o v i t i R i m 1 j a n je sto p i I n a črnomaljski svet, tu ostal in gospodoval dolgo dobo. O tem* pričajo spomeniki iz rimske dobe. Sodeč po teh, bi človek sklepal, da je bila v rimski dobi v Črnomlju vojaška postojanka in večja rimska naselbina. Pod jezom mestnega mlina se vidi v vodi še tlak iz kamenitih, z železnimi kljukami zbitih plošč: okoli so ostanki poslopij; našlo se je na tem kraju več kameno v s podobami in napisi.3 Zidovja, kanali in sledovi rimskih kopališč so se zasledili na loških njivah, V spodnji zid mestnega mlina je vzidan nagrobni kamen Apuleje Rufine. Na župnijskem vrtu je podnožje zidanemu stolpiču kamen, na katerem je pritrjena vrtna ograja. Kamen s simboličnimi podobami mogoče je ostanek pagan-skega žrtvenika. Eden spominjski kamen se 1 Izvestja M. D. XIV, 188. 3 Izvestja M. D. XIV. 189. nahaja v stolpnih stopnicah poprejšnje podružnice sv. Duha, drugi rabi za ognjišče v Loki h. št. 10. Podstav cerkvenega, zidu v ž u p n i j s ki cerkvi hranivsebi celo množico rimskih k amen o v, žali b o g da so ob z ad nj ih popravah cerkve I. 1870. in pa zlasti 1. 1896 bili popolnoma zametani in zazidani, da jih ni mogoče ogledati si.8 Rimska naselbina v Črnomlju ali v njega bližini je bila zvezana s čezgorjanskimi cestami, kojih ena se da slediti od Građana do Rožanca in od tu čez Gorjance.4 Od te se je cepila menda rimska cesta, ki je vodila mimo Strekljevca čez isti gorski hrbet.6 Nad imenovano vasjo Rožanec je ohranjen paganski altar. posvečen češčenju enega izmed ilirsko-paganskih bogov. To je sloveči »Mith-raeum« kjer se je častil perzijanski bog solnca in vojske, bog Mitra. Izmed treh m i t r o v i h a 11 a r j e v, ki so se zasledili na Kranjskem in sicer na Trojanah in v Trebnjem, je ta pač naj-zanimivejši. Mitrovi altarji so se postavili med letom 180—240. Vpeljaval je M i t r o v o češčenje cesar 11 e 1 i o g o -bal, ki je bil prej sirski n a d d u h o v -ni k v Kinezu in bil 1.222. umorjen. Krščan- :l Barbarizmom enake vrste smo se uprli v .Danici“ 1.1. na str. 141. z dosti resno; a še prerahlo besedo. A če so tu le zazidani spomeniki naše zgodovine, že še pride jasna glava, ki jili odzida — prav tako jasna, kakor je zatemnjena bila glava:zazidalka. Vrednik. 1 Müllner, Emona 204. 5 Letopis Sl. M. 1890. in 1891. 193—195. ski vladarji so kakor vsako tudi mitrovo če-ščenje zatrli, altar pa je še ostal. Vsekana je v veliko skalnato steno nad vasjo Rožanec, malo korakov pod cerkvijo sv. Jurija, velika podoba. Razdeljena je v tri oddelke. Vrh podob se bere besedilo: D. I. M. P. P. P. ARIJI. NEPOS. RT. PRO (JI IR US. RT. FIRMI NUS. PRO. SALU. SITA. SU$RUMQUE. (Deo invicto Mithrae. Tres Publii Aelii: Nepos et Proculus et Firminus pro solte sua suarumque. — Nepremagljivemu bogu Mitri so postavili trije Pnbliji Elijevi: Nepos, Pro-kul in Firrnin v svoj in svojih blagor.) Slednja podoba nam predstavlja versko obhajanje Mitrovega češčenja. Mladenič, v kratki tuniki, z letečim plaščem in v 1'rigiški čepici sloni z enim kolenom na biku, ki je zgrnenl pod njim. Z levo ga drži za smrčke, v desni ima bodalo, katero mu je zasadil v prsi. Podoba nam kaže dalje psa, ki grabi bika za prsi, kačo, ki ga je prijela na strani in škorpijona na lakotnici. Na vsaki obeh stranskih podob se opazuje po ena oseba; obe sti moški postavi v kratki tuniki in fri-giški čepici. Leva se opira na narobe obrnjeno bakljo, desna pa na pokoncu postavljeno. Kakor vse Mitrove podobe kaže tudi ta na eni strani vzhajajočega genija s pokončno, na drugi strani pa zahajajočega z narobe postavljeno bakljo. Zgoraj nad omenjenimi tremi podobami se vidijo v doblinah doprsne podobe; na prvi pogled se zazde človeku kakor ženske podobe. Kako si razlagamo to skupno? Bik je bil, kakor pripoveduje perzijanska legenda, prvo stvarjeno bitje. Ariman ga je ubil in izšel je iz njega človek in zdravilne rastline. Bil je torej počet,ek vsega dobrega. Ta tradicija je simbolično predočena na mi-trovem kamenu. Srednja podoba nam kaže na tla podrtega bika, na njem sklonjenega Arimana, ki pobija bika. Živali Arimanove in Ormuzdove so pes, (pri Iranih v najvišji, božji časti) kača in škorpijon. Mitrovi altarji se nahajajo vsi v skalnatih votlinah ali v gorskih zasedah. Tihi in mračni, skriti prostori pomenjajo nočno temo, iz katere vzhaja zmagoslavno solnce. Drugi so menenja, da spominjajo na Zoroastra, ki je od svojega BO. do 40. leta živel v skalnati votlini. Tam je poslušal in zapisoval razodetje božje. Pred visoko in dolgo pečino, na kateri se vidi ta paganski altar, loži ravna tratica. Ogrnjena je na okrog z visokimi, rekel bi lahko nanesenimi kamenitimi skladi. Okrog tega ogrnjenega prostora rastejo košati kostanji, z bujno razraščenim vejevjem. Skale in pa drevesa zapirajo popolnoma ta prostor; človek si tu najlaglje predstavlja paganske logove (Götterhaine), kjer so pagani častili z daritvami svoje bogove. Ljudstvo imenuje ta veleza-nimivi kraj »Judovje« in si tolmači vso stvar po svoje. Med njim sti razširjeni dve pravljici o tem paganskem altarju. Prva je menenja, da je dal ta spomenik postavili lovec v zahvalo za srečno rešitev iz gotove smrti. Napadla ga je namreč na lovu neka huda divja zver. Vže je mislil, da je po njem, kar se mu posreči z nožem prebosti zver. Druga pravi, da je zakopano na tem kraju zlato tele. Ko so pred leti lahkoverni ljudje na tem kraju pred podobo kopali, češ, da najdejo zlato tele, izkopali so same kosti: bile so baje še izza časa daritev. A n am .j e ta st a rodavni s p o m e n i k dokaz verskih običajev prebivalcev to okolice v starih öa'sih in pa, da so bili ljudje naseljeni po okolici za časa Rimljanov, ki so s podvrže n i m i prvobitniki vred častili p a g a n s k e g a boga Mit r o. Z R i m 1 j a n i s e j e s k u š a 1 o v d o m a-čiti v našem kraju tudi krščanstvo. VBelokrajino so dohajali verovestniki iz Sirmija in Dalmacije, baje učenci sv. Petra in Pavla sami. Mirna leta krščanskih vladarjev so pospeševala razširjenje krščanstva. Preganjali so ga nekršČanski vladal ji. (Jasi so se zasukali; Rimljan in krščanstvo je izginilo brez sledu; podleglo divjim narodom, ki so se podili čez naš kraj proti zapadu v »raj Evro p in,« v Italijo. Od tega časa — okoli četrtega stoletja — do začetka enajstega veka ne dobimo pogleda v zgodovino našega kraja. V tem času je postalo to ozemlje slovensko in postajalo počasi krščansko. Več o tej dobi ne vemo. III. I) i' o b t i n e iz dvanajstega in n a d a 1 j n i h vekov d o dane s. V dvanajstem veku sledimo prve jasne zgodovinske podatke o mestu. Z njimi stopimo še le na jasna zgodovinska tla. 1165. — v enajstem stoletju po Valvazorju1 — je sezidal Oton Kraški (von Karstberg) na mestu, kjer stoji sedanji Stoničev dvor, grad ter ga imenoval Črnomelj. Njegovi potomci so se imenovali črnomaljski gospodje. Njegova rodovina je ena najstarejših narodno-plemenitih rodovin na Kranjskem. Eden izmed njih, Ambrož po imenu se je vdeležii 1. 1165 z nemškimi kavalirji Kranjske turnirja v Cirihu.1 2 Lastniki gradu, po katerim je dobilo ime sedanje mesto, so dovolili ljudem, ki so iskali za stanovališče varnih mest, da so zgradili na njihovi zemlji, zapadno od gradu, svoje hiše. Polagoma so biše rasti e, Črnomelj je postal trg, postal kmalu m e s t o. (brad je ostal last prvotnih gospodov je do srede šestnajstega veka, mesto pa je bilo neposredno podložno deželnim knezom. Črnomaljski gospodje zavzemajo med kranjskimi plemenitniki eno prvih mest. Opravljali so pri deželnih knezih imenitne službe. Jurij Črnomaljski je bil XXXII. deželni glavar 1444—1450. Bili so lastniki doma, začasni lastniki ali oskrbniki grajščin v Postojini, na Hmeljuiku, v Smledniku i. dr.3 1 Valv izor XI. 603. 2) Valvazr oXIV. 291. :l Valvazor XI. 8, 138, 286. 1228. 18. julija je umrl meranski vojvoda Henrik IV., sin Bertolda IV., ki je imel za ženo Zofijo, grofico višnjegorsko, v temelj ite-Ijico črnomaljske župe.1 O tem govori vsta-novna listina iz leta 1228. dne 18. oktobra. V tej listini potrjuje očak Bertold, dajo ua prošnjo vdovele Zofije, mejne grofinje istrske, posvetil novo eerkev v Črnomlju ter ji pridružil štiri podružnice na Metliške]n (Belokranjskem), z namenom, da bi pripeljal ondotno ljudstvo iz teme paganstva na krščansko vero. Listina, ki se hrani izvirna v arhivu n. v. reda na Dunaju, se glasi dobesedno: ln nomine san eto et individue trinitatis amen. Cum ad hoc divine predestinationis nutu ao in beato Petro suceessore Christi acceperimus curam et regi men animarum, ut non solutn preesse sed et prodesse videamur, debemus provida circumspectione ao cura propensiori bis, que ad salutem credentium et honorem dei spectare videntur, studiosius invigilare. Quare, que provide statuuntur, ne frequenti revolutione temporum de fragili memoria hominum, que rerum turbe non sufficit, evellantur, scripture, que aroha tne-morie dicitor, decernimus mancipanda. Ilinc est, quod nos Bertholdus dei gratia sancte Aquilegensis ecclesie patriarcha presentium ac posterorum notitie declaramus, quod nos justis et rationabilibus peticionibus predi-lecte sororis nostre Sophie deo devote mar-chionisse Ystrie inclinati, quod divina dispo-sitione carens berede de carnius propagatione 1 Izvestja M. D. VIII. 167. prooedente Christum fllium virginis heredem sibi salubriter preelegit, populum in regione, que Metlica di cit ur. existentem errore eeei-tatis involutum et ritum gentilium quodam-modo imitantem gremio eeclesie nostre utpote in oonterminiis nostre diocesis constitutum a vero ovili errantem ad viam reduximus veri-tatis, statuentes in eadem provincia in loco, qui djeitur Sehirnomel, consecrari ecclesiam in honore sancti Petri principis apostolorum, adjungentes eidein ut de ratione matris et magistre quatuor ecclesias in gremio eiusdem sitas, ipsam filiali affectu devotius respitientes; (luas ecclesias in Christo fundatas dieta soror nostra ob remedium, anime mariti sui pie memorie marchionis Ystrie fratris nostri ac salutis sue increinentum largis possessioni-hus predotavit, decimaseiusdem provinoie se-cundum consuetudinem Romanae eeclesie, le-banus de Vlednio, Ulrieus canonicus Aquile-gensis, Cunradus nobilis de Lengenburc, Meinhardus Crimhilt, Gotefridus d<; Cronowe, Rudeger de Rutenbare, Cunradus Gallo, Ü1-rieus de Prisecke, Wintherus de Cronowe, Meinhardus de Nazzenvelt et frater suus Ru-dolfus, Meinhardus de Hohenowe, Albero et frater suas Adeloldus de Hophenbach, Fri-dericus de Hophenbach, Dietericus Cuzo et frater suus Dietmarus. Acta sunt hec anno incarnationis dominioe m co XXXIII, XV. Kalendas novembris.2 V prostem prevodu se glasi ustanovna listina črnomaljske župnije tako-le: V imenu presvete in nerazdružljive Trojice. Amen. Prejeli smo po božji previdnosti in po sv. Petra nasledniku Kristu skrb in vodstvo duš, ne samo, da bi jim bili na krmilu, nego da bi zanje tudi kaj storili. Z vso skrbjo in opreznostjo moramo čuvati nad vsem, kar se tiče večnega blagra vernikov in časti božje. Ker je človeški spominj preslab, ■da bi vse obdržal: pogostni časovni premeti bi zamogli to njemu izbrisati, za to mu v pomoč podajamo to pismo. Mi Bertold, po božji milosti očak oglejske cerkve naznanjamo sodobnikom in zanamcem. da so prošnje Zofije, bogoslužne mejne grofinje istrske, pravične in umestne. Ker je ostala sama brez potomca in nasled-njika, izbrala si je za naslednika edinega sina Device Krista in izbrala si je dobrega naslednika. Ljudstvo v metliški krajini je tavalo v temi zmot in posnemalo nekako paganske običaje; mi smo to ljudstvo, ki prebiva v skrajnem koncu naše škofije sprejeli v sv. ■cerkev in je privedli na pot resnice. Določili smo, da se v imenovani pokrajini, v selu. ki se zove Črnomelj, posveti cerkev na čast prvaku apostolov sv. Petru. Njej pridružujemo še štiri cerkve v imenovani pokrajini; njim bodi ona mati in učiteljica, one pa naj i bodo vdane kakor hčere svoji materi. V Kristu vstanovljene cerkve je imenovana v dušni blagor svojega soproga in našega brata, mejnega grofa istrskega in v blagor svoje lastne duše obdarila z mnogimi posestvi; desetine pa je sv. rimska cerkev, ki je glava in učiteljica vseh, nakazala sv. cerkvi oglejski in sicer takö, da morajo jih vsi, ki jih vži-vajo od nas in naslednikov naših, prejemati kakor fevd. Naša sestra pa in njeni nasledniki imajo pravico patronata. Adanebikedo oviral teh blagih načrtov, ki jih imamo pri tej ustanovitvi mi in ona, nastavljamo v cerkvi sv. Petra zadušnega pastirja duhovnika Ivana, in sicer na prošnjo večkrat imenovane sestre. S tem priznavamo obenem njej pravico pre-zentovati duhovnike na to župo. Da zadobi ta listina večjo veljavo, vtiskamo jej svoj pečat in pečat vstanoviteljieo, istotako stori priče, katerili je precej navzočih pri sesei.v te listine. (Slede podpisi prič.) Izdana je listina 1. 1228. 18. oktobra.1 1256. j e u iti r 1 a v a d m o n t s k e m s a m o s t a n u Zofija Višnje g o r s k a , d o b r o t n i c a i n v s t a n o v i t e 1 j i e a č r n o m a 1 j s k e ž u p e. Bila je iz sloveče rodovine gospodov ViŠnjegorskih. Prvi izmed njih. Rudolf po imenu, se omenja med pričami v koroški Krki 1. 1164. Poslednji mogočni gospod le rodovine je bil Albert; imel je eno samo hčer, Zolijo. Ta se je omožila z Henrikom, mejnim grofom Istrijanskirn iz rodovine Meranske, ki je bila takrat najvgled-nejša na vsem slovenskem jugu ter v rodu s hrvaškimi bani, z velikimi župani srbskimi in celo s kraljevo rodovino ogersko. Henrik je bil brat očaka Bertolda. Ko je umrl, stopila je Zofija v Admontski samostan, svoje premoženje podarila na Belokranjskem Črnomaljski cerkvi in štirim njenim podružnicam. Iz rodovine Višnjegorskih je bila ona zadnja. Sicer bi ne bila posestva darovala na vse strani, da so bili še kateri moški potomci živi. Po- 1 O vstanovitvi črnomaljske župe ve povedati Cata-logus Cleri (1887. pag. 139.): Parochia Črnomelj anno 1228. erecta a Bertholdo patriarcha, Joanne plebano constituto. Anno 1268. ab Uldarico III. Carinthiae Dtice Ordini Teutonico do-nata, et per Petrum patriarcliam anno 1300. incorporatai znejši vitezi so bili ali iz kakega postranskega kolena ali celo iz druge rodovine, ki se je imenovala po gradu, ki ga je dobila v posest. Iz te mlajše betve se omenja sredi 16. veka Ivan Višnjegorski. Njegov sin Friderik je bil stotnik deželnih strelcev kranjskih. Padel je kakor junak pri Budaškem na rečici Radonji blizu Slunja dne 22. septembra 1. 1575. z Ilerbartom Turjaškim. Njegovo truplo je pokopano v Črnomlju.1 1260.—1268. V teh leti h je prišel v črno m e 1 j n e m. v i t. r e d. Z a p r e j ni gotovo, dasi ga hočejo nekateri imeti tu žel. 1223. Naselil ga. je koroški vojvoda Ulrik III. O tej naselitvi slove listina : Nos Ulricus Dei gratia Dux Karinthiae, Dominus Carniolnn constare volumus Universis intuentibus prmsens scriptum, quod Ecclesiam S. Petri cum omnibus Filiabus suis, in Methlica jurisdictionibus, li-bertatibus et, attinentiis eiusdem ad instan-tiam nostri Vicedoinini et Capellani Johannis (Venerabilis Plebani quondam Ecclesia' me-morate)'2 Eoclesise B. M. V. Gloriosm Domus Theutonicse Laibacensis contuliinus perpe-tualiter possidendam, et ad usos prout Fra-trum Ecclesiae voluntatis fuerit convertcudam. Universas quoque Eöclesias in Methlica de novo constructas et imposterum ad landein Divini nominis erigendas pleno jure eontu- 1 Letopis M. S. 1887. 169,—184. 2 Ta bo menda oni Ivan, ki se v vstanovni listini ne da brati; torej prvi župnik črnomaljski, ki je bil postal deželni vicedom in pa dvorni kapelan. Minus Ubere Eccleshe Domus Theutonica; memoratar Volentes fratres Domus Theuto-nicae in eisdom Eeclesiis tamquam veros et legitimos possessores defendere et tueri. Et ut liaec Donato permaneat inconvulsa, präsentes litteras conscribi jussimus et nostri sigilli munimine roborari, cum testibus, qui aderant, annotatis. Viri rol i <>iosi, I). Chunra-dus, Abbas Siticensis, D. Johannes Abbas Obernburgensis, Er. Martinus Gvardianus FF. minorum Laybacens., Johannes noster Vice-dominus. Hainricus de Melfenberh, Rudlinus de Pirboume et l'ilius suus Ramvvigus, Or-tolfus de Meingosburcli, Fridericus de Fal-chenberch, Gerloehus de Hertenberli et alii quam plures testes. Aderant et Otto, Oö’o, Thomas et Ortolfus FF. de Landestrost et Nicolaus, et Grifo de Reutenbereli, et Engel-bertus de Sicherberch. Actum et Datum Anno Dom. M. CG. LXViri. In die Marcelli Papa> et Martyris felioiter. amen.1 Darilna listina se glasi v prostem prevodu : Mi Ulrik, po milosti božji vojvoda Koroški, gospod Kranjske, potrjujemo s tem pismom, da smo podelili cerkev sv. Petra v Črnomlju z metliškimi podružnicami in z vsemi njim pripadajočimi pravicami in imetjem na prošnjo našega vicedoma in kapelana Ivana (bivšega župnika ob imenovani cerkvi) cerkvi B. D. M. slavne nemške hiše ljubljanske, da jo rabijo in vživajo bratje one cerkve po svoji volji. Tudi vse one cerkve, ki se na novo v čast božje zgrade v poznejših časih, podeljujemo prostovoljno z vsemi pravicami imenovani cerkvi nemške hiše. Izjavljamo, da so bratje nemške hiše pravi in postavni lastniki onih cerkva in obljubljamo, da jih hočemo kakor take skrbno ščititi in braniti. Da ne bi kedo izkušal ovreči te podelitve, dali smo sestaviti pričujočo listino, katero potrjujemo z lastnim pečatom in s podpisom prič. (Priče), Pisano in izdano 1. 12(58. v dan sv. Marcela papeža in mučenca. Od tega leta dalje zasledujemo v črnomaljski župi nemški vit. red. Mogoče in verjetno jih tu prej sploh ni bilo, nego da so prišli to leto in vzeli v last to, kar jim je podeljenega in zagotovljenega v tej uprav navedeni darovnici. Zgradili so si svojo hišo, kjer je stanoval komendator, t. j. oskrbnik naselbine n. r. črnomaljske okolice. Z njim so stanovali vitezi, oziroma duhovniki izreda, ki so oskrbovali dušno pastirstvo. Med tem ko so vitezi 1 a j i k i izginili v teku časa, ostali so redovni duhovniki do danes. N a d o m e s t n j e ji h pa pogosto v sled že od neke daj o b s t o j e č e g a p o m a n j k 1 j a j a d u h o v-š č i n e d o m a č e ljubi j a n s k e školi j e d u h o v š č i n a. 1277. je bil Črnomelj trg, ki se v listinah to leto p r v i č k a kor t a k omenja o listini, i. 1. v dan 24. januarija. Glasi se: Rudolfus dei gratia Romanorura rex sem-per augustus. Universis imperii Romani lide-libus presentes litteras inspeoturis tenore presentium volumus esse notum, quod nos nobili viro Alberto eomiti Gorieie ob probata ■et grata fldei sue merita, quibus erga nos et Romanam fulget imperium, častnim Mi-•cliowe cnrn foro ad ipsnm pertinente nomine Zermeiili ac aliis attinentiis suis pro sexcen-tls inareis titulo pignoris seu ypotheco du-ximus obligandum, volentes eidem comiti, si proeessu temporis dictum castrum probare potuorit, esse suum ad solucionem predicta-rum marcaruin nichilominus nos tencri. In cuius testiinonium presens scriptum maiesta-tis nostre sigillo duidmns roborandum Datum Wienne IX. Kalendas iebruarii, indictione V. anno domini millesimo dueentesimo septu-agesimo septimo regni vero nostri anno quarto.1 Slovenski prevod se glasi: Rudolf po milosti božji vedno vzvišeni kralj rimski. Vsem vernikom rimskega cesarstva naznanjamo s tem pismom, da smo zastavili Albertu, grofu goriškemu za njegovo zvestobo in njegove zasluge do nas in do rimskega cesarstva grad Mehovo in pripadajoči trg Črnomelj in vse, kar trgu pripada, za šest sto mark. če bi pa s časom imenovano grajščinstvo zamoglo dokazati, da je samosvoje, zavezujemo se, da sami izplačamo zastavščino. Dano na Dunaju 24. januarja, v peti indikciji I. 1277. četrto leto našega vladanja. Od erede 11. do d r n ge polovice 13. v e kase je razvil O r n o m a 1 j -1 r g 0 koli st a r e g a g r a du (J r n o m a 1 j -skih g o s p o d o v. Za ne k a j n a d s t o 1 e t (130) ga vi d i m o v vrsti m e s t. Kakor priča pričujoča listina, bil je trg odvisen o d M e h o v s k e g r a j seine in bil z njim obenem zastavščinsko dobro deželnega kneza. 1300. 20. aprilja. Ivan Ferentinski, nad-dijakon na Kranjskem in V Sl. Krajini, župnik ljubljanski, je investiral vsled ukaza oglejskega očaka Petra z dne 24. decembra 1. 1299. brata Frana za župnika v Črnomlju, katerega je prezentoval komtur n. r. v Ljubljani očaku za črnomaljsko župo.1 1300. 13. Henrik, grof Goriški in Tirolski, je izročil kakor zovetnik (Vogt) cerkve oglejske. tridentinske, m briksenske škofije gospej Agnezi, hčeri Geysiina, vdovi po r. Wolflinu, imenovan »Chüz« in njenim dedičem vse pravice, kakor so si jih pridobili bili črnomaljski dušni pastirji, namreč Fevde vselili: Osseiwnik, Gersiezen in Dolschum. — Priče; Maintzil Turjaški, Albert in Fric Hmeljniška, Henrik Črnomaljski, Wiseliotzer Novotrški (Neu-inarkt).2 1312. 24. aprila. Elizabeta Črnomaljska, soproga Rugerja Phephlina, daruje križnikom v Ljubljani mlin na Kropi in štiri kmetije, ~ Izvestja M. D. VI. 223. 2 lstotam, 224. katere jo dobila njena mati Gizela (Geysele) za doto. Pribe: Konrad Črnomaljski in njegov brat Henrik; Winther. sin Konradov; Ros p; Albert; Lovro, Eric, Nikolaj Boštanjski; Sei-fried Lilienberški.1 1323. so našteva črnomaljska župa v zapisniku kranjskih žup, ki so papežu plačevalo desetino (Czerneinel, Marcham linam et mediam).- 1330. je zabel Henrik, b r n o m a 1 j-s k i k o m e n d a t o r, pobirati desetino, k a t e r o s i j e 1 a s t i J d o s 1 e j k a -pitni za g r e b š k i in jo zanj pobiral nad-dijakon goribki. Z njim so potegnili belokranjski župniki, ker jim je bil obljubil tretjino desetine. T o 1 e t o j e r o j s t no leto z a -n i m i v e g a in d o 1 g o t r a j n e g a p r e -p i r a m e d nemškimi k r i ž n i k i i n z a g r e b š k i m k a p i t u I o in.:i Na prijazne prošnje in opominje n. red ni nehal pobirati desetin. Kapitul se je pritožil radi storjene krivice papežu Benediktu XII.. ki je bival v Avinjonu. Da bi dokazal, da pripadajo desetine po belokranjskih župah Zagrebu, ex institutione et ordinatione antiqua,« je izdal učeni pravoznanec Ivan, naddijakon goribki, 1. 1334. zbornik, v katerem navaja župe, po katerih je imel Zagreb pravico do desetin. V izvirniku se ta zbornik ni ohranil; pab pa nekoliko izpopolnjen v Album capi tal e« ali Liber statutprum« iz 1. 1354. ki se hrani v 1 lstotam 224. -' Mitth. d. Ii. V. f. K. 1856. 11. :i Izvestja M. D. XI. 51. arhivu zagrebškega kapitula. Izdal ga je hrvaški zgodovinar Ivan Krst. Tkalčič v svojem delu: Monumenta historica episcopatus Za-grabicnsis Vol II. V njem je ohranjen važen spomenik tičoč se črnomaljske župe. Ivan jo prišteva k n a d d i j a k o n a t u goričkemu (katere ime je dobil od hriba Gorice, onkraj Kolpe, kjer je bila župa sv. Martina) in po njem Za-g r e b u. Besedilo slove: Item (ecclesia) sancti Petri de Cliernomel, matrix. Huius liliae: sancti Johannis baptiste de Doblich et sancti Irinei. V naši župi je bila poleg župne cerkve še podružnica na Otovcu in v Dobličah. V dobliškern patronu pa se je Ivan pomotil. Tu se časti sedaj — izvestno tudi tedaj — sv. Ivan Evangelist.1 1336. 16. aprilja je podelil oglejski očak Bertrand vslcd smrti župnika Frana izpraznjeno župo sv. Petra v Črnomlju duhovnu n. reda v Ljubljani, bratu Henriku Opav-skeinu (de Opavia), katerega mu jo bil pre-zentoval komtur, in je naročil naddijakonu, naj ga osebno uvede v službo.1 2 3 Morda je bil prav ta Henrik oni, ki je sodeloval v prepiru med n. redom in Zagrebom. Nekateri k o m e n d a t o r j i so bili duhovniki, ki so poleg dušnega pastir stva bili tudi ob enem oskrbniki r e d o -vega posestva. 1337. 16. oktobra je vzel Ivan grof Goriški in Tirolski, zavetnik cerkva oglejske, 1 Zgod. Zbornik V. 1. 291—294. -' Izvestja M. D. VI. 224. 3 tridentinske in briksenske škofije, v posebno varstvo zemljišča, osebe in cerkve nemškega reda v Ljubljani, ki se nahajajo v Slov. Krajini in Metliki, namreč cerkev sv. Petra v Črnomlju s podružnicami D. M. pri Novem trgu (pri Treh Farah poleg Metlike), sv. Mariina ob Kolpi, sv. Križa na Vinici in sv. Štefana pod hribom Semič (unter dem Berge Ziems).1 Istega leta je podelil isti Ivan n. redu patronsko pravico ne le nad črnomaljsko župo nego tudi nad njenimi podružnicami.'2 Te so imele že od vstanovitve črnomaljske župe (1228.) svojega duhovnika; črnomaljski jim je bil le nekakov pokrovitelj. 1339. sta povabila Ivan, cistercijski opat, in Ladislav, dominikanski prijor, papeževa pooblaščenca v prepiru med n. redom in ka-pitulom — Henrika, naj pride na osmino Malega Šmarna 1. 1339. na razpravo v Zagreb. Ven der Henrik ni prišel in ni poslal svojega namestnika. Na to je bil Henrik poklican drugič in sicer na osmino vseh Svetih. Tedaj je tudi prišel in stvar glede desetine se je razpravljala v cistercijskem samostanu sv. Marije. Ivan, naddijakon gorički je zahteval, naj križniki več ne pobirajo desetine po belokranjskih župali, ker pripada zagrebškemu kapitulu. Nato ni mogel koinendator ničesar odgovoriti, le zaprosil je poverjenstvo, da bi mu rok, da v tej stvari odgovori, podaljšal do osmine sv. Ivana Krstitelja 1. 1340. Sodniki so to dovolili. Henrik pa ni ostal mož beseda, 1 lzvestje M. D. VI. 224. B Klun. Archiv II | III. 209. ni sam prišel, ne poslal namestnika in se ni opravičil. Sedaj sodniki niso mogli več čakati. Prisodili so 1340. 7. julija pravico zagrebškemu kapitalu, kar je potrdil tudi papež Klemen VI. Pa tudi ta razsodba ni stvari končala, bila je zaman. 1349. v početku mesca februarija sta Leonard, župnik Vseh Svetih in Ivan, župnik Sv. Vida pod Ozljem, izobčila v Metliki ko-mandatorja Henrika in črnomaljske križnike. Tudi to ni pomagalo. Zato sta papeževa pooblaščenca zapovedala belokranjskim župnikom, da križnike vsako nedeljo vnovič izobčijo (»campanis pulsatis, candelis aceensis et postea extinctis et in termin proiectis et pe-dibus conculcatis — izobčenje se prebere, med zvonenjem zvonov se prižgo sveče, na to ugasnejo, vržejo na tla in pohodijo«), tako dolgo, dokler ne prenehajo pobirati desetine. A malo so se zmenili župniki za to odredbo. 1350. se navaja Tomo, župnik v Črnomlju. On kakor drugi belokranjski župniki ne le da niso izobčili križnikov, celo sami so začeli pobirati desetino. Ivan, naddijakon gorički, se je obrnil do papeževega delegata za Ogerško, do kardinala Gridona v Rimu. On je prisodil pravico Zagrebu, ob enem v svojem pismu od 25. marcija 1350. izobčil belokranjske župnike. To izobčenje se je oklicalo v župni cerkvi sv. Marka v Zagrebu pred mnogoštevilnim narodom v nedeljo pred praznikom sv. Marije Magdalene 1. 1350.1 i Izvest j a M. D. XI. 51-52. 3* 1351. 10. feb ruari j a piše očak Otobon naddijakonu na Kranjskem in -v Slov. Krajini, naj cerkvi D. M. o v »Awa« (Tri fare), ki je podružnica župne cerkve sv. Petra v Črnomlju, ne nalaga prevelikih davkov, kajti komtur Oton v Ljubljani se je radi tega pri njem pritožil.1 1358. 15. februarija imenuje očak Nikolaj, duhovnik n. reda, Ivana Trebenjskega župnikom pri sv. Petru v Črnomlju, katerega mu je bil prezentoval deželni komtur avstrijski po smrti župnika Henrika Opavskega.2 1370. se navaja črnomaljska župa med onimi, ki so plačevale papežu desetino na Belokranjskem in sicer poleg Metlike le ona (Plebes in Czernomel marcas solidorum X.)8 1370. leta — približno se je posrečilo agrebškemu škofu Štefanu III. (1356—1375.) vrediti s križniki stvar radi desetine. Vendar to desetinsko vprašanje še ni bilo konečno rešeno. Vedno vedno se je oglašal Zagreb s prošnjo pri rimski stolici in v državnih zborih za svoje pravice. Celo 1. 1750., ko se je vstanavljala goriška nadškofija, je zapovedal zagrebški škof Fran baron Klobušicki znanemu zgodovinarju Baltazarju Krčeliću, da naj točno preišče vso zadevo. Po zgodovin s k e m i n pravnem raziskovanju je bil prišel tudi on do trdnega prepri-Čanja, da so spadale belokranjske župe od nekedaj Zagrebu in da se 1 lzvestja M. D. VI. 225. 2 Istotam. 2 Schumi Archiv I. 95. temu godi krivica, č e izgubi sle d -nji6 vso pravico do desetin. Od leta 1370. do 1. 1750. je Zagreb izposloval sem pa tje, da so zadele križnike cerkvene kazni: a niti te niti državni zbori niso mu pomogle do pravice. Red je moral imeti tehtnih dokazov za svoje pravice, sicer bi se bil brez dvoma vklonil svetni, še prej cerkveni oblasti — kar se pa ni zgodilo.1 1377. 1. j e bil Črnomelj še t r g, kakor tudi sosednja Metlika in sicer v lasti grofa Štefana pl. »Veglia in Modruš«,2) med tem ko je bilo sosednje mesto Rudolfovo že 12 let prej (7. aprilja 1365.) povzdignjeno v vrsto mest. 1379. Ivan župnik v Rogatcu se je odpovedal cerkvi sv. Petra v Črnomlju s podružnicami sv. Martina, M. D. v A\va, Sv. Štefana in Sv. Križa. Priče: Konrad, opat stiski; dominikani in minoriti v Ptuju in Konrad župnik prav tam. 1383. 13. februarija je imenoval oglejski očak Filip žl. Alencon, škof sabruski, brata Alberta Sclivvanberškega, duhovnika n. reda v solnograški škofiji župnikom pri sv. Petru v Črnomlju, ker se je brat Mihael z dovoljenjem komturja Henrika v Metliki župi odpovedal in je deželni koratur avstrijski Wernher Ubesheimski mu prezentoval Alberta. 1388. Martin, sin Milieca, prodal Martinu in njegovemu sinu Juriju svojo hišo v Črnomlju in njivo na hribu tik njive komturja ■ Izveitja M. D. XI. 53-54. -’ Diinitz O. K. 1. 239. Alberta za 3 marke. Priče: Tiebolt Črnomaljski in Ivan Mehovski (Meicliauer)., 1390. (i. februarija prodal Ivan JI. Rvmrnel Juriju, Martinovemu sinu, imenovanemu Vr-hovščak in njegovi soprogi dvor na. hribu zunaj Črnomlja in vinograd »auf dem Tiefen-tlialer Berg« za 24 mark beneških šilingov. — Priče: Ivan, župan žl. Tiefenthal in gornik: Ivan Radovan, Pavel IVrsetič meščana v CrnpmTjiž in Ožbald, tamošnji sodec 1393. 55. julija prodal Ivan Mehovski, sin AVlilflnga, in njegova soproga Katarina Albertu črnomaljskemu župniku kmetijo v Tiefenthalu za 12 mark beneškega denarja. Denar se pri cerkvi naloži kakor vstanova za AVintherja Gutteneckerja. Priča: Diebold črnomaljski. 1398. 17. aprilja imenoval in potrdil očak Anton duhovnika n. reda Ivana, katerega mu: je bil deželni komtur Walrab Svibenski po smrti Alberta Sclrvvanberškega p rezentoval za župnika v Črnomlju; župniku v Šrnihelju pri Krki. Ropertu Mindorferju pa je ukazal, naj ga vmesti. Že 20. marcija' 1398. je očak duhovniku v Črnomlju Nikolaju Kostanj e viškemu naročil, naj običajni razpis župe nabije na vrata cerkve sv. Petra. 1402. 25. maja prodal Gerhard Doners-berški Ivanu, župniku v Črnomlju in njegovim naslednikom, neobdelano kmetijo v Dra-gatušu za 5Va marke beneškega denarja. 1400. 24. avgusta zastavil Märtel »der Fenkenberger« bratu Nikolaju, črnomaljskemu župniku, dve kmetiji v semiški župi za 50 cekinov. Priči: »Henslin« sin rajnika Wul-linga, Mehovskega in Jurij Mindorffer. 1407. 7. junija je imenoval oglejski očak Anton duhovnika n. roda Ivana iz vircburške Škofije, katerega mu jo bil prezentoval po smrti župnika Nikolaja doželni komtur Peter Lynheger, za župnika v Črnomlju. Župniku v Toplicah Juriju ukazal, naj ga vmesti.1 1 4 0 7. To 1 e t o j e bil Črnomelj povzdignjen v vrsto mest ter so -se mu podelile mestne pravice. Črnomelj je z a d o bi 1 mestne pravice ob ene m z M e 11 i k o. To nam potrjuje dej-svo, da so poslali metliški mestni očetje črnomaljskemu starejšinstvu leta 1457. dne 27. avgusta pismo, v katerem potrjuje mestno svetovalstvo, da je Crnome 1 j imel o d starih časov z Metliko enake pravice: podeljene od goriških grofov in avstrijskih v o j v o d. i 2 Metlika se prvič imenuje mesto v listini 1. februarija 1407., s katero listino je oprostil vojvoda Albreht metliške meščane, vojake in viteze davka in vseh bremen, katere jim je nalagala država.3 Dokler se iz popolno zanesljivega vira ne izve drugo vstanovno leto mesta Črnomlja, naj bo zanj 1407. rojstno leto, kakor no moremo za Metliko zaslediti drugega nego tega, v katero spada imenovana listina. C- r n o m e 1 j in Metli k a s t a imela d o v o 1 j b r e m e n ne glede i Izvestja M. D. VI. 225-227. 3 Dimitz G. K. I. 313. 3 Dimitz G. K. 1. 256. na ona, katere jim je nalagala država. Turki niso bivali več daleč tam ob Črnem Morju, trkati so jeli na vrata osrednje Evrope same. Slovenski jug ježe vstrepe taval pred bližajočo se turško vihro. To je nagnilo vladajočega kneza, da je ukazal trg Črnomelj obdati z močnim obzidjem, nastanil je v njem vojake in viteze, trgu pa je podelil mestne pravice. Pri vstanovitvi mesta (1407) so pač komaj mislili, pa bodo tako kmalu rabili mesio kakor močno trdnjavo in močan branik proti turškemu barbarstvu, ki se je s tako naglico pomikalo proti zapadu. 9. oktobra 1 4 0 8. so stali T u r k i p r v i č p red mesto m Crno m -1 j eni»1) Napadli so bili to leto prvič Metliko in ob enem Črnomelj. Sploh so v času turške sile napadi na prvo mesto veljali tudi njega sosedu. V e n d e r ga niso n i k e d a r o b v 1 a d ali, k a kor seje to zgodilo večkrat Metliki. P o n a r a v i v t r -j en o, obdano z skrbno zastraženim obzidjem je bilo T u r k u n e d o s t o p n o. Toliko več pa je pred njim pretrpela župa in ž upijani, nad katerimi so stresali jezo radi nepremagljivega mesta. Leta napadov so pač znana, a podrobnosti nič. Zabeleženega so imeli veliko očetje frančiškani, ki so pribegli iz Metlike 1. 1469. v Rudolfovo; zapisanega gotovo veliko v mestu samem, a tu kakor tam je vničil važne, pa tudi žalne spominje požar. Zadovoljiti se moramo s tem, kar je P Valvazor XI. 389. XV. 329. Mitth. d. M. f. K. XVI. 17 i. dr. nam ostalo iz te žalostne dobe, namreč napadna leta. Prvemu napadu 1. 1408. 9. oktobra je sledil drugi 1. 1411. O tem razdejanju poroča oskrbnik posestev n. reda na velikega mojstra. V tem poročilu pravi, da je že škoda, katero je trpel red v črnomaljski župi nenadomestljiva in da ga zamore vzdržati le takojšna in izdatna podpora.1) To leto je bila namreč dozorela v glavi velikega mojstra Albrehta misel, da odpade od reda na protestantizem. Imel je zagotovljeno, da prejme redovo državo od poljskega kralja v last. A prej je hotel pograbiti še ves redov denar vseh evropskih balij. Deželni komturi so na njegovo povelje pozvali vse avstrijske komture, na dan 8. septembra 1411. v dunajsko Novo Mesto. Avstrijska balija seje ob tej priliki celokupno uprla dovolitvi od mojstra namišljenega in zahtevanega posojila, češ, njeno denarno in premoženjsko stanje je skrajno nevgodno. Da to svojo trditev dokaže, predložila je med di ugimi tudi zahteve posameznih komend na vodstvo avstrijske babje, med njimi tudi ono črnomaljske komende, katere komendator pravi, da zahteva od avstrijske babje podporo, da »popravi hišo v Metliki in škodo v črnomaljski župi, katero so Turki posebno prizadeli, tako, da se posest nemškega reda ne more vzdržati brez takojšne podpore*. Temu napaducmu letu slede še: 1469; 1470. od Vinice sem; 1471; 1474; 1475; 1477; 1491: 1511; 1522; 1523. O tem slednjem na-—Jj Matth, des M. f. K. XVI 181. padnem letu in prizadeti škodi spričuje deželni komtur nem. reda v pismili, pisanih 1. 1523. in 1524. Med drugim pravi: »V Beli Krajini bo Turek kmalu vse posekal ali odpeljal v sužnost. Svoja posestva bi rad po-prodal za polovično ceno. a zanj nihče ne mara; pa je tudi prepovedano pošiljati ali odpeljati denar iz osirotele dežele.«') Slede napadna leta: 1527; 1529; 1543; 1547; 1559;. 1575; 1578. S t e m z a d njim leto m s o pojenj a 1 i veliki napadi turške sile. V s t a n o v 1 jena v o j a š k a g r a -niča in oni silni poraz pod Siskom j e d o n e s e 1 o d d i li a po neprestanih napadih vtrujenim in onemogli m B e 1 o -k r a n j c e m. -) 1524. 8. septembra je prodal Friderik Semenič, župnik na Vinici in njegova brata Albert in Gregor polovico vinograda »Vi-no-mer« imenovanega pri Braslawsdorfu z vra-dom in desetino vred; potem dve kmetiji prav tam — vse v metliški župniji — duhovniku n. reda Petru, župniku v Črnomlju, za 120 mark furlanskega denarja. — Priče: Hans-Ilohenborter, glavar v Metliki; Ivan Vaizzt, gradnik v Mehovem, Henrik in Ivan Črnomaljska. s) 1432. 7. januarija prodal Erazem Lueger (Jamski) Petru, župniku v Črnomlju, tri dele svoje desetine v imenovani »auf der Brücke 3 4 3) Mitth. d. h. V. f. K. 1863. 36. 4) Napadna leta po Mitth. d. M. f. K. 1. XVI. 181. s) lzveštja VI. 227. bei Rosseck« v šmiheljski župi za 50 funtov vinarjev.1) 1441. se .je omožila B a r bara C mo-m a 1 j s k a z znanim p 1 o m i ö e m E razni o m Pred j a in s k i m , ki pa je u mrla brez otrok nekaj let pred ono n e z g odo, k i j e z n j i m vred končala 1. 1 485. rod P r e d j a m s k i h gos p o d o v na Not ran j s k e m. Zgodila se je v Predjamskem gradu, male dve uri od Postojine v strani proti Nanosu. Ta grad še danes lahko vidiš, kakor orlovo gnezdo tiči v votlini orjaškega skalovja — znan z imenom »Predjamski grad«.* 2 3 *) 1442. je bila zastavljena postojinska graščina Juriju Črnomaljskemu. Za koliko časa, ni znano. 1489. se nahaja ondi drugi gospod in sicer Gašper Ravbar.3) 1456. 15. junija prodal Peter Bartočič/ črn. meščarv Lovrencu Leuschner-ju duhovniku n. reda in župniku v Črnomlju njivo Drago imenovano.4) 1462. 4. decembra sta se vdeležila Jurij in Gašper Črnomaljski osvoboditve cesarja Friderika IV. iz rok upornikov, oblegajočih Dunaj. Oba viteza sta v zahvalo za to vslugo postala v drugi polovici 1. 1463. dedna točaja za se in za svoje naslednike.5) ‘) Izvestja istotam. *) Valvazor IV. 529. Primeri povest „Erazem Predjamski“ v založbi Ivana Giontinija v Ljubljani. 3) Valvazor X. 7. J Izvestja VI. 227. 5) Archiv f. K. ö. Gesch. X. 405. 1466.16. novembra prodal Peter Vrhovec svoj dvor pri Črnomlju »am Ptlchel«, duhovniku n. roda BolfenkuHianu. komturju v Metliki in župniku v Črnomlju /a 20 cekinov. — Priče Hans Segrer, sodec v Črnomlju iti Vrban, sluga gospoda Gašperja Črnomaljskega, Vid Glažar, Martin Stih, Ivan Sluga, Gregor Tešina, Miha Osjela, vsi meščani v ('rnomlju. 1466. 13. decembra prepustil Gašper Leimtaseh Konradu Holtzel-u, komturju v Ljubljani in Bolfenku Hanu, komturju v Metliki in župniku v Črnomlju dva mlina na Kolpi in 4 kmetije na Radabišu, za. kar sta mu dala imenovana 5 kmetij v Dolu, župe šmarske. P ! 14671 sta začela Jurij in Gašper, brata iz Črnomlja, in Andrej Hohenwart, glavar metliški, poleg Gradaca zidati samostan, da bi vanj naselili iz Bosne v Belo Krajino pribegle frančiškane. Hudi l u r š k i n avali, ki s o p r e g nali dve leti za tem (1469.) t e redovnike za, vedno iz te krajine, so ovrli in podrli začeto delo in je v ničili I. 1469. Na ta njih blagi namen spominja le še ime, ki ga nosi tamošnja podružnica podzemeljske župnije: »Žalostna M. B. v Kloštru.«2) Frančiškani so si rešili ž i v e n j e v trdnem m e 11 i š -k e m g r a d u , kjer jih je rade volje sprejel glavar Andrej Hohenwart. K oj po p rest a n i vihri so si iskali o n o s t r a n p Izvestja VI. 228. -') Valvazor XI. 603-604. Gorjancev v a r n e j š e g a m e s t a in si izbrali tedaj dovolj močno Novo Mesto. Novomeščani, pri katerih so doslej opravljali dušno pastirstvo mirnopeški duhovniki, kar jim je bilo gotovo že presedalo, so frančiškane, proseče naj jih sprejmo v svoje ozidje, sprejeli z veliki m vesel j e m. O d k a z a 1 a se jim je cerkvica sv. Lenarta; lotili so se dela in g.a dovršili teko m d v eh le t. To izpričuj e še danes napis nad samostansko porto z letnico 1 4 7 2. Za zidanje pote h n i denar in za nakup z e m 1 j iš č a potr e b n o v s o t o j e darovala Elizabeta S n o p č a n - o v a, vdova hrvaškega bogataša Jana Snopčana, rojena iz tedaj sloveče rodovine č r n o m a 1 j s k i h gospodov.1) To zidanje iz 1. 1472. je ohranjeno še danes; to je namreč oni četverokotnik, v čegar središči; se nahaja samostanski vodnjak, izkopan isti čas, ko so gradili samostan. Belokranjskim, pozneje novomeškim frančiškanom je tedaj zidala samostan (' r n o -m a 1 j k a , ki je poleg še obstoječega rodnega gradu v Črnomlju znamenit spomenik na izumrlo rodovino Č r n o m a 1 j s k i h gospodov. 1483. petek po sv. Juriju je Friderik Lamberg ml. »zu Sauenstein« vsta-novil v ljubljanski stolnici beneficij sv. An- ‘) Vrhovec Zg. N. M. 37, 38. đreja, V vstanovni listini je za pričo naveden Gašper Črnomaljski.') /1487./j e bil vstanovljen v Črnomlju beneficij sv. Duha, oziroma beneficij v cerkvi sv. Duha. Cerkvica sv. Duha.jo torej tudi Stara. Svoj čas je moralo bili krog nje po kopališče, o katerem ni več sledu. Pač pa spominja nanj znamovanje, ki živi v ljustvu in ki zove ta prostor krog cerkve »na bri-tofn«. Spominja dalje na to dejstvo nagrobni spomenik, vzidan pod korom na moški strani z besedilom: Jlie ligt begrobbe der edl vnd vest Herr Hans Schivkovioh Ji. K. M. Veldschreibr zv Turn an der Mresniza beliher den 9. Jyly 1026. verschieden dem Gott eip. frelich Auferstehung verleiclien welle. Beneflcijat je stanoval v posebni hiši in sicer na št. 92, katera pa je bila že davno porušena; le stavbeni prostor je pripadal cerkvi in se je 1. 1860. prodal za 48 II. Vsta-novne listine beneficija ni ohranjenega v originalu; hrani se v doslovnom prepisu v re-pertoriju iz 18. veka, ki je dobiti v arhivu n. reda na Dunaju in se glasi: Anno 1487. Stiftbrief Dorotheen Hörmann, Blasels Wittib über ein Haus zu Tschernembl mit zwei Garten und etlichen Hofstätten, 10 Hufen in den Dorff Seibinitsch, ein Theil Weinzehend zu Teutschenthal und eine Hufe zu Tsehernembl gelegen, zu Unterhaltung eines Kaplans und Lesung drey Messen, 2 hievon in der h. Geist Kapellen. Valvazor XI, 688. Vrste beneficij atov ni mogoče zaslediti. Vsled pomanjkanja duhovnov ni bilo vedno lahko dobiti benelicijataza to so mesto njih opravljali službo in vživali dohodke župniki, kar je od 1. 1805. redno. To leto se je namreč beneficij vtelesil (inkorporira!) župniji. Znana so imena štirih beneficij ato v: Josip Poljanec 1735., Marko Smrekar (1757—1767); Miha Krakar (1707—1791); Ivan Kokalj (1791 do 1802), do leta 1805. pa ob enem tudi župnik. Že I. 1796. je s pismom od 4. septembra prosil župnik Josip Tronz (1796—1800) patro-ninjo beneficija gospo pl. Bardarinijevo v. Scharlichi, naj združi beneficija!, z župo. Prošnji so je vgodilo, a le za njegovo osebo; po njegovi smrti ali odhodu naj bi ostal be-neficijat zapet samostojen in ločen od župnikove službe. Z isto prošnjo se je nanjo obrnil njegov naslednik in 1. 1802. dosegel, česar njegov prednik ni: daje ostal beneficij odslej združen z službo župnikovo. 1510. so postali »črnomaljski gospodje« posestniki graščine Stättenberg, prej 1 .a s tts t a r e kranjske plemenite rodbine S tat tenb ergo v, katerih poslednji je umrl 1291. Za njim jo je dobil v last Jurij Len-kovič.1 Isto leto je divjala po Kranjskem »huda smrt«, neizprosna kuga. Ognila se ni tudi ■črnomaljske župe. Pokopališče se je moralo nemudoma umakniti v 20 minut oddaljeno mesto lozo. Še tisto leto je stala sredi pokopališča kapelica na čast sv. Sebastijanu in 1 Valvazor XI. 554. sv. Roku, obema zavetnikoma in priprošoji-koma v kužnih boleznih. 1513. izposloval je Zagreb v Rima vnovič izobčenje črnomaljskih križnikov, ki so še vedno pobirali desetino.1 1516. leta nesrečno in usodepolne bitke pri Mohaču (29. avgusta,) ko nobena stvar ženi bila več varna pred Turki, je prišel u k a z o d P e r d i n a n d a T. T a odrejuje: da m o r a j o vsi vstavi,^ s a m o s t a n i i n cerkve s v o j ČT71 rV-gocenosti: zlatnino, srebrnino in sploh vso gotovino spravi ti z zvonovi v r e d najprej v gradove, odtod v mesta, odtod pa v g 1 a v n o mesto ljubljansko. Posebne komisije so bile določene da popišejo vse cerkvene dragocenosti. Popis z dragocenostmi se je odposlal v Ljubljano. Tam jih je precenil kovniški mojster. Znesek naj se . porabi ob času najhujše sile v obrambo pred njo. Zatrjevalo se je cerkvam, da se jim povrne vse premoženje. Male stvari, ki bi ]> a bile velike priče o naši preteklosti, so se prekovale, porabil e.2 Cerkve niso nikedar dobile ob^fi^^ff^škodnine, zastonj so čakale nanjo, kakor se zastonj iščejo cerkvene dragocenosti — starine: ni jih. če vprašaš: zakaj jih ni, bodi ti odgovij)': »Tega kriv je tuji meč«. Cesarsko povelje se je vestno izvedlo tudi glede črnomaljske župe. Črnomaljski župnik 1 lzvestja XI. 90. 2 Zal, večno žal! Vrednik. Ivan Heidi je poslal glede svoje župe na pristojno mesto te-le podatke: 1. Župna cerkev sv. Petra v Črnomlju (Schernemel) ima 1 srebrno monstranco (15 marke 2"> lotov), 1 srebrno in pozlačeno tablo (podobo) (1 m. (i lotov), 1 srebrn pozlačen križ (20 lotov), 1 malo srebrno monstranco (mit einer parylen) z gledalnico (kjer se je skozi steklo videlo sv. Rešnje Telo) (20 lotov), 1 malo srebrno in pozlačeno monstranco z gledalnico in steklom (21 lotov). 2 srebrna vrčka (10 lotov), 5 srebrnih kelihov s pate-naini (1 bö lotov), 2 keliha s srebrnima čašama (48 lotov), 24 ogr. gold. v zlatu in v raznem denarju, 115 funtov vinarjev (a 08 kr. 2 vin.). — Altar M. 13. v župni cerkvi nima keliha, a dal je 1 ogr. gold. v zlatu in 3 f. vin. 2. I 'ndrnžnma sv,- Duha., v Črnomlju : 2 keliha s patenarna iz srebra in pozlačena (43 lotov) in 1 bakren kelih (23 lotov) in 7 ogr. gl d. (ä 80 kr.) 3. Kapela sv. Sebastijana pri Črnomlju 1 bakren pozlačen kelih (18 lotov) in 3 gld. ogr. v zlatu. 4. Cerkev sv. Ivana Evang. (v Dobličah) 1 kelih z bakrenim stojalom in pateno (10 lotov), 2 f. in 11 reparjev. 5. Cerkev sv. Marka na Butoraju 1 kelih z bakrenim stojalom in pateno (24 lotov), 1 gld. ogr. v zlatu. 0. Cerkev sv. Mihaela na Desincu nima nič keliha in nič bratovščine. 7. Cerkev sv. Tome na Tanči gori (žup. Dragatuš) nima keliha in bratovščine. r>o 8. Cerkev sv. Ozvalda v Dragovanji vasi (sedaj M. D. ž. Dragatuš) 1 kelih z bakrenim stojalom in pateno (17 lotov) in 3 f. vin. !). Cerkev sv. Mohorja (kje?) 1 kelih z bakrenim stojalom in pateno (27 lotov) in 12 roparjev. 10. Cerkev sv. Marije Magdalene v Tuševem dolu 1 kelih s srebrno čašo (23 lotov) in 12 reparjev. 11. Cerkev sv. Ivana Krstnika v I 'etrovi vasi 2 kelih s srebrno čašo (21 lotov), 5 ogr. gld. v zlatu in 3 f. vin. 12. Cerkev sv. Jerneja na Otovcu 1 kelih z bakrenim stojalom in pateno (32 lotov). 13. Cerkev sv. Jurija na Rožancu 1 kelih 7. bakrenim stojalom in pateno (20 lotov), 1 ogr. gld. in 80 f. vin. 14. Cerkev sv. Nikolaja na Stražnem vrhu 1 srebrn in pozlačen kelih (14 lotov) in 9 reparjev. 15. Cerkev sv. Andreja v Turnu (je ni več) 1 kelih (21 lotov), katerega je daroval Andrej Semenič. 16. Cerkev sv. Ane na Tančji gori (ž. Dragatuš) nima keliha ne bratovščine. 1531—1541. so se naselili po Gorjancih na posestvu in svetu Žum-berške graščine Vlahi,1 Uskoki aliPribegi, po katerih so dobili Gorjanci ime »Uskoško pogorje«. Oni so, kakor znano, beguni iz Tur- 1 Beseda Vlah in Lah. Iz prve izpeljana beseda po-menja v starosl. pastirja. Primeri Kres 1886. Terstenja-kove razlage te besede na str."51— 63). š k ej obmejnih pokrajin. U m i k a 1 i so se neznosni vladi nečloveškega Turka iz Bosne proti Hrvaški, dokler niso prišli iz teli napadanih krajev pod varne in mirne peroti dvojnatega orla avstrijskega. Od Turkov zlasti okoli Like naseljene Vlahe pa so- vojaški zapovedniki preseljevali v Krajino, da so jim služili v obrambo mej. Že pred časom, ko je bil glavar v Metliki Erazem grof Thurn (1530—1541), ki je bil ob enem stotnik v Bihaču in zapovedujoči polkovnik na Hrvaškem, so se prikazovali okoli Dinarskih planin na izviru reke Une pri Dnini, Srbu in Glamoči bosensko-srbski Vlahi. Pa tudi tu niso bili varni. Uskoki so, ker so jih Turki imeli za krščanske vohune in pri-begli so 1. 1530. h Kobašiču, ki je bil od leta 1520, posestnik Žumberske grajščine. Imel je že prej na Turškem podkupljene Vlahe, ki so mu sporočali o gibanju turške vojske in o tem je sam obveščal dalje. Za to so se v begu prvo obrnili do njega. Kralj Ferdinand je na prigovarjanje Ivana Kazianerja, avstr, vojnega poglavarja, na vso moč pospeševal naselitev Uskokov in izposloval pri deželnih stanovih, da so se nabavila zanje selišča po Gorjancih, katera so obljudili do srede Ki. veka. Kranjski so prav dobro došli, p o-rabilisojih kakor vojake graničarje; bili so res vrli in vstrpljivi v o j a k i. Zanesljivi Uskoki so se p o r a b i 1 i kakor vohuni za daljni jug, ki so poizvedovali gibanje sovražne sil e.1 1 Izvestja Vlil. in Letopis 1893. I. 58—63. N 1535. je dobil Erazem Kristijan Črnomaljski v last grajščini Schwertberg in Windeck na Avstrijskem in sicer po svoji soprogi Marjeti Serfenberški. Tj o se je .izselila, cela rodovina sredi šestnajstega stoletja. Že doma so se bili oklenili po izgledu plemenitašev nove vere. V novi domovini so z vso vnemo delovali za versko svobodo. V začetku 17. veka pod Matijem( 1608—1610) nahajamo dva Črnomaljska moža: Zierotina in Erazma, ki si na vso moč prizadevata kakor kolovodja za versko svobodo vnetih stanov — izsiliti iz Ferdinanda popolno versko svobodo.1 Zgodovinarji se nagibljejo na menenje, daje bil Zierotin na čelu oni tolpi, ki je vdrla v Ferdinandovo stanovanje in predrzno tirjala, naj podpiše versko svobodo. Zierotin je bil po njihovem me-nenju oni predrznež, ki je prijel za gumb vladarjeve suknje in ga potresel z besedo: »Podpiši Nandelj !« V Dunajskem »Kunst-histor. Museum« se nahaja slika, ki nam nudi ta prizor; pod sliko stoji besedilo: »Ferdinande subscribe!« katero besedilo bo menda edino pristnoizvirno. V sedemnajstem veku je izumrla ta rodovina tudi v svoji novi domovini. 1542. so obglavili, mogoče v Črnomlju, nekaj Uskokov radi naselitev. Isto leto so se zbrali v Črnomlju deželni stanovi kranjski in sklenili, da so da imovina obglavljenih njihovim vdovam in otrokom. Kralj Ferdinand je ta sklep potrdil; 12. julija 1543. je ukazal uskoškemu glavarju Ivanu pl. Wernecku, naj 1 Dimitz O. K. lil. 361. op. 4. pošlje še druga dva krivca na sodišče pred kranjskega deželnega glavarja v Ljubljani. Toliko sodne oblasti so si oni čas p ris vojevali stanovi nad Uskoki.1 1548. seje v g n e z d i 1 a n o v a ve ra v vsa d o 1 e n s k a mest a. Sprejeli so jo s prva le nekateri meščani, ki so sramotili katoliške duhovnike in hujskali ljudstvo zoper nje, da je jelo po mestih rogoviliti. Da v Črnomlju ni bilo nič boljše, si lahko mislimo. Roka pravice ni bila vedno tako dolga, da bi novo verske hujskače dosegla za Gorjanci. V Beli Krajini ste se vstanovili dve novoverski cerkveni občini ena v Metliki, druga v Črnomlju. Obe ste bili preskrbljeni prav dobro s predikanti, ki so doma zvršivši svoj nalog radi pohajali misijonarit na vse strani: čez Gorjance in doli preko Kolpe. Vstanovili so v obeh mestih protestantovski šoli. L. 1575., _[e bil 1 ats tn i k č r n o m a 1 j -s k c graščine knez Nikolaj Fran-rop' a n. Bil je n a v d u šen Hrvat, k i je s a m r a. d p i s a 1 hrvaško v g 1 a g o -1 i c i in izkušal dobiti privržence tudi na Kranjskem. Ko je bil pregnan v njegovem času protestantski učitelj Jernej Mavrinec, ki je poučeval latinska, cirilska in glagolska pismena v Črnomlju, poprosil je on zanj (1575) deželne stanove, naj ga zopet nastavijo ; češ, pouk, kakor ga je imel on, je na Kranjskem potreben, v Črnomlju pa v navadi že od nekedaj.2 M e s t o j e imelo že 1 lzvestje Vlil. 216. - Lopašič: Bihač in B. Krajina 289. p r e d 1. 1500 svojo šolo.1 Ko seje p o -luteranilo, p o 1 u t e r a ni1 a s e j e t u d i m e s t n a šola. 1550. navaja inventar v arhivu n. reda na Dunaju poleg- drugih belokranjskih /upnikov tudi črnomaljskega Jurija DragoTiča,- 1502. 2. septembra je prevzel selniški Župnik Nikolaj Tuskanič po smrti /upnika Ivana hikeka črnomaljsko župo. Na njegovo mesto v Semič je prišel Ivan Schweiger.’1 1565. 24. aprilja je prevzel Matija Schlüget župnijski inventar v Črnomlju. Prednik Tuskanič se je vrnil v Semič in se ondi po-luteranil 1. 1570. 1569. je deloval v Črnomlju še vedno Ivan Schweiger, duhovuik-odpadnik i/ Kočevja. Bil je menda prej oskrbnik posestev lier bard a VIII. Turjaškega. (Schweiger Hans sacerdos ex Hotschewia, qui fu.it I leger us Her-bardi ab Auersperg in Tschernembl.3 Ko so se pomikale njegove bojne čete čez Polo Krajino, došel je z njimi sem tudi on in se nastanil v Črnomlju. L. 1570. jo odšel v Ljubljano, kjer je umrl I. 1535. 25. februarija. 1569. Za Schvveigerjem nahajamo v Črnomlju Martina Gorgiča. On je bil vojaški predikant. Protestamovski stanovi so na vso moč skrbeli, da ne bi bilo brez predikanta na meji stoječe vojaštvo. Določili so jim pridigarja, kije stanoval navadno v Črnomlju 1 Slov. Učitelj III. 116. 3 Izvestja VIII. 42. 3 lstotam. i Mitth. d. V. f. K. 1864. 2. 7. in od tu redno zahajal na vojaško granico. Drugi so zopet redno stanovali med vojaštvom in v gotovih obrokih obiskovali svojo versko občino v Črnomlju.1 1575. 22. septembra sta p a d la v bitki pri B u d a š k e m na rečici R a d o n j a bliz u S 1 u n j a d v a j u n a k a n a s 1 o v e n s "k e m j u g u , d v a s t r a h o v a T u r k o v : H e r b a r t VIII. T u r j a š k i i n F i' i d e r i k V i š n j e g o r s k i. Truplo slednjega se je pokopalo v Črnomlju. A raz njegovo glavo sneta koža (skalp) se hrani poleg one Herbartove v rodnem gradu Turjak.,. Nagačeni sti obe glavi z neko robo in se hraniti v mali, eipresni satniji. Te koži so morali Turjaški grofje za drag denar odkupiti od sultana, kateremu ju je bil po nesrečni bitki poslal Ferat-beg z veselim poročilom, da »strah Turkov«, prehrabri Herbart in njega vredni tovariš nista več med živimi. Nadejaje se velike odlike je zviti Turčin zamolčal, da ga je njuna smrt stala tisoče in tisoče njegovih vojakov. Za Martin Gorgiöem je deloval v Črnomlju kakor gredi kant od leta 1574. Jurij Juričič; t 20. okt. 1578.- Temu naslednik je bil Tomo Jagonič. b. 1582. so je preselil vojaški predi-kant Anton Nrfapolilan iz Črnomlja v Karlovec. Stanovi so naprosili vojaško poveljništvo, da je smel vsak mesec po enkrat obiskati Črnomelj in da mora, kadar sicer treba, priti krščevat in delit zakramente. V ta namen so 1 2 1 Dimitz o. K. 111. 150-511. 2 Dimitz G. K. III. 150-151. mu- stanovi preskrbeli konja in dovolili priboljšek letnih lil gold.1 1584. 19. junija rezi gni ral Matija Schlüge] na župo Grnomelj, sledil mu Tomo Stanič (Stanicius .- 1580. so je poluteranil semiški župnik Gregor Sitarič; prišel je v Črnomelj in deloval do konca 10. veka z Nikolajem Tuska-pičein, ki je bil tudi prej župnik v Semiču. Naslednje leto se je obema pridružil že Vit Subtilič, ki je imel nalogo, obiskovati verske občine na Krupi, Vinici in na Pobrežju.'* 1693. 10. maja je prevzel po smrti Adama Zamujena (Samuien) črnomaljsko župo Jurij Sušičd 1593. 12. julija je črnomaljsko starešinstvo izvolilo vkljub vladni odredbi za mestnega sodnika Mihaela Živko viba. Ko je viee-dom zavrgel volitev, s pripomnjo naj volijo katolika, volili so ga le zopet in podpirali svojo volitev s pretvezo, da je on edin meščan, ki je zmožen vršiti svojo nalogo. Na-dejajoč se nadvojvodove prijenljivosti, volili so ga zopet — češ: Doslej, ko so bili mirni časi, volili smo pač katoliške ljudi. Sedaj pa, ko se vojaki pomikajo vsak čas v velikem številu skozi mesto, je treba v mestnem zboru ljudi: premožnih, veščih branja in pisanja, naj bodo potem vere katerekoli. Vsaj sodnik mora biti tak. Sodnik ne bo imel z verskimi 1 * * 4 1 Istotam. - Izvestja VIII. 42. a Dimite G. K. III. 150. 4 Izvestja Vlil. 42. stvarmi ničesar opraviti, nego le >z našimi velikimi in obilimi stiskami.« Ko se jo na tretjo izvolitev vicedom, vznevoljen vsled trdovratnosti mestnih očetov, obrnil na nadvojvoda Ernsta, izvolili so, nič dobrega sluteč od one strani, 13. septembra katolika, Lonarda .'Jelena, jše prodno je došel nadvojvodov brezobzirni ukaz. Črnomaljcem volja višjih ni bila kaj posebno všeč: delali so Jelenu zapreko in sitnosti, kjer so mogli. Zlasti porodni so bili svetovalci, sodeči v mestnem zboru. Njim je bil vsak, ki je dišal po novi veri, trn v peti. In to je bil tudi sodnik. V teh neznosnih razmerah se je pritožil Jelen pri vioedomu. Tomu jo menda presedal uporni duh črnomaljskih protestantov ; za to je izdal ukaz, v katerem je naročil najstrožjo pokorščino pod najhujšimi kaznimi. To jo izdalo.1 1597—1598. j e dobila č r n, o m a, 1 j -s k a župa nove sosede in sioer d a n a š n j e 11 o j a n č a n e. Kakor Gorjanski Uskoki so bili tudi oni Vlahi, turškim in beneškim nečloveškim napadom izpostavljeni. Jurij Lenkovič jih je pripeljal med 1. 1597. in 1598. iz Tako, naj ve G iz Korenice na posestva grofov Zrinjskih in Krankopanskih v Gomirje, Vrbovsko, Mora-viee, Tuk. Jesenak, Drežnico, Potok, Vitunj, Ureljin, Ravno Goro, Stari Laz in Mrkopalj, in tudi čez Kolpo v M a rindol in Boj a n c e,- B e n e č a niso mrzili Usko k e i n v s a k e g a , ki jim j e' prišel 1 Mitth. d. h. V. f. K. 1867. 82. 2 Letopis Sl. Mat. 1895. št. 141. v r o k e , so obesili ali prikovali na ladij o. To benečansko barbarstvo je probudilo med Uskoki silno osveto da so od . tega časa napadali Benečane, in jim zabodli J in potopili marsikatero dadjjo.' Zavezali so se Benečani zoper nje s Turki in nič ni zato čudnega, če so se maščevali Turkom in Benečanom' D a si pa so b i 1 i Us k o k i zavezniki krščanske vojske, bili s o V 1 a h i omahljivi in nezvesti zavezniki in so s e r a di ustavljali zapovedniku ali ga zapustili v odločilnem trenotku in se pobunili t. j. pote g n i 1 i h T u r k u. Previdni Benkovič je nezanesljive Vlahe preselil iz obmejnih tur-ških-bosanskih krajev in jo naseljeval v se-verozapadni Hrvaški. Ta naselitev je prekoračila Kolpo in segla na meje črnomaljske župe, s katero se stikajo ti naseljeni Vlahi-Uskoki-Boj an Čanje. 1598. 15. decembra je prevzel v Črnomlju inventar Lenart Winter, vikar ter postal 2. julija 1599 župnik.1 Istega leta, 1598. so se pomikali čez Belo Krajino od stanov nabrani konjiki na brambno mejo. Gregor Sitarič. predikant v mestu, je dobil nalog, da je spremlja kakor vojaški predikant na mejo. Predno je odšel, vtihotapil se je v semiško cerkev, kjer je župnikoval do 1. 158(S. in se istega leta polu-teranil in odpadel. Postal je mestni in obenem vojaški predikant. Odnesel je seboj pozlačen kelih, pacifikal, nekaj štol, 12 altar- 1 Izvestja Vlil. 42. škili prtov. Marquard pl. Eck, komtur nemškega reda se je pritožil pri deželnih Stanovih in izposloval pri vladi, da je prisilila stanove na povrnitev storjene škode, on sam pa je bil za vedno izgnan iz dežele.1 1599. se je uprla poveljništvu posadka v Karlovcu. Že več časa ni dobavala redne plače, zapustila je Karlovec in pridrla v Črnomelj. Plenila je po mestu in okolici. Prav nasilno jo postopala z vsakim, kedor se jo vojakom zoperstavil, prišlo je do pobojev.“ Prisilila jih je h temu drznemu koraku lakota in strah pred Turki. Pošla sta jim bila namreč živež in plača. Sedemnajsti vek se začenja v znamenju neprestanih .nesreč. Doslej je bila za mesto res zlata doba, doba blagostanja. V mestu so bivali poveljniki brambne armade, bilo je zbirališče brambovcev, ki so se od tu pomikali v času potrebe v daljni slovenski jug. Trgovina je bila živahna, meščanom in okoličanom na široko odprta pot do dobička-nosnega dela. Brambna četa pa se je pomaknila okoli tega časa globoko na Hrvaško in tje se je izselilo tudi vojaštvo s poveljniki in z vojaštvom izginilo je tudi cvetoče blagostanje in vsa sreča. Prišla jo večkrat kuga, ki je davila po mestu in okolici. Mesto so obiskali velikokrat požari. Vse te nezgode so opustošile mesto, da se je praznilo in propadalo. 1 Valvazor VII. 463. Valvazor XV. 557. (50 Turška sila jo bila par minila za naš kraj, a le velika turška sila. Z jastrebovim očesom je pazil graničar na gibanje turških nujnih čet in pravočasno odbil vsak naval. A kljub temu so se ukradle posamezne ropne rete čez bramb.no graničarsko črto. V začetku 17. veka so naše mesto in e e 1 o sosedje v z n e m i rj ali n e r e d ni turški vojaki ali mart. o lozi. ki so sr v četah broječih 50 do (50 konjikov dan za dnem spuščali čez mejo v Belo Krajino. Slednjič pa je ponehalo tudi to, se ve le na videz. Kakor graničarji preoblečeni Turki so se vtihotapljali čez kranjsko mejo in ropali kjer so mogli. Z njimi so pritegnili tudi nekateri Uskoki in zaplodila se je počasi nezatirljiva nadloga roparstva ali takozvanoga hajduštva, katere doba n i n i č k r a j š a nego d o b a v e 1 i k e t u r š k e sile. Cvet hajduštva sega še v prvo polovico prejšnjega veka. v kateri dobi je pred njimi veliko prestal črnomaljski okraj. Živo v spominju starih očancev so hajduki in njih nasilnosti; nasilnost goren-skih rokovnjačev jih ne dosega. Rokovnjač ni rad prelival krvi, le v skrajni sili. koje šlo njemu samemu za živenje, je porabil to sredstvo v svojo obrambo in rešitev. Hajduki pa so v kraju, kjer so ropali, v prvo prepodili domačine ali jih posekali, da so varno mogli ropati in varni odnesli svoj plen. Prihruli so v četah po 60—70 oboroženi; v vojni vrsti so brez strahu korakali čez mesto ali vas; vse se jih jo balo in že, koje kodo slišal ime hajduk, seje križal pred njim »Bog nas varuj . Stari Črnomaljci pripovedujejo, da so slišali od svojih dedov, ki so videli, kako so šli hajduki z zastavo skozi niesto. Ljudje, vsi prestrašeni, so postavljali na pragu v skalili vino, meso, kruli, da bi se zadovoljili s tem in ne začeli. ropati. S k o r a j n e v e r j e t n o je, kolika nadloga so bili hajduki ljudem. Stalnega vojaštva ni bilo, tudi ne o rožni št v a, ljudstvo je bilo navezano na samoobrani bo. Kako naj bi bila pa ta kos čudovito premetenim roparskim četam. katerih vničitije bilo težko. Brez hrupa so se sešli. po končanem plenu brez sledu izginili. O o so katerega vjeli, molčal jo o vsem kakor zemlja in ž njim v grob je legla tudi haj duška tajnost. In ti ljudje, ta krvava nadloga nosi ime hajdukov. Človeku, ki razumeva pomen besede »hajduk — zdi se res za malo, ko vidi, kako se zlorablja to vzvišeno ime. Hajduke so imeli južni Slovani; njih narodne pesni proslavljajo in poveličujejo hujduke. Slovanom je rodila hajduke turška sila. Krepki možje, nečloveško zatirane uboge raje so zbežali v goro, kjer so prežali na Turke. Pobijali so jih in morili in upali s tem doseči, da se otresejo nečloveškega turškega jarma. Borili so se hajduki za sveto skupno stvar, za krst častni in slobodo zlato. j\ko bi ne bilo hajdukov, še danes bi stokala raja pod žulečim turškim jarmom. Narod jih je ljubil in spoštoval, narodna pesen jih je večno proslavila pri Jugoslovanih. Opeva jih kakor G2 narodne mučenike, kateri so tvegali in žrtvovali svoje dragoceno živenje za vero in svobodo. Tako v z v i š e n o č a s ti te g a i m e n a ne zasluži ropar, ki v o č e h d o m a č i n a ni bil bič manj ljut od Turka, kije kakor neznosna mora vsestransko tlačil in zatiral njega pradeda. Tega imena ni pridejal narodnemu besedilu domačin, nego tujec, ki je v primeri rečeno: obesil tem bogovom zlato verižico na njih grešne vratove, krog kojih so zaslužili vrvi. Nobena kronika nam ne pripoveduje podrobnosti o »hajdukih« roparjih in razbojnikih, ker nobene ni ohranjene. Iz začetka 11). veka se pač omenjajo med ljudstvom poboji v Dobličah in v sosednjih vaseh, kamor so pohajali »hajduki« iz Poljanskega hribovja, kjer so imeli svoja skrivališča. Napadali so župnišča; ljudstvo je prepričano, da je eden črnomaljskih župnikov,, postal žrtev teh roparjev. A tukajšnja mi^fvaslui knjiga nam ne daje takega pojasnila; pač pa one v župi Viniški, na Vrhu in v Poljanah. Znano je ono grozodejstvo v Semiču, katero je ohranjeno v poročilu v arhivu n. reda na Dunaju, t. j. umor župnika Matije Starihe.1 Kronika kostanj e viškega samostana pripoveduje o silnem razdejanju samostana 1. 1736. 21). julija, kjer so Uskoki umorili dva redovnika.2 PaČ so kratki ti podatki; obširnejši, a manj zanesljivi pa žive v spominju ljudstva, v katerem so si ti roparski »hajduki« zapustili najbolj zaničljiv sloves. Popolnoma zatrli so 1 Izvestja Vlil. 43. Danica 1905. str. 62—63. -’ Argo IV. 207. to pojemajoče roparstvo napori avstrijske vlade v prvi polovici 19. veka. Sedaj pa po tem splošnem pregledu nekaj podrobnosti: 1608. meseca januarija in februarija je zapadel silni «sneg. Jesen pa je bila, kakor v povračilo 'za preslano neprijetno zimo, lepa. November je bil v cvetju — a zopet so prišli silni preobrati: pritisnila je strahovita zima. Pridrli so v sela volkovi v veliki množini; srne so pred njimi pribežale do hiš in se niso dale prepoditi iz strahu pred volkovi.1 1611. je bilo nenavadnb vinorodno leto. Pa zopet nesreča. Celi oblaki kobilic so se privalili od hrvaške strani. Ko s > odšle, iz-gledal je kraj, kakor požgan in pokošen.2 1615. je povabila reformacijska komisija iz Črnomlja v Ljubljano štiri osebe, ki so bile še na sumu novoverstva: Josip Hauser, Tomo Pod, Jernej Mosserin in Jurij Ratajč.8 1620. 11. maja je postal Jurij Petrolinovič župnik v Črnomlju.4 1634. V župni cerkvi je vzidan iz tega leta na epist. strani vel. altarja spomenik: D. O. M. Perillustri et generoso I)no Matheo Za -charkr de Palmburgo eximia; virtutis ac pi-etatis viro nec non sacra: Catholicse religioni zelo patriam opesque proprias deserenti Catha-rina ex lliggio steinmate conjux moestissima. 1 Valvazor XI. 550. 2 Valvazor XI. 551. 2 Mitth. d. h. V. f. K. 1867. 120. * Izvestja Vlil. 45. Annoiet. IXIll.ob.XXXIan.M. U.C.XXX1V. Postavljen je spomenik enemu izmed grofov Palmburg', ki šobili za Frankopanskimi grofi lastniki črnomaljske graščine. V tem času jo sozidal Miha Kanühür, mož iz stare pl. rodbine, ki je imel soprogo pl. Wern čekov o, v lozi n. v. reda, imenovani »Okljuka“ dvorec, ki je sedaj v razvalinah. Temeljno zidovje je še videti. Bližnja okolica nosi ime po tem dvoru in enako se zove tudi vas z eno hišo, namreč »Kanižarica. Od Kanižarja jo kupil dvor nekr gospod jUregel, gener. stražmešter in poveljnik Fluggerjevega regimenta.1 Umrl je brez potomcev in dvorec kakor gozd je prišel v last n. reda. je rabil dvorec za žitnico, zato se zove kraj, kjer je stal dvorec^ šc danes v »Kaščah.« 1646. se je 'ob času hude kolere zidala cerkev sv. Sebastijana v mestni lo£i. Za presbiterij se je porabila prejšnja kapelica, : zidana po letu 1510. 1655. V preddvorju podružne cerkve sv. Jakoba v Rodinah se nahaja menza, na kateri se je svoj čas maševalo ob velikih shodili. V nasprotnem kotu te lope stoji kamenita prižnica, raz katero se je govorilo ljudstvu, ki se ni moglo suiti v cerkev. Na menzi stoji mal leseni altarni nastavek, mogoče od časa, ko se jc lopa zgradila in nosi napis: Hoc opus factum est ad honorem ss. ap. Philippi et Jacobi anno 1655 suh Ad. /?e Do Dno Aicolao MAL\C\ Dum temporis vi- 1 Valvazor XI. 604. čari o in Cernembel. Nekako v te m c a s u j e č r n o m e 1 ,j k m a 1 u e n o z a d i' ii g i m p o g o r e 1. Mesto je bilo za dalj časa popolnoma nezmožno.1 1655. Spominjska plošča vzidana v pročelno steno Komendskega poslopja nam priča, da je bilo zidano 1. 1655., gotovo po onem po-žarju, ki ga omenja Valvazor. Do leta 1848. je rabilo poslopje oskrbniku posestva n. reda in njegovemu osobju. Pred 1. 1844. v začetku 19. veka je bil prizidani zadnji del komende za šolo. L. 1848. pa jo vzelo pod streho o. k. urade, ki so se preselili sem iz Krupske graščine. V časih Valvazorja je živel v Črnomlju, v komendi baron Haller vitez n. reda- V bitki pri »Neu-Serimi« je kakor stotnik v visoki starosti preplaval neko reko, ko se je pod njegovim vojaškim oddelkom podrl most. Večkrat se je pozneje doma jezil nad jezuite, ki so ob njegovem času prepovedovali svojim gojencem plavanje.2 1689. 1. se je vzidal na evang. strani vel. altarja v župni cerkvi kamen z napisom: Billigt begrowen der Hochw. hohgeborene H. H. Johann Christopf Groll und Herr von Scholenberg Freiherr auf Leutenberg und Biberstain Herr zu Lichtenegg, Lampach, Lueb und EggendoriT der Kom. Kay. May. Commercr und wolbesteller Havbtmann des löbl. Graft Starmbergischen Regiment T. O. R. Commentlieor zu Möttling und Tschernombl weliclier den 25. Aprilis 1689. in Gott ver- 1 Valvazor VI. 604. 2 Valvazor XI. 603. schielen dem Gott der Allmeehtige verleihe die ewige Ruhe.' Amen. V Valvazorjevem času je štela župnija 20 podružnic. Obsegala je te d a j del d r a g o t i š k e ž u p n i j e i n m o g o č e segla v planinsko ž u p n i j o. Našteva jih v sledečem redu: 1. Naše L. G. v Vojni vasi (sedaj Rojstva M. R.). 2. Sv. Mihaela na Desincu. Sv. Marka na Butoraju. 4. Sv. Antona opata na Goleku (sedaj ž. Dragatuš). 5. Sv. Toma na Tančjigori (sedaj ž. Dragatuš). (i. Sv. Ane na Tančji gori (sedaj ž. Dragatuš). 7. Sv. Ožbolta v Dragovanji vasi (sedaj M. B. ž. Dragatuš). 8. Sv. Ivana evangelista v Dobličah. 9. Sv. Florijana vDobljičah. Te cerkvice ni več. Stale pa so še njene ruševine pred sto leti — po spominju starih. V zidovi lini je visel mal zvonček, ki je prenesen v kapelico na Rožičvrliu. Kraj, kjer je stala, se da še spoznati po sledovih zida. Bila je na najvišjem vrhuncu med takozvanim Ciganskim taborom in Jernejo s vasjo. 10. Sv. Andreja v Turnu. Svoj čas jo bil grad, v katerem je stala kapela, last pl. Alptalterjev, nazadnje nekega Panoviča. Grad je zapuščen in tudi kapelica; o kateri je komaj toliko sledu, da se ve, kje je bila. 11. Sv. Urha na Stružnem vrhu. Te cerkve na tem vrlin niti ni nikoli bilo. Tu se je Valvazor brez dvoma pomoti!. Na tem vrhu stoji in je stala le edina cerkev sv. Nikolaja. Paß pa se pogreša med naštetimi podružnicami črnomaljske župe sedanja podružna cerkev sv. Vida, ki je stala, že za časa Valvazorja in katero napančno navaja pod imenom sv. Urha. Na tem mestu bi v Valvasorjevi knjigi moralo praviloma stati: Cerkev sv. Vida tik Stražnega vrha. 12. Sv. Marije Magdalene v Tuševem dolu. 13. Sv. Nikolaj v Tuševem dolu (ljudstvo ga stavi v Stražili vrh.) 14. Sv. Jakoba v Rodinah. 15. Sv. Elije in Katarine na pogorju »Rodine.« Cerkev ne stoji veß pod imenom teh dveh patronov. Planinska župnijska cerkev paß nosi ime sv. Elije; mogoße je biln tudi ona pred vstanovitvijo podružnica črnomaljske župe. 16. Sv. Jerneja na Otovcu. 17. Sv. Fabijana in Sebastijana v mestni lozi. 18. Sv. Jurija na Rožancu. 19. Sv. Ivana Krst. v Petrovivasi. 20. Sv. Jederti nad Petrovovasjo (ni je veß).1 Odslej dalje do začetka 19. veka pa prekinejo drobtine; ni jih zaslediti, razun one iz leta 1 Valvazor VIII. [818. 5* 1703. To leto je vstanovil bivši župnik v Črnomlju Jakob Kocjan beneficij v Vojni vasi. To je mašna vstanova v Vojni vasi, na podlagi katere naj se bere v ondotni cerkvi vsako leto po ena maša za vstanovitelja in njegove znance in prijatelje. 1802. Pri župnijski cerkvi se je pokopavalo do meseca julija 1802. To leto se je priredilo novo pokopališče v Vojni vasi. Ono okoli župnijske cerkve se je opustilo in se pokopavalo od slej na novem pokopališču v Vojni vasi. Prvi se jo tu pokopal Josip Brula, iz Črnomlja št. 42. za župnika Ivana Kokalja 2. julija 1802. Toliko iz župnijske matrike. Po spominju ljudstva se da sklepati kaj več. Prepoved cesarja Josipa II. 1. 1785., da se morajo pokopališča kolikor mogoče odstraniti od človeških stanovanj, se je brez dvoma uvaževala tudi v Črnomlju. Novo pokopališče je bilo okoli cerkve sv. Sebastijana. Od tu so je preložili v Vojnovas. Seveda so pokopali tega ali onega še v mestu, ali splošno pokopališče je bilo vender v mestu lozi. Zakaj ni tam ostalo? Stari možje pripovedujejo, da so se ob času hudih zim vlačile po gozdovih velike tolpe volkov. Zato se je zgodilo večkrat, da so volkovi po noči izgrebli komaj pokopana človeška trupla in razvlekli po lozi oglodane ostanke teh trupel. To je dalo menda povod, da so premestili pokopališče v obližje človeških stanovanj in v to se jim je zdel najprimernejši kraj Vojna vas, kamor so se kakor danes že tedaj radi zatekali do Matere božje okoličani in meščani. To mesto so si 1. 1802. zbrali za prostor počitka do večnega vstajenja. 1808. je bilo s ozidan o današnje ž u p n i š č e. Šolskega poslopja v Črnomlju tedaj še ni bilo. Od L 1807. j e poučeval le po zimi učitelj Josip Vidmar in sicer v svojem stano-v a n j u. P r osil je mestnega so d n i k a Mihaela Kostreviča, naj mu preskrbi posebno šolsko sobo v kakbšni hiši. A prosil je zaman. Učil je še dalje v svojem stanovanju; pa šlo je trdo. Otrok je bilo če dalje več in mislil je opustiti ves pouk. Tedanji župnik, Marko Drganec (1806 do 1816) je najel na lastne stroške neko sobo, a koje bila zavoljo navala šolskih otrok tudi ta premala, pretemna, preskrbeli so drugo. In tako so se borili učitelj in otroci radi šolsko sobe še dolgo vrsto let. Vsi so čutili potrebo šolskega poslopja, a dolgo se ni ganil nobeden. Šola je bila zidana še le 1. 1844. Do tega leta je bil za šolsko sobo del körnende, kjer so nahajajo sedanje ječe. Koliko časa, to se ne da poizvedeti. Jeli bilo kaj šolskega pouka pred 1. 1807., ni gotovo; a verjetno je, da so imeli Črnomaljci od ne-kedaj zasebno šolo, v kateri je učitelj na svojem stanovanju zbiral učence. Kakor smo slišali, imeli so Črnomaljci vrejeno šolo že v protestantovski dobi; a ko se je zatrla nova vera in je izginila, izginila je z njo tudi redna, javna šola. 1809. so Francozi prilomastili tretjič na Kranjsko. Sredi meseca majnika so se polastili stolnega mesta ljubljanskega. Meseca avgusta so prekoračili od Novega Mesta sem tudi Gorjance. Iztirjavanje vojniškega davka v novcih in vsakoršnih potrebščinah za Francosko armado, iztirjavanje velikanskega davka je razburila duhove. V noči od 8. do 9. oktobra je vzbuknila vstaja na Kočevskem in v tleli Krajini. Vse Prikolpje je bilo hipoma na nogah. Poljanci so bili prvi, ki so zgrabili po hišah razkropljeno Francoze, razorožili je in vsmrtili. Nobenemu Francozu niso prizanesli. Se sedaj se pripoveduje, da niso hoteli prizanesti mlademu vojaku, kije prosil na kolenih usmiljenja in v znamenje, da jo katoličan, kazal Poljancem škapulir. Zenske so od razdraženih kmetov izprosile, da ga niso ubili, nego vrgli v Kolpo. Ko seje pa rešil na breg, potolkel ga jo vender nekedo s kolom.1 S francoskim orožjem di bro oboroženi so prišli na to Poljanci na Tancjo goro in silili kmete, naj se jim pridružijo in Francoze po Viniški, Semiški in Metliški župi napadejo in pomore. Tančanje so se branili; eni so zbežali v gore, drugi so šli v Črnomelj vprašat okrajnega komisarja, ali se jim naj [pridružijo ali ne. Prodno so se z njimi sešli, izvršili so bili Poljanci že svojo namero. Napadli so v vasi Mala gora, eno uro od Kočevja, stotnika Chambclli-ja in moštvo, ki je peljalo denar iz Novega Mesta, in vse'pomorili. Uropanega denarja so niso dolgo veselili. Koj so jim bili 1 Dom in Svet 1898. 52. Francozi za petami, ki so Poljancem požgali vse vasi. 10. oktobra so izvedeli v Ljubljani o vstaji. Silno stroge odredbe so kovali, a male čete francoskih vojakov so dajale domačinom pogum. Dno 12. oktobra je prišla do Črnomlja novomeška kompanija, kije bila poslana mirit razburjeno ljudstvo. Prišla je popoludne, napadli so je Črnomaljci.1 Hoj se je vršil za komendskim hribom ob stari cesti, kjer jih je oboroženo ljudstvo pričakalo. Lepa pristava n. reda z bogatimi kletmi je ta dan pogorela. Posadka se je umaknila v Gradac, kjer so se shajale dopošiljane pomožne francoske čete. Od tu so se spuščale posamezne čete na ogledovanje. Kmetje so jih pisano gledali in .jih večkrat napadli. V Joži. med Vranoviči in Črnomljem in pri Primostku med Podzemljem in Metliko so kmetje pobili take ogledujoče čete.2 Ni čudno, da so jih gledali pisano. Bili so to Francozi, ki so naložili in izti rje vali nečuveno velik davek, z vso vojaško strogosijo iztirjevali zase tudi živino, zraven pa kradli kakor srake — kar jim je prišlo pod roke — bilo jih je dobro. Francoski vojak si je najel konja od posestnika v Gradacu do Črnomlja, kamor se je bila nastanila 15. oktobra francoska posadka.3 »Spremil ga je prav do tje, a mesto da bi mu vrnil konja, naklestil ga je za plačilo in za konja s puškinim kopitom.4 l(i. 17. in 18. ok- 1 Dimit/., O. K. IV. 299. * Dom in Svet 1898. 53. •' Dimit/ G. K. III. 301. 4 Dom in Svet 1898. 54. tobra so Francozi ropali po upornem mestu Kočevju in naredili škode za 80.000 gol d. Mesto bi bili na to še požgali, da ni prišel o pravem času odposlanec črnomaljskega poveljnika s poročilom, naj Kočevarjem prizanese. Zatrdil je, da so Kočevarji nedolžni, le nahujskani. Črnomaljski župnik, znani čebelar Jonke je Francozom veliko dobrote storil, ker je celo število vojakov skril in rešil gotove smrti.1 S tem so bili pri koncu upori proti Francozom. Dne 14. oktobra v Schön-brunu sklenjeno premirje se je 22. oktobra slovesno razglasilo in 28. oktobr a o klicala »Ilirska provincija.« Kranjska je postala francoski d e p a r -tement. Vsa se jč razdelila v okraje, ti v župnije ali merije. Bela Krajina je obsegala dva kantona: črnomaljski in metliški in sta spadala pod okraj novomeški. Črnomaljski kanton je obsegal merije: Poljane, ('rmošnice, Oberh, Schweinberg.3 Francozi so se začeli baviti s temeljito prevstrojitvijo novodoblje-nega sveta. Krasni načrti v povzdigo omike in blagostanja so ostali žalibog res le načrti. Prehitro jim je potekla doba blagodejno namišljene prevstrojitve. Sredi meseca decembra 1813. ni bilo že nobenega Francoza več v deželi. 1817. je razsajala po ž u p i huda lakota; več 1 j u d i j e pomrlo za n j o. 1 Poropat Letopis 1874. 96. * Razdelitev od I. 1812. 7. jan. 1824. je bila dozidana cerkev sv. Vida. Staro, ki je stala streljaj od sedanje na zapadni strani, so porušili. Stala je v ovinku poti, ki vodi od ceste do cerkve. 1830. Iz tega leta se hranijo načrti, po katerih bi se imela župnijska cerkev podaljšati in razširiti. Večna škoda! ki bi jo bilo nemogoče popraviti. Cerkev se je zanemarjala in prišlo je tako daleč, da so 1. 1870. mislili, da se ne da več popraviti, da jo je treba podreti in novo /harediti.' 1834. je bil zidan iz kamena zvonik sv. Jakoba v Rodinah. Zgradili so ga Primorci za 100 II. Isti delalci so zidali I. 1828. šest let prej most Dobliški za 200 gld. Pač neznatna vsota napram dobremu in trpežnemu delu. Danes bi bilo ob takemu plačilu nemogoče. Šolskega poslopja dosedaj mesto še vedno ni imelo. Z vso vnemo sta se zavzela z a n j ž u p n i k I g n a c i j Ho 1 z a p 1' e 1 (1834—1848) in knez vladika Anton Alojzij Wolf, V mali sobi komendskega poslopja jo tedaj poučeval Gregor Palčič. Vsled nenavadno velikega pritiska otrok je postal šol. prostor prepičel, nikakor ni zado-' stoval številu. Zato Sta se imenovana gospoda obrnila do pristojnih oblastev in izposlovala toliko, da se je 1. 1834. sešla v Črnomlju komisija, ki naj vodi z.občinami obravnavo glede zidanja šole. Vse je z veseljem pozdravilo to dobro misel. Pa prišla je zapreka — niso se mogli zediniti glede prostora, kjer naj bi se zidala šola. Eni in sicer v večini so hoteli imeti šolo na prostoru nasproti se- danje Ha rin go ve hiše, drugi so jo hoteli imeli sredi mesta blizu cerkve in so tako drug drugemu nasprotovali, dokler ni komisija odšla in stvar bi bila kmalu zopet ostala v starem tiru. L. 1837. pa se je vladika Wolf zavzel za šolo ob prili ki vizitaeije v Črnomlj u. K oj po povratku je stopil v dogovor z vlado in ta se je sedaj stvari resno prijela. Vender je trajalo zopet sedem let, predno je imelo mesto šolo. Zidala se je 1. 1844. na mestu, kjer je prej stala starejši liska hiša (»das frühere Rathhaus»)1 in kjer v raduj e zopet mestni občinski zastop, odkar se, je zgradila tik cerkve nova »Franc Jožefova šola« 1. 1890. 1830. morila je po župi kolera, mrličev je bilo veliko, zvonilo se je vsem 'skupaj prav na kratko po enkrat na dan. 1843. je bila dozidana cerkev v Doblji-čah. Stara cerkvica je stala v spodnjem voglu pokopališča, tako, da je gledala na vas. D o 1 e t a 1846. je bila šola enorazredna. To leto je postala dvorazredna in kakor taka ostala do 1. 1860., ko je postala štirirazredna z enim katehetom, ki jo bil tudi ravnatelj: (konkordatna šola). To je trajalo do 1. 1871., ko je bil prvi učitelj Josip Juvan imenovan ])o novi postavi za vodjo šole. 1849. je kupila črn. župnija veliki zvon v spominj na odpravo tlake in desetine iz 1. 1848. Napis: črnomaljska fara me je zlit dala v zahvalo Bogu za rešcnje od desetine in tlake. Zvonil vam bom, vabil vas bom, radoval vas bom, milil vas bom. 1 Listina v žup. arhivu. 1850. so začeli poslovati i/ Krupe preseljeni c. k. vradi v Črnomlju. 1854. je bila vstanovljena župa v |)ra-gat.ušu. Iz Črnomaljske župe so bile izločene te-le vasi: Dragatuš, Dragovanjavas, Kvasica, Breznik, Podlog, Golek, Sela, Bedoree in Šipek. 1854. se je gradila cesta iz Črnomlja do Petrove vasi in dalje proti Crmošnjicam. Cesta nosi ime po glavarju Derbiču, ki ima za njeno napravo največ zaslug »Gerbičeva cesta. Okr. glavar Derbič je bil velik dobrotnik tukajšnjemu ljudstvu. Vnemal je za umno poljedelstvo, živinorejo in sadjerejo. Malenkost sicer, a vender spominja vredna, da se zovejo črešnje, katerih srečujemo obilo zlasti ob ('.ostali »Gerbičeve črešnje.« 1855. je razsajala po mestu in župniji kolera. Iz te žalostne dobe je kapelica nasproti grada, zidana v zahvalo, daje bolezen pojenjala; iz enakega namena je zidana istega lota kapelica na Kožičvrhu. 1858. je zgrajeno pokopališče v Tuševem dolu. Do tega leta so pokopavali okoli sedanje cerkve, ki je bila do tega leta le pokopališka kapelica. To leto so presbiteriju prizidali še sedanjo Indijo. V starejših časih so se pokopavali Tuševljani pri sv. Sebastijanu. Pokopališče so premestili iz vasi na sedanji prostor. 1870, je bila odpravljena takozvana konkordatom šola, ki je bila pod duhovsko oblastjo. Eden izmed kapelanov, navadno III., je bil ravnatelj in katehet. 1878. je razsajala po župniji kolera. Število mrtvih to leto je znašalo 266. (1. 1904. le 66.). Za kolero jih je umrlo 64. Koj drugo leto se je pojavila huda živinska kuga. Mnogo vasi je bilo zaprtih in tudi mesto samo; otroci več časa niso smeli v šolo. 1877. je osnoval nemški »Schulverein« na Maverlu privatno šolo. To leto se je odprla tudi novo vstanovljena dvorazredna dekliška šola v Črnomlju. Ker so bile šolske sobe radi preobilega števila učencev pretesne, bilo je treba vstanoviti novo dekliško šolo. Ferdinand Sladovič, lastnik gradu, je dal na svoje stroške prirediti potrebne sobe in lej) prostoren vrt. Všolane občine so plačevale ie najemnino. Tako je imelo mesto ločeno svojo deško in dekliško šolo. 1878. Za časa bosenske okupacije 1. 1878. je padel v bitki pri Kogeli v Bosni edinec iz črnomaljske župe Jakob Štrucelj iz Tušev-dola r>. avgusta 1878. 1879. je razsajala zopet živinska kuga, 1880 koze. 1880. se je z železnimi vezmi prevezala cerkev, ki je bila v slabem stanu. Mislili so, da se podere. Isti čas so prizidali sedanjo večjo zakristijo. 1881. je pritisnila račja kuga, ki je vzela rake belokranjskim vodam. 1882. so se postavile nove orgije: delo Goršičevo iz Ljubljane, stare so se' prodale v Prilišče na Hrvaško. 1883. 8. januarija se je otvorila redna privatna, nemška šola na Maverlu. Ustanovil jo je nemški Schul verein na svoje stroške. To šolo obiskuje okoli 05 otrok iz Maveria, Stražnega Vrha, Bistrice in Dobliške gore, katere vasi so všolane v Dobliče in deloma v Črnomelj. 1880. 23. se je slovesno otvorila eno-razredniea v Dobličah. Všolale so se v to šolo: Jernejavas, Grič, Bistrica, Jelševnik, Maver!e. Stražui Vrh. Oče ameriškega škofa Ivana Vrtina je podaril svojo hišo v Dobličah pod št. 18. za, zgradbo nove šole, katero je dovolil deželni šol. svet 5. maja 1882. Prvi učitelj, ki deluje na tej šoli še sedaj, je bil Ivan Lokar in prvi katehet Ivan Golob. Istega dne in istega leta je dovolil dež. šol. svet enorazredno šolo občini Petrovavas. Delo je bilo končano 1. 1887. in blagoslovljena je bila 28. oktobra i. 1. Prvi učitelj je bil Ivan Kalan, prvi katehet -Jakob Pokoren. 1888. 18. junija je bilo slovesno blagoslovljene temeljnega kamena za štiri razredno »Franc Jožefovo šolo. To je bil spominj 40 letnemu vladanju cesarja Fran -Josipa. 25. fe-bruarija 1. 1890. se je slovesno otvorila ta nova šola. 1890—1893. je v n i č i 1 a t; r t n a u š vse v i n o g r a, d e. L j u d s t v o j e bilo p o p o 1 n o m a. o b u p a n o in se j e t r tt-m o m a selilo v A ni e r i k o. < Jorjan-cem jo bila trta edin pridelek. 1895. 3. junija se je blagoslovila novo prenovljena cerkev sv. Duha. Od 1. 1885. je bila v tako slabem stanju, da so jo zaprli, ker ni bilo več varno zahajati vanjo. (>. mar-cija 188(1. je porušil sneg1 streho na cerkvi sv. Duha. Mestna občina jo je v svojo last kupila 4. novembra 188(5. od n. reda in jo popravila z milodari. Sestavil se je odsek za popravek cerkve 1. 1892. ki je pobiral prispevke. Bila je poprave res potrebna. Kanjki kanonik Stariha se je izrazil, da bi je celo Turki no bili tako grdo razdejali. Isti gospod je dal napraviti nov altar na lastne stroške. 1897. se je razprodala graščina Slado-vičeva. nekedaj last Črnomaljskih gospodov na drobno. 1898. 11. julija seje slovesno otvoril in izročil porabi toliko potrebni in zaželeni vodovod, napeljan od Blatnika pri Verčicah. S to otvoritvijo so občine črnomaljskega okraja slovesno praznovale 50letnico vladanja Fran Josipa 1. 1899. od 11—21. novembra se je obhajal v Črnomlju prvikrat sv. misijon, katerega so vodili po. lazaristi iz Ljubljane. 1901. je bila huda zima, ki je trajala do konec marca. Ljudje so morali po shrambah kuriti, da jim ni krompir zmrznil i dr. Vsled neprevidnosti je zgorela na ta način hiša 17. št. v Naklem. 1902. 21. oktobra se je vstanovila dekliška Marijina Družba.« Sprejetih je bilo v družbo po ljubljanskem knezškofu dr. Antonu B. Jegliču 170 deklet. 1903. 20. aprilja se je vstanovila mladeniška »Marijina Družba;« sprejetih je bilo v družbo 95 mladeničev zopet po ljubljanskem knezškofu. 15. novembra 1903. je v župni cerkvi novomeški frančiškan o. Kornelij Petrič vpeljal in kanonično vstanovil ITI. red sv. Frančiška; šteje do 400 udov. 1904. tekom meseca julija se je popolnoma prenovila precej zapuščena cerkev sv. Sebastijana. Prekrila se je cerkev, zvonik je dobil novo kositarsko streho. V cerkvi se je odstranil stari altar in nadomestil z novim, ki je delo Konrada Skaze iz Št. Ulrika pri Grödnu na Tirolskem? 1905. v poletnem času se je popolnoma prenovila župnijska cerkev. Meseca majnika pretečenega leta je dobila nov Samotni tlak, — to leto pa se je lično preslikala znotraj. Preslikali pa so so tudi altarji. Potem se je pobelila zunaj, prebarval seje zvonik in streha. S tem se končujejo važnejše drobtinice iz kronike Črnomlja in njegove župe, ki željno pričakuje, kedaj da more zabeležiti v liste svoje kroniko tudi še dan prihoda železne kače, od katere upa in pričakuje boljše bodočnosti. * Kakor dodatek naj zgornjim drobtinam pristavljena bode še vrsta župnikov in duhovnih pomočnikov, kolikor jih jo bilo možno zaslediti v župnih maticah ali po knjigah, iz katerih so vzeti vsi podatki. I. Ž u p n i k i : 1228. Ivan. 1300,—133(5. Fran. 1336.—1350. Henrik Opavski. HO 1350. - 1358. Tomo. 1358. Ivan Trebenjski. 1379. Ivan župnik, prej v Rogatcu. 1380. Mihael. 1383.—1398. Albert Sclnvanberški. 1398. Ivan in Nikolaj. 1400. Nikolaj. 1407. Ivan. 1424.—1432. Peter. 1456. Lavreneij Leusehner. 1406. Bolfenk Han. 1526.—1540. Ivan Heldt. 1559. Jurij D ra golič. 1562. f Ivan Likek. 1502. Nikolaj Tuskanič iz Semiča. 1565.—1584. Matija Seli löge]. 1579 ad interim: Jurij Marojö (Maroitsch). 1584. Tomo Stanič (Stanicins). 1590. Adam Zamujen (Samuien). 1593. Jurij Sušič. 1599. Lenart Winter, vikanj, od 1. 1000. župnik. 1020. Jurij Petrolinovič. 1665. Nikolaj Malič. —- Andrej Dušek. 1088. Ivan Lasič. 1090. Ivan Martinin. 1700. Jakob Kocijan. 1753. Ivan Veličin (Beličin): od tega leta dalje po matičinih knjigah. 1753.—1755. Matej Jesenko (Jessenggo). 1750. —1759. Jurij Grahek. 1759.—1760. Miha Konda (Conda). 1760.--17(56. Jurij Gojmerec (Goimerez), prej kapelan v Črnomlju. 1700.—1780. Ivan Nemanič, prej kapelan v Črnomlju. 1780.—1791. Matija Pasic (Passitsch), prej kapelan v Črnomlju. 1791,—1790. Jurij Veselič. 1796.—1*800. Josip Trene. 1800.—1802. Matija Stariha. 1802.—1805. Ivan Kokalj. 1806.—1815. Marko Drganec. 1815.—1819. Ivan Jurij Panjan. 1819.—1820. Jurij .Jeglič. 1821.—1826. Marko Šutelj (Schuttey). 1827.—1834. Vincencij Vovk. 1834.-1848. Ignacij Holzapfel. 1848, —1849. Jurij Kobe, provizor. 1849. —1851. Martin Skubic, provizor. 1851.—1868. Matija Šutej. 1868.—1872. Franjo Dovgan, od 1868. do 1869. provizor. 1872. —1873. Sigfrid Sporn, provizor. 1873. —1895. Viljem Vesel. 1895.—1897. Franjo Munda. 1897.—1901. Miha Klemenčič, prej kape lan v Črnomlju. 1902.— Stanko Peharec. II. D u h o v n i p o m o 8 n i k i; 1733. Adam Dibaldi. 1741. Ivan Ki1. Biličič. 1742. Jakob Lavrin," vikari j. 1753.—1754. Peter Stajnič. 1747.—1756. Ivan Kr. Nemanič, 6 1757.—1700. Jurij Gojmerec (Goimerez). 1700.—1701. Andrej Pasiß (Passitsch). 1762.—1706. Marko Smrekar. 1700. 1702 Josip Mihelßiß. 1756.—1771. Jakob Rom. 1766.—1785. Ivan Sepahar. 176!). —1771. Ivan Konda. 1771.-1777. Jakob Lukežič. 1771.—1789. Matija Pasic (Pasldtech) vik. 1778. Matija Stariha, kurat. 1779. Jakob Pasiß, vikarij. 1780. Miha Ostronoviß, vikarij. 1780.—1781. Gregor Jaketiß, kurat. 1785. Josip Jerman. 1785. 1791. Martin Bajuk. 1786, —1790. Marko Bolkovec, 1798.—1805. Valentin Kremžar. 1800. Matija Stariha. 1802. Josip Magaj. 1802.—1808. Jakob Stavdahar. 1802.—1808. Miha üragoseniß. 1806.—1811. Matej -Juraj. 1812.—1815. Peter Stariha. 1815. —1817. Ivan Zajec. 1816. —1824. Gašpar Porenta. 1816. Josip Koßevar. 1817. —1822. Škrjanec. 1828. Anton Pavlin. 1824.—1825. Jurij Krašovec. 1824. —1825. Ivan Hinek. 1825. —1826. Filip Jakob Koßevar. 1826. —1829. Anton Sevšek. 1826.—1828. Andrej Jeraj. 1829. Ivan Zavrl. 1829. —1833. Anton Javh. 1830. *—1831. Andrej Skopec. 1830.—1834. Jernej Medved. 1833.—1839. Fran Rant. 1833.—1838. Tomo Troha. 1839.—1841. Jakob Stresen. 1839.—1844. Josip Bari. 1842. — 1844. Jakob Rozman. 1844, —1849. Martin Jenko. 1845. —1848. Anton Lampe. 1847.-1852. Danijel Terček. 1849.—1853. Miha Schoss. 1852.—1854. Ignacij Gravelj. 1854.—1859. Simon Zadnik. 1854.-1857. Rihard Frank. 1857. —1858. Ivan Budnar. 1858. Matija Torkar. 1858, —1861. Josip Lukanec. 1859. —1860. Josip Boncel. 1861 —1803. Filip Cvek. 1861.—1864. Ivan Fajdiga. 1863. Jernej Kosec.-/ / ■ V 1863. —1866. Jakob Gross. 1864. —1866. Anton Domicelj. 1866—1867. Ivan Doviö. 1866.-1867. Miha Koželj. 1866. -1868. Fran Vranoie. 1867. 1871. Ivan Karet. 1868. Martin Poč. 1868. —1870. Ivan Pintbah. 1869. -1873. Ivan Belec. 1871.—1873. Ivan Stupar. 1873. 1878. Valentin Brgant. 1873.—1875. Matija Videmšek. 6* 1877. Jakob Sušnik. 1877. —1879. Josip Merjašič. 1878. -1880. Anton Šmidovnik.. 1879. —1883. Martin Malenšek. 1880. —1885. Ludovik Jenko. 1884. Ivan Plevaneč. 1883, —1884. Ivan Piskar. 1884, —1885. Fran Demšar. 1885, —1895. Miha Klemenčič 1885.—1887. Ivan Golob. 1887.-1889. Jakob Pokoren. 1889,—1892. Matija, Novak. 1892.—1894. Martin Kerin^/ 1894. Anton Medved. 1894. -189(5. Ivan Pristov. 1895, —1899. Jurij Karlin. •J/\ b*t . fan l»yo.—löyy. ounj jvauui. 1896 —1897. Ivan Dolinar. 1897,—1898. Ivan Sever. 1898—1903. Fran Zupančič. 1899,—1902. Ivan Florijančič. 1902, — Miha Zelnik. 1903. — Leopold Podlogar. ( Konec. VSEBINA. Uvod................................ 1 Kratek popis mesta in župe........ ;•} I. Drobtine iz prazgodovine....... 15 II. Drobtine iz rimske dobe........ 16 III. Drobtine iz dvanajstega in nadaljnih vekov do danes...................21 POPRAVE VEČIH NAPAK Stran 4, vrstica 9: 4, 5, 8, 10, 12, 13, 13, 14, 14, 14, 18, 18, 22, 22, [23, 24, 24, 25, 26, 26, 27, 35, 36, 36, 40, 41, 25: 26: 10: 2: 4: 9: 19 15: 18 32 12 33 26 33 30: 3—4 4, 21 5: 6: 27 27 3 18 11 9 liguita — lignita, imevom — imenom, vavtavi — vavtari. komede — körnende, ljudstvu — ljudstvu, e — je. pet občin — šest. Pavišici — Pavičice. Maverhu — Maverlu. Dodinah — Rodinah. Ortenberški — Ortenburški. Ćezgorjatice — Ćezgorjanec. solte — salute. doblinah — dolbi n ah. dicitor — dicitur. carnius — car n is. jus prestre |- in eadem, vstavi se: j u s p r e s e n t a n d i a d p e t i t i o n e m sepedicte sororis nostre. mesto inpresentandi — inpres- sione. se izpusti: ad peticionem sepedicte sororis nosione. mesto i bodi — j i. štori — store. seseav — sestavi. convertcudam — converte n d am. : Gridona — G vi do n a. : se „o“ izpusti: D. M. v „Awa“. agrebškemu — zagrebškemu, mesio — mesto. : se izpusti besedilo od: „To leto je bila namreč dozorela v glavi velikega . . .“ do „Deželni komturi so . . .“ Vstavi naj se: Bilo je to leto — ko se je veliki mojster prilikom obletnice one za nemški red usodne bitke pri Tannenbergu, (15. jul. 1410) kijeizpraznilaredublagajne, pozval za posojilo do avstrijskih balij. Deželni komturi.. Stran 48, vrstica 6: mesto 1516 — bodi: 1526. leta nesrečne bitke pri Mohaču. 11 52, *» 27: mesto 1542. so obglavili . . . radi naselitev — bodi: 1542. so obglavili .. . radi n asilstev. >> 62, 9: mesto obesil tem bogovom — bodi: obesil tem lopovom. »> 64, »> 13: mesto Fluggerjevega . . . bodi: in poveljnik Fuggerjevega regini. >. 66, » 5: dragotiško — dragatuške. )> 66, )» 28: Jernejo s vasjo — Jernejo vasjo. .. 66, )) 31: Alpfalterjev — Apfaltrerjev. „ 68, >> 23: v mestu lozi — v mestni lozi. 71, # )> 22: strogosijo — strogostjo. ” 72, ” 7: Črnomaljski župnik Črmoš- nijski župnik. „ 77, M 4: so všolane — so bile všolane 80, » 32: Jurij Grabek — Jurij Grahek. . 299/13 ione 1 j izitn: