Leto LXV
Poštnina plačana v gnfovfnl
V Ljubljani, v soboto, dne 27. novembra 1937
Stev. 273 a
Cena 1.50 Din
Maročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja ce ioletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din
Uredništvo je v Kopitarjevi ul. 6/UI
Telefoni uredništva in oprave: 29-92, 29-93, 29-94, 29-95, 29-96 — Izhaja vsak dan zjutraj, razea ponedeljka in dneva po praznika
Cek. račun: Ljubljana št 10.650 in 10.349 za inserato; Sarajevo štv. 7563, Zagreb štv. 39.011, Pragn-Dunaj 24.797
Uprava: Kopitarjeva ulica štev. 6.
Vlada in opozicija
Nič nenaravnega ni, da ima v moderni državi vsaka vlada svoje organizirane nasprotnike, ki javno in vnaprej povedo, da ji bodo nasprotovali in da ji bodo celo skušali onemogočiti delo. Po načelu tudi zdrave demokracije se vsak sme potegovati za oblast, kdor čuti v sebi moč in sposobnost, da bi znal bolje skrbeti za državo. Samo meje so postavljene, v katerih sme vlada uporabljali svojo oblast in v katerih se sme ne-vlada potegovati za njo. Te meje v organizirani družbi morajo biti, sicer bi nobena vlada ne mogla vladati in nihče bi ne mogel priti do trajne oblasti, zašli bi v stanje, kateremu pravimo revolucija in katerega konec je razpad družbe in podjarniljenje po tistem, ki take meje priznava.
Na dnu vseh teh teženj pa je država. Res se včasih vladam in tudi ne-vladani vrinejo kaki nameni, ki niso istovetni z državo, toda to je vprašanje te in te določene vlade ali te in te določene ne-vlade. Načelno pa je smoter te in one skupine — država. Vlada trdi, da je tako, kakor ona dela, najbolj poskrbljeno za državo, če bi sama dvomila v koristnost svojega dela, bi s tem že klicala boljšega in se mu kot manjsposobna umikala. Njeni nasprotniki pa trdijo, da tako ni prav, da to ne bo dobro za državo in da je treba državo drugače usmeriti. V vsakem konkretnem primeru namesto ukrepov vlade postavljajo svoje in odgovornim in neodgovornim dokazujejo, da so njihovi boljši. Tako se krešejo duhoviti načrti in globoke misli, ker na obeh straneh morajo napeti vse sile, da dokažejo svoj prav. Prav zanimivo sliko daje pogled po Evropi, kako se v vsakem vprašanju javlja po dvoje ali še več mnenj in vsa hočejo biti najboljša. Globokoumnost enih izziva globokoumnost drugih, ker vse rešitve in ukrepe zagovarjajo in pobijajo najboljši z vso ostrino svojega duha. Tako se vsa vprašanja vsestransko pre-rešetajo od protikomunistične zveze, zahtev po kolonijah, vojne na Vzhodu pa do najmanjših domačih vprašanj. Vsa vprašanja z enakim ognjeni rešuje vlada in ne-vlada, kateri s tujo besedo pravimo opozicija. Na obeh straneh pa je glavni smoter — država, obe strani dokazujeta, da je njihov predlog za državo najboljši.
Tudi pri nas imamo vlado in opozicijo. Toda to so samo nazivi, vzeti po evropskem vzorcu, v resnici pa ni tako. V resnici pri nas skrb za državo ni razdeljena med vlado in opozicijo, na vsako stran pač pod svojim vidikom, anvpak teži edinole vlado, opozicija ima pa edini namen, vlado izpodbiti in zasesti njeno mesto. Skrb za državo je prepuščena zgolj samo vladi, opozicija njenih ukrepov niti ne zavrača, še manj, da bi kdaj kaj boljšega predlagala, ampak samo vpije zoper njo, šunta in ščuva in skuša njeno delo samo zavreti, da bi jo vrgla. Vreči vlado, to je edini program naše opozicije, pa ne zato, da ne bi države zavozila, tega ji nihče niti ne očita, ampak zato, da ne bi vladala. Mnogo vprašanj je, o katerih vsi vemo, da še niso našla najbolj posrečene rešitve, toda opoziciji ta vprašanja niso mar, saj imamo vlado, ona naj gleda. Ali je naša opozicija kdaj zavrnila kako ustanovo uprave in sprožila kak svoj predlog in dokazovala, da je njen predlog boljši kakor pa ukrep vlade? Ne, ona samo zahteva, da se notranji minister umakne, kakor da so s tem vsa upravna vprašanja rešena. Kaj misli naša opozicija o prometnih razmerah po državi? Naj se prometni minister umakne in nič drugega, potem bo pa promet zopet dober. Kaj misli naša opozicija o notranji in zunanji trgovini države? Naj se umakne minister za trgovino, to je vse. Kaj misli o zunanji politiki? Naj se umakne zunanji minister. Vse jim je narobe, zahtevajo pa samo odstop Vlade. In tudi če bi vlada kdaj kako vprašanje rešila tako, kakor včasih kdo iz opozicije nekako slučajno predlaga, se odpor proli njej ne bi nič omilil, ker opozicija ne zahteva od vlade, da vodi državo tako, ne pa tako, ampak da odstopi. Zato se tudi opozicija ne bori proti vladi s svojimi predlogi, s svojimi načrti, ampak s tem, da ukrepe vlade pobija in da jo skuša ovirati pri delu. V letakih, na shodih, v agitaciji od osebe do osebe se ne razpravlja o tem in onem njenem ukrepu, ampak jo samo obkladajo s priimki, ščuvajo zoper njo in delajo, kakor pravimo, vročo kri. Zato še danes ne vemo prav za prav, kakšni so držav-nopravni in upravni načrti opozicije, le to vemo, da opozicija zdaj še ni vlada, rada bi pa bila, in to čimprej, dokler se ljudstvo spričo resnega dela vlade ne umiri.
To strastno hlepenje po oblasti je nekaj posebnega na Balkanu, v opozicijah po Evropi tega ni najti, vsaj ne v tako surovi obliki. Nikdar opozicija niti svojim vrstam, niti vladi še ni povedala, kako si zamišlja ureditev države, v čem je vlada pogrešila, iz katerega njenega ukrepa se je bati škode za državo, in vendar vpijejo samo to, da mora vlada pasti, potem bo že kako. Država je v teh vrstah pahnjena čisto na dno in je prav za prav za nje niti ni. Za to družbo velja edino geslo: država, da, dokler jo imam jaz v rokah, če pa to ni mogoče, naj pa pade vse skupaj. Zato so taki ljudje na vladi državotvorni in nacionalni« do nestrpnosti in do zoprnosti, v opoziciji pa takoj razdiralni do upehanosti, kakor «la država z odstopom njihove vlade ni vredna nič več.. Le iz lake nizke miselnosti se more roditi resolucija, ki so io leta 1928 sprejeli
Vojne priprave sovjetov in Japoncev
Vsaka iskra more zanetiti požar
London, 26. novembra, b. Dopisnik »Daiiy Heralda« je poslal iz šanghaja informacije o stalnem naraščanju napetosti med Japonsko in sovjetsko Rusijo. Dopisnik je zvedel, da so sovjetske obmejne oblasti v zadnjem času zelo v skrbeh zaradi neprestanega dovažanja novih japonskih čet na mejo Mandžurije in sovjetske Rusije. Prav tako vznemirja sovjetsko Rusijo zbiranje Japoncev v Notranji Mongoliji, kjer je princ Teli že večkrat napovedal združenje Zunanje in Notranje Mongolije v veliko mongolsko državo. Po poročilih istega dopisnika znašnjo japonsko-maudžurske sile nad pol milijona dobro oboroženih mož. Na raznih strategičnih točkah x sovjetski Rusiji in na zunanji mongolski meji so postavljene trdnjave, v katerih je vojaštvo popolnoma pripravljeno. Japonci so opremili svoje čete z modernimi tanki, letali in drugimi sredstvi za kemično vojno.
Pa tudi Sovjeti ne mirujejo. V zadnjem času so poslali Kitajcem mnogo letal. V zadnjem času je prejela nankinška vlada 500 sovjetskih letal. Sovjeti pa so se tudi na morju dobro pripravili in imajo v Vladivostoku veliko število podmornic, rušilcev in drugih vojnih ladij, ki so_ pripravljene za borbo. Obe, sovjetska Rusija in Japonsko, sta dobro pripravljeni za borbo, in se sedaj samo še čaka, s katere strani bo priletela iskra, da zaneti nov vojni vihar na Daljnem vzhodu.
Maršal Čantihašeh še upa
Maršal Čangkajšek je sprejel tuje častnike in izjavil, da se bo Kitajska borila proti Japoncem do zadnjega moža. Maršal Čangkajšek je bil dobro razpoložen in jc izrazil jiolno zaupanje
v izid vojne. Na vprašanje časnikarjev, kako si predstavlja ustavitev sovražnosti, je odgovoril: »To je zadeva Japonske!« V kitajskih vojnih krogih so prepričani, da bo Čangkajšek v kratkem nastopil proti Japonski s povsem novim načinom in tnko preprečil padec kitajske prestolnice. Zaupanje maršala Cangkajša, du obvaruje | Nanking, pa je bilo nekoliko preoptimistično, kajti v pretekli noči so Jajionci po izredno krva-| vili borbah zavzeli mesto Vusih na Tajskem je-I zeru in tako zrahljali vse severno kitajsko bo-: jišče, da kitajska obrambna črta ne more več nuditi onega odpora, ki je bil prvotno zamišljen. Japonske vojne sile so prodrle od Vusiha proti Nankingu že celih 20 km. Kitajski vojaki so po japonskih poročilih enostavno zbežali s svojih obrambnih postojank. Pri Vusihu in Ventigi prodirajo Japonci naprej in naletijo le tu in tain na slab odpor Kitajcev.
Tudi Japonci — do ftonca!
Kitajci so ,laj)once v zadnjih tednih večkrat vrgli za par deset' kilometrov nazaj proti severu in proti jugu jezera Taja. Japonci pa so navzlic temu izvršili nešteto protinapadov, pri katerih jih je podpiralo okrepljeno japonsko letalstvo, ki je neprestano obmetavalo kitajsko bojno črto z bombami velikega premera. Trdijo, da so Japonci zavzeli Vusih, aa pa so pri tem izgubili zelo mnogo vojakov. Vsi japonski uspehi so več ali manj plod ogromne letalske premoči Japonske, ki so zlasti izkoristili premestitev glavnega generalnega štaba kitajskih letalskih sil. Bitke se sedaj vodijo kakih 190 km južno od Nankinga na celi bojni črti. Vusih je prešel v japonske roke šele davi jio tridnevni neprestani krvavi borbi. Japon-
ska letala so svoje delo odlično opravila in se imajo Japonci le njim zahvaliti, da so mogli Vusih zavzeti. O razvoju borb v notranjosti severne Kitajske ni nobenih poročil.
Iz Tokia poročajo, da je neki višji uradnik vojnega ministrstva izjavil, da bo vrhovno poveljstvo vojne mornarice v kratkem izdalo nalog, naj se večji del japonskih vojnih ladij umakne iz. šanghaja v domače vode. Do tega sklepa je prišla japonska vlada, ko se je prepričala, da se sedanje vojne operacije v zahodnih krajih Šanghaja ugodno razvijajo. Japonce najbolj skrbi organiziranje prehrane japonske armade, ki se bori v notranjosti Kitajske. Japonska vlada pa je sklenila, da se ne bo ustavila niti tedaj, ko bo padel Nanking v roko japonskih vojakov, temveč bo šla naprej do Nan-kava in še dalje, dokler maršala Čankajška popolnoma ne uniči.
Cez tri leta — oVmpiada
Tokio, 26. novembra, b. Iz Tokia poročajo, da bo olimpijada leta 1940 kljub vsemu v Tokiu. Gradnja stadiona se nadaljuje z vso naglico, prav tako pa urejajo tudi druge kraje, kjer ImkIo zimskošportne prireditve. V Jokohumi je določen tudi kraj za tekmovanje jadrnic.
Kita'ci umorili 9 misiionariev
šanghaj, 26. novembra, c. Semkaj so šele zdaj prišle vesti iz četingfu ja, da so tam kitajski roparji dne 9. oktobra poklali devet katoliških misijonarjev. Med njimi sta bilo dva čehoslovaka in en poljski ter trije francoski katoliški duhovniki. Trupla so rojiarji zvlekli na glavni trg in jih tam sežgali. Pozneje so našli samo še nekaj ostankov oblek teh mučencev.
Hud napad na Franci$o
Rim, 26 nov. t. Med časnikarsko razpravo o sestanku med Halifaxom in Hitlerjem ter komentarji o razgovorih, ki bodo prihodnji ponedeljek ali torek med angleškim ministrskim jiredsedni-kom in gg. Chauteiiipsom in Delbosom, je udarila strela v obliki hudega napada, ki ga je nenadoma objavil »Giornale d'Italiac« na naslov sedanjega francoskega režima. Sicer ta zadeva ne bo nič vplivala na razvoj kritičnega mednarodnega jx>-ložaja v Evrojii. kakor bo sledil razgovor med šefom anglešk; vlade in njegovim francoskim kolegom, jc pa silno značilen za duha, ki vlada danes v mednarodnih odnnšajih med evropskimi velesilami, predvsem med Francijo in Italijo. Tem bolj značilen je ta dogodek zato. ker jc zadeva, ki je dala italijanskem listu povod za uapad, žc zastarela in je bila tako rekoč, kakor se glasi naš domači izraz, privlečena za lase, čeprav se ne da zanikati, da ima neko stvarno podlago. Da jc članek v »Giornale d'Italia« bil inspiriran od naj-merodajnejše strani, jo spričo dejstva, da je zunanja politika izključna zadeva vrhovnega državnega vodstva, samo po sebi umevno.
»Giornale d'Italia« objavlja lorej danes članek o govoru, ki ga je |>o zatrdilu tega lista imel 23. oktobra t. I. ob li. uri dopoldne v toulonskem pristanišču francoski mornariški minister gospod C a m p i n c h i. Kakor pravi »Giornale d'ltaliac, je Campinchi tistega dne francoskim jiomoršča-kom korziške paroplovne družbe »Fraissinet« dejal, da Korzika, ki je einincntno francoska dežela, ine sme bili izpostavljena kakšnemu italijanskemu napadu. Nehati se mora nesramna komedija, češ da obstoja ueka neodrešena Korzika, ki jo mora Italija osvobodili, Mi Korzikanci, jc dejal Campinchi, ako smemo verjeti poročilu italijanskega lista, od nekdaj zaničujemo vse, kar je italijansko. Vojna z Italijo je neizogibna in nujno potrebna in sc mora tudi nujno končati z našo zmago. Jaz in moj prijatelj Pierre Cot sva zgradila na Korziki tri letalska oporišča in Korzika bo postala v lMidoči vojni z Italijani odločilni faktor zmage. Ta zmaga pa bo pomenila tudi končni polom fašizma. Jaz vam ne moreni izdati tajnosti velikega generalnega štaba, toda to vam lahko povem, da bomo fašizmu temeljito ustrojili kožo ..
Na ta govor, ki ga ;e imel gosp. Campinchi že pred več kot enim mesecem, odgovarja »Giornale d'Italia« z nič manj ostrimi izrazi in vehemeneo. Najprej očita Cainpinchiju, da je rojen Korzičnn, ki je svoj rod zatajil, sedaj pa da igra vlogo moskovskega hlapca, ki je pripravljen zažgati ves svet v prid komunizma. Angleži so ga komaj zadržali. da ni uprizoril francoskega izkrcanja na Minorei. Italija nc ogroža ne Francije ne koga drugega in Campinchi si je izmislil namero itali-
janskega napada na Korziko pač zato. ker si hočejo franroski ljudski frnntaši zasigiirati alibi za svoje prihodnjo zamišljene zločine. — »Giornale d'Italin« poživlja predsednika Roosevelta, ki tako zelo rad kritizira avtoritarne režime, češ da jk>-menijo nevarnost za mir, naj prebere govor »kor-ziškega renegata« Campinchija, da bo videl, kako ravno ljudska fronta, ki igra vlogo »slepe in bedaste dekle ruskega komunizma«;, ogroža mir s svojimi pripravami, da s Korzike napade fašistično Italijo. Zdaj pa naj kroti svoj jezik, dokler nc bo prejiozno. Zakaj, če bi kdo mislil uresničiti svojo namero, da napade Italijo, bo naletel na 45 milijonov ljudi, ki stojijo pripravljeni za bariero takega orožja in takih »neslutenih, naravnost peklenskih sredstev obrambe«, da si bo opekel kožo on, ne pa fašistična Italija...
Iz teh ljubeznivih izrazov na naslov »jiožigalca Campinchija«, ki mora seveda služiti samo za slamnato figuro, za katero je mišljena sedanja francoska vlada, je pač jasno razvidno, kako zelo »prijateljski« odnošaji vladajo danes med Italijo in Francijo.
Svetovna razstava zakfuč?na
Pariz, 25. nov. AA. (Havas) Predsednik republike Lebrun je prisostvoval slavnostni zaklju-čitvi pariške razstave. Slovesnost je bila v novem gledališču Trocadera. Novo gledališče ima prostora za 2800 ljudi in je zgrajeno po načelih moderne tehnike. Glavni komisar razstave je imel govor, v katerem se je zahvalil vsem, ki so sodelovali. Nato je govoril glavni komisar italijanskega paviljona in 6tarosta tujih komisarjev. Dejal je, da bo mednarodna pariška razstava ostala trajen 6pomin na manifestacijo jjrijateljstva vseh narodov, zastopanih na razstavi. Nato so slavnostno razdelili diplome in nagrade. Razdelili so '2000 prvih nagrad, 440 zlatih kotanj, 788 srebrnih, 3810 bronastih kolajn in 10.157 diplom. Razstavo je obiskalo 31 milijonov ljudi. Dohodkov je imela 150 milijonov frankov, stroški so znašali 1 milijardo 450 milijonov frankov, toda 418 milijonov frankov so vredne stavbe, ki po razstavi ostanejo 25.000 delavcev je sodelovalo pri zgradbi razstave. 40.000 jih je trajno služilo kruh.
*
Ker je državni finančni odbor ponoči s 26 glasovi odklonil vse naknadne j.redloge o vprašanju zvišanja uradniških plač. se je pričela o polnoči seja zbornice Ob 5. zjutraj je vlada postavila vprašanje zaupnice. Predlog vlade je bil sprejet z večino 518 glasov proti 6. 80 poslancev pa se jo vzdržalo glasovanja.
»jmn- -
večkratni člani raznih vlad, v kateri so v imenu narodnosti zavrgli in pohodili vsa načela, po katerih so prej v imenu države vladali. V tem duhu so tudi nekateri po podpisu tako imenovanega sporazuma ob povratku v Belgrad samozavestno govorili: >Vse je narejeno, vse je dobro,c dasi se jim je z druge strani govorilo, da je to šele začetek. Toda ti, ki so se na ta način boleli pred javnostjo napraviti velike, so bili polni nekih sebičnih načrtov, po katerih so si mislili: rečeno je bilo, da dobi vlado v roke, kdor se z dr. VI. Mačkom sporazume, mi smo se »sporazumeli torej —. Ko pa so izprevideli, da se nikakor ne morejo pokazati kot spretni državniki, če si ne morejo lastne hvale z oblastjo ukazati, pa so planili na podiranje, dn bi vsaj na razvalinah dobili v roke tisto sladko oblast, brez katere ne pomenijo nič.
Zaradi te svoje miselnosti se mora tudi opozicija posluževati sredstev, kakor se jih ne
poslužuje nobena opozicija v Evropi, ker ji ni za oponiranje, ampak za podiranje. Res je, da tiskovni zakon ne dovoli povedati vsega, kar državnopravne teorije poznajo, toda opozicija se ga izogiba zato, da more v tajnem tisku širiti laži, česar bi v javnem seveda ne mogla po nobenem tiskovnem zakonu. Tudi zakon o združevanju ne dovoljuje zarotniških družb, tudi sicer ga ne bomo proglašali za najbolj svobodoljubnega, toda opozicija se hoče združevati, da bi se združeno uprla oblasti in jo vrgla in tako dosegla tisti svoj edini namen
—	oblast. Zakoni pa se zrahljajo samo takrat, kadar je upravičeno upanje, da se bodo sprostile sile, ki hočejo ali z resno kritiko vlade
—	čeprav strogo — ali pa s sodelovanjem pri vladanju pripomoči državi k napredku. Dokler pa tudi opoziciji ni država prvi namen njenega dela, toliko časa je pn samo konkurent oblasti in bo pač mornla dopuščati sebi ta sloves.
Italijanski odgovor
na Haliiaxovo potovanje:
Konferenca držav rimske trozveze
Dunaj, 20. nov. c. Na Dunaju pravijo, da je za Avstrijo najvažnejša posledica Halifa.vovega potovanja v Nemčijo ta, da so bo prihodnje dni sestala konferenca držav, ki jiripadajo tako imenovanemu rimskemu protokolu, t« so: Italija, Avstrija in Madžarska. Konferenca lw> tekom prihodnjega tedna, vendar kraj konference še ni določen. Važno jc, da istočasno poudarjajo, da jc bil tedanji rimski protokol zamišljen predvsem zato, da ohrani položaj Italije v Srednji Evropi nedotaknjen, na drugem mestu pa tudi zal«, da zaščiti avstrijsko neodvisnost. Zadnji sestanek držav rimskega protokola je bil pred letom dni na Dunaju, vendar jc protokol po sporazumu med Avstrijo in Nemčijo izgubil precej na aktualnosti. Sedaj pa sc te tri državo zopet vračajo v ta okvir in se gotovo zn Srednjo Evro|Hi pripravljajo važni dogodki.
Nenadoma je danes jiopoldne odfiolovala v Berlin tričlanska komisija, ki 60 bo jtogajala o dojiolnitvi kulturnega sporazuma z Nemčijo.
Dar Italije Albaniji
Tirana, 26. nov. c. Slovesnosti ob priliki 25 letnice osvoboditve Albanije se v imenu italijanske vlade udeležuje finančni minister Thaon di Revel. Danes jo podal izjavo, v kateri pravi, da italijanska vlada poklanja znesek 2 milijona zlatih lir Albaniji za zgraditev ceste od Tirane do Drača in za najjiolrebnejše socialne ustanove v prestolnici. Kralj Zogu je Revela zato odlikoval z najvišjim odlikovanjem Skenderbegovega reda.
Gospodarski sporazum med Nemčijo in Madžarsko
Budimpešta, 26. nov. b. Listi komentirajo sporazum, ki je bil dosežen med Madžarsko in Nemčijo. Trdi se, da gre za širokojx>tezen gospodarski sporazum glede dobave pšenice, rži in koruze, ki jia daljo odreja tudi množino, ceno in dobavne roke. Razen tega je bilo sklenjeno, da se število v Nemčiji zaposlenih madžarskih sezonskih delavcev zviša od 3000 na 5000. Dalje bo Nemčija z vsemi sredstvi zatirala propagando nemških agitatorjev pri madžarski nemški manjšini. Nemčija pa Imi tudi ustavila borbo, ki jo vodi njen tisk jiroti Madžarski.
Avstrijski finančni minister v Londonu
Dunaj, 26. nov v Danes je odpotoval v London avstrijski finančni minister Neumayer. V Londonu se bo z vodilnimi angleškimi finančnimi zavodi pogajal o obvezah Avstrije nn mednarodnem finančnem polju. V Londonu biva že dalj časa guverner avstrijske Narodne banke dr. Kienbttck. Uradno poudarjajo, da to jKitovanje ne more imeti nlknkegn političnega ozadja, dr. Neumaver pa jki-tuje rnvno v leti dneh zato. ker se mudi v Angliji guverner Narodne banke nn predavnlni turneji.
Dunajska vremenska napoved: Menjajoča in naraščajoča oblačnost, pojemnnje vetrov in nekoliko toplejše.
Zagrebška vremenska napoved: Stalno iu hladno.
Zcmunska vremenska napoved: Hladno vreme. Postopna zjasnitev. Pretežno jasno v so-vernozahodnih predelih. Iludn burja na Pri-morju. Dežja in snega utegne biti samo nn skrnjnem jugu. Mogle v dolinah rek Mraz v večji severni jiolovici.
Peklenski stroj v Celovcu
Eksplodiral naj bi med govorom p. Muchermanna, S. J., hi je moral bežati iz Nemčije
Malo jo manjkalo, da v Celovcu ni prišlo do strahovite katastrofe, ki bi bila lahko prizadela :tOOO zborovalcev, ki so v veliki slavnostni dvorani hotela »Sandvvirk poslušali znamenitega nemškega pridigarja iz Družbe Jezusove, očeta Muckerman-na, ki je imel slavnostni govor na občnem zboru Katoliškega tiskovnega društva. Muckermann je bil že nekaj dni v Celovcu in k njegovim pridigam v stolnici so ljudje drveli iz mesta in okolice, da je bil pred stolno cerkvijo vedno velik naval. Znano je, da je moral pater Muckermann bežati iz Nemčije, ke>- ga je zasledovala narodnosociali-stična tajna policija Že večkrat se je zadnje dni pripetilo, da so Muckermanua na ulicah hitler-
| jevski pristaši izzivali in psovali. Policija ga je * vzela pod posebno varstvo in je tudi dvorano hotela »Sandvvirtr nekoliko ur prod zborovanjem, kjer bi iniel Muckermann govoriti, natančno preiskala. Na svoje veliko začudenje je v posodi za oleandre odkrila peklenski stroj srednje velikosti, zakopanega v prst. Peklenski stroj je bil zvezan z uro, ki je bila navita na tričetrt na devet zvečer, torej tričetrt ure po začetku zborovanja, ko bi bil Muckermann vprav sredi svojega govora. Mueker-inannovemu predavanju je prisostvovalo v dvorani čez 3000 poslušalcev, kakor kaže blagajna, in njihovo življenje bi bilo v nevarnosti, če bi bil peklenski stroj eksplodiral. Na policiji so peklenski |
stroj natančno preiskali in ugotovili, da je bil napolnjen z raznimi kemičnimi snovmi, ki bi bile ob eksploziji razvile strupene pline in povzročile opekline. Plini bi bih dvorano v par sekundah napolnili in bi povzročili strašno zmedo med občinstvom Policijska preiskava, ki jo je vodil svetnik dr Jaklič, je dognala, da so peklenski stroj postavili strokovnjaki Razstrelnih snovi je bilo za pol kilograma. Ponovna preiskava ni odkrila ničesar sumljivega, nakar je bilo zborovanje dovoljeno. Pozno v noč so po Celovcu množice ljudstva manifestirale proti narodnim socialistom. Policija je pozno zvečer izdala uradno poročilo, v katerem pravi, da je zločincem že na sledu.
Pred skorajšnjim mirom v Španiji
Po posredovanju Anglije in Nemčije
London, 26 nov. b. Navzlic ostremu zavračanju iz merodajnih španskih republikanskih krogov 6e po vrnitvi Halifaxa iz Nemčije trdovratno širijo vesti o skorajšnjem koncu španske državljanske vojne. Ta vojna bi se imela končati po starem Chamberlainovem načrtu. Kakor znano, predvideva ta načrt konec državljanske vojne v Španiji s posredovanjem Velike Britanije in Nemčije. Obe državi bi se trudili, da republikanci v Španiji vzpostavijo neke vrste nevtralno vlado, ki bi se pogajala s Francom. Kakor hitro bi prišla na oblast nevtralna vlada, bi bil sporazum z generalom Francom zagotovljen. Nato bi izključili skrajne desničarje in tudi skrajne levičarje in skušali vzpostaviti novo liberalno vlado, katere Galoga bo, da izvede splošno poživitev gospodarstva in dviga življenjskega standarda vse Španije. Vse to se bo seveda izvršilo s pomočjo nekaterih tujih držav. Glavni cilj sedanjih naporov pa ie, da se iz Španije umakne vsaj tri četrtine tujih prostovoljcev.
Guadalajara. 26. nov. AA. (Havas) Nacionalisti pripravljajo nov napad. To se vidi že iz pogostih poletov njihovih eskadril. Včeraj ob 12 so se nacionalistična letala ponovno pojavila nad Ouadalajaro. Sirene so takoj obvestile prebivalstvo, ki se je hitro poskrilo.
Havasov dopisnik je davi zarana obiskal Gua-dalajaro. Spreiei' ga je guverner in mu izjavil, da je bilo včerajšnje obstreljevanje mesta najsrditejše od začetka državljanske vojne. Na 6rečo je bilo manj žrtev kakor pa so se bali. Zasluga za to gre obrambni organizaciji mesta. V Madridu je zdaj okoli 50 odličnih podzemeljskih zavetišč. Bombardiranje je izvršilo 17 trimotornih letal v spremstvu 12 lovskih letal. Bombe so ubile 7 otrok, tri ženske in nekega starca, ranjenih je pa 10 ljudi. Iz letal so vrgli mnogo bomb, vendar jih je na vlažnih tleh eksplodiralo saino 120.
Sovjeti nai boli pomagajo
Po vesteh iz Barcelone je guvernerja Negrina obiskal voditelj francoskih komunistov Thorez. ta
Drugi člani „CSAR-a" prijeti
Pariz. 26 nov. AA. Havas: Izvršili so hišno preiskavo v stanovanju arhitekta Pierra Paranta. V kleti njegove hiše so našli puške, strojnice in 13.000 nabojev in 280 bomb. Zvečer so ga aretirali v okolici Rouena. Prepeljali so ga takoj v 1'ariz. Število članov organizacije »cagoulardov« (kapucarjev) je znašala v vsej Franciji 60(10, r Parizu jih je bilo 1500.
Včeraj aretirani Henri de LOncle je ponoči izjavil na policiji, da je v svojem uradu zbiral samo protikomunistične informacije. Denar za vzdrževanje tega urada je prejel od nekega tujca, ki ga pozna samo po krstnem imenu. Poluradna agencija Kadio poroča, da so kapucarji razdelili na tisoče letakov svojim pristašem, v katerih so določili začetek prevrata.
Policija je popoldne aretirala vojvodo Pozzo di Borgia v zvez' z zaroto kapucarjev. Pozzo^ di Horgio je šele pred dnpvi zaključil svojo tožbo proti polkovniku de la Rocque, kateremu je očital, da jc bil v službi vseh režimov in da je od njih prejemal denar.
Vojvodo so najprej zaslišali, nato pn so ga pridržali v policijskih zaporih.
MacDonald na zadnii poti
London. 26. nov. A A. (Reuter) Ves narod je izkazal danes jioslednjo čast prvemu delavskemu ministrskemu predsedniku v Veliki Britaniji, pokojnemu Ramsayu Mac Donaldu. Cerkvena opravilo v vvestniinstrski opatiji je opravil canterbu-rvški nadškof. Vojvoda Gloucestrski je zastopal kralja. Pri cerkvenem opravilu v katedrali so bile navzoče mnoge ugledna osebnosti, med njimi tudi 15 članov vlade. Krsto so pokrili z angleško zastavo. Okrog krste jp bilo ogromno število vencev.
Po zadušnici v \vestminstrski opatiji so prenesli trujilo Ramsava Muc Donalda v krematorij in "n zažgali Žuro s pokojnikovim pepelom bodo prepeljali v Lossiemouth. kjer jo bodo položili polog groba njegove pokojne žene.
Novi državni podtajnik v Vatikanu
Rim, 26 novembra. TG. »Ambrosia« javlja, da bo nn mesto nadškofa Pizzarda, ki bo imenovan za kardinala, postavljen za podtajnika v državnem tajništvu sedanji papeški nuncij v Švici msgr. Filip Bernardini, ki je žc prišel v Rim
Sah
Amsterdam. 26. nov. b. 21. partija so je končala z zmago Aljehinn. Sedaj je stanje 12:9 za Aljehina. Vsi so prepričani, da je končna zmaga Aliehinu že zagotovljena, ker je zelo dvomljivo, da bo dr. Euwe v devetih partijah, ki jih je treba ie odigrati, nadvladal Aljehina. Dr. Etiwe je dobil gaitio štiri partije in ni niti izpolnil turnirskih jio-gojev.	^
Helsinški. 26. nov. AA. DNB: Na jezeru Saima ic< v viharju utonil neki parnik. 12 oseb ie utonilo, rešili pa eo jih 25.
koj nato pa se je Negrin posvetoval še $ sovjetskim veleposlanikom, od katerega je zahteval nujno pomoč. Posvetovanja 6ta se udeležila še notranji minister Sa6ago in vojni minister Prieto in je bilo sklenjeno, da bodo še strožje po6topali proti anarhističnim sindikatom.
Zveze Francove Španije z Anglijo
Novoimenovani zastopnik nacionalistične Španije v Londonu, vojvoda Alba, je podal izjavo, v kateri je med drugim rekel:
»Moramo se veseliti, da se zopet vračamo v okvir starih trgovskih zvez in da ima Velika Britanija zopet prvo mesto, kakor ga je imela poprej. To dejstvo spravlja na dnevni red mnogo važnih vprašanj med našima dvema državama. Upam, da bomo prišli kmalu do normalnih diplomatskih stikov in Anglija se lahko zaveda, da je vlada generala Franca za mir z Veliko Britanijo. V Evropi je sovražnik nacionalne Španije samo boljševizem.< Vojvoda je še omenil, da potrebuje nac. španiia
gremog in bombaž, in vse to lahko izvaža Velika ritanija. Na drugi strani pa se za bogastva Špa nije zelo zanima Velika Britanija.
Bolgarski hralj v Belgradu
Belgrad, 26. novembra, m. Danes dojx>ldne je dopotoval v Belgrad bolgarski kralj Boris. Sprejeli in pozdravili so g n na Topčiderski postaji knez namestnik Pavle, minister dvora Milan Antič, maršal dvora Čolak Antič, general Hristič, upravnik dvora polkovnik Leko ter vse osebje bolgarskega jjoslaništva na čelu s poslanikom Popovim S postaje se je kralj Boris v spremstvu kneza namestnika odpeljal v Beli dvor, kjer je bilo v ožjem krogu servirano tudi kosilo. Med drugim sta bila povabljena na kosilo tudi predsednik vlade in zunanji minister dr. Stojadinovič ter notranji minister dr. A. Korošec.
Dunes popoldne je bolgarski kralj Boris obiskal Nj. Vel. kraljico Marijo. Popoldne je sprejel predsednika vlade in zunanjega ministra dr. Stojadinoviča.
Olofe Madagaskar —
nova domovina zidov
Varšava, 26. nov. b. V tukajšnjih političnih krogih z velikim zanimanjem zasledujejo gibanje poljskih Židov za izselitev ua otok Madagaskar, kjer jim je francoska vlada dovolila naselitev.
AVnshington, 26. nov. A A. Štefani: Predsednik Koosevolt bo danes dostavil zbornici zakonski načrt za zidanje malih hišic za delavske družine. Mnogo brezposelnih bi tako dobilo delo.
Liivinov v stiski
Pod gornjim naslovom objavlja »Neue Zflr-cher Zeitungc z dne 25. novembra obširen članek, ki razodeva skrivnosten položaj sovjetske zuuanje politike. Člankar piše med drugim:
Sprva smo mislili, da je nenaden odhod Litvinova z bruseljske konference v zvezi z nekim nesoglasjem s francoskim zunanjim ministrom Delbosom in z angleškim ministrom Edenrtm. Sedaj šele zvemo za pravi vzrok tega naglega odhoda. Šef sovjetske policije iu notranji komisar Ježo v je odsotnost svojega tovariša iz zunanjega komisariata (Narkomindjel) izkoristil, da je >bor-bo proti trockistoui' zanesel tudi med sovjetsko diplomacijo, ki je bile doslej od »vsesovjelskega čiščenja* obvarovana. Sicer je res, da je bivši sovjetski poslanik v Berlinu in poznejši pomočnik Litvinova Kres.inski že nekaj časa »izginile. Res je tudi, da po Moskvi govorijo, da tudi Karakan, bivši sovjetski poslanik v Ankari, odkoder je bil zaradi ohladitve oduošajev med Turčijo in Rusijo odpoklican, ni več med živimi. Toda kot organizacija sovjetsko zunanjo ministrstvo do sedaj ni trpelo načrtnega preganjanja ali »čiščenjat, Litvinov si je znal ohraniti Stalinovo zaupanje in njegovi zastopniki po evropskih prestolnicah so bili vsi tipični uradniki brez vsakega osebnostnega značajnega obraza, ki jim ni padlo v glavo, da bi poskušali s kakšno osebno politiko, marveč so vsi slepo ubogali smernicam, ki jim jih je razpošiljal Litvinov. Tudi ozir na evropsko javno mnenje je Litvinovljevo diplomacijo obvaroval pred brezobzirnostjo, s katero je Ježov znal čistiti notranjesovjetsko upravo. Tem večje je iznena-denje, da se je sovjetska policija sedaj spravila tudi na zunanji komisariJit iu začela »čistiti r med sovjetskimi zastopniki po inozemstvu. Preganjanje je zavzelo takšen obseg, da lahko govorimo o pravi pravcati zdrobitvi sovjetske diplomatske službe.
Ježov jc začel »čistiti* najprej med diplomatskimi zastopstvi pri sosedah Rusije. Sovjetski poslanik v Varšavi Da v ta n se ni več vrnil s potovanja v Moskvo, kamor je bil poklican. Ista usoda je doletela sovjetskega poslanika na Leton-skem Rrodovskega, ki je letonskega zunanjega ministra Muntcrsa moral na svojo nesrečo spremljati v Moskvo. O sovjetskem poslaniku na Finskem A s n: u s u ni ue duha ne sluha več. Poslanik v Litvi P o d o 1 s k i je neznano kam riz-ginil r Poslanik K a r s k i, ki bi moral v Ankaro, sploh ni mogel tja. ker je tajna policija odkrila, da je zapleten v jtrockistična rovarenja-. Sovjetski poslanik v Berlinu ,T u r j e n j e v , ki se je še pred kratkim predstavil Hitlerju in so časopisi takrat mnogo o tem pisali, je bil v Moskvi aretiran. Obtožnica proti njemu je posebno huda in v Moskvi že pravijo, da so on, nadalje Krestinski in končno sovj. zastopnik v Barceloni Anionov-
0 vse j en ko, ki je bil nedavno poklican v Moskvo in takoj zaprt, »že vse priznali« iu da bo kmalu souna razprava proti njim. Ježov zahteva sedaj še glavo sovjetskega poslanika v Londonu Majskega. Vsi trije sovjetski vojaški atašeji v Londonu, general S i v k o v, general C e r n i in admiral A n t i p o - Č i k u n s k i. pa so bili že vsi poklicani v Moskvo in nikdo ne ve. v kateri ječi se nahajajo. Zaprti so tudi sovjetski vojaški odposlanec na Finskem polkovnik Ivanov, nadalje načelnik v zunanjem ministrstvu Fechuer ter veliko število nižjih uradnikov. Samo dva višja diplomata iz čičerinove Litvinovljeve šole, poslanik v Parizu Suric in poslanik v Rimu Stein sta dosedaj imela mir, a tudi njima bo protikomunistični pakt bržkone izpodrezal vejo.
Tudi o L i t v i n o v u so se razširile govorice, dn je imel hišno preiskavo, vendar verodostojnosti teh poročil ni mogoče ugotoviti. Za enkrat se ne zdijo verjetne, ker niti Stalin niti Ježov nimata namena uničiti moža, ki pred evropsko javnostjo velja kot vtelešenje sovjetske miroljubnosti in mednarodnega sodelovanja, in ki je umel marsikatera nezaupanja, ki jih povzroča moskovska politika. na lep način izgladiti Toda vprašanje je, če bo Litvinov še nadalje hotel ostati v zunanjem komisariatu, ko mu je .Ježov pobral že skoraj vse njegove sotrudnike in mu nastavil nove ljudi, ki jih Litvinov ne pozna in ki se njemu ne bodo pokorili v zavpsti, da jih krije višja oblast. V Estijo je Stalin poslal Nikitina, na Letonsko Sotova, ki sta bila do sedaj navadna učitelja. Ali bo hotel Litvinov s svojim imenom kriti takšno politiko? Ali bo sploh mogel delati, ko so mu pozaprli ali postrelili dve tretjini diplomatskega uradništva? če je Stalin prevzel nase riziko, da je dal postre-liti 800 višjih častnikov, med njimi maršale in generale, ne da bi se bal zlih posledic taksnega dejanja, je brez dvoma tudi mnenja, da bo prenesel« posledice temeljitega čiščenja v zunanjem ministrstvu, kjer hoče niosto Ljeninovih učencev nastaviti svoje lastne zveste pristaše, če mu je resno na tem, da začne novo zunanjo politiko. In verjetno je, da hoče Stalin s tem »umiranjem« v Litvinovljevem komisariatu začeti novo zunanjo politiko Sovjetske Rusije. Moskovski listi že dalje časa nejasno tiamigavajo. da se bo Rusija potegnila ven iz Evrope in da bo vse svoje politične sile osredotočila v — Aziji. Nositelj takšne nove politike pa ne bo Litvinov. Čp ga ne odstrani Ježov. bo moral iti sam.
Ni še prišel čas, da bi napravili končni obračun o politiki Litvinova, ki je bila bolj glasna kot pa močna, ki je bolj bleščala kot pa je bila prepričevalna in ki je inipla manj namena Rusijo spoprijazniti z Evropo, kakor pridobiti na času, da bi se boljševizem okrepil za nov udarec. Toda to lahko rečemo, da je politika Litvinova v zadnjih mesecih izgubila na svojem vnanjem čaru in da ji vprav tiste države, nn katere je računala, ne verjamejo več. Velike svetovne velesile Litvinovu ne verjamejo voč, se Sovjetske Rusije ne boje več, jo ne upoštevajo več. Povsod jo izključujejo iz svoje srede in jo potiskajo nn raven — pomočnice, ki ji ne gre prvenstvena vloga in na katere proteste ni treba mnogo važnosti pola»ati. Tudi v Sovjetski Rusiji sami vstajajo med mlajšimi rodovi glasovi, ki taksno politiko smatrajo za sramotno iu poniževalno. Tako je Litvinov s svojo politiko prišel v slepo ulico, iz katero ne more več ven. Litvinov je v stiski. Vsa njegova politika je v stiski. Staliti in Ježov bo=ta sama odločila o bodoči zunanji politiki sovjetov.
Stalin Grozni —
200 krat poslanec
Venkov (Praga) poroča iz Moskve, da bo Stalin kandidiral pri volitvah v 200 okrajih. Ker zadrži lahko smno en mandat, bo postavil v 199 slučajih svoje namestnike, kar i>omcni, da bo imenoval eno trpfjino vseh • pnslancpv«.
Zamudniki
V vsakem narodu je kaj ljudi, ki nevarnost vedno znajo zamuditi. |>o prestani nevarnosti pa vse vedo, kako bi bilo treba ravnati, da bi ne bilo škode. Če gori, jih ni od nikoder, da bi gasili, drugi dan pa na vsa usta razlagajo, kako bi bilo treba postaviti hišo, da bi ne pogorela, in včasih dodajo: »Če bi bil jaz včeraj zraven.. .< Ce toča pobije, vsej okolici razlagajo, kdaj bi bilo treba žito sejati, da ne bi bilo na polju ravno takrat, ko je šla toča, To so ljudje, ki ne znajo drugega kot zamujati tvegane čase. Če se javnih vprašanj lotijo, je križ z njimi, ker so zgodovinski modrijani (ne modri zgodovinarji). Vedo vse, kako bi bilo nekdaj moralo bili, da bi danes ne bilo tako. Ker pa ta današnji »tako« ni nikdar povsem zndovoljiv, imajo vedno dosti dela, da uče. Pregledujejo mrliče in se smatrajo za zdravnike živih.
Tak zgodovinski modrijan se oglaša v glasilu slovenskih krščanskih socialistov. Sedaj obravnava vojno in prevratno dobo in vse ve, kako.bi bilo moralo biti, da bi bilo tako in tako. Jc "od sile moder državnik in prava škoda, da ga takrat ni bilo zraven. Ko pa se povrne doba 1910—1920, imamo pa že državnika v zalogi, ki bo že V6e prav uredil. Danes, 25. nov. 1937, on že ve, da naš narod leta 1920 ni prav ravnal: »Vsak zrel političen narod bi ra.nal drugače in je tudi drugače ravnal.« Take globoke misli o naši preteklosti in take revne pouke za bodočnost nam je pred nekaj tedni še dal g. Petrfe v knjižici »Naši pogledi«, s katero smo se imeli priliko na tem mestu pečati.
Tudi za nekatere druge narode se evropski vrtež ni srečno izšel. Nekateri so izgubili kar zelo veliko. Toda čudno, v nobenem narodu ne premišljujejo, kako bi se bili morali zasukati, da bi se ne bilo tako izšlo, ampak premišljujejo samo to, kako izgubljeno dobiti nazaj. V nobenem narodu ne obnavljajo svojih preteklih nesreč, da bi jih v sedanjosti metali v breme možem, ki so mu takrat stali na čelu, ker vedo, da so ti storili vse. Tako delajo zreli narodi: hitro zbrati narodno silo in v borbo, da dobimo nazaj, kar smo izgubili. Pri nas pa ima vsak zamudnik pravico oglasiti se in se pokazati modrega in povedati, kako bi bilo treba ravnati, da bi se ne bilo tako izšlo, zraven pa še namiguje, da so vsega krivi le vodilni možje, ki naroda niso drugače usmerili. Kje pa so takrat bili ti zamudniki, da bi vsaj v sebi predstavljali delček naroda, da bi ga bilo mogoče drugače usmeriti, tega pa ti zgodovinski modrijani ludi v imenu slovenskih krščanskih socialistov ne jiovedo. Tako smo v tej raz|iravici krščansko-soc. glasila zasledili eno samo zrno: »Vsak zrel političen narod bi ravnal drugače in tudi drugače ravna.«
Pravos'avje med Nemci
Dopisnik ali sotrudnik »Politike« je na bel-grajskem kolodvoru naletel na nekega pravoslavnega duhovnika, ki pa jo bil — kakor piše »Politika« — čistokrvni Nemec in se imenuje pater Rafael Milke. V razgovoru mu je ta pripovedoval, da je bil rojen v Berlinu, da je 1930 prestopil v pravoslavje, uato odšel na Poljsko, kjer so ga »rukopoložili« in se je potem kot pravoslavni duhovnik vrnil v Nemčijo. Na vprašanje, kaj počne pravoslavni duhovnik v Nemčiji, je pater Rafael Milke odgovoril, da se je v Nemčiji, v zadnjih letih ustanovila pravoslavna cerkev, v katero vsak dan prestopi veliko Nemcev, da imajo tudi že večje število duhovnikov in celo svojega episkopa, Serafina, ki je tudi Nemec. Na vprašam liku je pravoslavnih Nemcev, je odgovoril, da je to težko povedati, ker jih še vedno vsak dan sprejemajo, da jih je pa dosti, kontrolirati pa da tega ni mogoče, ker jih sprejemajo po različnih mestih. Vlada gleda nanje »simpatično« in moglo bi se celo reči, da jih moralno podpira, ker bodo sedaj r. njeno pomočjo dobili svojo katedralo v Berlinu. V Nemčiji so tudi že pravoslavni benediktinci, ki imajo svoj samostan, ki ga vodi :oče Nikolaj«, tudi Nemec. Pravoslavni Nemci bodo po izjavi tega patra dobili kmalu tudi svojega metro-polita, Nemca. — Po tem kratkem razgovoru je pater Rafael Milke nadaljeval svojo pot proti Bolgariji v Rilski samostan, kjer namerava ostati tri mesece. Tako poroča »Politika«, zato odgovornost za vsebino tega razgovora prepuščamo njej.
Voditelj narodno-socialistične mladine v Belgradu
Belgrad, 26 novembra, m. Danes dopoldne je pristal s svojim letalom nu zeiuuuskeui letališču vodja nemške narodno-socialistične mladine Baldur von Schirach. L njim jc dopotovato še 7 uglednejših funkcionarjev v organizaciji nemške socialistične mladine'. Z letališča se jo Baldur von Schirach odpeljal v hotel »Srbski kralje, nato pa se je vpisal v maršalatu dvora v dvorsko knjigo. Ob pol 2 jc obiskal ministra za telesno vzgojo dr. Vekoslava Miletiča, po-poldue pa je položil venec na Avali na grob neznanega junaka iu na grobove uemških vojakov. Obiskal je tudi starešinstvo Sokola kraljevine Jugoslavije, nato pa je ob pol 5 prišel s spremstvom v prostore glavnega odbora JRZ, kjer ga je pozdravil glavni tajnik JRZ Ljubo Pantič, ki ga je odpeljal v veliko dvorano, kjer je bila razvrščena četa belgrajske mladine JRŽ. Med 6viranjem godbe JRZ se jc Baldur von Schirach razgovarjal s predstavniki JRZ. Potem je šel na nemško poslaništvo, kjer bo nocoj sprejem. V Belgradu bo ostal še jutri, nato pa bo odpotoval v Atene in v Ankaro.
Zobotehniki v Belgradu
Belgrad, 26. nov m. Semkaj so prispeli zastopniki zveze nesamostojnih zobotebnikov in so bili sprejeti pri ministru za socialno politiko in narodno zdravje g. DragiSi Cvetkoviču in pri ministru g. dr. Kreku v zadevi zboljšanja položaja nesamostojnih zobotehnikov v zvezi s spremembo zakona o zobotehniki. V dejiutaciji so Gabrijel Lukič, Vilko Lukež in Bojan Savnik.
Za tulski promet
Zagreb, 26. nov. b Danes se je nadaljevala mednarodna železniška konferenca o direktnih vlakih v visoki turistični sezoni iz Češkoslovaške skozi Madžarsko in Avstrijo ua Sušak in Split ter obratno. Na konferenci sodelujejo predstavniki vseh interesiranih železnic, predstavniki :sladran-skec in »Zetske plovidbe« in pomorskih oblnsti ter predstavniki mednarodnih društev za turistični promet in predstavnik zagrehškega mestnega turističnega urada.
Osebne vesti
Belgrad, novembra, m. Na podružnico jioštuc hranilnice v Podgorico je prestavljen Ra-dovan Lichtenecker. uradnik pri 1'odružnici poštno hranilnice v Ljubljani.
Župnik Jernej Klinec
Ljubljana, 26. nov.
Pri okrožnem kot tiskovnem sodišču v Ljubljani se je danes od 8. do 12 obravnavala tiskovna pravda, ki jo je naperil g. Jernej Klinec, župnik na Javorju po svojem odvetniku dr. Josipu Vor-šiču proti odgovornemu uredniku »Jutra«, g. Davorinu Ravljenu zaradi prestopka zoper čast po členu 52 tiskovnega zakona. Predmet obravnavi je bil dolg članek »Jutra«, objavljen 27. aprila letos pod naslovom: »Kdo je zagrešil umor na Javoru« s podnaslovi.
Obtožnica navaja dobesedno dotični članek in v utemeljitvi poudarja:
»Inkriminirani članek nikakor ni običajno časopisno poročilo. Ne bavi se zgolj z opisovanjem umora na Javoru, temveč na prav svojstven način prikazuje ves dogodek v taki luči in na tak način, da je vsakdo, ki je bral »Jutro«, moral sklepati in je tudi sklepal, da je zasebni tožilec morilec pokojnice. Tako je obtoženec objavil v »Jutru« brez pristanka zasebnega tožilca tudi njegovo sliko.« dalje poudarja obširno sestavljena obtožnica, da iz celotnega besedila inkriminirauega članka izhaja, da je obtoženec povedal in tudi imel namen povedati, da je bil zasebni tožilec tisti, ki je napravil zločin in lo iz koristoljubja.
Ne nastopa dokaza resnice
javoršhemu župniku
Nato je bil osebno zaslišan tožitelj g. župnik, ki je omenil, da je že 29 let župnik na Javorju. »Jutrovo« poročilo ga je živčno razburilo. Močno je vplivalo na njega. Druge priče, tako dr. Kačar, univ. prof. dr. Fabjan in dr. Voršič so striktno povedali, da so imeli_ pri prečitanju poročila vtis, kakor da bi bil g. župnik morilec. Prečitane so bile tudi druge izjave, tako spričevalo zdravnika dr. Lapajneta, ki ugotavlja, da je postal g. župnik zaradi hude obdolžitve umora živčno močno bolan.
Dr. Josip Voršič je nato po sklepu dokaznega postopanja ponovno utemeljeval obtožbo ter je predlagal strožjo obsodbo. Branilec dr. Krivic je skušal nasprotno dokazati, da je imel članek dober in čist namen, braniti čast vaščanov. Kdor je vse kritično premotril, je bil pač prepričan, da župnik ne more biti morilec.
„Jutro" obsojeno
Opoldne je senatni predsednik objavil sodbo, po kateri je odgovorni urednik »Jutra« kriv prestopka zoper čast v smislu čl. 52 tiskovnega zak. ter je bil obsojen namesto zapora na 1800 din in še ua denarno kazen 1200 din, torej skupaj na 3000 din, ki jih mora plačati v 8 dneh po pravo-močnosti sodbe. V slučaju neizterljivosti pa v 50 dni zapora. Dalje mora plačati tožitelju g. župniku 5000 din materialne škode, mora po pravomočnosti sodbe objaviti dispozitiven del sodbe na čelu lista »Jutra«, mora plačati 500 din povprečnine, kakor tudi pravdne stroške. Prizna se mu pa tridnevni rok za pritožbo.
Sodba poudarja, da je treba vzeti članek kot celoto. Kot celota pa članek vzbuja vtis, da vse namiguje na g. župnika kot morilca. Obtoženec pa za to nima dokazov. Prav ta članek je posplošil govorice, da je g. župnik morilec. Te govorice so se po »Jutru« širile v vsako zakotno vas. Gospodu župniku je bila prizadejana groba in huda kleveta in zato je odškodnina 5000 din primerna.
Ne samo g. župniku, vsej naši duhovščini je bilo s to sodbo dano popolno zadoščenje, ker »Ju-trov« članek je bil udar proti naši duhovščini.
¥I Ki čisti
STEKLO« PORCELAN!
Prizanesljivo in brez prask cisti Vim tudi najobčutljivejše predmete bleščeče kot zrcalo!
Vprašanje slovenskih bolnišnic
Z načrtom naše vseučiliške, velike, moderne bolnišnice v Ljubljani smo hoteli rešiti kar dva problema- zadostiti čim dalje večjim potrebam narodnega zdravja in dobiti čim prej temelj za spopolnitev naše medicinske fakultete. Pri tem pa je ta načrt vezal mogočnost izvedbe izključno na sredstva enega samega faktorja — na državo. Tedaj dalekosežen načrt, ki računa na 100 let naprej in ki je izvedljiv izključno s pomočjo javnih državnih sredstev. Za tak načrt je pa potrebno mnogo več kot zanimanje vse slovenske javnosti in .	dobra volja na eni strani. Za tak načrt je nujno
V nadaljnih izvajanjih je dr. Josip Voršič po- ; potrebna učinkovita prepričevalnost v obstojanju udaril, da obtoženec za svoja podtikovanja, sunini- j spi0šnih interesov in treba je tudi priti s konkret-čenja in klevete ne nastopa dokaza resnice, hvoje j nimi predtogi o sredstvih na pol poti naproti, pisanje skuša le omiliti ter mu dati drugo lice I Sprjg0 zapletenosti in križanj interesov v naši dr-
kar pa seveda na hudih žalitvah in klevetah nič ne spremeni.
Nad 32 let je g. župnik poučeval svoje farane o vsem, ne samo o verskem nauku, ker je bil edini učitelj. Sedaj je prileten 70-letni starček, ki je zaradi inkriminiranega članka duševno zlomljen in živčno uničen.
Kako se „Julro" zagovarja
Na tožiteljevo obtožnico je že pismeno in danes ustmeno v imenu odgovornega urednika odgovarjal odvetnik dr. Rudolf Krivic. Odgovor je zelo obširen, toda je omejen na posameznosti. Obtoženec je danes na razpravi odgovoril, da članka ni bral v rokopisu, marveč ga je bral šele v stavnici. Obtoženec je skušal opravičiti trditve in podnaslove ter je predlagal zaslišanje nekaterih prič.
Za si sanje prič
Sledilo je nato zaslišanje prič, ki so bile
žavi ni dovolj, da se pojavi samo gotova socialna pobuda od katerekoli strani in da se potein prepusti osrednji upravi, da sama najde vire za izvedbo te pobude, ampak je potrebno, da se s prstom pokaže na ona sredstva, ki bi bila mogoča za izvedbo takega načrta in katerih pritegnitev ne bi ogrožala normalnega poslovanja državne uprave in bi na drugi strani ne posegala nasilno niti v pravični red enakomernega socialnega napredka v državni s splošnega stališča, niti bi neposredno ne preobremenjala državnih financ. Država smo tudi mi, in naša dolžnost mora odtehtati našo pravico.
V zapletenosti sodobne državno - upravne organizacije v njenih socialnih razmejitvah in v razmejitvah socialno-pravne pristojnosti je treba iskati vzrokov, da se navadno človek težko spozna, kadar bi mu bilo ]>otrebno iskati sredstev in |K>-moči za gotove socialne ali individualne svrhe. Država v upravnem smislu brez dvoma razjx>laga za splošne svrhe. Ona bi mogla pretočiti miselne ]x>bude posameznih socialnih gibanj v življenjsko
vabljene na predlog tožitelja in toženca. Poveljnik i	stvarnost. Vendar ne smemo pozabiti, da je na
orožniške postaje v Spodnji Hrušici, narednik ■	drugi strani država prenesla velik del svojega de-
Roman Maligoj je izjavil, da so bile glede umora	lokroga na podrejene socialne ustanove, katerim
razne govorice O stvari je poročal pristojnim j	je tudi prepustila gotove vire, iz katerih črpajo
oblastem. Sum proti g. župniku ni imel nobene j	sredstva za svoje socialno delovanje v svojem pod-
osnove. Proti domačinom samim ni izrekel nobenega suma.
Druga priča Jančar Neža, posestnikova žena, je povedala, kakšno razmerje je vladalo med gosp. župnikom in kuharico. Bistvenega, za obtoženca olajševalnega ni mogla nič povedati. Potrdi, da je g. župnik karal fante; če so napravili kako nered-nost ali poljsko tatvino.
Martinčič Janez, brat pokojne, je sicer med
rejenem socialnem krogu v mejah njihove pristojnosti. Na to nepremagljivo oviro — kot se zdi — je pa naletela sedaj tudi zahteva po graditvi vseučiliške bolnišnice v Ljubljani in s tem so izginile niti klopčiča tega problema v temi. Problem graditve bolnišnice se tedaj nahaja na mrtvi točki z ozirom na njegovo prvotno obliko. Vprašanje nastane, ali je bolj čakati, da se za stvar zavzamejo močnejše sile, da se najdejo izredna sred-
potjo, ko je šel na Javor, čul, da sumijo g. župnika | stva, ali skratka, da se spremeni sedanje^ nemo-
kot morilca. Sam za sebe in za duhovnike ni g. župnik nič računal za pogreb sestre. Izplačal mu je 306 din. Računal je samo dejanske izdatke za krsto in druge stvari.
Novak Alojz, šef inseratnega oddelka »Jutra«, je šel z novinarjem L. Mrzelom na Javor. Župniku se je predstavil samo z imenom in da je doma iz D. M. v Polju. Svojega poklica ni navedel. G. župnik mu je navedel, da je zadnji čas dobival grozilna pisma. G. Ludvik Mrzel je podal nekatere podrobnosti, kako se je pletel razgovor z župnikom o umoru in kako je prejel svoje informacije od vaščanov. Župnik mu je dejal:
»Mene dolžijo, katoliškega duhovnika, da sem morilec. To bi bila sramota za celo škofijo!«
goče in kar je za nas neugodno v mogoče in v ugodno, ali pa, da kar sami spremenimo svoj prvotni načrt, t. j., da izvedemo postopoma svoj načrt in da se lotimo najprej naloge razširjenja prostorov sedanje bolnišnice, odnosno zidanja nekoliko manjših bolnišnic, za katere obstoje denarna sredstva in socialno-pravne obveze v onih podrejenih javnih socialnih ustanovah, na katere jc prenesla država skrb in tudi materialna sredstva za njihovo delovanje. Po našem mnenju ne obstoji prav noben socialni razlog, da se žrtvuje sedanjost za negotovo ali pa tudi gotovo prihodnost, ako so te žrtve nepotrebne.
Vprašanje graditve nove bolnišnice odnosno graditve nekoliko novih bolnišnic ni tedaj nereš-
S sekiro se je rešila norega brata
Maribor, 26. novembra.
Pred okrožnim sodiščem je bila danes razprava zairadi tragičnega dogodka, ki se je odigral dne 12. julija zjutraj v Račah v hiši posestnice Elizabete Drevenškove. Njen brat Henrik Lipnik je dobil a sekiro take poškodbe na glavi, da je za posledicami v mariborski bolnišnici umrl. Hišo, v kateri se je dogodek odigral, zasleduje že od nek-«laj zla uso-da. Troje otrok 6e je rodilo posestniku Lipniku, pa samo eden, hčerka Elizabeta, je bil prave pameti, sin Henrik in hčerka Alojzija pa sta duševno zaostala. Starši nesrečnih otrok so kmalu pomrli in vsa peza gospodarstva in skrbi za slaboumnega brata in sestro se je prevalila na ramena mlade Elizabete Da bi laže vzdržala in gospodarila. se je poročila s F. Drevenškom, pa tudi tu je imela nesrečo. Moža so ji kmalu zaprli ter ga obsodili na daljšo ječo, ko pa jc prišel na svobodo, se je vrnil k staršem. Najhujše breme za hišo je bil brat Henrik. Bil je že večkTat v norišnici, pa ga niso mogli ozdravili. Kljub slaboumnosti se je zavedel svojega izjemnega položaja, da lahko dela vse. ne da bi ga zadela sila zakona, pa je to krepko izkoriščal. Rad je pijančeval, kadar mu je pa
zmanjkalo denarja, ga jc z grožnjami in pretepanjem izsilil od svoje sestre. Na ta način ta ni mogla z gospodarstvom nikamor naprej, neprestano so rasli dolgovi in se je večala nevarnost, da ji bodo vse skupaj prodali. Dne 11. julija je slaboumni brat zopet zbesnel, ker ni dobil od sestre denarja za vino, pa je zgrabil sekiro ter hotel navaliti na obe sestri. Pobegnili sta pravočasno od doma ter prenočili pri sosedu. Norec pa je potem ohladil svojo besnost na pohištvu, katero je razsekal na drobne kose. Naslednjega dne zjutraj je prišla Elizabeta Drevenškova domov gledat, pa je videla strašno razdejanje, katero je brat povzročil. Ko je videla slaboumneža ležati v postelji, poleg katere je bila prislonjena sekira, je naglo planila v sobo. prijela sekiro ter je udarila brata z vso silo po glavi. Brat je planil kvišku, imel ic še toliko moči, da je pritaval čez prag, zunaj hiše pa se je nezavesten zgrudil. Prepeljali so ga v mariborsko bolnišnico, kjer je umrl. Njegova sestra se sedaj izgovarja, da ni imela namena brata ubiti, temveč ga je hotela samo nekoliko poškodovati, in sicer iz strahu, da on sam ne bi nje napadel.
Razprava je bila preložena na 17. decembra, da sc preišče duševno stanje obtoženke.
ljivo, ako se ozremo na ustanove, ki so po svoji pristojnosti in v svojem prenešenem delokrogu dolžne na slovenskem ozemlju aktivno prispevati, da se sedanja stiska čim prej reši. V prvi vrsti je tukaj poklican Osrednji urad za zavarovanje delavcev, v katerega se stekajo iz Slovenije prispevki od skoro 100.000 sloven. zavarovancev. Osrednji urad za zavarovanje delavcev ima dolžnost, da izgradi na slovenskem ozemlju svojo lastno večjo bolnišnico, odnosno dve manjši bolnišnici, katere bi upravljal v lastni režiji. Mislimo, da tukaj ne obstoje nikake materialne ovire, kajti če so se našla sredstva za lepe in celo sijajne zgradbe za upravne svrhe (pisarne), potem se bodo našla tudi sredstva za ono, radi česar ta ustanova sploh obstoja. V najslabšem slučaju bi morala ta ustanova prispevati z ustrezajočim prispevkom pri nameravani razširitvi sedanje bolnišnice.
V	naši slovenski javnosti so slovenski železničarji zelo dobro poznani. Vendar pa so le redki, ki bi vedeli, da več kot 10.000 slovenskih železničarjev plačuje letno več milijonov dinarjev v skupni centralistično urejeni bolniški sklad, ki ima svoje središče v prestolnici. Ta fond razpolaga z ogromnimi milijonskimi vsotami. Na Dedinju ima najmodernejšo železničarsko bolnišnico, v Belgradu, ki ima celo lastno porodnišnico, rešilno jx>stajo itd. itd. Za Južno Srbijo se zida sedaj moderna bolnišnica v Demir kapiji, za katero so prispevali vsi železničarji. Kakor je znano, plačuje vsak železničar polovico predpisanih prispevkov v ta fond, drugo polovico je dolžna prispevati sama država. Fond je visoko aktiven (sama država je dolžna v ta fond milijonske zneske). Dolžnost vso slovenske javnosti je in tudi vseh merodajnih naših predstavnikov, da zahtevajo za naše železničarje samostojno železničarsko bolnišnico z enakimi pravicami in prednostmi, kakor jih uživajo njihovi tovariši pri helgrajskein železniškem ravnateljstvu, ki je dobilo za svoje osebje lastni bolnišnici, opremljeni z najmodernejšimi pripomočki. Bolnišnica na Dedinju razpolaga s par sto jx>stelja-mi, ima tudi svoj posebni otroški oddelek, oddelek za oči, ušesa, porodnišnico, kirurgični oddelek, interni oddelek, lastno mrtvašnico, lastne zdravnike specialiste in postrežensko osebje in sprejema v zdravljenje, tudi neželezničarje. Naši slovenski železničarji brez dvoma zaslužijo tudi svojo lastno moderno bolnišnico v Ljubljani, za katero naj osrednji bolniški fond da vsa sredstva na razpolago! Poleg teh dveh najvažnejših humanitarnih in socialnih ustanov, na katere je država prenesla svoj delokrog in kateri pribavljata denarna sredstva za svoje delovanje v milijonskih zneskih letno, obstoja še več kategorij in ustanov, ki so dolžne sodelovati pri rešitvi tega perečega problema.
V	Sloveniji živi tudi okoli 10.000 državnih uradnikov in nameščencev. V Sloveniji živi tudi nekaj tisoč nameščencev najbogatejšega in naj-rentabilnejšega pridobitnega podjetja — monopol-ske uprave in ostalih državnih podjetij. Naša državna bolnišnica v Ljubljani, to je bivša deželna l>olnišnica, ni bila ob času svoje graditve v Ljubljani določena za potrebe, ki so nastale v teku let in niti najmanj za razmere, ki so nastale po vojni. Bolniki naše bivše deželne bolnišnice so se po svoji ogromni večini rekrutirali iz našega podeželskega prebivalstva in je bila tedaj v prvi vrsti le-temu namenjena. Novi sloji, ki so medtem na-slali, nove socialne razmere, v katere je Slovenija zašla zaradi industrializacije, pa je temeljito zabrisala prvotni značaj Slovenije. Nastala so velikn gospodarska in industrijska podjetja, ki so se okoristila z obstoječimi ugodnostmi slovenskega ozemlja in njegovega prebivalstva. Po sili razmer so nastale tudi socialno ustanove za nove ustanove, ki so nastale, vendar pa te ustanove, čeprav bogato dotirane s sredstvi svojih članov, niso našlo za potrebno, da za svojo člane žrtvujejo v taki meri, kakor to zahteva socialna pravičnost in stvarna potreba, marveč so se naslonile na našo bivšo deželno bolnišnico, katero je sezidul naš — kmet s svojim denarjem.
Če je kak problem rešljiv, potem je brez dvoma ta. Ustanove, ki zbirajo na ozemlju Slovenije milijonske prispevke za socialne in humanitarne svrhe, ki so zbrale v te namene stotine milijonov dinarjev, so v prvi vrsti dolžne, da rešijo vprašanje stiske naših bolnišnic in to vsaj v taki meri, kakor so to storile za svoje uradne zgradbe (socialisti so se tukaj imenitno izkazali) in vsaj v taki meri, kakor so to storile v prestolnici. Obstoji tudi sredstvo, da se le ustanove prisilijo na to in to sredstvo je: dati jim primeren rok. da sezidajo lastne bolnišnice za svoje člane, ali pu jim odpovedati gostoljubnost v splošni bolnišnici. S povišanjem bolnooskrhne tarife v deželni bolnišnici v Ljubljani za člane takih socialnih »ncsocialnih«
ustanov , bi se jim omogočila prilika investicij za zidanje lastnih bolnišnic; Ljubljana (o/.ir. Slovenija) pa bi dobila namesto ene moderne kliniške bolnišnice v najkrajšem času več manjših bolnišnic, kot jih krvavo jiotrebuje in tudi že davno zasluži.	n—g.
Klarinetist Kocijančič
Na časnikarskem koncertu I. decembra nastopi za našo javnost prvič mladi klarinetist Leona rd Kocijančič, ki bo izvajal oh spremljevanju godbe glasbenega društva »Sloge« za Ljubljano novovrstno skladtio, koncertno fantazijo zit klari-net-solo. ki jo je zložil italijanski skladatelj Ma-nente. Leonard Kocijančič je Škedenjc, iz tistega tržaškega predmestnega kraja doma, o katerem se je nekdo prav dobro izrazil, da živijo tam sami ribiči — in če niso ribiči, so godci. Prvo šolo sta mu dala med našimi Primorci splošno znana glasbena mojstra učitelj Ivan Grbec in pokojni Josip Flego. Na podlagi te dobre šolo si je potem snm z ogromno voljo ustvaril presenetljivo tehniko, katero so laskavo ocenili mnogi odlični glasbeniki. Klarinetist je uspešno nastopal tudi jx>d možmi svetovnega imena. V treh mesecih, kar je v Ljubljani, je naštudiral celo vrsto težkih in najtežjih sklad!) za samostojne koncertno nastope, mimogrede pa se je pripravil za nastop na časnikarskem koncertu, kjer l>o golovo sprejet s simpatijo, kakršno zasluži vsaka mlada, stremljiva moč.
Pri zaprtju, motnjah v prebavi vzemite na prazen želodec kozarec naravne ranz-Joscf grenčice«.
zjutraj >rranz-
Zaslopnihi zveze
nesamostojnih zobotehnihov Jugoslavi e v Belgradu
Zastopniki nesamostojnih zobotehnikov so ee le dni mudili v Belgiradu, da ponovno obrazlože na merodajnih mestih svoje upravičene zahteve za samostojno izvrševanje poklica z dentističnim tehničnim delokrogom. Zahtevajo, da se krivični zakon o zobozdravnikih in zobnih tehnikih iz leta 1930 takoj izpremeni, ker je nesocialen in protipravno odvzema njihove žc pridobljene pravice.
Depulacijo je sprejel minister dr. Krek in ji šel v vsakem pogledu v pomoč z zagotovilom, da se mora zakon nujno revidirati. Po tem sprejemu so obiskali delegali resornega ministra socialne politike in narodnega zdravja Dragišo Cvetko-v i č a , kateremu so predložili ogromen material, ki stvarno govori po upravičenih zahtevah zobnih tehnikov. Minister Cvctkovič je pozorno sledil izčrpno poročilo delegatov in potom tehtnega materiala, ki so mu ga predložili, dobil povsem drugo mnenje, kakor pa ga imajo nasprotniki zobnih tehnikov. Minister Cvetkovič je delegatom zagotovil, da bo sam kakor ludi kraljevska vlada absolutno to vprašanje rešila v smislu zoboteh-niških zahtev in to v najkrajšem času. Gospod minister je poslal po zaslišanju zastopnike ziobnih tehnikov še k posameznim načelnikom istega ministrstva, da uredo šc druge podrobnosti.
Zobotehniško vprašanje bo vendarle enkrat rešeno, kar bo pozdravil gotovo tudi ves naš narod.
Drobne
Koledar
Sobn/n, 27. novembra: Virgilij, škof; Bernardin Koški.
Nedelja. 38. novembra (prva adventna, izseljenska nedelja): Gregorij III., papež; Jakob M., s poznavalec.
Osebne vesli
= Nova doktorja. Te dni je bila proniovirana na vseučilišču v Firenci gdč. Viktorija Komjanc iz Števerjuun v Brdih. Izpito je položila z odličnim uspehom. Njeno zgodovinsko disertacijo o oglejskem očaku Pavlinu bo dala univerza na lastne stroške objaviti. Čestitamo novi doktorici, nekdanji živahni prosvetni delavki, k lepemu uspehu! — Na univerzi v Bologni na pravni fakulteti je pa bil promoviran g. 1'ado Bratina iz znane krščanske družine iz Vol. Žabelj na Vipavskem. Mlademu doktorju, ki je že šel v vojaško službo, čestitamo!
Prijatelj oiroteu
a	je Biomalz. Prijatelj Bio-
malz pomaga otroku pri
ijHhc	rasti, ga napravi močnega
in odpornega boleznim. In
'Sft ^ ftt '"Im vsa'{ dan ste veseli, kako
^VJT^r dobro se razvija Vaš ljub-Ijenček. Biomalz da tu(	znova rdeča lica, dobro
prebavo in vriskanje.
BIOMALZ
—	Ban boter desetemu otroku. Dne 23. novembra je bil v Ribnem pri Bledu krst deseloga otroka posestnika Valeulina Dežmana. Botroval je g. ban dr. Marko Natlačen, za botro pa je bila gospa Marija Ambrožič, žena mesarja in posestnika na Bledu. G. bana so sprejeli občinski odbor z g. županom na čelu in šolarji z učiteljstvoin. Sestrica krščencn Pavla Dežman je g. bana pozdravila in mu izročila lep šopek cvetlic. V Dežinanovi družini jo pet dečkov in pet deklic, ki so vsi zdravi in veseli.
—	Polovična voznina o Ljubljano iz vse države jo dovoljena v času od 2G. novembra do vključno 7. decembra 1937 v zvozi z obiskom razstave bratov šubicev; zadevno legitimacijo, obrazec K 13, prejeto pri postajni blagajni, je treba dati žigosati v Narodni galeriji.
—	Službe e obči državni bolnišnici v Ljubljani. Uprava bolnišnice dan za dnem dobiva razne prošnje s priporočili za sprejem v službo. Kor so vsa mesta zasedena, odločno odsvetujemo nadaljnje vlaganje prošenj, ker imajo prosilci s tem samo nepotrebne stroške. Ce se bo v prihodnje izpraznilo kako mesto, ga bo uprava bolnišnice ob navedbi pogojev razpisala v dnevnem časopisju.
—	Nacionalna ura v nedeljo. Predavanje šefa davčne uprave za Ljubljano — okolico, g. inšpektorja Jožeta Bekša, »Davčni uradnik in njegovi vzgojni odnosi do naroda«, bo v nacionalni uri v nedeljo, 28. t. m ob 19.30.
§§ M Št i	Vzrok — potovanje na Orient Perziiske preproce, oriientalsko pohištvo
	in še druge starinske stvari po zelo nizkih cenali naprodaj. Og'ed pri ZtPKlNI - ORIENT - KAltPET, v palači Dunav, Ljubljana
	Vhod iz Beethovnove ul. št. 14, 11. nad^tr.
—	Bojakr is Julijske Krajine, ki nameravajo zaprositi za državljanstvo kraljevine Jugoslavijo, opozarjamo, da bo potekla veljavnost čl. 20 fin. zakona za loto 1937-38 konec, marca 1938. Zato naj vsak vloži prošnjo za oprostitev taks čimprej. — Prošnji jo treba priložiti potrdilo o narodnosti in potrdilo davčne uprave o višini neposrednih davkov. Potrdila o narodnosti izdaja in prošnje sestavlja tajništvo društva »Tabor« v Ljubljani.
—	iStraia v viharju« št. 8 je izšla z naslednjo vsebino: Za prvi december, izseljencem je posvečen članek Ob izseljenski nedelji, iz sociologijo prinaša članek človekove naravne pravice, pod naslovom Hodil po zemlji sem naši daje kratek pogled v življenje našega kmeta, razmere v SSSR podaja pod naslovom Sličice iz. r,raja«, Slovencem na Koroškem jo posvečen sestavek Ali že veste, slede kratke novice, poročilo o življenju na univerzi (obisk prosv ministra dr. Magaraševiča) in ocena Ščetinčevega Nacionalnega socializma. »Stra ža v viharju se naroča pri upravi: Ljubljana, Miklošičeva cesta 5 in stane na leto 35 din.
— Bodoče matere morajo paziti, da se izognejo vsaki lenivi prebavi, posebno zaprtju z uporabo naravne »Franz-Josefove<-grenke vode. »Franz-JoseSova« voda se lahko zavživa in učinkuje že po kratkem času brez neprijetnih pojavov. Rog po min. «00. pol. tn nar. idr. S br. 15.485, 25. V. 55.
—	Prepovedan tisk. Službene noviue št. 209 objavljajo, da je državno pravdništvo v Zagrebu prepovedalo prodajati in razširjati lelak z naslovom Sligradjani 111 letak Zašto preljdalnici nisu..ki se konča z besedami »... narod je ne-pobjediv. Oba letaka sta bila tiskana v Zagrebu.
—	Huda nesreča v tovarni. V Pialnikovi tovarni v Radečah se jo včeraj pripetila huda nesreča. Eksplodiral je plinski aparat, pri katerem je stal 19letni delavec Zdravko Novak, doma iz vasi Njivice. Novak je bil pri eksploziji hudo poškodovan, zlasti na očeh. Prepeljan je bil v ljubljansko bolnišnico. Zdravniki se bojijo, da bo Novak izgubil vid.
—	'Ze tretji požar r 14 dneh. Okolica škofje Loke je postala v zadnjem času pozorišče precej pogostih požarov. Doslej so najbolj trpele vasi Šutna, /Cahnica ler Sv. Duh, katere so v neposredni bližini in v katerih je v zadnjih 14 dneh kar trikrat gorelo. Prvič je gorelo pri Brojanovih na Šutni, drugič je pogorela neka kajža v Žabnlci. dne 23. novembra zvečer pa je pogorel pod in šupa posestnika Franca Porente, vulgo Mohorja od Sv Duha. Ogenj so zapazili okrog pol desetih zvečer. Ker je bilo na podu več tisoč kilogramov sena. slame itd., je ogenj bruhnil takoj z vso silo na dan. Bilo je sredi noči svetlo kakor podnevi. Prihiteli so gasilci od Sv. Duha, Žabnice, šmartna, Škofje Loke in Stare Loke, vendar so se zaradi pomanjkanja vode in hitrega širjenja ognja omejili le bolj na varovanje sosednjih stavb. Porenta trpi veliko škodo na poslopju, ki jo pogorelo do tal, na krmi, posebno pa Sc, .ker mu jo pogorelo skoraj vse poljsko orodje, slamoreznica it,!
novice
—	Dež, sneg in mraz. V četrtek je bilo v naših krajih prav nenavadno vreme. V Ljubljani in okolici je dopoldne močno deževalo, proti poldnevu jm se je zjasnilo in je zasijalo sonce. Nato pa je od za pada prišel mrzlejši val, ki je prinesel znova dež. Po poročilih iz Notranjske pa je tam posebno v Ložu in na Blokah v četrtek močno snežilo skoraj ves dan. Včeraj smo imeli v Ljubljani prav lep sončen dan.
—	Premeten goljuf z usnjem. Včeraj je bil odpeljan v zapore ljubljanskega okrožnega sodišča 11. marca 1906 v Tržiču rojeni trgovski zastopnik Josip Turner, ki je pred dnevi v Ljubljani izvedel večjo goljufijo z usnjem. Proti Turnerju )>a je pri ljubljanskem okrožnem sodišču že vložena obtožnica zaradi prestopka prevare po § 334. k. z. Tur ner je namreč letos poleti v Tržiču osleparil Franceta Kogoja, jioslovodjo »Usnjarske in čevljarske zadruge Runo« v Tržiču, ki mu je dal večjo množino usnja v vrednosti 7667 din na račun čevljarja Ivana Prešerna Turner je Btar praktik za goljufije z usnjem.
—	Stalno kopanje zdolbe kamen. Ako stojimo pri kakem vodopadu ter opazujemo pečino, na katero stalno pada voda, opazimo, da stalno ka-panje vode zdolbe kamen. Ako opazimo na našem glavniku prve izpadle lase, malokdaj pomislimo, da se bo ta pojav ponavljal v letu 360 krat ter vsakokrat bo ostalo na našem glavniku šop las in v gotovem času bo rezultat tvorjenje pleše. Potrebno je, da ta pojav pravočasno preprečimo z nego koncentrirane in naravne hrane za lase, ki jo znana pod imenom Silvikrin.
—	Vid vašib oči si obvarujete le z optično čistimi brušenimi stekli, katere 6i nabavite pri stro kovniaku Fr P. Zaicu, izprašanein optiku. Sta ri trg 9, Ljubljana.
Za samo 50 dinarjev šliri igre, proste at forsbih tantiem
Kakor že naznanjeno, pripravlja Jugoslovan ska knjigarna (oddelek: Založba ljudskih iger) v Ljubljani izdajo štirih ljudskih iger, ki bi veljale v subskripciji skujiaj samo petdeset dinarjev (medlem ko bo knjigarniška cena za vse šliri knjigo skupaj znašala najmanj 80 dinarjev). Vse štiri igre so proste vsakršnih avtorskih tantiem.
Pripravljajo se: kol duhovna igra Boonova »Sveta Cecilijaeua najsijajnejših sodobnih de kliškili iger, ki jo prevedena že na več jezikov, — kot narodna igru Pelančičev >Deseti brat« v za nimivi novi priredbi, ki je bila že nujno potrebna.
—	kot socialna igra Vratuševa igra *Poslednji sin«, vzeta iz prekmurskega življenja in obravnavajoča vprašanje sezonskih delavcev iu oblastnih palirjev,
—	iu kot vesela igru Holbergova komedija »Po sili župani: (Den Politiske Kannestoper), ena najsi jaj-nejSih satir na gostilniško politikantstvo, ki jo je prevajalec N. Kuret presadil v Ljubljano 18. sto letja.
Javite se takoj z dopisnico Jugoslovanski knjigami v Ljubljani, ker traja subsklipcijski rok le do 1. decembra t 1 in izidejo knjige le, čc so prijavi zadostno število reflektantov.
Ljubljana
17. novembra 1937.
Gledališče
Drama: Sobota, 27. novembra: ;-Firma«. Red A. — Nedelja, 28. novembra ob 15: »Princeska in pastirček«. Mladinska predstava. Znižane cene od 22 dinarjev navzdol. — Ob 20: »Šimkovi«. Izven. Znižane cene od 22 din navzdol.
Opera: Sobota, 27. novembra, ob 15: »Caval-leria rusticana«, »Glumači«. Dijaška predstava po globoko znižanih cenah od 16 din navzdol. — Ob 20: »Sinja ptica«. Gostovanje znamenitega ruskega gledališča vedre umetnosti. Izven. Cene od 50 dinarjev navzdol, — Nedelja, 28. novembra ob 15: ^Evangeljnik«. Izven. Znižane cene od 24 din navzdol. — Ob 20: »Ančka«. Opereta. Izven.
Prireditve in zabave
V frančiškanski dvorani uprizore v nedeljo, 38. nov. ob 8 zvečer katoliški akademiki Grill-parzerjevo »Prababico« v sjiomin R. Dolinarja. Čisti dobiček te predstave je namenjen za nagrobni spomenik pokojnemu akademiku Dolinarju. Ljubljančane vabimo, da se te predstave udeleže.
Predavanja
Filozofsko društvo priredi danes svoje prvo letošnje predavanje. Predaval bo univ. prof. dr. Evgcn Spektorski o temi: Badenska šola in sodobna filozofija. Predavanje bo v mineraloškem institutu na univerzi ob 18. Vabljeni vsi. Vstop prost.
Pedagoško društvo v Ljubljani priredi v ponedeljek, dne 29. t. m. ob 6 zvečer v predavalnici mineraloškega instituta na univerzi predavanje o temi: »Pedagoška načela javnega dela«. Predaval bo g. prof. dr. Stanko Gogala. Ker je predavanje z ozirom na današnje prilike zelo aktualno, vabimo k številni udeležbi. Vstop prost.
Društvo »Šola in donu: na 111. real. gimnaziji ima drevi ob 20. v risalnici roditeljski večer. Na večeru predava svetnik g. Mtiller o mnenju staršev o sedanji srednji šoli. K važnemu predavanju vsakogar vabimo! Odbor.
Kino
Kino Kodeljevo, tel. 3162. Danes ob 20 dva sporeda: Hanzi Knotech, Willy Birgel, Viktor Staal, Uršula Grabley v filmu »Žrtev in ljubezen« in »Tajna Charlc Chana«, eden izmed najboljših filmov Warner Olanda.
Zvočni kino Vii predvaja drevi ob pol 9. zelo lep film »Srce podzemlja«. V glavni vlogi slavni umetnik Gustav Frohlich. Cene najnižje.
Lekarne
Nočno službo imajo lekarne: mr. Sušnik, Marijin trg 5; mr. Kurall, Gosposvetska cesta 4 in
mr. Bohinec ded.. Rimska cesta 31.
*
1 Izseljenska nedelja p stolnici. Jutri, v nedeljo, bo imel v ljubljanski stolnici ob pol desetih dopoldne pridigo za priliko Izseljenske nedelje prevzv. škof dr. Gregorij Kožmnn.
1 Prihodnja vodstva v razstavi Subicev: V soboto, 27. novembra, ob 15. vodi g. prof. Mirko šubic, v nedeljo, 28. novembra, ob 11. vodi gosp. Stane Mikuž.
1 Namesto venca na grob pokojnemu g. Albinu Prepeltihu, prvemu poverjeniku za socialno skrbstvo in za vojne žrtve pri Narodni vladi v Ljubljani leta 1918. je tvrdka Bonač v Ljubljani darovala za vojne žrtve 300 din, za kar tojda zahvala. Oblastni odbor Združenja vojnih invalidov.
I Zgradarln«. Vse hišne gosjiodarje in upravitelje opozarjamo, da je fnrok, 30. novembra 1937, zadnji dan za vlaganje letošnjih zgradarinskih
prijav. V interesu vsakega posestnika je, da prijavo pravočasno odda in se tako izogne neljubim neprilikam od strani davkarije. Vse potrebne tiskovine ima v zalogi Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Pola stane 1 din. Istotam se dobi tudi knjižica »Zgradarina«r, katero je spisal Lovro Novak, referent za zgradarino nn davčni upravi za Ljubljana — mesto. Obsega navodila ter razne ključe za proračun osnovnega — dopolnilnega davka, izločitev mestnih davščin, zamudnih obresti itd. Cena 15 din.
Kam? k
O. KIFFMANN-u
LJUBLJANA • MESTNI TRG 8
kjer se dobe vsakovrstna darila za Miklavža, krasni vzorci budilk, damskih zapestmh ter vseh vrst ur-zapestuic, ter razna zlatnina po zelo znižanih cenah.
1 Uslužbenstvo socialno-političnega urada mestnega poglavarstva je darovalo 200 din za mestne uboge namesto venca na grob pokojne gospe Svetel Marije.
1 častniki ljubljanske garnizije prirede družabni večer v soboto, 27. t. m., v dvorani hotela Miklič zaradi poslovitve premeščenih tovarišev iz to garnizije ler vabijo rezervne častnike in znance premeščenih, da se udeleže tega večera. Začetek ob 21., obleka povoljna.
Otroške nogavice, Karuičnik. nebotičnik.
I Dejansko stanje pogrebnega zavoda. Naše zadnje poročilo o poteku občinske seje bi nekateri utegnili napačno razumeti, zlasti ker se je pripetila neljuba tiskovna pomota. Res je namreč, da je morala sedanja občiuska uprava najeti nov dolg v zuesku 2 milijona dinarjev. Računski zaključek za loto 1936-37 je pasiven zaradi prejšnjih izgub, v glavnem pa zaradi odpisov neizterljivih terjatev v znesku 105.000 din. Teh in takih terjatev je sedanja občinska uprava v Mestnem pogrebnem •zavodu prejela za 400.000 din in bo treba odpisati še okoli 300.000 din in ne 3000 din, kakor smo mi poročali, kar bo vkljub skrajni štednji in skrbnemu gospodarstvu neugodno vplivalo na prihodnje računske zaključke Nasprotno pa zdaj pod sedanjo upravo v celih dveh letih ni niti za dinar neizterljivega
1 Kmalu jih bo 30.000. Kakor vse kaže, bo ljubljanska bolnišnica letos prvič po vojni dosegla rekordno število 30.000 bolnikov in jih bo najbrž še presegla Včeraj je ljubljanska bolnišnica dosegla 28.400 bolnikov. Bližamo se popolni bolniški katastrofi v Ljubljani.
1 Kidanje snegn. Mestno poglavarstvo v Ljub ljani opozarja hišne posestnike in druge prizadete osobo na določila § 75 mestnega cestnega reda, ki določajo: Kadarkoli zapade sneg, je dolžan lastnik oskrbnik, hišnik ali najemnik hiše, stavbišča ali drugih zemljišč ob cesti skidati sneg s hodnika ali pešpota ob vsej dolžini posestva. Če zaradi snega polzi ali kadar se napravi poledica, mora takoj posuti hodnik s peskom, pepelom ali žaganjem. Kadar zapade sneg ali se napravi poledica po-noči, se mora dvršiti snaženje in posipanje vsaj do 7. zjutraj. Pri neprestanem sneženju se mora hodnik ali pešpot osnažiti večkrat na dan in tako posipati, da ni nevarnosti za pešce. Sneg in led se ne smeta odmetavati v odtočne jarke tik ob robnike, na rešetke odtočnih kanalov in na tramvajsko progo Z dvorišč spravljeni sneg ali led se ne sme odkladati na cesto, temveč ga je treba izvoziti v vodo ali na odkazane prostore. Sneg, ki sam zdrči ali se poineče s strehe, morajo hišni posestniki ali druge odgovorne osebe nemudoma na svoje stroške zvoziti s ceste. Ob južnem vremenu in vobče, kadar se sneg in led tajata, je treba hodnike in pešpoti po potrebi večkrat na dan očistiti luž in blata. Odtočne kanale in kanalske požiralnike mora čistiti občina tako, da odtok vode ni oviran. Občina sine po brezuspešnem opominu dati izvršiti opuščeno ali nemarno opravljeno delo na stroške odgovorne osebe. Prestopke teh določil kaznuje uprava policije v Ljubljani z globami od 10 do 1000 din, ob neplačilu denarne kazni pn z zaporom od 1 do 20 dni.
Celje
c Ne pozabilo kupiti v Slomškovi tiskovni zadrugi vstopnic za slavnostno akademijo, ki jo priredi Katoliško prosvetno društvo v dvorani Ljudske posojilnice v ponedeljek ob pol 9 zvečer. Sodelujejo: Fantovski odsek, Dekliški krožek, Celjski zvon, Celjski oktet in salonski orkester. Spored je [>ester. Vabljeni!
c Umrl je, a ne Tedo, kdo je. V torek so pripeljali ob pol 4 s savinjskim vlakom v Celje nezavestnega starejšega moža, ki ga je zbil med Šoštanjem in Šmartnim savinjski vlak. Revež je dobil hude notranje poškodbe, fiosebno pa je bil ranjen na glavi. Z reševalnim avtomobilom eo ga s celjske postaje prepeljali v bolnišnico, kjer je ležal nezavesten od torka do četrtka, ko je umrl. Še danes ne vedo, od kod je revež in kdo je. Pri sebi ni imel nobenih dokumentov. Naj v miru počival
c Tudi mesarski pomočniki in vajenci imajo pravico do nedeljskega počitka. Po novi uredbi banske uprave liodo vse mesarije v Celju ob nedeljah zaprte. Mesarski pomočniki kakor tudi drugi naGtavljenei v mesarski stroki 60 hvaležni ban-ski upravi, ki je podprla upravičeno zahtevo mesarskih jioniočiiikov in vajencev, da tudi ti ne bodo prikrajšani za nedeljski počitek. Cenjeno občinstvo opozarjamo na novo uredbo, da si zato že v soboto nabavi meso.
c, Frizerski lokali bodo na praznik zedinjenja ves dan zaprti.
c V torek, 30. novembra, na Andrejevo, bo v Celju živinski in kramarski sejem.
Jugoslovanska knjigarna v LJubljani
Sveta noč. šest starih božičnih pesmi z vsemi kiticami zn našo klavirsko mladino v najlažji har-monizaciji za klavir priredil dr. Franc Kimovec. Založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Cena izvodu 10 din Vsebina te zbirke nudi našim malčkom sledeče božične pesmi: Gruberjevo »Sveta noč«, Belarjevo »Glej zvezdice božje« ter druge stare božične pesmi: »Tam stoji pn hlevček«, »Kaj se vam zdi, pastirčki vi«, »Poslušajte vsi ljudje* in »Pojdimo s pastirci mi«. Te pesmice bo lahko vsak začetnik, če se tudi prvo leto uči klavir, zmagal in pokazal na sveti večer staršem, kako je napredoval v klavirski igri. Saj so v tako lahkem slogu prirejeno, da laže že skoraj ne morejo biti. Pesmice bodo v domačem družinskem krogu vzbudile pravo božično radost in razpoloženje, se posebno, če se bodo izvajale s petjem; saj je besedilo vsakemu napevu podloženo, oziroma pripisano. Kor je do sedaj naša mladina v božičnem času igrala največ, nemške napove, bodo le pesmi domačega porekla (Izvzemši Sveta noč-, ki jo postala kljub temu, dn je nemška, svetovna lasi) sednj o božičnem času prav dobrodošle.
Maribor
Mariborčani J
V	sredo 1 decembra t. 1. se bo po celi državi slovesno praznoval veliki narodni praznik za sj>omin, ko je pred 19 leti bila proglašena ze-dinjena Jugoslavija Tudi Maribor bo ta dan slovesno proslavil in složno manifestiral tudi nu zunaj zvestobo in vdanost svojemu kralju, narodni in državni ideji. Dopoldne bodo v cerkvah vseh veroizj>ovedi slovesne zahvalne službe božje, zvečer pa se bo razvila po mariborskih ulicah svečana povorka.
Vljudno vabim meščane, da prisostvujejo službam božjim in da ee udeležijo polnoštevilno večerne povorke
Zbirališča za povorko so določena okoli okrajnega glavarstva po posebnem načrtu, ki so ga dobile vse korporacije in društva. Manife-stacijska f>ovorka do šla po Maistrovi ulici na Aleksandrovo cesto in po njej preko Grajskegu trga ter Slovenske in Gosposke ulice na Glavni trg, kjer se manifestanti zberejo h kratki slovesnosti. Povorka se mora gibati v lepem redu in pozivam udeležence, da se podredijo navodilom, ki jih bodo dobili.
Nadalje vljudno vabim vse Mariborčane, da že na predvečer tega velikega praznika okrasijo svoje hiše z državnimi zastavami.
Predsednik: dr. Juvan, 1. r. ★
m Društvo za varstvo deklet otvarja v nedeljo 28. novembra v Domu za varstvo deklet na Slomškovem trgu 12 (blizu glavne pošte) tako zvane patronažne sestanke. Dekleta, ki želijo pouka in razvedrila, imajo vsako nedeljo in praznik od 2—5 popoldne na razpolago zakurjeno 6obo. kjer se morejo s tovari.štcami po-ruzgovoriti Tudi je preskrbljeno za čtivo in družabne igre. To nedeljo bo tam ob 3 popoldne predavanje s skioptičnimi slikami. Dekleta, vljudno vabljena!
m Spominski koncert Glasbene Matice v proslavo Foersterja, Adamiča in Hubada bo v veliki unionski dvorani 3. decembru. Na koncertu bodo sodelovale vse skupine Glasbene Matice in sicer mladinski zbor, orkester, veliki zbor zase ter potem še z orkestrom. Vstopnice se dobe v predprodaji pri »Putniku«.
m Avtobus v št. Peter k pogrebu pokojnega župnika A. Tkavca bo vozil jutri, v nedeljo, ob pol 9 dopoldne z Glavnega trga.
m Kapetnnski izpit sta opravila pred vojaško izpitno komisijo v Belgradu rezervna poročnika Korbar Vlado, učitelj pri Sv. Petru pri Mariboru, in Bertoncelj Vlado, ineščanskošolski učitelj v Mariboru. Čestitamo!
m Krekova proslava. Krščanska delavska mladina priredi v nedeljo 5. decembra ob 17 v dvorani na Aleksandrovi cesti 6 proslavo v spomin smrti Jan. Ev. Kreka. Vstopnina je nizka: sedeži j>o 6 in 4, stojišča po 2 din.
m Poštarski dom pod streho. Nova pohorska postojanka — Poštarski dom — je že pod streho. Prihodnjo pomlad, meseca maja, bo slovesna otvoritev. Nova pohorska postojanka stoji na Petkovem sedlu pod Pohorskim domom. Dom, ki bo služil za okrevališče našim j>oštnim uslužbencem. bo zelo moderno in udobno urejen.
m iModru ptica« v Mariboru. Gledališka uprava se pogaja s slavno rusko umetniško družino Južnega »Modra ptica« za enkratni na* stop v Mariboru. Ako bodo pogajanja dovedla do zakliučka, bo ta nastop v najkrajšem času.
m Zaključek »Umetnostnega tedna«. Drevi se zaključuje »Umetnostni teden«, ki je prinesel v mariborsko kulturno življenje takšno razgibanost. Kot zadnja prireditev tedna bo v gledališču krstna predstava treh finuderlovih enodejnnk, pod skupnim nazivom iLopovščine«. Po gledališki predstavi bo v spodnji kazinski dvorani družabni večer, na katerem se bodo razdelile nagrade.
m Velik požar na Pohorju. V Reeenjaku, občina Sv. Lovrenc na Pohorju, je v sredo zvečer izbruhnil velik jiožar, ki je uničil živinski Me vin svinjake posestniku Adnlbertu Kramer-ju. Požar je povzročil 150.000 din škode, zava« rova no r>a ie bilo poslopje samo za 80.000 din. Poleg Kramerja so oškodovani tudi njegovi številni najemniki, ker stanuje v hiši šest družin. Orožniki so aretirali dva osumljenca, ki dejanje sicer tajita, obremenjujejo ju pa nekatere okoliščine.
m Velik vlom sredi Maribora. V noči na petek je bil izvršen v središču Maribora drzen vlom, ki je prinesel vlomilcu lep plen v gotovini. Žrtev vloma ?e znani lastnik gostilne »Prešernova klet« v Gosposki mulici g. Karel Drofenik Vlomilec je odnesel skupno 5t00 din gotovine. Ponoči okoli pol 4 se je služkinja gostilničarja prebudila ter je šla za hip na dvorišče. Zagledala jo tam starejšega moškega, stoječega ob zidu. ki se je na vprašanje, kaj dela tu, zadri na njo: »Spavaml«, nakar se je služkinja prestrašila ter je pobegnila v sobo. Moški je nato odprl vezna vrata, ki vodijo v Gosposko ulico te r je pobegnil. Služkinja pravi, da je dotičnega moškega že večkrat videla v gostilni ter ga na videz pozna.
m Zaradi ropa pred sodniki. Pred velikim senatom stn se zauovarjnla včeraj delavca Rudolf Terševec in Franc Kaiser iz Maribora zaradi roparskega napada. Dne 8. nvemsta sta napadla pred neko gostilno na Tržaški cesti delavca Avgusta Bratca, ^a vrcrla na tla in pretepla. Bratcu je ob tej priliki zmanjkala denarnica z 900 din. Pri včerajšnji razpravi je Teršovee priznal, da je on vzel denar ter jo bil obsojen na tri leta robi je, dočim je bil Kaiser oproščen.
GledaliSJe
Sobota, 27 novembra ob 20: »Lopovščine«. Premiera. — Nedelja, 28. novembra ob 15: »Pesem s ceste«. Ob 20: »Pri treh mladenkah«.
Pomanjkanje
bencina v Sloveniji
Maribor, 26. novembra.
V	Mariboru in Celju ter po vsej prejšnji mariborski oblasti je zmanjkalo bencina. Vzrok so nujna določila, po katerih je prejiovedano prodajati čisti bencin za motorna vozila. Zvedeli smo, da se nahaja v rafineriji v Dravogradu in na skladišču tvrdke Motoroil več vagonov čistega bencina in Špirita, ki čakajo na tehničnega kontrolorja iz Belgrada, ki naj mešanje toga čistega bencina s špiritom nadzi ra. Obe tvrdki sta ze opetovauo brzojavno in telefonično zaprosili ministrstvo, da pošlje tehničnega kontrolorja v smislu uredbe, vendar ga doseda.j zaman čakajo. Po našem mnenju imamo v Sloveniji dovolj zanesljivih uradnikov, ki hi mogli lo mešanje nadzirati, da ne bi bilo roba cele ledne čakati na gospoda iz Belgrada. Ako v naslednjih dneh ne pride tehnični kontrolor, Ito moral bili vos avtomobilski promet ustavljen, saj se v Celju že danes nn dobi nikjer
| več kapljice bencina.
Uspehi in pomanjkljivosti
tujskega prometa
Iz referata predsednika gostinskega odseka g. Majcna na plenarni seji Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani dne 24. novembra, posnemamo:
Jz statistike tujskega prometa v vsej državi in Sloveniji za prvih osem mesecev 1937 se vidi, da je v primeri z lanskim letom naraslo število turistov od 690.140 na 699.676, število nočnin pa je padlo od 4,026.092 na 3,976.263, kar je pripisovati predvsem zuižanju nočnin inozemskih turistov od 1,256 422 na 1,206.490, dočim je število inozemskih turistov naraslo od 187.223 na 204.506.
V Sloveniji je ostal promet na isti višini kot lani. Zanimiva pa je primerjava števila inozemskih gostov, katerih je bilo letos (v oklepajih podatkih za osem mesecev 1936); Avstrijci 12 263 (17.059), Nemci 7.004 (9.926), Čehi 5.319 (9.74S), Italijani 3.852 (4.389), Madžari 2.078 (1.977), Angleži 1.978 (1.968).
Pri vseh teh številkah je treba upoštevati, da se statistika za 1936 nanaša na vse leto, do-čim obsega za 1937 samo prvih osem mesecev. Vendar pa je iz vsega razvidno, da je število inozemskih gostov v Sloveniji letos zelo nazadovalo, saj v zadnjih mesecih leta prihajajo le še redki._ Analiza podatkov kaže, da je narastel dotok tujcev iz držav, s katerimi nimamo turističnih sporazumov, dočim je padel dotok iz držav, s katerimi imamo turistične sporazume. Iz tega se vidi, da so sporazumi in turistične konvencije ostali več ali manj na papirju. Prav poučen je primer iz Grčije. V Rogaški Slatini n pr. je bilo lani Grkov 215, letos samo 13, na Bledu 70, od nosno 45. Grčija je namreč silno otežkočila prihod turistov s tem. da je predpisala za vsakogar, ki se hoče iti zdravit v naša zdravilišča, da mora predložiti zdravniško izpričevalo treb vseučiliških profesorjev, poleg tega pa še posebno prošnjo za nabavo plačilnih sredstev in posebno dovoljenje policijskih oblasti za izdujo potnega lista. Iz Romunije je število gostov v Sloveniji padlo za 50%. Na Poljskem se opaža pomanjkanje sistematične propagande za obisk naše države. Podobno velja za češko; tu pa je še upoštevati, da je šlo letos zelo mnogo Čehov v Ttnlijo. Da avstrijski gosti k nam ne pridejo v velikem številu, je pripisovati dejstvu, da je Avstrija razvila zelo veliko propagando za obisk domačih letovišč in zdravilišč. Dotok iz Nemčije bi bil mnogo večji, če bi bila turistična kvota mark večja. V Nemčiji je za propagando razmeroma dobro preskrbljeno. Dotok madžarskih gostov je narastel zuradi dobre propagande.
Število angleških gostov stalno narašča in imamo računati s še večjim dotokom, če bomo izpolnili vse pogoje za uspešen razvoj. Glede severnih držav je pozdraviti misel, da se osnuje naš turistični urad v Stockholmu /a vse nordijske države.
Nedostatki.
Eden glavnih nedostatkov je v tem, da nismo gostov iz nordijskih držav zlasti tudi iz Anglije dočakali pripravljeni, temveč se šele sedaj skušamo prilagoditi njih zahtevani. Ni-
Taksa za kmečke
menice tO din
Belgrad, 26. novembra. AA. Ministrski 6vet je na svoji seji dne 25. novembra sprejel uredbo o taksnih olajšavah za menične dolgove denarnih zavodov in zadrug v posebnih kreditih pri državnih denarnih ustanovah Narodne banke in Privilegirane agrarne bank«. Po tej uredbi smejo vsi dolžniki, ki imajo menične akcepte zaradi mobilizacije denarnih sredstev na podlagi svojih terjatev pri PAB uporabljati menične blankete po 10 din brez ozira na to, na kak znesek se glasi menica. Kraljevska vlada hoče na ta način izkazati uslugo kmečkim dolžnikom, zadrugam in bankam, ker bi bil sicer ta kredit mnogo dražji, ker je menična taksa precej visoka in raste postopno, kohkor je znesek menice večji.
Zaposlenost v ohtobru
Okrožni urad v Ljubljani je izdelal statistiko svojih zavarovancev za oktober po industrijskih panogah, iz katere je razvidno, da je sezonska zaposlenost v primeri e septembrom nekoliko padla. Ta padec je najbolj razviden v gradnjah nad zemljo, kjer je zaradi poznega jesenskega vremena število zaposlenih padlo za 730, nadalje v industriji
mamo dovolj strokovno izobraženega postrež-nega osebja, ki poleg tega po večini ne obvlada angleščine Tečaji za angleščino na Bledu so delno odpomogli. Potrebno bi bilo nadalje omogočiti, da bi šlo nekaj gostinskih uslužbencev na prakso v Anglijo. Gledati bi bilo nadalje treba za pospeševanje osnutka hotelirske šole pri nas. Velik nedostatek je tudi, da nimamo zadostnega števila moderno urejenih srednjih in manjših hotelskih objektov.
Po statistiki sodeč je zelo majhen odstotek raozemcev, ki bi se še drugič vrnil na obisk v našo državo, odn. ki bi k nam prihajal več let. Koristno bi bilo, če bi se tujskoprometna statistika preuredila v tej smeri, da dobimo smernice za nadaljnje delo.
Važna bi bila za nas mednarodna zimska sezona, o kateri pa se*zaenkrat še ne da govoriti. Tudi nimamo možnosti, da bi delali za to propagando, ker ne moremo nuditi gostom lahko pristopnega prostora za šport in zlasti ne za smučanje. — Tu ima še največ pogojev Kranjska gora. Kranjska gora bi eventualno prišla v poštev za dotok gostov n. pr. iz Egipta, kamor ima dobro paroplovno zvezo. Zato je pozdraviti zamisel Putnika, ustanoviti turistični urad v Kairu.
Glede vprašanja cen je omeniti, da so naše cene konkurenčne z italijanskimi. Cene sobam v gostinskih obratih so ostale neizpremenjene, pri zasebnikih pa so se znižale. Tudi cene prehrane so se znižale, čeprav so se surovine podražile. Razlog za slabšo sezono nam je iskati v dejstvu, da so izpadli boljši gostje. Seveda je mno^o gostov odvedla tudi pariška razstava.
Če je Italija letos votirala 1.8 milijarde lir po 4% obrestih za modernizacijo italijanskih hotelov in če je uredila dobro ceste, je to pravilna pot, kajti ne gre samo razvijati propagande, dočim še pogojev za sprejem turistov nismo izpolnili.
V mednarodni konkurenci nam turistični dinar ne bi dosti pomagal. Ali ne hi kazalo iti v pospeševanju po poti Madžarske, ki je oprostila vse hotele vseh davčnih in taksnih obveznosti in je obiskalo samo Budimpešto lani 540 tisoč inozemskih turistov, torej dvakrat več kot našo državo Namesto inozemskim turistom je dala Madžarska olajšave svojim državljanom hotelirjem.
Nadalje se opaža, du nimamo dovolj propagandnih filmov, pri nas pa prikazujejo inozemske propagandne filme. Tudi s fotografijami je propaganda pomanjkljiva.
Za pospeševanje tujskega prometa niso koristni pravilniki, ampak dejanska pomoč države. Pri nas izdamo veliko premalo denarja v ta namen, če danes vodi vse samo Putnik, je to premalo. Ali ne bi kazalo poveriti turistično propagando posebnim ustanovam, ki naj jih država dotira z velikimi vsotami v svojem proračunu Tudi v banovinski proračun naj se da primerna vsota. Vsekakor je treba v naši javnosti malo več objektivnega in mirnega razmotrivanja o vprašanju turizma, na drugi strani pa je potrebno, da dajo merodajni faktorji več efektivne podpore in denarnih sredstev, kajti administrativni ukrepi nam turizma ne bodo rešili.
kamenja in zemlje za 682. Naraslo pa je od septembra na oktober število zaposlenih v oblačilni industriji, hišne služinčadi, tekstilni industriji itd.
V	konjunkturnem pogledu je največji prirastek zaposlenosti v gozdnožagarski industriji, kjer je znašalo število zaposlenihf v odstotkih je izražen napredek v primeri z lanskim letom):
junija	8.245	31.75%
julija	8.056	34.56%
avgusta	8.475	40.97%
septembra	8.501	43.60%
oktobra	8.319	41.87%
Trgovski kongres ho v Ljubljani junija 1938
V	sredo in četrtek je bila v Novem Sadu seja Osrednjega predstavništva zvez trgovskih združenj iz vse države, o kateri poročajo listi:
V	poteku seje so soglasno ugotovili, da je stanje, ki je nastepilo po 27. oktobru, po uveljav-ljenju uredbe o veleblagovnicah, za našo nacional no trgovino nepovoljuo, ker ni bil uzakonjen oni predlog uredbe, katerega so predložile vse naše trgovske zbornice v soglasju z osrednjim predstavništvom. Zaradi lega zahtevajo trgovci popravljanje tega slanja s prepovedjo veleblagovnic v
naši državi, kakor se je to zgodilo v mnogih drugih državah, ki so bogatejše in urejenejše.
Glede socialnega zavarovanja trgovcev je bilo soglasno sklenjeno zahtevati prisilno pokojninsko zavarovanje za primer onemoglosti, starosti in smrti, uprava tega zavarovanja pa naj opravlja svoj posel brezplačno, da se organizacija izvrši na vseh zveznih področjih s potrebno avtonomijo, da se formira zveza vseh teh avtonomnih uprav, s tem pa se veže tudi organizacija kreditiranja domačih trgovcev in da to zavarovanje uživa ugodnosti, kakor slične organizacije pri nas, in da minister trgovine in industrije skliče takoj komisijo, v kateri bi bili zastopniki zvez in zbornic, zn izdelavo uredbe o zavarovanju.
Glede na nedavno konferenco v Zagrebu zn reguliranje delovnega časa v trgovskih obratih naj ostane pri današnjem reguliranju tega vprašanja.
Bodoii kongres trgovcev bo v Ljubljani, in sicer ga časa ljubljanskega velesejma.
Vsi sklepi te konference bodo v obliki spomenice predloženi pristojnim ministrstvom.
*
Združenje industrijcev za savsko banovino je
imelo sejo svoje uprave dne 25. novembra 1937 pod predsedstvom g. Arka. Združenje je uvedlo akcijo za izpremembo uredbe o izrednem cestnem prispevku, vendar doslej ni imelo uspehov in bo svojo akcijo nadaljevalo. Združenje nadalje zahteva, da dobi svojega zastopnika tudi v tarifnem odboru.
Zunanja trgovina po državah ▼ oktobru. Glavne uvozne države so bile v oktobru (v oklepajih podatki za september, vse v milij. din): Nemčija 153 57 (174.05), ČSR 53,34 (59.74), Avstrija 58.4 (54.8), Anglija 35.7 (37.9), Italija 35.6 (25.0), USA 26.95 (17.8), Madžarska 13.66 (13.5), Grčija 14.65 (9.0). Izvažali pa smo največ v te-le države: Nemčija 99.3 (115.2), Belgija 92.13 (25.2), Avstrija 65.8 (84.81, Italija 49.6 (70.76), Anglija 42.66 (46.3), ČSR 36.4 (73.4) milij. din.
Borza
Denar
26. novembra.
V zasebnem kliringu je ostal angleški funt nespremenjen: v Ljubljani in Belgradu na 238 den., v Zagrebu na 237.20—238.80.
Avstrijski šiling je v Ljubljani ostal nespremenjen na8.67—8.77, v Zagrebu je beležil 8.05— 8.75. v Belgradu 8.66—8.76,
Grški boni so beležili v Zagrebu in Belgradu 27.65 -28.35.
Italijanske lire so beležile v Zagrebu 2.25 den.
Nemški čeki so ostali nespremenjeni na 13.90 —14.10, nadalje so beležili v Zagrebu za sredo decembra 13.86—14.06, za konec decembra in sredo januarja 13.80-14, za konec februarja in sredo marca 13.78-13.98, za konec marca 13.75—13.95.
Devizni promet je znašal v Zagrebu 4,258.983 din, v Belgradu 3,990.000 din. Promet v efektih je bilo v Belgradu 892.000 din.
Ljubljana — teč
Amsterdam 100 h. gold. Berlin 100 mark . . . , Bruselj 100 belg . . . , Curih 100 frankov . . . ,
London 1 funt.....
Newyork 100 dol.....
Pariz 100 frankov . . , Praga 100 kron . . , , Trst 100 lir......
a j i g
primom.
2394.66-2-109.25 1737 23—1751.10 732.45- 737.51 996.45-1003 52 214.91— 216.97 4277.26—4313.57 146.02— 147.46 151.43— 152.54
..... 225.69— 228.78
Curih: Belgrad 10, Pariz 14.685, London 21.605, Newyork 432.50, Bruselj 73.56, Milan 22.725. Amsterdam 240.50, Berlin 174.50, Dunaj 79.30—81.80, Stockholin 111.40. Oslo 108 57, Kopenhagen 96.45, Praga 15.20, Varšava 81.80, Budimpešta 86.25, Atene 3.95, Carigrad 3 50, Bukarešta 3.25, Helsing-for<j 9.555, Buenos-Aires 126.75.
Vrednostni napirji
Ljubljana: 7% inv. pas. 96—97, agrarji 54—55, vojna škoda promptna 418.50—419.50, begi. obv. j 78.50—79.50. 4% sev. agrarji 51—53, 8% Bler. pos. 94—95, 7% Bler. pos. 85-86, 7% pos DHB 100-100.75, Trboveljska 220-240.
Zagreb: Državni papirji: 7% inv. pos. 96—97, agrarji 54—55, vojna škoda promptna 418.50— 420.50, begi. obv. 78 den., dalm. agrarji 76.50 den., . 4% sev. agrarji 54 den., 8% Bler. pos. 94 den., I 7% Bler. pos. 85.25 den., 7% pos. DHB 100-100.75, 7% stab. pos. 88 den. — Delnice: Nar. banka 7.500 den., Priv. agr. banka 210—215 (213), Trboveljska 240 den., Narodna šumska 20 bi., Gutmann 45—50, Danica 50 den., Tov. sladk. Bečkerek 640 bi., Osj. sladk. tov. 165 den., Dubrovačka 400—430, Jadr. plovba 405—405, Oceania 375 den.
Belgrad: Državni papirji: 7% inv. pos. 96—97, agrarji 54.50 den., vojna škoda promptna 418—419, za konec decembra 418 den. (418), begi. obv. 78.50-79, dalm. agrarji 76.50 den. (76.75), 8% Bler. pos. 94 den., 7% Bler. pos. 85.25-85.50,



pao,avoot.uNiOM&zA&Kc a
7% pos. DHB 100 den.,. — Delnice: Nar. banka 7.520—7.600, Priv. agr. banka 213-214 (213 drobni komadi).
Dunaj. Pri mirnem poslovanju je bila tendenca nekoliko prijaznejša V kulisi je bila otvoritev pretežno čvrsta, nato pa je neijoliko popustila. Posebnih sprememb v tečajih ni bilo. Obveznice in delnice bivše Južne železnice so nekoliko popustile, dočim so ostali papirji stali bolje. V zagradi so bili registrirani pretežno višji tečaji za bančne in papirne delnice, kovinske delnice eo bile neenotne, slabše pa je bilo razpoloženje za petrolejske delnice. Zaključni tečaji: Don.-sav,-jadr. obv. 60.40, avstrijske stavbne srečke iz 1926 18.35; delnice: Creditanst.-Bankverein 256.50, Landerbank 63, Nar. banka 163, Don.-sav.-jadr 18.60, Graz-Koflacb 22, Steg 26.40, Stevveag 27.60, Siemens-Schuckert 142, Magnesit 81.25, Trboveljska 24.70, Alpine 40.95, Berg-Hiitten 530, Rima Murany 75.25, Steyr-DaimIor-Puch 217.50, Levkam 59.25, Semperit 78.75.
Žitni trg
Nori Sad: Pšenica bč 171—173, sr. 170—172, slav. 172—174, bn, 165—174, bč. ladja Tisa 133— 175, bč. ladja Begej 172—174. — Moka bč., bn. Og, Ogg 267.5-277.5, 247.5-257 5, 227.5-237.5, 207.5— 217.5, 177.5—182.5, št. 8 nesprem., srem., slav. Og, Ogg 265-275, 245- 255, 225 -235, 205-215, 175-185, št. 8 nesprem. — Otrobi bč., srem., bn. 93—90, bč. ladja 96—97. — Tend. nesprem. Promet srednji.
Soinbor: Pšenica bč., bč. okolica Sombor 171 173, gor. bč. 173—175, srem. 168—170, slav. 170— 172, bč. ladja kanal 174—176, gor. bn. 171—173, bn. 165-167, bč. ladja Begej 170-172, bč.. bit. Tisa vlačilec 173-175. — Rž bč. 17—174. — Tendenca čvrsta. Promet 23 vag.
Živina
Mariborski svinjski sejem. Na današnji svinjski sejem je bilo pripeljanih 96 6vinj. Cene so bilo sledeče: mladi prašiči 5—6 tednov 50—90, 7—9 tednov 80—100, 3—4 mesece 120—170, 5—7 mesecev 210—340, 8—10 mesecev 350—440, 1 leto 620—780 din. 1 kg mrtve teže 9—11 din, 1 kg žive teže 6— 7.50 din. Prodanih je bilo 53 komadov.
Ptuj. Katarinin sejem je že po tradiciji znan, da je v vsem letu eden največjih in najbolj obiskanih. Tako je bilo tudi danes. Kupčije so bilo zadovoljive, le vreme je nekoliko molilo z rahlim dežjem. Primerilo se je tudi nekaj primerov tatvin čevljev in razne drobnjadi manjše vrednosti in zadevo obravnava okrajno sodišče. Tudi na živinskem sejmu je bilo zelo živahno. Prignanih je bilo po poročilu sejmišča nič manj kot 1067 glav živino in sicer: volov 174 (prodanih 41), za kg 4.50-5.50, krav 397 (112) 2—6, bikov 16 (3) 4-4.75, juncev 26 (8) 4—1.50, telic 116 (40) 4—1.75 din. - Tudi konj so dosti prignali, in sicer 301 (36) po 550— 6000 din, žrebet 37 (10) po 050—2500 din.
Elehtro-magnet poganja
žogico za reztanje
2agica za rezljanje ni samo orodje za otroke, ampak jo ujiorabljajo tudi obrtniki, odrasli ljudje. Na različne načine se že rešili vprašanje strojnega pogona te male žagice, vendar doslej še nobena rešitev ni prav zadovoljila, kajti glavna zahteva pri tem je, da je teža in cena minimalna ter da dobro in pravilno reže. Prav dobre uspehe so dosegli z malim elektromotorjem, ki je s pomočjo ročičnega obratovala vlekel ozki list žagice gor in dol. Velika cena iu teža ovirata razširjenje tega stroja.
I ceni i teži je zadovoljila tvrdka A. E. G., ki jo izdelala malo električno žagico, ki nima motorja in sj)loh nobenega vrtečega se dela in tako ni treba inazati nobenih ležajev. Cena nizka — teža majhna! Glavni del nove žagice je močan elektro-magnet na izmenični tok, ki povzroča nihanjo jeklene membrane v taktu izmeničnega toka. Na membrano je priti jen list žagice, ki jo na zgornji strani vpet v prožen lok. Tako skoči žagica v eni sekundi 50 krat dol in 50 krat gor.
Prav zaradi take hitrosti moremo rezati vezane plošče do debeline 18 mm, mehak les do debeline 50 mm, kovinske plošče pa do debelino 2 mm. Rez je popolnoma gladek, kar je važno pri vsakem izrezavanju, posebno pa pri izdelovanju reber za letala in drugih sestavnih delov letal, bodisi motornih, jadralnih, pa tudi malih modelov.
Kulturni obzornik
Nastopno predavanje priv. doc. dr. A. Ocvirka
Včeraj opoldne je v zbornični dvorani naše Almae matris imel novi privatni docent za primerjalno Literarno zgodovino na naši univerzi dr. Anton Ocvirk nastopno predavanje o temi »Historizem v literarni zgodovini in njegovi nasprotniki«.
Novega docenta je predstavil občinstvu v imenu iilozofske fakultete prodekan, vseuč. profesor dr. Fr. Kidrič, ki je v kratkem govoru orisal pot mladega znanstvenika. Dr. Ocvirk si je s svojim delom ustvaril postojanko med akademskim zborom. Z disertacijo »Levstikov duševni obraz« ei je pridobil doktorat filozofije, z dveletnim bivanjem v tujini pa 6i je razširil svoje znanje. Plod tega dveletnega bivanja v tujini sta bili dve kniigi »Razgovori« in »Teorija primerjalne literarne zgodovine«. Končno je dr. Ocvirk predložil svoje znanstveno delo v presojo filozofski fakulteti, ki ga je sprejela za privatnega docenta. 'Prof. Kidrič je poudaril, da je komparativna literarna zgodovina nevarno področje za mladega znanstvenika. Za to stolico je potrebno obširno jezikovno znanje, literarni okus, zvezan z intuicijo, razgledanost po svetovnih literaturah, obenem pa mora biti kompa-rativist tudi specialist za slovensko literaturo.
Predavanju »Historizem v literarni zgodovini in njegovi nasorotniki« je dr. Ocvirk postavil za osnovno razglabljanje o dveh osnovnih miselnostih, ki jih zapažamo v novejših literarnih zgodovinah. Ena struja se zavzema za literarna znanstvena historična načela, druga struja pa vidi v literarni zgodovini vedo, ki naj razpravlja o problemskih, idejnih in kritičnih nalogah. Poiavlja se nasprotje med sintetično in analitično literarno zdodovino. Historizem ie literarna struja, ki na izsledkih res-
ničnosti raziskuje literarne pojave v času in prostoru obenem z njihovimi vzroki in učinki. Odpor novostrujarjev proti historizmu je obstajal predvsem v tem, da so smatrali historizem za statičen nazor, ki ugotavlja samo drugotna dejstva in se ne more dvigniti iz emipirije do razlage pesniških del.
Predavatelj je nato podal razne teorije literarnih zgodovinarjev in prišel do zaključka, da je sociološko pojmovanje nujno za sodobnega literarnega zgodovinarja, ker mu je obenem osnova in rezultanta modernega raziskovanja.
Literatura je po njegovem mnenju družben pojav, v katerem se izraža življenje celokupnosti. Gibanja so po historični teoriji časovno determinirani pojavi, poedinci pa členi družbe. Odpor do historične metode in sociološke smeri je zgrešen, ker zavrača kavzalno načelo. Naloga literarne zgodovine je, da pokaže, kako se je pesnik oblikoval ob domačih in tujih vplivih in zorel do samostojne osebnosti. Največji tvorci so rastli iz evropske celokupnosti. Zato je povsem zmotno prepričanje, da je tisti velik pesnik, ki nima nobenih vplivov in vzorov. Pri analizi pesniških del mora literarni zgodovinar polagati važnost na opis oblikovnih in stilnih svojstev dela, notranjih vrednot, na umetniško skladnost snovi in vsebine, ideje in oblike. Razčleniti mora dobo, pesnikov nazor in njegov individualni način ustvarjanja, Tako bo niegova sodba objektivna in vsestransko trdna, njegovo delo pa bo slonelo na resničnih in plodnih dognanjih.
—an—
Slovenska svalba
Te dni je bila razstavljena v izložbenem oknu trgovine Kette na Aleksandrovi cesti najnovejša slika Maksima Gasparija »Slovenska svatba«. Slika je neobičajno velikega formata in namenjena za Dom nabavlialne zadruge v Martuljku. V občinstvu je vzbujala splošno pozornost in občudovanje
in celo oni, ki je zadnji čas gledal v Gasparijevih slikah preenozvočno se ponavljajoč slov. motivno-folkloristični inventar, ni mogel tej sliki odreči nadpovprečne umetniške kvalitete. In resnično 6e zdi, da so se na tej sliki na izredno posrečen in svojstven Gasparijcvski način zbrali razni kmečki tipi, poznani iz prejšnjih slikarjevih podob, in da ona predstavlja nekak višek dosedanjega mojstrovega ustvarjanja. A nas trenutno ne zanimajo toliko umetniške vrednote, kakor ljudsko življenje, ki je tako pisano tn učinkovito oživljeno na sliki.
V »Slovenski svatbi« je M. Gaspari upodobil kos gorenjsko-ženilovanjskega življenja iz konca 19. stoletia. To nam verno potrjujejo prostor, osebe in njih noše, predmeti, zlasti pa svatbena epika, ki nam govori iz slike.
Čeprav je v gorenjski »hiši« miza običajno v bohkovem kotu«, peč pa v diagonalni razdajji v drugem kolu, je ta ženitovanjski prostor na Gasparijevi sliki tipično gorenjski. Označujeta ga peč in okno. Zaradi koncentracije oseb in dogodkov jc slikar prostor preuredil na ta način, da je mizo primaknil k peči.
Osebe: ženin, nevesta in ostali (žena z gorenjsko avbol) so trdi Gorenjci. Mož z zeleno Čepico na« spominja noše v ljubljanski okolici iz začetka 19. stoletja. Mimo gorenjskega harmonikarja in galerije pisanih ter zvedavih otroških glavic pa je uvodna in lako rekoč osrednja figura na tej svatbi gorenjski ženitovanjski Pavliha, imenovan ■>brna«. V tej gorenjski brni, ki je poglavitno gibalo ženitovanjskega veselja, kakor da ugledamo zadnjo zbledelo podobo nekdanjega vodi« ženitovanjskega obreda, kot sc je do danes ohranil na priliko v ziljski ohceti (mendirar!) ali v štajersko-prekmurski svatbi (pozavčinl). Izmed predmetov naj omenimo zgolj glavno in važno gorenjsko že-nitovanjsko pecivo — »opušeljcano« pogačo.
Gorenjska ženitovnnj.ska epika pa je na vseiir razpletena po sliki. »Brna« ne briie samo norce, on pravkar pobira denar od svatov. Žena v
ospredju 6e mu umika, otrok ▼ njenem naročju je preplašeno razširil oči. Ženin je še ves fantovsko prešeren, nevesta pa pod vtisom bridkega slovesa od dekliškega stanu Kakor v narodni pesmi. Župnik se kaj dobro počuti pred krožnikom krofov, zadovoljna gospodinja prinaša novo zalogo, otroci na peči prežijo, de jim ne uide nobena malenkost. Gospod s ščipalnikom (učitelj ali sorodnik iz mesta) jc v svoji meščanski resnobi značilen zaključek tega ljudsko-svatbenega dejanja ter je liki znanilec novega časa, civilizacije, ki bo vsak čas vdrlo v to pisano kmečko življenje.
Z eno besedo: poleg umetniške vrednote ima Gasparijeva slika »Slovenska svalba« velik etnografski pomen, kajti ona nam ohranja in ovekove-čuje na veren in izrazit način moment iz goren/-eko-ženitovanjskih običajev v polpretekli dobi. Nabavljalno železničarsko zadrugo pa, ki si je za svoj dom v Martuljku oskrbela takšno pomembno sliko, naj stavimo vsem našim gospodarskim in drugim zavodom za zgled,
B, O.
•
V	zbirki »Hala biblioteka« Geografsko-zgodo-vinska študiju Lucijana Marčiča »Dubrovnik i "kolina«.
Razmah dobre knjige, češkoslovaška akcijska tiskarna, kjer .je središče katoliškega gibanja, jo začela z izdajo dobrih knjig, ki bi bile poceni in dostopne najširšim plastem. Izhajale bodo v 250.000 izvodih. Ta teden bodo Izšle tri povesti, in sicer: Fran^ois Mauriac: Luriki romarji, Steiia Jarki-tova: Petnajst stolpov in V last a JavoHcka: )' neprijazni zemlji. yse tri knjige sku|>nj stanejo t! din. (Naročajo se: Čsl. akriovii tiskfirna. Praha II. Va-clavskii 12.)
V	seriji »Kosmoe« pri Kohnu v Belgradu je pravkar izšla v prevodu zanimiva knjiga Karla Sforze »Nikola Pašič«. So to spomini iz vojne in diplomatske službo. Qbse"a 3'JO strani. Cena 100 dinarjev.
15 let živela kot moški
Skrivnost francoske služabnice Lucije
Mladi egiptovski krati Farnk prihaja k začetnemu zasedanju egiptovskega parlamenti).
Nemški krajevni list »Ostseebote«, ki izhaja za deželo Mecklenburg-Schwerin, z dne 11. novembra poroča o nekakem narodno-socialističnem krstu, ki ga pa Neuici ne imenujejo več »Taufe«, ker to Sjiominja jireveč na krščanstvo, marveč »Na-inensweihe< — posvetitev imena. Torej ta slovesnost je bila v Gttstrowu v tamkajšnji »dvorani pradedov«, v katero so spremenili sedaj cerkev. Poročilo se takole glasi: -V tukajšnji dvorani pra-dedov se je preteklo nedeljo zbralo 10 parov staršev, da izpovedo, da hočejo svoje otroke voditi k požrtvovalnemu življenju v veri v Boga in v večnost nemške krvi v občestvu Nemcev. Slovesnost se je začela s slavnostno pesmijo, nakar je višji župan, strankarski tovariš Lemm, v imenu stranko od staršev sprejel njihovo izpoved. Po županovem govoru so si navzočni podali roke in strankarski tovariš je v imenu vseh naprej govoril zaobljubo. Slovesnost je izzvenela s pesmijo »Sveta domovina«. Staršem so izročili listino, da so izvršili po-svotitev imena.<
V zvezi z najdbami skritega orožja na Francoskem so aretirali glavnega organizatorja te za-rote, veleindustrijen Adolfa Moreau de la Meusa. Na sliki vidimo, kako ga stražnik tira iz notranjega ministrstva na policijski komisariat.
Narodnosodatistični krst
Angleški letalec Ted Spencer, ki vozi v svo- 1 jem letalu nad pokrajinami južne Afrike, se je nekega dne vozil nad solnimi jezeri v bližini tako- I zvanega jezera Viktoria. V teh krajih, ki so polni , slane vode, kar mrgoli divjačine, ki ee pa6e ondi. I Iz svojega letala je naenkrat pod seboj zagledal več levov, ki so se pripravljali, da bi napadli čredo velikih antilop, katere so se pasle ob vodi. Te antilope so posebno velike ter imajo močno rogovje, ki slovi za imenitno lovsko trofejo. S temi
Iz New Yorka poročajo, da je tamkaj umrla 50 let stara ženska, katera pa je zadnjih 15 let živela kot moški, ne da bi bil kdo kaj takega slutil. Vseh 15 let je bil namreč pri bogatem ameriškem finančniku Jožefu Sears, ki pa se je bil medtem že umaknil iz trgovskega življenja, v službi kot hišnik neki Alfred Grouard
O tem Alfredu Grouardu so vedeli le toliko, da se je rodil v Franciji, odkoder je prišel v Ameriko, star 15 let. Bil pa je vzoren uslužbenec, ki se je zlasti postavil s svojo kuharsko umetnostjo. Vseh 15 let ni niti enkrat zapustil posestva svojega gospodarja. Kadar pa je imel dopust, se je umaknil v svojo sobo. kjer je prebiral nabožne knjige. Pred nekako dvema mesecema pa je hišnik precej obolel. Njegov gospodar je velel, naj pošljejo po zdravnika, da bi ga pregledal in zdravil. Toda Grouard se je trdovratno upiral temu, češ da bo že samo minilo. Toda bolezen je postajala vedno hujša, da so moža nazadnje morali prepeljati v bolnišnico. Pa tudi v bolnišnici se je
Lord Hatilax piše povesti o strahovih
Lord IIalifax. ki je sedaj zaslovel po vsem svetu zaradi svojega potovanja v Nemčijo, je potomec angleške plemiške rodovine ter je svoja mlada leta preživel na rodovinskem gradu v Yorkshiru. Ta grad je baje še pravi stari fevdalni grad nekdanjih angleških plemičev, v katerem straši, kjer strahovi rožljajo z verigami in se v luninih nočeh prikazujejo mrtvaki brez glav. Krvoločni kralj Rihard III. je tukaj dal umoriti svojega političnega nasprotnika ter ga zakopati v neblago-slovljeno zemljo. Tukaj je starodavnih časih neka prababica dala svojega moža zastrupiti. Kakor poročajo listi, je lord Halifax zbral te povesti o strahovih na tem gradu in jih izdal. Sicer pa so tudi drugi angleški pisatelji kaj radi bajali o strahovih. Pomislimo le na lorda Byrona ali na Shnkespear-ja in druge. Najbrže je ta angleška vera v strahove v zvezi z mrkim podnebjem Anglije.
Alfred Grouard upiral, da bi ga kak zdravnik pregledal. Ko so ga nazadnje s silo hoteli preiskati, je dobil hud živčni napad, nakar so morali odnehati. Neke nedelje pa je mož začel umirati. Šele sedaj so zdravniki mogli v njegovo sobo. Toda silno razburjeni so se kmalu vrnili od umirajočega bolnika in Searsu povedali: »Vaš hišnik je pa — ženska!« Nekaj ur nato pa je bolnik umrl, ne da bi se bil medtem še enkrat zavedel. Svojo skrivnost je tako nespl s seboj v grob.
Policija je takoj začela poizvedovati, kako in kaj je s to žensko, ki se je izdajala za Alfreda Grouarda. Doslej pa še niso mogli dognati, kdo je bila ta ženska. Tudi to ni prav nič pojasnjeno, kdaj se je začela nositi kot moški. Vedo le toliko, da je k Searsu prišla že kot moški pred 15 leti in do smrti tam ostala. Mrtvi ženski so sneli mrtvaško masko, da bi morali tako v njeni francoski domovini mogli kaj poizvedeti za njo.
Medtem se je zgodilo drugo presenečenje. »Alfred* je nekaj dni pred svojo smrtjo pisal pismo neki gospe v Baltimore, toda pismo je prišlo nazaj, ker naslovljenke ni bilo več mogoče najti. Pismo so odprli in v njem našli zapisane te-le besede: »Gospa, močno se boste čudili, ko boste v tem pismu slišali o svoji stari služabnici Luciji. Zelo sem bila bolna, staram se in reva brez sredstev sem. Morda bi mi mogli poslati kaj podpore. Kar bi mogli poslati, pošljite na naslov Alfreda Grouard, ker sem tukaj znana samo pod tem imenom. To je edina prilika zame, da morem pošteno živeti.« Pismo je bilo podpisano Alfred Grouard.
Policija se sedaj sprašuje, zakaj se jp Lucija morala preobleči v moža, »da bi mogla pošteno živeti.« Zakaj je neznano damo v Baltimoru prosila podpore, ko je v zadnjih 15 letih dobila od svojega gospodarja vsega skupaj 16.000 dolarjev plače z vso preskrbo? Ves ta čas pa je živela skrajno varčno in ni razdajala svojega denarja, razen za najpotrebnejše reči. Po njeni smrti pa niso za njo našli nobenega denarja in nobenih bančnih naložb. Povprašali so tudi guvernanto v hiši Searsa, ki je mnogo občevala s »starim možem«. Toda tudi ona ni vedela o njem drugega, kakor to, da je nekoč rekel, da ima brata na Francoskem.
Gnezdo štorklje
20 stotov težko
Letalec rešif čredo antilop
močnimi rogovi se sicer plašne živali tudi branijo 6vojih sovražnikov.
Ko so antilope zapazile, da so jih obkolili levi ter jih nameravajo napasti, so se zbrale v krog. Zunaj kroga so se postavili močni kozli z močnimi rogovi, znotraj pa so ostale samice z mladiči. Tako so močnejši samci branili šibkejše člane 6vo.jih družin. Tako 60 tudi nekdanji Buri, ko so se semkaj priselili s Holandskega, delali svoje utrdbe iz vozov, za katerimi so se branili. Videli so pač, kako 6e brani žival. Tako so se sedaj tudi antilope postavile v obrambo zoper leve.
Letalec je natančno opazoval, kako sta se dva leva in dve levinji plazili skrivaj proti živalim, da bi jih nenadno napadli. Živali so bile seveda že poprej pozorne ter so se takoj zbrale v krog. Toda levi niso odnehali, temveč so z nenadnim napadom hoteli zbegati sanice, da bi zbežali, nakar bi mogli laže upleniti vsak svojega mladiča iz srede. Letalcu pa so se lepe živalce smilile ter je sklenil rešiti jih. Naglo je obrnil svoje letalo navzdol, da je zletelo tik nad zemljo. Strašno je zabučalo nad glavami levov, ki so bili res preplašeni. Levi so brž planili za letalom, ne da bi ga seveda mogli doseči. To priliko eo porabile antilope ter so naglo
zbežale ter tako ušle počasnejšim levom.
★
„Nemška čast"
Pred kratkim je izšel nekak nemški leksikon, kakor ga sedaj Nemci nazivljejo »Allbucb«. Izdan in pisan je 6eveda v duhu nemškega narodnega socializma. V tej knjigi je obravnavana tudi beseda »čast«. Kaj je čast v smisu nemškega narodnega socializma, izvemo iz te knjige: »Čast-Mož je samo takrat časli vreden, če je v njem pojem nemške časti docela vkoreninjen. Ves novi germanski svet temelji na tem pojmu časti. Krščanski pojem ljubezni docela nasprotuje temu pojmu časti nemškega naroda.« — Sedaj torej veste, kaj je čast.
Pravi kot meri tOO stopinj!
Nemški listi poročajo, da nemški notranji minister odredil, da na Nemškem poslej pravi kot ne sme več meriti 90 stopinj kakor doslej, marveč 100 stopinj. Ker pa je pravi kot ena četrtina celega kroga, zato nemški krog ne bo meril več 360 stopinj, marveč 400! Razdelitev kroga na 360 stopinj je sicer stvar dogovora med znanstveniki in ni nikjer rečeno, da bi se stvar ne smela spremeniti. Toda čudno bo, če se bo stvar spremenila samo na Nemškem, drugod pa bo krog še vedno meril 360 stopinj.
Dalje je nemški minister odredil, da 6e koti ne bodo več izražali z minutami in sekundami, marveč z decimalnimi števili. Zato se morajo do 1. aprila 1945 spremeniti vsi merilni instrumenti. Odredba veli, da je tako računanje bolj enostavno kakor dosedanje, ker imamo v Evropi za vse uiere že decimalni sistem. Kot 60 stopinj poslej ne bo imel več toliko, marveč 66.666 6topinj.
Japonske bombe padajo na mesto Nanking ter prizadevajo veliko škodo.
Znano je, da so nekateri ptiči pravi gradbeni mojstri, ki sestavljajo prav umetniška gnezda. Zlasti pa zanimajo ljudi gnezda štorklje, ki vzbujajo naše občudovanje že zaradi njihove velikosti. Zato se je že marsikdo povprašal, koliko tehta tako gnezdo. Da ne bo nepotrebnega ugibanja, moramo povedati, da so tako gnezdo pred kratkim stehtali. To se je zgodilo v kraju Zobbenitz na Nemškem.
Tamkaj je na strehi gnezdila štorklja. Ker pa so morali hišo popravljati, so morali seveda štorkljino gnezdo vzeti s strehe, kjer je bilo že toliko let. Ko pa so krovci hoteli gnezdo kar dvigniti, so videli, da ga ne morejo nikamor premakniti, ker je pretežko. Zato so morali gnezdo razdejati ter ga kos za kosom metati na tla. Spodaj so potem kose gnezda položili na tehtnico ter tako dognali, da je vse gnezdo tehtalo nič manj kakor 19 stotov in 40 kg. Kolikokrat je pač štorkljež, kakor bi človek rekel samcu štorklje, moral zleteti s strehe na tla in tam pobirati gradivo za svoje gnezdo, preden je spravil na streho tako težo. Omeniti pa je treba, da je štorklja vsako pomlad na novo kaj doprinesla v svoje gnezdo, tako da je bilo vedno težje in težje. Prihodnjo ! pomlad pa bo morala ta družina štorklje, ki je sedaj prebivala in gnezdila v tem gnezdu, zgraditi docela novo gnezdo. Lastnik hiše, ki ima rad štorklje, je pa živalim pustil temelj za njihovo gnezdo. Za temelj je bilo namreč staro kolo, katero so znova postavili na streho, da bodo na njem štorklje napravile novo gnezdo.
,Le mirni bodite! Če boste tiho, vam ne bom skrivil lasu!«
Na svetovni razstavi v Parizu, ki je privabila zaradi svojega obilnega razkošja in lepote ter znamenitih iznajdb, ki so tukaj razstavljene, ogromne množice obiskovalcev, se je neke novembrske noči zgodila tudi velika morija. Časopisi tisto noč takole popisujejo:
Bila je temna, črna noč, zima je silila v deželo. Takrat se je začelo preseljevanje ptičev, ki so od severa proti jugu hiteli, da se umaknejo zimi. Nekje na severu se je. zbrala orjaška armada škrjancev, ki so se napotili proti jugu. Francija vsako leto doživlja to preseljevanje škrjancev. Na tisoče in tisoče ptičkov prihaja v naglem letu, kakor bi prifrčal velik oblak. Škrjanci letajo ponoči ter se izogibljejo mesta. Toda pomota njihovega popotnega dnevnika jih je tokrat pripeljala in zapeljala v nevarno bližino mesta. Čarobno se je že od daleč svetila bajna razsvetljava svetovne razstave. In ptičja vojska je po nesreči zašla v svetlobne stožce ogromnih žarometov, ki obdajajo električni paviljon na Martovem polju.
Vsakdo ve. kako silno vpliva svetloba solnca na žejne ptičke. Zaradi te okolnosti v južni Franciji vsako leto plove v mreže velikanske množine malih ptic. Pred paviljonom luči in svetlobe pa moli kvišku v temno noč jekleno trdi Eiffelov stolp.
Okoli in okoli njega pa je vse polno gostih mrež kablov, ki obdajajo brezžično postajo. — Naenkrat eo začela padati na tla Martovega polja kruto razbita operjena telesca. Kakor neusmiljeni noži so kabli rezali ptičji oblak, oslepljen od obilnih žarometov. Ptički so bili vjeti v stožce izdajalske svetlobe, njihove jate so blodile okoli, skoraj ponorele od strahu in groze, ter se vedno sukale le okoli smrtonosnega Eiffelovega stolpa. Več ur je trajal ta polet v smrt. Na stotine ptičkov je tista 6vetla smrt iztrgala iz zraka. Daleč naokoli so bili s ptičjimi telesci pokrite trate, pota in strehe paviljonov.
Ljudje pa so postali željni plena. Spočetka je le malo ljudi opazilo to smrt v masah. Toda kmalu ee je raznesla govorica, kaj se dogaja okoli Eiffelovega stolpa. Obiskovalci razstave so vreli skupaj od vseh strani, vsi so želeli, da bi poceni prišli do dobre ptičje pečenke. Ženske in inoški so jemali z glav svoje klobuke, v katere so basali svoj plen. Ko so bili klobuki polni še trepetajočih te-iesc, so začeli z njimi mašiti svoje žepe. Nastala je taka gneča in tako vpitje, da je morala nastopiti policija, ker se je vsakdo trudil, da bi pobasal čim več tega plena. Toda tudi policija ni mogla docela preprečiti silnega navala ljudskih množic na oper-jeni mali ptičji plen. Šele. ko se je nekdo uvidev-nejših spomnil, da je treba pogasiti žaromete, je nastal mir. Takrat so namreč ptički bili rešeni, da eo se lahko v temi razgledali, nakar so jadrno odleteli od kraja njihove velikanske katastrofe. Ti nesrečni žarometi pa so znova dokazali, kako silno seleči se ptički hrepene po svetlobi, katera pa jim je tokrat bila v veliko pogubo.
Novo nmeriško bojno letalo preskušajo. Da letalec laže strelja, ima letalo propelerje zadaj. Letalo, ki se imenuje »Aircuda«, je oboroženo z avtomatičnimi topovi iu strojnicami.
Morija na svetovni razstavi
Štev.

iliie -7. UiAumlji,
Strun rf
Kupujte radio aparat samo svetovne znamke. ker ie to naiboliša garancija za kvaiitetol
SUPERHET
brez šasije
Članstva
J. K. A, D. Danice
Da poživimo življenje v našem družtvu, 6mo sklenili, da poleg nadaljevanja predavanj, ki jih prirejamo skupno z bratskima društvoma Savico in Zarjo, začnemo letos s sistematičnim delom v krožkih, in to v društvenem okviru. V informacijo članstvu in širši javnosti, ki se zanima za življenje in delo katoliških akademikov, objavljamo na tem mestu svoj program.
I.	Krožki Danice, Savice in Zarje
a)	Versko-obnovitveni krožek (obvezen za vse člane!): V okviru tega krožka imamo na programu vsak mesec skupno sv. mašo s skupnim sv. obhajilom, na predvečer pa cerkveni sestanek z govorom našega duhovnega vodje. Upali smo, da bomo lahko začeli z delom v tem sestanku že decembra, a zaradi nepričakovanih ovfr 6e bo začetek bržkone zavlekel do januarja.
b)	Kulturno ideološki krožek. Sestanki bodo štirinajstdnevni. Vodil ga bo g. prof. Gogala, z delom bomo začeli začetkom decembra. Glede programa imamo doslej v načrtu obdelavo slovenskega kulturnega življenja, kolikor se izraža v raznih ideoloških sestavih, pa tudi drugih ideoloških sistemov, ki se jx>iajajo v sodobnem 6vetu.
c)	Socialni krožek 6 tedenskimi sestanki, ki ga vodi g. univ. prof. Gosar. Program za prvih šest mesecev je tak le: O družbi in družabnem življenju na splošno. — Posebnosti modernega družabnega razvoja in njegove posledice. — Družabno (socialno) vprašanje. — Bistvo in družabni značaj modernega gospodarstva ua splošno. — Moderni kapitalizem, njegov razvoj in sedanje 6tanje. — Go-efiodarski in socialni značaj modernega kapitalizma. — Glavni socialni problemi naše dobe. — Različni vidiki za preosnovo družbe. - Marksistični socializem, njegova rast, uspehi in zaton. — Eks-tremni marksizem — boljševizem. — Fašizem in nemški narodni socializem. — Krščansko-socialno gibanje, njegovi uspehi in težave. — Načelni pogledi na moderno socialno vprašanje in njegove probleme. — Vprašanje zasebne lastnine in brezdelnih dohodkov od nje. — Občestvena ureditev mezdnega razmerja. — Organizacija podružablje-nega gospodarstva. — Samoupravna organizacija
apolitičnega življenja. — Zlom kapitalistične pre-.'moči. — Organizirana borba. — Idejni in uravm preporod.
II.	Daničarski krožki
Za uvod naj pojasnimo, da je ena glavnih raz-lik med krožki vseli treh društev in med krožki Danice ta. da nam bodo pri 6kupn;h krožkih pre; davali starešine, akademiki pa bomo sodelovali samo v debati, pri Daničarskih krožkih pa bo prav vse delo. če izvzamemo morda samo kake prav redke izjeme, slonelo na ramah akademikov satmh. zaenkrat imamo v načrtu tole:
a)	Krožek za novince (organiziran na podlagi 5 28 poslovnika, naj sc začetkom leta vrše zanje društveni večeri s predavanji o društvenih pravilih, poslovniku in zgodovini našega gibania 6 posebnim ozirom na načelno izobrazbo) s sledečim programom: Pravila in poslovnik društva. — Odlomki iz Naše poti XIV. (Dr. A. Odar Temelji organizacije). — Zgodovina katoliškega dijaškega gibanja od začetka do ustanovitve slovenske univerze v Ljubljani. — Zgodovina katoliškega dijaškega gibanja od ustanovitve slovenske univerze do nastopa Straže in mladcev. — Duhovni prerez sodobne katoliške akademske mladine.
b)	Univerzni krožek. Ustanovili ga bomo predvsem zaradi praktične potrebe, da vsako leto lahko postavimo na univerzi ljudi, ki nas bodo častno zastopali s svojim delom, nič manj pa tudi zato, da si izbistrimo poglede na univerzo in na vse odnose ki jo vežejo s študentom in z narodom. Krožku smo zarisali tako-le pot: Slovenska univerza, boj za njo, njena zgodovina in njene naloge. — Slovenski akademiki, kratka zgodovina strui in občih organizacij od začetka do danes. — Katoliški akademiki in slovenska univerza. — Pet večerov, posvečenih posameznim fakultetam, njihovim uredbam, ustroju dijaške organizacije in dnevnim vprašanjem. , ,
Toliko za zimski semester. V letnem semestru bi si pa ogledali poslovanje in potrebe v posameznih inštitutih in seminarjih prav v podrobnostih.	......
c)	Slovenski krožek, naša največja ljubezen. Njegove potrebnosti metida ni potreba posebej na-glašati, kot njegovo najznačilneišo piotezo bi zarisali samo to. da bomo pri njem to, kar nam drugi pri predavaniih splošno in načelno govore, konkretno v številkah in ob prvih virih študirali in načrtov za nove poti v boljšo bodočnost iskali. Program stno sestavili tako-le: Slovensko vprašanje, njegov obseg in njegova struktura (diagona'ni prerez). — Manjšinska vpra-š a n j a Slovencev: a) Koroška, b) Primorje, c) Izšeljeniško vprašanje.. — Gospodarska struktura slovenskega -naroda: l o-klicna 6estava. kmet in njegova posest, delavstvo, njegova organizaciia, gospodarski in socialni j>o-ložaj, uradništvo. položaj in težave; obris slovenskega gospodarstva-industrije (njen položaj, tuj kapital kam kaže razvoj v bodočnosti), rudarstva, trgovine davčnih in carinskih sistemov, gospodarskih in finančnih potreb itd. itd.; analiza dosedanjih slovenskih gesjiodarskih programov in iskanje poti v bodočnost.
Kulturno življenje Slovencev: Pregled ™'tu.r" nili ustanov, ljudske šole. gimnazije, strokovnih šol učiteljišč, univerze, predhodnic Akademije in poudarek potrebnosti te. Psihologija slovenskega človeka, kulturna cepitev slovenskega naroda smeri v katoličanih, sodobno kulturno de o (revije, listi, predavanja, radio itd. z analizami!), problem duhovnega zbliževanja in pridobivanja in pogled v bodočnost (morda ob Vidmarju?).
Politično življenje Slovencev: Socialno-politič-oa struktura slovenskega naroda, politična zgodovina Slovencev od začetka do danes (ne v svojih osebnostnih bojih in izživljanje, marveč vedno zajeta v konkretnih vprašanjih, analiziranih iz stališča slovenstva); analiza povojnih političnih programov, vprašanje slovenske politike, njenih geografskih, narodnostnih, gospodarskih in političnih danosti itd. itd.
Na zaključku programa omenjamo samo še toliko, da ie jasno, da 6 tem niso izčrpana vsa vprašanja, kar jih hočemo v tem krožku obdelati, 6aj je jasno, da je program moral zaradi širine vprašanj, ki se nam ob slovenstvu odpirajo, nujno ostati samo medel odsev tega, kar bi v slovenskem krožku radi dosegli. Program nam bo služil 6aino kot kompas, ne bo nas vezal ne v svoji zaporednosti, ne v 6vojem obsegu, samo pregled in jasnost nam bo dajal.
Preden sklenemo, naj dodatno še sklep občnega zbora: vsak član društva Danice 6e mora poleg udeležbe v versko - obnovitvenem krožku vse leto aktivno udeleževati dela vsaj v enem izmed navedenih krožkov.	JKAD Danica.
Stovenfgradec "
Letošnja proslava narodnega praznika 1. decembra bo pod vodstvom občine ob sodelovanju vseh tukajšnjih društev. Tako se je sklenilo na sestanku vseh društev, ki ga je sklical mestni župan g. dr. Picej v torek, 23. t. m. zvečer. Proslava bo v Sokolskeni domu ob f>ol 10 dojx>ldne. Zavedni rodoljubi vseh stanov in pripadnosti se vabijo, da se skupne narodne proslave v čim večjem številu udeleže.
Smrtna kosa. Po daljši mučni bolezni je umrla ga. Jelen Marija, 49 letna soproga tukajšnjega krojača Leojx)lda Jelena. Pokojnica je bila dobra krščanska žena in mati 4 otrok. Pokopali so jo v petek popoldne na mastno jx»kopališče ob številni udpležbi tukajšnjega prebivalstva. Vsem preostalim naše globoko sožalje! N. p. v m.!
Rečica ob Saiiin{i
Kmetijsko nadaljevalna šola prične v nedeljo, dne 28. novembra, zopet z rednim poukom, katerega se udeležijo vsi učenci, ki so lani končali I. letnik.
Pomanjkanje učnih moči. Kljub temu. da je bilo pričetkoin jeseni nastavljenih v Sloveniji na posamezne šole precej novih moči, vendar na našo šolo ni bil nameščen nobeden. Od začetka šolskega leta manjkata na šoli 2 učni moči. Po časopisnih vesteh izkazuje državni proračun vsak mesec lep presežek, zato trdno upamo, da bo še nekaj brezjioselnih učiteljev pred 1. aprilom nastavljenih.
Brezplačen tečaj, ki bo trajal 14 dni, je priredila pri nas tvrdka Singer. Tečaja 6e udeležuje precejšnje število deklet.
Fantovski odsek ima v nedeljo, dne 28. novembra, po večernicah redni mesečni sestanek, združen s predavanjem.
sm
Novo mesto
Ustanovni občni zbor poverjeništva klulm železničarjev JRZ bo dane*, v soboto, 27. t. m., ob
19 v orkestralni sobi Prosvetnega doma v Novem mestu. Člani in prijatelji kluba vljudno vabljeni.
Ptui
Neverjeten primer tatvine. Posastnica Pihler St., nekje od Sv. Urbana pri Ptuju doma, se je že v zgodnjih jutranjih urah fiodala v mesto na sejem, obenem pa je hotela jioravnati svojo davčno obveznost. Ko je pri blagajni zbirala denar s čekom, ji je nekdo, ki ga baje že imajo, zmaknil vso gotovino okrpg 2000 din.
Miklavžev večer priredi Prosvetno društvo v Ptuju dno 5. decembra ob pol 4 {X)f>oldiie v veliki dvorani Dijaškega doma (jx>leg gimnazije). Opozarjamo že sedaj vse družine in one, ki imajo namen koga obdarovati, naj pošljejo darila v minorit-ski samostan, kjer se bodo sprejemala v petek, soboto in nedeljo v društveni dvornni prosvetnega društva. K miklavževanju bo vstoj) prost, pobirali se bodo le prostovoljni prispevki v kritje stroškov.
Šhoffci Loka
Cecilijanski koncert. V nedeljo, dne 28. novembra ob 8 zvečer priredita v Društvenem domu godba 1. planinskega polka in Pevska zveza po tukajšnjem odseku koncert pod vodstvom gg. ka-petana Alojzija Snirekarja in pevovodje Matka Josipa. Nastopi godba, orkester, mešani, moški iu ženski zbor. Vsi vabljeni!
Na praznik Brezmadežnega spočetja bo društveni dramatski odsek odigral sodobno igro »Pod sovjetsko zvezdo«.
Nov odvetnik. V Loko smo dobili novega odvetnika g. Lenčka Nikota. Naselil se je v hiši pri »Kocelliju«. Zamenjal je g. Jarca Franca, ki odhaja v Kranj.
Za0o rie
V dvorani Zadružnega doma bo v soboto po-poldne ob 3 jKidaiia mladinska igra »Grudica«, in 6icer izključno le za šolsko mladino. Igro bodo jx>-novili za odrasle v nedeljo 28. t. m. zvečer ob 7.
Praznik 1. decembra ho tudi v letošnjem letu proslavljen kar najlepše. Občina priredi na predvečer obhod jio običajnem fiotu z baklado ter rudniško godbo. Po obhodu pa I K) v Prosvetnem domu svečana akademija z govorom, deklamaoijami ler telovadbo. Naslednji dan zahvalna služba božja ob običajni uri. Hišni fiosestniki so vabljeni, da razobesijo zaatave, a oni ob ulicah, kjer se bo pomikal sprevod, da na predvečer razsvetle tudi okna!
Z občinske uradne deske je razbrati, da je rok za vlaganje prijav za zgradarlno le še do konca t. m. Informirali smo se ter ugotovili, da manjka doslej še nad polovico prijav. Na razglas opozarjamo prizadete, da ne bo nej>otrebnih kazni.
Poslovni davek na zaklane prašiče in drugo živino 1k> v bodoče plačevati vsem in ne samo mesarjem in gostilničarjem. Oproščeni pa so tega davka izključno le kmetje, ki žival sami zredijo ter jo zakoljejo za lastno uj>orabo.
Motodirke na Grad
Seunifsov memorial
V nedeljo, 28. novembra ob 14 na ljubljanski Grad
Za te zanimive dirke so prijavljeni poleg številnih ljubljanskih motociklistov tudi zagrebški vozači. Ti bodo ostri protivniki »Letečemu kranjcu« Stariču.
Kam za Božič?
Za božič vabijo planine Slovenije. Živahno vrvenje je ob Bohinjskem jezeru. »Zlatorog«, toplo zavetišče na koncu zasnežene Bohinjske doline bo sprejemal smučarje ter jim nudil skromen, toda prijeten in zabaven oddih v beli pri-rodi. Prijetna domačnost ob večernih urah in neprisiljena zabavnost bo razvedrila smučarje, ki bodo imeli podnevi dovolj prilike, da presmučajo vse okoliške hribe. Odločiti se morate že sedaj, kam pojdete za božič Položni in hriboviti svet na Komni vabi smučarja-planinca na lažje in težje izlete v najbližji okolici. Planinski dom na Komni zadovolji tudi razvajene planince. Za dovoz iz Bohinjske Bistrice do Zlatoroga je preskrbljeno, pri Zlatorogu i»a čakajo nosači. Za manj izvež-bane smučarje je pri[x>ročljivo, da se pripeljejo zvečer do Zlatoroga, prenočijo v tej udobni planinski postojanki ter se napotijo drugi dan na Komno, kjer jih čaka snmško veselje. Na Komni je 15. decembra dalje stalna smuška šola jiod vodstvom smuškega učitelja g. Cerniča. Pri Triglavskih jezerih bo koča oskrbovana za božične praznike le tedaj, ako se najkasneje do 15. decembra prijavi SPD v Ljubljani vsaj 10 interesentov. Koča pri Triglavskih jezerih je pripravljena za zimsko sezono ler je ena najlepših izlelnih točk iz Kotline. Na Vršiču je za božične praznike oskrbovana Erjavčeva koča, kamor prispeš po zložni cesti iz Kranjske gore v slabih treh urah. Nosači so na razpolago v Kranjski gori, vse podrobne informacije pa prejme turist pri oskrbnici Julki Pečar v Kranjski gori. Tudi Kamniške planine so že sedaj vse jTobeljene. Dom v Kamniški Bistrici jo primeren za nedeljski izlet za smučarje-začetnike v osrčje Kamniških nlanin. Na Domu na Krvavcu
Pokroviteljstvo te lepe športne in spominske prireditve je prevzel predsednik mestne občine ljub Ijanske g. dr. Juro Adlešič. Vstopnina je malenkostna: 4 din.
je zimski dostop iz Cerkelj, kamor vozi avtobus in iz Kamnika; zimska jx>ta so primerno markirana. Znana so smučišča na Krvavcu, tam po Velikem Zvohu in na Mokrici. Do koče na Veliki Planini je najprikladnejša zimska jx>t od gostilno pri »Jurčku« v Črni mirno Kranjskega Raka v jioložnem loku na Gojško in nato Malo Planino in do koče na Veliki Planini. Iz Kamnika vozi do »Jurčka« ob sobotah in nedeljah avtobus, sicer jia avtoizvošček |>o zmerni ceni. Velika Planina ima položna smuška vežbališča in nudi posebno začetnikom vse ugodnosti. Smučarji-planinci! Vsak naj svojim željam in sposobnostim jirimerno izbero božično razvedrilo v postojankah SPD, vsak bo našel dovolj zabave in božičnega veselja. — Podrobne informacije dobite v pisarni SPI) v Ljubljani. Aleksandrova cesta 4-1.
Mariborski šoort
V nedeljo, dne 28. t. m. v Mariboru ni predvidenih nikakih športnih prireditev. V Čakovcu sc odigra zadnja prvenstvena tekma med Cakovečkim SK in SK Muro iz Murske Sobote, katere rezultat jc odločilne važnosti za končnoveljavni vrstni red na prvenstveni tabeli.
Juniorji SK Železničarja gostujejo v Varaž-dinu proti juniorjem tamkajšnje SK Slavije v re-vanžni tekmi za lep livarjev« pokal V prvi tekmi so zmagali marihorčani z 2 : I, pa jim bo mogoče tudi letos ponovno uspelo, priboriti si leto trofejo.
Zimski šport. Zaradi ugodnih snežnih razmer na zapadnem 1'oi.orju so mariborski tekmovalci že marljivo pričeli s Jrenimri. Posebno živahno vadijo slalom in smuk na ijepih terenih okrog Senjorievega doma. Putnik Maribor prireja tudi lo nedeljo avto kar-izle! v Ribnico n.: Pohorje.
Po športnem sveta
Brata Ruud, znana norveška mojstra v smuških skokih, bosta šla 18. decembra t. 1. v Ameriko, kjer bosta nastopila na nekaterih tamkajšnjih tekmah. Birger Ruud se bo pa pred tem še poročil z gdč. Magdo Varlo in bo porabil to priliko za svoje poročno potovanje.
švicarski telovadci se temeljito pripravljajo za mednarodne tekme, ki bodo prve dni julija prihodnjega leta v Pragi. Sicer ne morejo prirejati daljših skupnih treningov, kakor delajo to v večini držav, vendar pa je že zadnji tridnevni tečaj, ki se je vršil v to svrho, jiokazal prav lepe uspehe. Obvezne proste vaje je poučeval znani telovades Miez, na drogu mu je pa pomagal še Steinemann, dočim so vodili drugi ostali program. Krogi jim delajo največje težkoče in tudi v lahkoutletskih panogah še niso doma. Jc pa tudi v tem pogledu zaznamovati znaten napredek. Značilno je, da so med vsemi 20 kandidati samo 4 od berlinske olimpiade, in to: Mačk, Reusch, Bachinann in Beck, dočim so ostali sami »novinci«. Najstarejši ined njimi je Rachnianu z 31 leti, najmlajši (3) so pa stari po 23 let.
Kaj je novega v finski lahki atletiki? Finski »klub mojstrov« je imel pred kratkim letni občni zbor, na katerem je sklenil, da bo v bodoče zahteval od atletov, ki bodo hoteli biti sprejeti v klub. naslednje uspehe: 1500 m 3:57, 5000 m 14:48, 10 000 m 31:00, skok v daljavo 7.30 m. skok v višino 1.92, skok s palico 4 m, kopje 68 m, kladivo 51 m, desetoboj 7000 točk. Kdor bo torej član tega kluba ta bo moral biti res prvovrsten lahkoatlet.
Olimpijski trener Armas Valste se že danes bavi z evropskim prvenstvom, ki bo leta 1938. Finci ne bodo nikogar poslali za zapreke in skok v daljavo in tudi kladivo ter skok s palico sta še v zraku. (Leta 1937 so metali kladivo 51.50 m!) Meddržavne dvoboje so sklenili s ftvedi. Francozi in Madžari. — Angleži hočejo dobiti Valsteja za mesece januar, februar in marec prihodnjega leta, da bi imel instrukcijske tečaje v šolah, nnlverzah in vojaških šolah, ker si obetajo od njegove pomoči velik napredek v lahkoatletskeni športu. — Amerika je povabila Finsko, da jiošlie 3—6 svojih tekačev dolgoprognšev, vendar so Finci povabilo odklonili. — Točasno se vrše po vsej Finski orientacijski teki in nedeljo za nedeljo tekajo velike mase tekačev po poliih in gozdovih. In tudi novi klubi rastejo kakor gobe po dežju.
Pri FIS-inem kongresu, ki bo v začetku prihodnjega leta v Lathi, bodo Nemci dodatno predlagali k amaterskim določilom, da naj veljajo za udeležence olimpijskih iger ista določila, ki jih predpisuje mednarodni olimpijski odbor. Nemci upalo, da bo ta predlog sprejet in da bodo s tem odstranjena nesoglasja med mednarodno smučarsko zvezo in mednarodnim olimpijskim odborom.
Hermes : Siotan
Na igrišču Ilirije za Kolinsko tovarno v Mostah bo v nedeljo popoldne ob 14.15 prvenstvena tekma med imenovanima nasprotnikoma. Ilcrnies, skorajda prvak, bo vnesel v to igro V6e svoje znanje, tako da bo zadovoljen vsak pristaš nogometne igre. — Slovan, ki preživlja zdaj težko krizo v moštvu, bo skušal izvleči iz te neenake borbe čim častnejši uspeh. — Vodstvo tekme je poverjeno g. Pečarju.
Svetovni mojster v alpski kombinaciji Anton Seelos (Avstrija) je bil povabljen od Japoncev, dn bi treniral njihovf kandidate za mednarodna srečanja. Japonska smučarska zveza je hotela pridobiti tega odličnega Tirnica kot trenerja za smuk in slalom, kateri trening naj bi se vršil v Sapporo. Ponudba Japoncev, kar se finančne strani tiče, jo zelo vabljiva, vendar se jc moral Seelos. ker je že drugod vezan, odreči njihovemu povabilu.
^minska
9ralika 1938
V vseh trgovinah v mestih in na deželi se že dobiva Druž. Pratika 1938 po ceni Din 5-— za izvod brez poštnine. Segajte po n;ei in tekmujte pri razpisani nagradni uganki 1 Če ie nc dob te v domačem kraju, pišite Jugoslovanski kniigarm ali pa Prodajalni Ničman v L ubliaui, kjer Vam bodo točno postregli.
Občni zbor Simrtnrja kluba < Ilirija*. Upravni od bor Športnega kluba Ilirija Hk licu Jo nn dan 9. dre. ob 20 redni letni občni »bor z dnevnim redom: 1. Po ročllo uprnvnegu odbora. 2. Poročilo nadzornega od bora in sklepanje o rnzrelnlol upravnemu Id nadzornemu odboru, il Nadomestno volitve zn uprHvni odbor in volitve nadzornega odbora in razsodišč« 4. Sklepanje o odborovlb predlogih iu o morebitnih imiuoslnj-nlli predlogih članov Samostojne predloge morajo člani predložiti odboru e podpisi, najmanj Mi, do glasovanja upravičenih članov vsnj S dni pred ončnlm zborom. 5 Spremembe pravil. 6. Določitev vpisnine, usla-novnine iu ilimarine. Občni zbor Je sklopčen, ako je prisotnih eno tretjino do glasovanja upravičenih članov. Ob nesklepčnosti se vrši pol ure po prvotni! do ločpnem času nov ohčnl zbor, ki je sklepčen ne glede nn Število prisotnih članov. — Kraj. kjer bo občni zbor, bo objavljen pravočasno.
SIT Slovati. Vsi Igrnlei 1. mošlvn nnl bodo v nedeljo najkasneje ob 2 popoldne na igrišču Ilirije. Igramo prvenstveno tekmo s Itermosom. Vsi sigurno in točnn. — Načelnik
S K Mar«. t' nedeljo ob čelrl na dvannjst naj »e zherelo vsi 7R .leseniee določeni igrnlei nn glavnem kolodvoru. Juniorji pa ob n na uoKem igrišču. Sigurne ločno.
Pojasnilo
V inseratnem delu našega lista je bila pri-občena zahvala gospe liane Adamičeve, vdove po slovenskem skladatelju, v kateri navaja gospa, da Glasbena Matica ni hotela prispevati k pogrebnim stroškom po umrlem soprogu. Z ozirom na to pojasnjuje odbor Glasbene Matice sledeče:
»Pogreb je naročila gospa vdova sama. Z njenim pristankom je bil prepeljan skladatelj Emil Adamič na dan pogreba v poslopje Glasbene Matice. Ta prevoz je naročila in račun poravnala Glasbena Matica. Spominski koncert, ki je bil v •začetku januarja t. 1., je priredila Glasbena Matica 7. nekaterimi sodelavci, s katerimi pa se je že vnaprej dogovorila in določila, da je namenjen ves čisti dobiček za postavitev spomenika Emilu Adamiču pred Glasbeno Matico. Tega Čistega do bička Glasbena Matica ni smela in ni mogla uporabiti za delno kritje pogrebnih stroškov, kakor je bila hotela gospa vdova.
Pripominjamo tudi, da je Glasbena Matica vložila na mestno predsedstvo dve prošnji in je po svojih merodajnih funkcionarjih tudi posredovala, da zniža upravni odbor mestnega pogrebnega zavoda potrebne stroške na najmanjši znesek, čemur je bilo tudi ugodeno.«
Liulomer
Za graditev ceste proti brodu na Moti je iz-posloval župan g. Slavič 10.000 din. Z delom bodo takoj začeli. Delavci mu bodo hvaležni.
Za združenje občine Ljutomer in Ljutomer-okolica je veliko zanimanje. 1'a ni čuda, saj je skupno nad 1400 volivcev. Nosilec liste JRZ bo dosedanji okoliški župan g. Slavič.
Telovadni učitelj pride v nedeljo, dne 28. novembra v Ljutomer. V Katoliškem domu bo telovadni tečaj za fantovske odseke vsega okrožja.
Radio
Programi Radio Ljub liana t
Sobota, 27. novembra: 12 Plošča za ploščo, pisana Sara — 12.4S Vreme, poročila — 1.1 Cns, spored, obvestila — 1:1.1.') PloSSa za ploščo, pisana šara — 14 Vreme — 18 Za ilcIopuKt — 1S.40 Pogovor s poslušalci — 19 0a.s, vreme, ix>ročila, spored, obvestila — IS 30 Nac. ura: Slovensko žene kot kujlževnlcc ir časnikarke (Zora Stanojevie-Priseker) — lilJKl Pregled sporeda — •Jn t) zunanji politiki (s. urednik dr. Alojzij Kuhar) — JO.3» Pisan večer ve-sele deteljice (vodi g. Jože Zupan) — J J Ctus, vreme, poročila, s|K>red —- J2.1.) Za vesel konec (igra Itadijski orkester).
Drugi programi t
Sobota, 27. novembru. lic!grad: 20 Nebdalova opereta Poljska kri« — Zagreb: JO Opera — Dunaj: 19.30 Leharjeva opereta Eva , 21.45 Griegove klavirske skl., 'JJ.il Pihala — Hudim/ušla: JO tura, 22,25 Vojaška god-l>a, 23.30 Plesna glasba — Italijanske postaje: I. skup. 421, 301 in 2883 ml: 17.15 Plesna glasba. 21 Peragallova opera (iinevra degli Almieri' — II. skupina 560, 3Kil in 263 m): 21 Igra, nato citre — III. skupina H92, 272 in 221 ml: 20.30 Montanarijeva opereta »Kolibri« — Praga: 20 Lortzingova opera »Car in tesar«, 21.10 Orkester in violina, 22.30 Plesna glasba — 1'aršava: "JO Pestra glasba, 22 Orkestralni koncert — Urrlin: 10.10 Kvintet, 20.15 Velemestni ritem — Konigsbrrg-Kriln: 20.10 Slavnostni koncert — 1'ratislava: 19.10 Koncert im željah — Frank/url: 19.10 Vojaškn godb«, 20 Zadovoljni orkester — Strasbourg: 21.30 Orkester, zbor iu •p! isti.
Praktična, lepa in poceni
Miklavževa darila
za gospode, dame in otroke Vam nudi v veliki izbiri tvrdka
F. I. GORIČAR, Ljubljana
v svoiih dveh trgovinah na Sv. Petra cesti št. 29 tn 30. — Od 24. novembra do 24. decembra dajemo pri vsakem nakupu nad din 50'— lep robček zastonj, ako se sklicujete na ta inserat! V Vašem interesu ie, da si ogledate pri nas blago, predno kupite drugod!
MALI OGLASI
V malih oglasih velja vsaka beseda Din I*—; ženi-tovanjskl ogiast Din 2'—. Najmanjši znesek za mali oglas Din IU-—. Mali oglasi se plačujejo takoj pn naročilu — Pri oglasib reklamnega značaja se ra iuna enokolonska. 3 mm visoka pelitna vrstica pc Din 2 Mi. Za pismene odgovore glede malib oglasov treba priložiti znamko
r
Kam pa v nedeljo?
l
Službe iičejo
Gospodična
z nemško meščansko šolo ln malo maturo, želi službo kot vzgojiteljica ali družabnlca. Ponudbo upr. »Slov.« pod »Poštena« št. 18240.	(a)
iim i j a
Krojaškega pomočnika
poštenega, značajnega, za konfekcijo (velike kose), sprejme takoj Pelko Fr. st. Novo mesto. (b)
K
Najboljši trboveljski
premog
brez prahu
koks, suha drve t. Pogačnik
fl.tlinričeva 5 Telefon 20-5?
»n
Otroški voziček
globok - poceni prodam. Rožna dolina, Cesta IV. št. 26.
Kje kupite dobro
ln poceni? V novi manu-fakturnl trgovini Snoj Josip, Ljubljana, Tyrševa cesta 17. Le prepričajte se.	(1)
Kompletna brivnica
naprodaj. — Proda se iz proste roke kompletna garnitura za brtvnico, obstoječa iz velikega brušenega zrcala z enim stolom naslonjačem, 3 stenske slike, stenska ura ln omarica ter zaveso, obešalniki itd. - za tretjino cenilno vrednosti. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 18736.	(1)
OBČINSKA UPRAVA OBČINE KOS A KI
javlja v imenu občanov, faranov župnije Sv. Petra pri Mariboru, da je umrl preč. gospod župnik
Anton Tkavc
Bridkost preveva duše naših faranov eden najboljših učencev Slomškove šole je na višku ustvarjanja in svoje službe Bogu in narodu padel kot žrtev zavratne bolezni.
Bog nam ga je dal, Bog nam ga je vzel. Njegovo sveto ime bodi češčenol
Za občinsko upravo občine Košaki: Ivan Vesenjak, župan.
Oglašujte v edino uspešnem dnevniku »Slovencu«!
Denar
Hranilne knjižice
raznih denarnih zavodov,
vrednostne papirje,
obdežnlce, bone, akcije itd.
Valute
6 držav — kupimo takoj in plačamo najbolje.
Bančno kom. zavod
Maribor, Aleksandrova 40 Prodaja srečk. drž. razredne loterije.
Na Kurešček
vozi avtobus v primeru lepega vremena v nedeljo ln na praznik. 1. decembra, obakrat ob pol 9. uri Izpred Mestnega doma.
Ne zamudite prilike!
Ugoden nakup stavbnih parcel z vodovodom tn elektriko v bližini postajo. • Pojasnila; Vlžmarje št. 59.	<p)
Kunaver Ludvik
gradbeno • strokovno na obraženl posredovalec — Cesta 29 oktobra St. 6 telefon 87-33. Ima napro daj večje število parcel, kompleksov posestev gozdov, trgovskih In stanovanjskih hiš In vil. Pooblaščeni graditelj In sod nI cenilec za nasvete brezplačno na razpolago. <p)
I
Automolor
i
»
Opel« 500 ccm
brezhiben, vožen le 1800 km — zaradi bolezni takoj In izpod cone naprodaj. Naslov v upr. »Slov.« pod »Opel« št. 18695. (f)
II
Radio
i
MINERVA RADIO
Najlepši model) za 1938. Njih čarobni zvok bo tudi vas navdušil. Najprimernejše božično darilo! Bogata izbira prt
Kleindienst & Posch
Maribor, Aleksandrova 44
gA
■^ZA* POVJOD
Posestniki! Gostilničarji! Trgovci! Kmetovalci!
Podgane in miši uničite poceni ln enostavno, brez strupa z domačimi sredstvi. Enkrat za
vedno. MILAN VRABIC, Ptuj 33
Agnes Giinther:
153
Dušica - Rožamarija
Njene mile, bolestne oči pod cvetličnim vencem so visele ob njegovih ustnicah. Polagoma jih je zastrla in ni mu odgovorila.
Harro pa je 6tal tu in motril njen bledi obraz in napol zaprte oči pod cvetličnim okrasom, ob-valovan od medlozlatih pramen. Vidi 6e že v duhu, kako stoji pred vrati osrečujočih vrtov. Nikdar ne bo vanje 6topila njegova noga! Najlepša cvetka iz tega vrta leži še pred njim. Potem pa ga bodo porinili vstran in osame! bo v samotni noči.
Bil je že zdaj osamljen. Roža je bila že zelo daleč od njega. Iti morda se je je znova polasti! demon, jo rešil muke ter razgrnil 6Voj pajčolan čeznjo, aa tudi ni več slišala njegovega glasu.
Toda zmotil se je. Pripravljala je svojo dušo ter jo krepčala. Poslala je bila svojo molitev zanj k nebeškemu Očetu.
Zdajci pa je odprla svoje oči, iz katerih je sijala miloba ljubezni v toliki meri. da ga je vrglo na kolena in je moral vzklikniti:
»O ti, ti!«
Toda Rožamarija je nepremično ležala ter ee ni oprijela njegovih iztegnjenih rok.
»Odpusti, dragi, toda moj trinog mi ne dovo litije, da bi 6e ganila. In tudi ti se moraš dati od njega trpinčiti in biti obziren.«
»■Čemu obziren?«
»Toda moraš biti, Harro, kajti on je gospodar iti jaz živim Ie še od njegove milosti. Ti vendar ne boš hotel, da se z vso lokavostjo vrže name ter se maščuje za vse, kar ti počenjaš!«
Njegove ustnice 60 se zganile, končno je vendarle (/pregovoril:
»Ah naj 6namem cvetlice, naj pokličem teto Ulriko?«
»Ne, moj dragi. Nočem te pahniti v temno o,.amelost, dokler še morem dihati zate. Ne greš
mi iz sobe in od metle vstran, dokler se nisi popolnoma izročil v božje roke. Predolgo tega ne prenesem več! Saj vendar veš. ali si že čisto pozabil. kako 6ilno je moja duša priklenjena k tvoji? Harro, fi 6i podivjan konj. ki drvi z menoj čez drn in strn. močvirje, ledeno grozo in rdeči peklenski plamen.
Pravkar 6va bila v družbi prokletih ter 6va zrla skozi omrežje v nebeške vrtove. In znova sva oddrvela in zopet se vračava v hladno, temno osa-melost.
sOh. kaj mi je eforiti. Roža. kako naj...«
»Ukloniti 6e moraš. Harro! Moraš! Hotela sein brzeti s teboj še dalje, toda moj trinog se ustavlja. On ima vendar svojo oblast nad menoj in to ima od Boga. Moral se boš vendarle vdati. Kolo drdra preko tebe in vsa tvoja nebrzdana 6ila, tvoj obup in tvoja 6trast, ga ne more ustaviti. — Gospodje te vendar niso nalagali, prepovedala 6em jim, da bi ti prikrili resnico. — In če ti že ne preostaja nič drugega, če 6e vendar moraš ukloniti, čemu bi ne porekel takoj: ,Naj se zgodi tvoja volja!'
Zdaj sem še pri tebi, ti pomagam, se ukla-njam s leboj. Toda ne morem ti obljubiti, da te bom mogla še spremljati pri tvojih divjih poletih. S tem sva pri kraju. Moraš se vdati v božjo voljo!«
Njegove sklenjene roke so se skrčile in položil je glavo ob posteljni rob...
»Jaz tega ne zmorem, ne. ne zmorem... to presega mo|e moči,« je zastokal Harro. »Tega ne more ne človek ne Bog od mene zahtevati. Prenašal bom to. ne bom te več trpinčil, hočem biti 6trpljiv, obljubljam ti to, — čisto miren in potrpežljiv.«
»Ko bi to zmogel. Harro! Biti miren in potrpežljiv iz lastne moči! Ti si vendar že doslej poizkušal, moj predragi 6tari Harro, saj me nisi nikdar namerava! mučiti. In vend?r si to storil in veš, da si se s tem pregrešil in ponovno se bo to zgodilo. In tako me boš pač še dalje vlačil s seboj. Zdaj se še sicer branim, moledujem, prosim, po-
KKEEZIIJKfl
Premiera I Film ptekrasnlh prlrodalh Bilk
Samostanski lovec
po znamenitem romanu Ludv ka Gangboter la, pisatelja snanegd dela , l>raa Hubeiius"
—3111331
Krasen mnzikallčen Slagerl
Princesa ostrig
I AUBternlilll) V glav. vlogah: Herman TDlmlg, The Llngen, Osnar Slma. Gusti Wolt, Herald Paulsen
Nalnovelše odkrltle llubavne dvotice Lili o n Harvey - WIUy Frllsch
v duhoviti iu zabavni komediji
7 zaušnic
<TAjutbiamoč. 16.,19.,5<>i 21.,5^iAi
COTY JE UPRAV KREIRAL
Novi puder za negovanje lepote
Njegovih 8 nijans divno har-monira z različnimi barvami obraza. Je povsem novega sestava, značilne finoče in Bvežosti ter s svojo uporabo, ki je preprosta, hitra in ne stane mnogo, ugodno dopolnjuje novo metodo za negovanje lepote COTY
Ti produkti se prodajajo pri nas:
LJUBLJANA
Drog. L Kane, Nebotičnik
maribor
Drog. M. Kane
★ '
METODA ZA NEGO LEPOTE COTY
ID minut zjutraj 10 minut zvečer.
Zahtevajte našo snecijalno brošuro .Pot do lepote"
Zahvala
Vsem, ki so z nami sočustvovali in nam ustmeno ali pismeno izrazili svoje sožalje ob nenadomestljivi izgubi našega moža in očeta, strica in svaka, gospoda
Filipa Bizjaka
naša iskrena zahvala. Posebna zahvala pa velja g. dr. Ambrožiču v Postojni za prvo pomoč ob priliki nezgode, ugledni rodbini F. Slamič, ki nas je tolažila v bridkih urah našega gorja, Slovenskemu lovskemu društvu in gasilski četi Pijava gorica za častno spremstvo na zadnji poti, pevcem »Slavca« za ganljivo petje, kakor tudi vsem darovalcem cvetja in krasnih vencev, in vsem onim, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti.
Maša zadušnica bo darovana v ponedeljek, dne 29. novembra ob 7 zjutraj v frančiškanski cerkvi.
Ljubljana, dne 27. novembra 1937.
Žalujoča rodbina Bizjakova
tem bom pa umolknila. Tega bi ne bilo treba! Takšna molitev ne more ostati neuslišana.. Tako je tudi Jezu6 molil v vrtu Oetzemani. Kaj je tvoja bol v primeri z njegovo!
S to molitvijo bi odprl nebesa. Harro. da bi se zlate reke vlile na tvoje ubogo srce. An, kako srečna bi bila jaz! Kako mirno bi počivala v tvoji ljubi roki! Kako me boš pa mogel tolažiti, če 6e me enkrat polasti smrtna groza? Zdaj te še lahko podpiram Harro, toda tedaj boš ti močnejši od mene. in tvoj plamen jačji od moje lučke. — Ta ura se morda ne povrne, Harro! —
Poglej grajski stolp 6 svojo glavico v višini. Že se odbija od nebeške sinjine. Ko ga obsije sonce in mu pozlati glavico, bo ta ura minila. Dotlej še imaš časa in nič dalj. Hočeš ostati pri meni ali greš onstran?... Pomisli dobro, kako boš izbiral. Dano ti je na izbiro in vendar nimaš izbire...«
»Naj ostanem pri tebi!«
Skril je obraz v svoje dlani in slonel ob posteljnem robu. kakor bi ga kdo bil treščil tja in tu pa tam mu je zadrgetalo telo, da 6e je stresla postelja. Rožamarija pa je zaprla oči in njen obraz je pod modrim vencem postajal vedno bolj bled.
Jasneje se je že odbijala oblika stolpa od sivo-modrega neba. Dve zvezdici sta obledeli, hladna, čvrsta jutranja sapica je zavela v 6obo. da se je Rožamarija 6tisnila ob prsih tesneje v svoje zlato kraljevsko ogrinjalo —
Zdajci je vstal Harro, Oba sta molčala, le njih oč: so se iskale. Kar te globoko vzdihnila in njeni udi 60 se iztegnili. Svojo glavo je nagnila na stran in videti je bilo. kot bi 6pala.
Harro je potrkal pri teti Ulriki. Stara dama 6e je takoj pojavila, kakor bi bila ves čas stala za vrati Ko je pristopila k postelji, ji je zastala noga. Prestrašila se je.
Ta čudovita nekam tuja lepota, ta nežno iztegnjena postava s kraljevskim ogrinjalom ob ra-
menih, ta cvetlični sijaj v razsvetljavi luči in jutranjega somraka, ta obraz, kakor bi bil oblikovan iz marmorja in voska z napol odprtimi očmi, iz katerih je malce prosvitala zenica ...
Brž 6e je okrenila, mukoma, brez 6ape je kriknila:
»Harro!«
»Ne spi! Ostani pri njei!«
Harro je odšel. Ko je stopal čez dvorišče, je zasijal s:o!p v zlatu jutranje zarje. Obkrožale so ga jate belih golobov. Pri 6tudencu 6e je Harro sklonil, 6pusiil curek po 6vojih rokah ter 6i umil obraz v hladni vodi.
Nato je odšel v 6vojo celico ter legel v posteljo v he!i ponočni obleki. Bilo je 6veže in hladno jutro in ob stenah niso več strašile 6ence. Prekrižal je roko pod glavo ter je 6repo zrl v strop. Tam je Irfotal počasi in v težkem poletu ponočn; metulj ter si iskal skrivališča pred dnevnim 6vitom.
Bilo je dovršeno! Žrtvoval je svojo voljo nekomu drugemu To je bila zanj neizmerna žrtev! Domneval je. kot bi bil 6am vzel 6vojo rožo raz 6rce ter jo ponesel k vratom nebeških vrtov!
In obljubila mu je zato zlate reke od zgoraj! Kje so te ostale? Morebiti so bile njegove oči tako malo sposobne zanje, kot one ponočnega metulja pod stropom, ki se tudi mora skrivati pred zlato svetlobo.
Vedno počasneje je krožila ponočna živalica , 1. Vedno teže in teže je legala nanj prijetna utrujenost in počival je dobro, mirno, neiz-
jko'
nad njim.
je legala nanj pri-aobro. mirno, neizrečeno pokojno. In to oddaljeno šumenje in bu-čanje... Mar ni bila to godba? Moral bi io poznati ... ^Pridite hčere, pomagajte mi efcioko-vati .. Glejte, kdo prihaja!... Ženin ...' Gosteje in gosteje ga je zavijala koprena. Spal je mirno in globoko, kot še nikdar v življenju, kajti prebudil se je šele, ko je že toneče sonce zlatilo 6tolpno glavico.
Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Karel Ceo
Izdajatelj: Ivan Rakovec
Urednik: Viktor CenžiS