191Druæboslovne razprave, XVIII (2002), 41: 191-202 Darko ©trajn UDK 316.286:316.658 Konstitucija in konstrukcija javnega mnenja v kontekstu refleksivne druæbe POVZETEK: V vsakem razpravljanju o raziskovanju javnega mnenja se nikoli ni mogoËe znebiti vpraπanj o metodologiji. Kljub vsem tem teæavam pa so se raziskave javnega mnenja ustalile æe na ravni rutinskih anket in analiz. Vpisale so se v pojem vsakdanjosti industrijskih in πe bolj postindustrijskih (postmodernih) druæb. Æe kar dolgo Ëasa, vsekakor pa vse bolj v povojnem obdobju, v mnoæiËnih medijih objavljena poroËila teh raziskav malodane tekmujejo z meteorologijo glede na odnose v trikotniku strokovnjaki ‡ obËinstvo ‡ dinamika opazovanega fenomena. Povezava te problematike z odnosom subjekt ‡ objekt je obravnavana v luËi prispevkov Adorna, Bourdieuja, Habermasa in novejπih teoretskih prispevkov. Na koncu se Ëlanek obπirneje ukvarja πe z vpraπanjem o izginjanju loËnice med javnostjo in zasebnostjo v Ëasu virtualnosti. KLJU»NE BESEDE: javnost, zasebnost, raziskovanje, druæboslovje, teoretska psihoanaliza 1. Druga narava V vsakem razpravljanju o raziskovanju javnega mnenja se nikoli ni (in se tudi nikoli ne bo) mogoËe iznebiti vpraπanj o metodologiji. Vpraπanja o metodologiji merjenja ali prouËevanja javnega mnenja pa se nadalje ne morejo izogniti temu, da se ne bi nanaπala na velik kompleks epistemoloπkih problemov, kar konËno na logiËni ali socialno- filozofsko kritiËni ravni pomeni, da se vpraπanja konËajo s paradoksi glede na pojem realnega. Da je ta pojem ‡ nikoli dokonËno reπljivo ‡ ujet v dialektiko razmerja subjektivnega in objektivnega, najbræ ni treba posebej dokazovati, kakor tudi ne bi bilo treba dokazovati, da je prav ta flnereπljivost« vpisana v same temelje druæboslovne in humanistiËne diskurzivne produktivnosti. Vpraπanja, ki se nanaπajo na metodologijo omenjenega raziskovanja bi lahko klasificirali glede na to, s katere pozicije so izreËena. Tu ne nameravamo izvesti take klasifikacije, povejmo samo to, da mislimo predvsem na eni strani na flnotranje« polemike med samimi razvijalci raziskovalnih metodologij in na zagovornike refleksivnih konceptualnih ter spekulativnih pristopov na drugi strani. Pri tem je to loËitev treba razumeti bolj kot polariziranost samega podroËja kot pa tako, kot da bi dejansko obstajale osebe, ki bi jih lahko enoznaËno razporedili na en ali drugi pol. »e se prvi tip diskusij giblje na ravni flnestrinjanj tistih, ki se sicer strinjajo glede na temeljne koncepte« in se torej pogosto nanaπa na fltehniËne« probleme, pa se drugi tip diskusij odvija kot nekakπen organizirani nesporazum, kot dialog med razliËnimi strokami (npr. v najπirπem okviru med filozofijo in sociologijo ipd.), ne nazadnje tudi kot spori o vlogi (kritiËni ali legitimacijski) druæboslovja v kontekstu, ki ga prouËuje. Na tej ravni torej 192 Druæboslovne razprave, XVIII (2002), 41: 191-202 Darko ©trajn govorimo o problematizacijah metodologije raziskovanja javnega mnenja (in pravzaprav tudi drugih socioloπko opredeljivih fenomenov), ki so nastajale v verjetno flveËnem razcepu med empiriki in teoretiki«. SpecifiËne raziskave, kakrπne so raziskave javnega mnenja, so v tem pogledu paË eden od vidikov, ki seveda ni najmanj pomemben. Konec πestdesetih let se je ta razcep artikuliral v antoloπkem zborniku flPositivi- smusstreit…« (Adorno 1972), v katerem najdemo tudi zelo ostre kritiËne razmejitve, vendar pa je v pogledu nazaj mogoËe trditi, da sta v akademskem sporu, ki ga zbornik povzema, pridobili obe strani, vrsta kritiËnih poudarkov pa je πe vedno aktualnih. Adornovo opazko, da je flnasploh objektivnost empiriËnega raziskovanja druæbe stvar metode, ne pa predmeta raziskave« (Adorno 1972: 84), je mogoËe Ëitati kot teoretsko opozorilo, ki ga raziskovalec druæbene empirije mora imeti pred oËmi v razliËnih fazah raziskave. Ne nazadnje pa, zlasti z vidika ohranjanja verodostojnosti raziskav, najbræ ne kaæe zanemariti tudi fllaiËnih« kritik, izreËenih s strani samih flobjektov« raziskovanja in naroËnikov raziskav (denimo, politiËnih strank, ustanov, flvidnih« posameznikov itd.), ki se v rezultatih raziskav ne razpoznajo, ali jim oËitajo tendencioznost, ali tudi namerno manipulacijo. »eprav so te problematizacije dandanaπnji v mnogih pogledih tudi preseæene, pa nereπeni (in resnici na ljubo nereπljivi) problemi vedno znova vznikajo, Ëe ne drugaËe pa v ozadju razprav o ustreznosti ( = adekvatnosti) dognanj, trditev in ugotovitev javnomnenjskih raziskav. Kar pravzaprav hoËemo v zvezi s tem reËi, je to, da je neizo- gibno ozadje obravnavanega raziskovanja njegova ustreznost in s tem pomenska smiselnost glede na realnost, torej v pogledu z drugega zornega kota njegova resniËnost, kar se kajpak lahko prevede tudi v vrsto doktrinarnih vpraπanj o flznanstvenosti« ipd. Da je tako, se kajpak ne kaæe Ëuditi, saj so vsi takπni pojmi kot so flrealnost, resniËnost, adekvatnost« praviloma stvar dokaj odprtih definicij, torej definicij, ki so preteæno rezultat neizËrpnih flkontekstualizacij« in uvrπËanj v razliËne spoznavne in metodoloπke modele. Kljub vsem tem teæavam pa so se raziskave javnega mnenja ‡ πe zlasti tiste, ki se nanaπajo na politiËne profile javnosti ‡ ustalile æe na ravni rutinskih anket, sondaæ in analiz. Vpisale so se skratka v pojem vsakdanjosti industrijskih in πe bolj postindustrijskih (postmodernih) druæb. Æe kar dolgo Ëasa, vsekakor pa vse bolj v povojnem obdobju, v mnoæiËnih medijih objavljena poroËila teh raziskav malodane tekmujejo z meteorologijo glede na odnose v trikotniku strokovnjaki ‡ obËinstvo ‡ dinamika opazovanega fenomena. Gotovo je ta status meteoroloπkih in javnomnenjskih ugotovitev podprt z institucionalno strukturo samega razmerja med sporoËevalci in sprejemniki sporoËil, pri tem pa je jasno, da je delovanje tega razmerja sploh omogoËeno z delovanjem medijev. Osnovno razmerje, Ëe torej za trenutek odmislimo medij, prek katerega se sporoËila prenaπajo, je lahko opredeljeno, kot je ugotovil Anthony Giddens, glede na druæbeno pripoznane poloæaje ekspertnosti in laiËnosti. flEkspert je katerikoli posameznik, ki se more uspeπno sklicevati na bodisi posebne spretnosti bodisi na posebne tipe znanja, ki jih laik ne poseduje. Termina ‘ekspert’ in ‘laik’ je treba razumeti kot kontekstualno relativna. Obstaja veliko slojev ekspertnosti, tisto kar pa πteje v kateremkoli danem poloæaju, v katerem se ekspert in laik sooËata, je neravnoteæje v sposobnostih ali informacijah, ki ‡ za dano podroËje delovanja ‡ naredi enega za ‘avtoriteto’ v odnosu do drugega.« (Giddens 1996: 38) 193Druæboslovne razprave, XVIII (2002), 41: 191-202 Konstitucija in konstrukcija javnega mnenja v kontekstu refleksivne druæbe Analogija z meteorologijo, ki zajema tudi notranjo strukturo tega raziskovanja (vodijo ga eksperti, ki izdelujejo povpreËno pismenim ljudem razumljive rezultate v obliki medijskih sporoËil) in kajpak πe zlasti vznemirljive prognostiËne sestavine, pa nakazuje navezavo na znameniti pojem fldruge narave«, ki so ga razvili predvsem zastopniki kritiËne teorije. V grobem se fldruga narava« razlikuje od flprve« (ali tudi flprave« narave) po tem, da je druæbeno proizvedena in po klasiËnem razsvetljenskem nazoru Ëloveπko druæbo emancipira glede na flzunanjo« naravo. V kritiËnem pogledu pa izstopijo aspekti flodtujenosti in zasuænjevanja« v nasprotju z optimistiËno videno flemancipacijo«. »e z vzpostavitvijo industrijske druæbe v πirπem kulturnem okviru, ki ga opredeljuje pojem meπËanske druæbe, fldruga narava« postane, ne glede na vrsto drugaËnih poimenovanj (kultura, urbano okolje, druæbeno okolje ipd.), nekaj samoumevnega, je lahko razvidno, da je njena proizvedenost eden od kljuËnih predmetov druæboslovnega raziskovanja. Navsezadnje je fldruæbena proizvodnja druæbe« tisti primarni proces, v katerem se sploh oblikujejo fenomeni za druæboslovje. »e æenemo analogijo dveh narav πe dalje, lahko ugotovimo, da pomen pojma tako v enem kot drugem smislu zajema kompleksnost, o kateri vemo, da o njej ne vemo vsega, recimo na naËin kantovskega nespoznavnega preseæka nad spoznanim. Kajti narava obstaja in se hkrati pravzaprav dogaja, se nenehno procesira, proizvaja, v njej delujejo mehanizmi, ki nam kajpak niso v celoti poznani. Logika te analogije seveda v eni izmed moænih konsekvenc vodi tudi k neustreznim primerjavam med naravoslovnimi in druæboslovnimi znanostmi in vedami, kar se je, kot vemo, v zgodovini znanosti dogajalo in se pravzaprav πe dogaja ‡ pogosto z laænimi upi, da bi druæboslovno znanje omogoËilo tako moË nad objektom kot jo omogoËa naravoslovje. flTisto, na kar danes na sploπno mislimo z imenom empiriËno druæbeno raziskovanje, je od Comtesovega pozitivizma bolj ali manj po lastnem priznanju imelo za vzor naravoslovne znanosti… Konstrukcija totalnega ima za prvi pogoj neki pojem o stvari, na katerem se organizirajo disparatni podatki.« (Adorno 1972: 82) Ta predpostavljeni pojem se, Ëe na kratko povzamemo Adornovo izpeljavo v nadaljevanju, ravna po izkustvu, ki ga usmerjajo fldruæbeno instalirani mehanizmi nadzora«. Z Adornom se je verjetno πe danes mogoËe strinjati, da je v predstavi o znanosti, ki druæboslovju vsiljuje naravoslovju podobne funkcije in utilitarne sheme, zaobseæena tudi teænja po fluporabnosti« druæboslovja in uporabi njegovih rezultatov v obmoËju fldruge narave«, kjer druæbeni fenomeni v tovrstni predstavi dobijo vlogo objektov, ki jih je mogoËe manipulirati ali lepπe povedano: upravljati. Torej tudi ni teæko v ozadju takπne flkoncepcije« znanosti ugotoviti mesta, s katerega se artikulira, ni teæko ugotoviti, da gre za pozicijo, nevtralno reËeno, vodilnih razredov in upravljavskih (oblastnih) struktur, ali manj nevtralno reËeno, dominantnih druæbenih skupin. Tu je gotovo treba poudariti, da se je adornovska kritika vpisala v temelje postulatov avtonomije druæboslovja, ki je oznaËeno s svojo specifiko v razliki z avtonomijo znanosti nasploh. Sicer pa je od takrat izstopila problematiËnost pojma totalitete (celote), ki jo je Adorno sam sicer mestoma zaznal, da pa se pojmu totalitete ni mogel odreËi, priËa njegova (deloma posthumna) polemika z Benjaminom.1 Ta problematiËnost se je πe zlasti jasno pokazala v Ëasu in kontekstu strukturalizma in 194 Druæboslovne razprave, XVIII (2002), 41: 191-202 Darko ©trajn drugih takratnih epistemoloπkih inovacij, ki so ‡ Ëe opustimo opisovanje vmesnih Ëlenov ‡ vodile k socioloπkemu razumevanju druæbe v kategorijah refleksivne druæbe. 2. Med flmetodologizmom« in flteoreticizmom« Proizvodnja druge narave, ki je kot pojem smiselna tudi in predvsem, Ëe v svojem pomenu zajema simbolni univerzum, ki je za vsako razumevanje druæbenosti konstitutiven, v nanosu na tematiko, s katero se tu ukvarjamo, pomeni, da je tudi javno mnenje pojav, ki se v druæbi proizvaja, izdeluje, je torej specifiËen vidik manifestiranja druæbene prakse. Javno mnenje je eden od zelo kompleksnih indikatorjev obstoja fldruæbenega prostora, te nevidne realnosti« (Bourdieu 1994: 25). Raziskave javnega mnenja to flnevidno realnost« paË povnanjajo tako, da predoËajo rezultate svojih povpraπevanj, merjenj in analiz, pri Ëemer ne kaæe pozabiti tudi na raziskave, ki jih πirπa javnost manj pozna. Pustimo ob strani dileme avguπtinovskega tipa o tem, ali bi javno mnenje obstajalo, Ëe ga ne bi flodkrivali« z raziskavami? Tako artikulirana dilema pa nam lahko prispeva poudarek, ki je lahko tudi kljuËnega pomena. Raziskave javnega mnenja se namreË s tem, ko indicirajo sam obstoj takega objekta, kot je javno mnenje, hkrati morajo sooËiti tudi same s seboj kot s faktorji proizvodnje javnega mnenja v njegovih partikularnih pojavnostih. To pa nas vraËa k vpraπanjem konstituiranosti objektov socioloπkega raziskovanja. Verjetno bi bilo dokazljivo, da se zlasti v raziskavah, ki postanejo flrutina«, ki torej celo uidejo izpod okrilja akademskih znanstvenih ustanov, same utemeljitve tega zakaj in kako je neki druæbeni fenomen objekt raziskovanja, raztopijo v samoumevnosti ponavljanja shem raziskovanja. Med take raziskave, ki so sestavina tako imenovane flscientizacije« druæbe,2 poleg razliËnih marketinπkih raziskav, vsekakor sodi vrsta socioloπkih ali tudi socialnopsiholoπkih, tudi vrste evalvacijskih po navadi periodiËno ponavljajoËih se raziskav, ne nazadnje seveda tudi raziskave javnega mnenja. Ker je iz povedanega dobro videti, da je fljavno mnenje« paË eden izmed socioloπko doloËljivih pojavov, ne vidim razloga, da ne bi mogli pri doloËanju njegovega statusa, njegove konstituiranosti, upoπtevati teoretskih prispevkov, ki govorijo o konstituciji objekta druæboslovja tudi bolj na sploπno. V tem pogledu si lahko nekoliko pomagamo s prispevkom Pierra Bourdieuja. Najprej povzemimo nekatere jasne poante iz devetega poglavja ene od njegovih kljuËnih teoretskih knjig, Le sens pratique.3 Po Bourdieuju vzpostavljeni red in distribucija kapitala, na katerem se ta red utemeljuje, æe flzgolj s tem, da obstajata, prispevata k svojemu lastnemu ponavljanju«. Raziskave, ki torej hoËejo prodreti v to pulzirajoËo realnost, morajo privzeti formo ponavljanja, pri Ëemer vsaka ponovitev ni povsem enaka prejπnji. Kapitalska organizacija se manifestira fls simbolnim uËinkovanjem«. V odmiku od Durkheima Bourdieu meni, da druæboslovje ne more fldruæbenih dejstev obravnavati kot stvari«, kajti s tem bi se mu izmuznilo tisto, kar te druæbene stvarnosti dela za predmete spoznavanja, ne glede na to ali so potem tudi zares razpoznane v flsami objektivnosti druæbenega obstoja«. flKajti posamezniki in skupine so objektivno opredeljeni ne le s tem, kar so, ampak tudi s tem, za kar veljajo, da so, to je z zaznanim bitjem, ki ga, Ëetudi je neposredno odvisno 195Druæboslovne razprave, XVIII (2002), 41: 191-202 Konstitucija in konstrukcija javnega mnenja v kontekstu refleksivne druæbe od njihovega bitja, ni nikoli mogoËe povsem omejiti na to bitje. Druæboslovje mora upoπtevati dve vrsti lastnosti, ki so objektivno navezane na posameznike in skupine. Na eni strani so materialne lastnosti, ki se, Ëe zaËnemo s telesom, pustijo preπteti in izmeriti kot katerakoli stvar fiziËnega sveta, na drugi strani pa so simbolne lastnosti, ki niso niË drugega kot materialne lastnosti, kadar jih zaznavamo in vrednotimo v njihovih medsebojnih razmerjih, se pravi kot razloËevalne lastnosti.« (Bourdieu 1980: 233. Prevod: Jelka Kernev - ©trajn) Kot pravi Bourdieu v nadaljevanju, flnotranje dvojna stvarnost zahteva, da prese- æemo alternativo, v katero se pusti zapreti druæboslovje, in sicer alternativo med druæbeno fiziko in druæbeno fenomenologijo« (Ibid. 234). Kar Bourdieu imenuje fldruæbena fizika« se najpopolneje manifestira v obliki flobjektivistiËnega ekonomizma«, ki skupni izkuπnji nedostopno objektivno stvarnost razume flprek analize statistiËnih razmerij med pora- zdelitvami materialnih lastnosti, kvantificiranimi izrazi vnoviËne delitve kapitala (v njegovih razliËnih oblikah) med posameznike, ki tekmujejo za njegovo prilastitev«. Na drugi strani pa se druæbena fenomenologija4 ukvarja s pomeni, ki jih proizvajajo druæbeni dejavniki ‡ s tem pojmom Bourdieu razume tako posameznike kot skupine, osebe kot ustanove itd. Dejavniki v vsaki druæbeni organizaciji, pa naj bo to tradicionalna ali moderna urbana skupnost, glede na te predpostavke oblikujejo svoje strategije, pri Ëemer je teæko razumeti eno brez pojasnjevanja drugega in nasprotno. Mimogrede naj opozorimo, da je Bourdieu v svojih antropoloπko zaznamovanih obravnavah druæbenih sistemov v Kabiliji in v pirenejskem Bearnu razvil tudi pojem habitusa. Treba pa je upoπtevati, da gre za kompleksen teoretski pojem, ki ga je tudi sam Bourdieu rabil precej flvarËno«, saj je o habitusu raziskovane druæbene entitete mogoËe govoriti πele potem, ko so nam jasni njeni zgodovinski, socialni, antropoloπki in ekonomski aspekti. Habitus je torej pojem z epistemoloπko funkcijo, kar pa v mnogih hitrih prisvojitvah Bourdieujevega kategorialnega aparata ne upoπtevajo dovolj in pojem neustrezno instrumentalizirajo. flDruæbena fenomenologija« zaseda eno od strani v napetosti med objektivizmom in subjektivizmom v druæboslovju, torej med temama, ki v celotnem Bourdieujevem delu vedno znova izplavata na povrπje, pri Ëemer Bourdieuja lahko πtejemo za enega tistih kljuËnih avtorjev, ki je veliko prispeval vsaj k razumevanju souËinkovanja obeh glediπË in predvsem njune udeleæenosti v proizvodnji objektov druæboslovja v procesih flobjektivizacije«, katere smisel se ohrani predvsem v ohranitvi sledi subjektivnega pogleda v objektu, proizvodu socioloπke prakse. Vseeno lahko reËemo, da pozorni bralec Bourdieujevega teæko posnemljivega lucidnega pisanja, lahko konËno ugotovi, da sicer po πtudiju njegovih besedil veliko bolje razume konstitucijo druæbenega, vendar pa s tem ne pridobi izdelane recepture o konstrukciji raziskovanja. Tistega, kar je Bourdieu opredelil za dve flnapaki« v druæboslovju, navezujoËi se na omenjene dvojnosti in ju je poimenoval za flmetodologizem« in flteoreticizem«, se druæboslovje, tudi Ëe bi to hotelo in tudi, Ëe bi imelo idealne razmere za kaj takega (predvsem z niËemer omejeno avtonomijo, kar je v danih okvirih nemogoËe), ne bo nikoli reπilo. flBourdieu vidi v ‘metodologiji’, zamiπljeni kot loËeni specialnosti, odrezani od vsak- danjega izvajanja raziskav, obliko akademizma, ki z napaËnim abstrahiranjem (ab-trahere 196 Druæboslovne razprave, XVIII (2002), 41: 191-202 Darko ©trajn pomeni razloËevati) metode od objekta, reducira problem teoretske konstrukcije slednjega na tehniËno manipulacijo empiriËnih indikatorjev in opazovanj.« (Wacquant v: Bourdieu, Wacquant 1996: 28) Metodoloπki fetiπizem navsezadnje vodi v znanstveno kratkovidnost in torej omo- goËa, da flvse bolje vidimo vse manj stvari«. Bourdieu v svoji kritiki flmetodologizma« ni mislil samo na konceptualne ugovore, ampak je izrecno v flakademizmu« kritiziral vse bolj ustaljeno prakso razloËenosti med vodilnimi raziskovalci in hierarhiËno podrejenimi izvajalci. flPraktiËna organizacija in zbiranje podatkov… sta tako tesno povezana s teoretsko konstrukcijo objekta, da ju ni mogoËe reducirati na ‘tehniËne’ naloge, ki jih prepustimo podrejenim, raziskovalnim birokracijam ali raziskovalnim asistentom« (Ibid. 29). »e bi kdo v teh odstavkih razbral Bourdieujevo sovraænost do flempiricizma«, bi seveda zgreπil smisel njegove kritike, kajti gre za teænjo, da bi flobnovil praktiËno plat teorije kot dejavnosti proizvodnje znanja« in se zato ostro obraËa proti predvsem s samo seboj ukvarjajoËi se larpurlartistiËni teoriji. Njegovo pisanje, ki je tudi za kvalificirane bralce pogosto skrajno zahtevno in polno teoretskih inovacij, se vendarle vseskozi navezuje na empirijo, je torej vseskozi refleksija, ki se zaveda svojih praktiËnih izvirov. Skratka, Bourdieu je bil kritik flteoreticistiËne teorije« in s tem povezanega tipa intelektualizma, a to njegovo pozicijo ustrezno razumemo πele ko vanjo vπtejemo to, da je Bourdieu govoril kot vrhunski teoretik in intelektualec. Kaj ima vse to opraviti z naπo obravnavo take topike, kot je javno mnenje? Ne da bi trdil, da je vse, kar je mogoËe πteti v dandanaπnji razpostranjenih raziskavah javnega mnenja za vpraπljivo, dilematiËno in problematiËno, mogoËe reπiti s formulami, ki bi jih morda izvotkali iz razprav o konstituciji in kontrukciji objekta druæboslovnega raziskovanja, pa se je vedno, ali vsaj obËasno, treba spraπevati o ustreznosti metodologije in konceptov, Ëe nas k temu ne prisili æe sama obËasna vpraπljivost povratnih informacij (flfeed-backov«) posameznih raziskovanj. Ne gre samo za vpraπanje ali z neko empiriËno raziskavo, ki se recimo periodiËno ponavlja, ugotovimo flresnico« ali postavimo toËno prognozo, ampak gre vedno znova za teoretsko vpraπanje raziskovalËeve intervencije v konstrukcijo objekta. Seveda velja tudi nasprotna relacija, saj je raziskovani objekt (vzorËna populacija, sistem ustanov itd.) konstituiran kot dejavnik in je s tem tudi subjekt, ki uËinkuje na konstitucijo raziskovalËevega poloæaja. V procesu raziskave se izhodiπËna predstava objekta porazgubi, uniËi v tistem, kar je proizvedeno v flobjektivno« dognanje. »e je druæboslovje na teoretski viπini, Ëe mu torej gre za omenjeno flproizvodnjo znanja«, si ne more privoπËiti popolne izgube izhodiπËne predstave objekta. »e si hoËemo pojasniti kako to, da stokrat uporabljena metodologija, nenadoma daje zmotne rezultate, Ëe nam ni jasno, kako to, da je, denimo, naroËnik raziskave o svoji javni podobi, upoπteval vsa raziskovalna spoznanja in navodila, pa je v svoji politiËni ali træni praksi flpropadel« itd., se paË moramo, Ëe niË drugega, vrniti k izhodiπËnim konceptom in preverjanju modelov za izraËunavanje odnosov med koliËinami v mnoæici pridobljenih podatkov. »e pa se lotimo πe Ëesa drugega, nemara odkrijemo, da je na flnapaËen« rezultat ob izkljuËeni moænosti metodoloπke napake, lahko vplival neki drobni predsodek, stereotip (in kar je πe takega, kar formira subjektivne predstave), ki smo ga subjektivno projecirali v nastavek za izdelavo flobjektivnega« poroËila o doloËeni flstvari«. Gotovo je kot po- 197Druæboslovne razprave, XVIII (2002), 41: 191-202 Konstitucija in konstrukcija javnega mnenja v kontekstu refleksivne druæbe sebni dejavnik treba omeniti raziskovalno tehnologijo, torej kratkomalo raËunalnike in vse boljπo programsko opremo, ki omogoËajo verjetno doslej najveËji preskok v raziskavi empirije s tem, da se da z njihovo pomoËjo aæurno preverjati hipoteze in koncepte ob kompleksnih slikah, ki se setavljajo iz mnoæice empiriËnih podatkov.5 Toda to prej stopnjuje potrebo po teoretizaciji, torej po posploπitvah, iskanju vzroËnih zvez in kritiËni analizi, kot pa da bi potrebo po vsem tem odpravljalo. 3. Premiki meje med javnostjo in zasebnostjo Vpraπanja javnosti kot fldruæbenega prostora« in javnega mnenja, kot kompleksnega in fluidnega objekta raziskovanja, so πe zlasti v obdobju pred in po velikih politiËnih spremembah, ki so dodobra pretresle konstrukcijo dveh oblik organiziranosti industrijskih svetov, nedvomno bila zelo izËrpno in na πiroko obravnavana v veËih razliËnih druæboslovnih in humanistiËnih disciplinah. Ni se mogoËe pritoæiti, da bi bilo premalo bodisi empiriËnih raziskav (Ëeprav teh flnikoli ni dovolj«) bodisi razvijanja teoretskih konceptov in tudi oblikovanja celih novih teoretskih smeri.6 Torej ne samo to, da se vpraπanje novih definicij in opredelitev javnosti v razmerju z razliËnimi pojmi, od politiËne demokracije do ekologije, prenavlja in reartikulira, ampak æe oblikovanje vrste novih pristopov in novih disciplin priËa o prestrukturiranju in novih procesih glede na konstitucijo javnosti. In kdo so dejavniki teh procesov, Ëe ne tudi sami proizvajalci javnomnenjskih in drugih raziskav na podroËju javnosti, ki hote ali nehote s pomoËjo svojih kategorialnih aparatov percipirajo transformirano javnost ter to percepcijo posploπujejo, s tem pa jo vnaπajo v sam druæbeni prostor, ki je opredeljen kot javnost. Ta druæbeni prostor pa kajpak ni neodziven. »e je javnost pravzaprav institucija ali, Ëe hoËete, zbir vzajemno delujoËih institucij, je javno mnenje dinamiËni moment v tem institucionalnem prostoru, ki ga zdaj æe veË desetletij na teh podlagah konËno formirata vsaj dva med seboj neprimerljiva pomembna agregata: sistem medijev in sistem javnomnenjskih raziskav. »eprav ob sami omembi javnomnenjskih raziskav najraje najprej pomislimo na raziskave politiËnih mnenj in πe zlasti volilnih preferenc, o katerih najveË govorijo in piπejo takoimenovani resni mediji, pa se je treba spomniti, da se, Ëe niti ne govorimo o povsod institucionalno uveljavljenem statistiËnem zbiranju podatkov, nenehno odvija raziskovanje najrazliËnejπih slojev obËinstva za razliËne potrebe kot npr. za socialne ustanove, izobraæevalni sistem, gospodarske organizacije in ne nazadnje tudi za fllaæje« medije. Raziskave javnega mnenja od samega zaËetka ob prelomu stoletij streæejo s podatki iz volilnih raziskav (torej znanih polls), pa tudi z vrsto rezultatov flmanj resnih« anketiranj.7 V zdaj æe klasiËni in v mnogih pogledih πe zdaleË nepreseæeni Habermasovi πtudiji javnega mnenja najdemo πtevilne ugotovitve, ki napeljujejo na to, da imamo opravka s sfero, ki se spreminja, kar kajpak namiguje æe sam naslov knjige. Habermas ugotavlja, da se prestrukturiranje flnaËela javnosti« najbolj nazorno kaæe v flpremenah tiska«. Med drugim pa je bila posledica tega tudi to, da se je flznotraj zasebnega obmoËja zabrisala jasna razmejitev med javnostjo in zasebno sfero« (Habermas 1989: 201). Od takrat pa do danes se je πe veliko zgodilo z mediji, politiko, druæbo, ekonomijo in ne 198 Druæboslovne razprave, XVIII (2002), 41: 191-202 Darko ©trajn nazadnje s sociologijo ter druæboslovjem nasploh, Ëeprav je v strukturnem pogledu vse æe bilo flnastavljeno« v Ëasu, ko je Habermas pisal svojo znamenito πtudijo. Proizvodni mehanizmi javnosti v kontekstu druæbene reprodukcije, s katere so flz zmago demokracije in kapitalizma« odpadle zameglitve, ki so izvirale iz iluzoriËno realnih razlik med politiËno oznaËenimi ideologijami, so se nedvomno spremenili in skupaj z njimi se je spremenil tudi druæbeni kontekst. Tehnologija, zlasti tista, ki je v uporabi v medijskem sistemu in kajpak tehnologija za proizvodnjo virtualne realnosti, je glede na naËine njene uporabe hkrati simptom teh sprememb in hkrati maπinerija z zdaj vsaj v naËelu brezmejnimi perspektivami v fldobrem in slabem«. To seveda do nadaljnjega velja za svet tostran digitalne loËnice. flVsa dihotomija subjekt/objekt, vsa dualnost duh/materija, sta usodni za realistiËno dojemanje mediosfere, ki je toliko objektivna, kot je subjektivna« (Debray 1994: 43). »e je bilo, denimo, v petdesetih letih 20. stol. vse bolj oËitno, da Hollywood sooblikuje fantazmatski svet posameznikov, da recimo vpliva na oblikovanje razmerij med spoloma ipd., je hkrati bilo πe vedno razvidno, kaj je flrealnost« in kaj flsimulacija«. Seveda bi bilo pretirano reËi, da se zdaj odnos med realnostjo in simulacijo povsem preobraËa; prej gre za nekaj bolj daljnoseænega, kajti zdaj imamo opraviti z virtualizacijo, ki je v posledicah flbolj totalna«, kot je sama simulacija. »eprav glede tega πe zdaleË ne govorimo o niËemer dopolnjenem in verjetno je, da se æe zdaj veliko fltehnoentuziastov« v svojih napovedih moti, pa je jasno, da se prvi uËinki v obliki poveËanega πtevila ravni javne, zasebno javne in javno zasebne komunikacije, æe dovolj resno kaæejo. Kljub temu ne kaæe spregledati teoretsko treznih opozoril: flTehnoloπki izum je vedno v tesni povezanosti z druæbeno realnostjo, z druæbenopolitiËnim projektom, ki ga preseæe in ga zaobjame, kar pomeni, da je realnost, poimenovana za virtualno, v zadnji analizi vedno druæbena, ali, da je, kar nas konËno privede k istemu, druæbena realnost prvotna« (Dubey 2001: 155). Dubeyovega opozorila ne kaæe razumeti kot staliπËe o popolni razloËljivosti med fldejansko realnostjo« in njenimi formami reprezentiranosti, predvsem gre za opozorilo na tiste koncepcije, ki s precenjevanjem tehniËnih moænosti medija (denimo interneta) pozabijo na samo flsubstanco« druæbene realnosti. Gotovo je, da se javno mnenje, ki se vedno izrazi tudi v podroËju politike, vse bolj konstituira v sferi, ki vsaj na prvi pogled ni videti vseskozi politiËna, torej tudi ne javna po klasiËnih definicijah javnosti.8 »e ne govorimo o tem, da je v tem kontekstu ugotovljivo javno mnenje daleË od Habermasovega ideala o javnem mnenju, ki se oblikuje v sferi javnega rezoniranja, lahko ugotovimo, da gre za izredno pluralno subjektivno profiliranost samih nosilcev mnenj, ki so lahko po vseh znaËilnostih zasebna, vendar se izrekajo kot javna. V zadnji instanci ta razvoj stvari vodi k temu, da javno mnenje kot objekt raziskovanja in druæboslovnega védenja takorekoË izginja, postaja samo πe presek povnanjene zasebnosti in indikator transformirane in z doloËenega glediπËa fldegradirane« druæbenosti. Javno mnenje, ki se takorekoË vsakodnevno prezentira v medijih, se spreminja v podroËje komunikacije, kjer si v naËelu neizpolnjene subjektivnosti (podobno kot Lockova tabula rasa) vsakodnevno poiπËejo identifikacijo, ki jim kontekstualno paË ustreza. »e bi sledili logiki te hipoteze, bi se ne nazadnje morali ukvarjati z vpraπanji iracionalnih sestavin javnega mnenja in z vpraπanji kako 199Druæboslovne razprave, XVIII (2002), 41: 191-202 Konstitucija in konstrukcija javnega mnenja v kontekstu refleksivne druæbe navsezadnje z racionalno aparaturo raziskovanja javnega mnenja sploh komunicirati v tako oblikovanem javnem mnenju. Koliko pri reπevanju te zagate (Ëe kajpak priznamo, da sploh obstaja) lahko pripomore kontroverzna teoretska psihoanaliza? Slavoj Æiæek, ki je danes eden najbolj vidnih teoretikov (lacanovske) psihoanalize na svetu, se je v zadnjem Ëasu æe veËkrat lotil vpraπanj izginjanja meje med zasebnostjo in javnostjo. Med drugim Æiæek komentira pojav prezentiranja zasebnih in tudi intimnih izkuπenj, sanj in strahov v medijih ali popolnim neznancem v znamenitih klepetalnicah po internetu ipd.: fl… ne le, da tujce uporabimo za to, da jim zaupamo skrivnosti ljubezni in sovraπtev, ki strukturirajo naπa razmerja z ljudmi, ki jih poznamo in ki so nam blizu; zdi se, kot da bi se samih teh razmerij udeleæevali zgolj na ozadju zagotovljene distance« (Æiæek 2002: 289). Po njegovem zdaj lahko govorimo o flizginotju loËnice med javnim in zasebnim«, kar nadalje ilustrira s primeri javnega prikazovanja intimnosti ipd. in ne nazadnje se skliËe πe na fenomen flreality soaps«, torej televizijskih in internetnih prezentacij, ki jih poimenujejo veliki brat (Big Brother). Kar se je zaËelo v obliki relativno blagih talkshawov (recimo v obliki oddaj Oprah Winfrey), se danes nadaljuje v popolnih razgaljanjih zasebnosti v showih Jerryja Springerja, ki na svoje oddaje pred navijaπko razpoloæeno publiko v studiu pripelje npr. prevarane soproge, nezveste moæe in njihove ljubice, nakar vsi skupaj uprizorijo flneodigran« prizor resniËne (melo)drame prizadetih osebnosti. Toda pred oËmi javnosti se strasti v Ëasu odmerjenem za oddajo pomirijo, voditelj pa konËno predlaga nauk vse zgodbe. Nastajanje prostora redukcije javnosti ali ekspanzije zasebnosti v obmoËje javnosti, je æe konec sedemdesetih let dovolj jasno zaslutil Christopher Lasch v svojem intelektualni uspeπnici o kulturi narcizma. Kar takrat ni bilo predvidljivo, je bila nemara drastiËnost javno izvedenih flresniËnih« psihodram. »eprav navsezadnje bi te formulacije lahko kdo razumel kot moraliziranje, pa moramo skupaj z Æiækom, zavrniti tako glediπËe. Morda je mogoËe govoriti o tem, da prikazovanja zasebnosti v javnosti, s tem torej prezentacije strukturno spremenjene konfiguracije javnosti kot druæbenega prostora, prehitevajo zmoænosti izrekljivosti, torej diskurzivne artikulacije kompleksnega dogajanja v razmerju subjektivnega in objektivnega in nemara preobrnjene smeri procesa (bourdieujevske) flobjektivizacije«. V samem ugotavljanju spremembe v konstituciji javnosti, ob seveda nujnem upoπtevanju vse hipotetiËnosti naπega videnja flstanja stvari«, je neizbeæno vpisana sled tradicio- nalnega pojmovanja subjektivnosti. Ta je bila vedno nosilka etike in v empiriËnem svetu je bil posameznik zavezan morali, ki je temeljila na razloËenosti zasebnega (da ne govorimo o intimnem) od javnega. »e se je javni prostor z mediji in vsesploπno komunikacijo transformiral v zgolj razπirjeno zasebnost, se je zasebnosti odprla moænost nenehne nove in nove samoizbire. Zgroæenost zagovornikov morale je ob tem razumljiva, vendar pa je njihovo plediranje za moralno obnovo vsekakor brezupno. S psiho- analitskega glediπËa se zdaj nemara æe bojimo konËno parafrazirati znano Lacanovo reklo tako, da bi rekli: flNezavedno je strukturirano kot javnost«. Na zaËetku omenjena paradoksnost, ki jo izvræe dialektika subjektivnega in objektivnega v nanosu na konstrukcijo raziskav javnega mnenja, se nam zdaj pokaæe v realni razseænosti. Nekaj pa je πe treba pripomniti. Izginjanje meje (ali vsaj teæja doloËljivost te meje) med javnim in zasebnim ne pomeni, da sfere zasebnega sploh ni veË, saj se navsezadnje v medijsko 200 Druæboslovne razprave, XVIII (2002), 41: 191-202 Darko ©trajn razgaljanje zasebnosti lahko vkljuËi samo neznaten promil ljudi. Gotovo pa je, da ima vse to javno prezentiranje nek za zdaj πe ne izmerjen uËinek na sfero zasebnosti, ki bi jo zdaj nemara raje poimenovali flmedosebnost«. Razmerja med posamezniki spriËo rekonstituiranosti javnosti izgubljajo, benjaminovsko reËeno, auro edinstvenosti, so vse bolj flvariacije na temo« in kdo ve, morda so zato tudi manj travmatiËna. Posebno vpraπanje, ki ga paË z veË ali manj uspeha reπuje raziskovanje javnega mnenja, pa je, kako ti vplivi in modifikacije zasebnosti spreminjajo mnoæiËno refleksijo druæbenosti? Konstrukcije javnega mnenja okoli vpraπanj javnega interesa bodo seveda πe naprej flfunkcionalne«, pa Ëetudi kot predvsem fiktivni presek zasebnih mnenj, toda upoπtevati bodo morale predvsem teoretsko dojemljivo konstitucijo javnosti, Ëe naj v tej funkciji sploh kaj doæenejo. ©e pomembnejπe pa je drugo vpraπanje, ki ga vsaj doslej veËinoma nihËe ni razreπil, ali ga je samo za krajπi Ëas. Ali je v nasprotni smeri kot je bilo javno mnenje ugotovljeno mogoË proces proizvodnje flzaæelenega« javnega mnenja. Zdi se, da kratkotrajni uspehi, denimo MiloπeviÊevega reæima, uspehi posameznih populistiËnih politikov ipd., pritrjujejo taki moænosti. Enako bi se lahko vpraπali ali bi bilo mogoËe flinstantno dekonstruirati« pojave nevarnih politik z vplivanjem na javno mnenje? Kot vemo, je glede na ugotovitve raziskovanj javnega mnenja mogoËe oblikovati strategije delovanj v javnem prostoru, na trgu, v razliËnih javnih ustanovah itd., s tem se lahko vpletemo v procese produkcije javnega mnenja, ga torej skuπamo ujeti v svojo konstrukcijo, toda konec koncev moramo priznati, da fldruæbena fenomenologija« nikoli ne more doseËi flideala« druæbene fizike. Opombe 1. Ta trditev se ne opira na karkoli flobËe znanega«. Da polemika med Benjaminom in Adornom pravzaprav, med drugim, zaobsega tudi vpraπanje flmiπljenja celote«, pri Ëemer je Benjamin v ne povsem elaborirani obliki, pa vendar dokazljivo razvidno, anticipiral mnogo poznejπe epistemoloπke premike, sem skuπal pokazati v ©trajn 1999. 2. Pomen koncepta scientizacije oziroma refleksivne scientizacije, kakor ga je opredelil predvsem Ulrich Beck (in je potem precej flponarodel« v druæboslovnih krogih), je zelo jedrnato in razvidno povzela Srna MandiË (2001: 81). 3. To delo je tudi prvo knjiæno Bourdieujevo delo, ki bo kmalu izπlo v slovenπËini (v prevodu Jelke Kernev ‡ ©trajn) v zbirki Studia Humanitatis. 4. Termina fldruæbena fenomenologija« tu ne kaæe povsem enaËiti z razumevanjem fenomenoloπke filozofije, ampak ga je treba razumeti v nekoliko bolj fltehniËnem pomenu«, kakrπen je priroËnejπi za socioloπki pogled, Ëetudi je ta, kot v Bourdieujevem primeru, dokaj sofisticiran. 5. Æe samo dejstvo prezentiranja realnosti v sodobnih druæbah z mnoæico statistiËnih podatkov, objavljanjem izsledkov raziskav na najrazliËnejπih podroËjih manifestiranja druæbenosti, zbuja vsaj dva znaËilna tipa kritik, za katere je vse preveË primerov, da bi nas obvezovalo k temu, da bi citirali konkretne primere. Prvi tip kritike bi lahko oznaËili kot kritike s staliπËa flzdrave pameti«, Ëeπ vse to, kar flnam pove raziskava smo vedeli æe prej«, pri tem pa je kajpak sami tej poziciji lastno, da ne sprejema nobenih ugovorov, ki bi se nanaπali na preverljivost tega vnaprejπnjega védenja. Drugi tip posploπene kritike je flintelektualen« ali filozofski. Ugovori 201Druæboslovne razprave, XVIII (2002), 41: 191-202 Konstitucija in konstrukcija javnega mnenja v kontekstu refleksivne druæbe proti prezentiranju faktov s pomoËjo meritev, preπtevanj in kalkulacij, v okviru tega tipa kritike se sklicujejo na flresnico«, Ëeπ da je ta nedosegljiva flbanalni« statistiki, ampak je lahko dostopna samo posebnemu uvidu. Seveda tovrstne izreke veliko bolj opisujejo predvsem pooblaπËeni ali privilegirani druæbeni poloæaj govorcev ali drugaËe: so diskurz s staliπËa reprezentirane vloge njihove druæbene skupine, strukture podrejenosti in/ali nadrejenosti. To seveda ne pomeni, da ni zmotnih, amaterskih raziskav in tudi verjetno ne prav maloπtevilnih metodoloπkih zlorab, vendar pa πe zdaleË ne toliko, da bi s tem bile diskvalificirane same tovrstne raziskave nasploh. 6. Predvsem kot teoretsko ozadje vsakrπnih druæboslovnih raziskav na novih veËinoma interdisciplinarnih podroËjih, se v zadnjih letih kaæejo razliËice teorij kulture (s poimenovanji kot so cultural analysis, cultural theory ipd.), od tistih s humanistiËnim in estetiπkim poudarkom do razvejanih prouËevanj politiËne kulture, ki vplivajo in uokvirjajo tudi raziskave in teorije javnosti. K veËji raznolikosti ‡ paË bolj na podroËju teorije kot empiriËnih raziskav ‡ nedvomno prispeva izredni razvoj podroËja æenskih πtudij, ki prispeva prav fldiskriminirani ali cenzurirani pogled« v samo podroËje. 7. flSamo ena æenska med desetimi vidi v svojem soprogu istega moæa, kakrπen je bil preden se je z njim poroËila. Devet od desetih æensk pravi, da se je moæ spremenil. Vsaka tretja pravi, da se je spremenil na slabπe.« (“The Woman’s Mind”, Ladies’ Home Journal, Februar 1962) To je ena izmed tipiËnih ugotovitev (ki sem jo tudi naπel flna slepo«) mnogih anketiranj, ki jih objavlja flnepolitiËni« tisk, vendar pa pogosto te raziskave opravljajo tudi znane in ugledne ustanove za raziskovanje javnega mnenja. Navedeno ugotovitev je podpisala sama Gallupova ustanova, flmater« vseh ustanov za raziskovanje javnega mnenja. »e bi iskali genealogijo sedanjih premestitev meje med javnim in zasebnim vse globlje v sfero zasebnega, bi najbræ ugotovili, da so takπne flnedolæne in zabavne« raziskave bile pomembni koraki flpozunanjevanja« zasebnosti dræavljank in dræavljanov modernih druæb. 8. Pravzaprav smo æe v Sloveniji premeπËanje meje med javnostjo in zasebnostjo izkusili ob referendumu o noveli zakona o oploditvi z biomedicinsko pomoËjo, ki naj bi flumetno oploditev« omogoËila tudi samskim æenskam. Raziskave javnega mnenja so se teme lotile kakor so vedele in znale. Napovedi o izidu referenduma so veËinoma precej zgreπile volilni rezultat, kar najbræ priËa o tem, da standardne metodologije za ugotavljanje preferenc volivcev prav spriËo prestopa meje med javnim in zasebnim ali natanËneje, intimnim, niso ustrezale. Literatura Adorno, Theodor W. et al. (1972): Der Positivismusstreit in der deutschen Soziologie. Darmstadt, Neuwied: Luchterhand. Bourdieu, Pierre (1994): Raisons pratiques, Pariz: Éditions du Seuil. Bourdieu, Pierre (1980): Le sens pratique, Pariz: Édition de Minuit. Bourdieu, Pierre; Wacquant, Loïc J. D. (1996): An Invitation to Reflexive Sociology, 2. izdaja, Cambridge, Oxford: Polity Press. Debray, R(gis (1994): Manifestes médiologiques. Pariz: Gallimard. Dubey, Gérard (2001): Le lien social àl’ére du virtuel. Pariz: Puf. Giddens, Anthony (1996): In Defence of Sociology. Cornwall: Polity Press. Habermas, Jürgen (1989): Strukturne spremembe javnosti. Ljubljana: Studia humanitatis. MandiË, Srna (2001): Uporabnost druæbenih ved v prostoru med dræavo in civilno druæbo. Druæboslovne razprave, XVII, 36: 79 ‡ 86. 202 Druæboslovne razprave, XVIII (2002), 41: 191-202 Darko ©trajn ©trajn, Darko. (1999): Dialektika avre. Anthropos (Ljubljana), let. 31, 1/3: 34-40. Æiæek, Slavoj (2002): Edini dobri bliænjik je mrtvi bliænjik. Problemi letnik XL 1-2/Razpol 12: 281 ‡ 301. Avtorjev naslov: dr. Darko ©trajn Pedagoπki inπtitut GerbiËeva 62 1000 Ljubljana tel: 01 420 12 40 e-mail: darko.strajn@guest.arnes.si Rokopis prejet marca 2002, dokonËno sprejet decembra 2002. Po mnenju uredniπtva je Ëlanek uvrπËen v kategorijo: izvirni znanstveni Ëlanek (s kvalitativno argumentacijo).