The Oldest and Mast Popular Slovene Newspaper, in United States of. America * ' ——-------— ---- tp~ ----- • ' / *------ dar pa se obenem tudi izrabo, da bo, ako ta ameriški poskus ne bo uspel, imelo to za svetovno katastrofo, ^ivši zakladniški tajnik kan-er W. Churchill je že tedaj to-l 0 Pozdravil korak Amerike, ko da ^ z bitega standar- a" ^^etekli ponedeljek se o tem • a v nižji zbornici debata, bi I?ateri -ie Churchill dejal, da bi R trajno neprimerno, ako pr. °°Sevelt samo iz ljubezni do , dncU<5 privezal svojo deželo ^opet lla z]aj.0( se vendar že ;' aJ Ivaže, da. oprostitev dolarja 12 zlatih vezi dobrodejno vpliva Ha gospodarske razmere v Ameriki. Posebej pa je imel še priznanje za Rooseveltovo stremljenje po tem, da se zvišajo cene življenjskim potrebščinam. Ako ki se pričela tudi v Angliji zasledovati enaka politika, bi se ustvarilo za deželo novo bogastvo in Angliji bi ne bilo treba 8ledati, od kod bo prišel nov Podžjg Za nje industrijo. .. Podobnem smislu se je izra-jV tudi drugi bivši kancler, R. 01'He. Apeliral je na angleško ado, naj sprejme ameriški si-stem in naj sodeluje z Zed. državni pri pospeševanju dviganja Cen širom celega sveta. O Roo-SeVeltovem poizkusu je Horne da je največji, najodloč-eiši in najbolj pomemben eko-?0}nski eksperiment, kar se jih še kdaj preizkusilo v kateri- deželi, izvzemši sovjetske Usije. Kakor omenjeno, se angleška do zdaj še ni upala, da bi Jemala Rooseveltov načrt; urah jo je pred morebitnim ne ^Pehom. Od mnogih osebnosti . že predlagal načrt za u Vf>ritev javnih del, toda 0 sta posetili v torek naš Sejjj? katerih smo se zelo zve-^ izjavah gl. uradnic akj ; kljub sedanji gospodarji lepo napreduje. J^TE "AMER^ŠLOVENCA"! m, pa ne vedo natančnega naslova. Stari mož jih je povabil v hišo in se pripravil, da bo poklical na telefonu omenjeno družino. V tem trenotku pa ga en moški in ženska zgrabita, dočim drugi moški stori isto z bankirjevo ženo, jo pretepe in vrže na hodniki Bankirja nato odvlečejo k avtomobilu, v katerem je sedel tretji moški, in se odpeljejo z njim. REPUBLIKANCI IŠČEJO IZ-GUBLJENO Chicago, 111. — Republikanci bodo skušali pri volitvah prihodnje leto dobiti nazaj glasove, ki so jih izgubili pri zadnjih dveh volitvah. Nameravajo se reorganizirati in v to svrho se je v torek sklicala tukaj konferenca, na katero so prišli zastopniki osmerih centralnih držav. V zadnjih volitvah je v njih odnesel pretežno večino Roosevelt. RAZSTAVA KAŽE USPEH Chicago, 111. — Število po-setnilcov na svetovni razstavi je prekoračilo štiri milijone. Do 100,000 jih pride v prostore vsak dan; ob sobotah, nedeljah in praznikih pa je to število še znatno večje. Kakor se je izračunalo, potroši vsak obiskovalec povprečno po $1.11 na razstavi poleg splošne vstopnine, ki je 50 centov. Skupno, kar so posetniki do zdaj pustili denarja na razstavi, znaša okrog šest in pol milijona dolarjev. --o-— PASJE DIRKE NE BODO DOVOLJENE Springfield, 111. — Cover-ner Horner je v ponedeljek odklonil podpis na zakonskem predlogu, po katerem bi bile zopet dovoljene pasje dirke v Illinoi^u'. Operatorji teh dirkališč so na nekak način dosegli, da je zakonodajna zbornica predlog odobrila, toda governer je zdaj preprečil I njega uzakonitev. LJUBEZEN V DRUŽINI Chicago, 111. — Na 3842 Washington Blvd. so se v družini Officer nekaj pri čemer je imel revolver zadnjo besedo. Konec je bil, da sta bila dva brata, 301etni Herbert in 261etni Edward, ievarno ranjena in istotako tudi Edwardova žena Vivian. Vsi trije so v bolnici. GONJA ZA FACTORJEM Chicago, 111. — Za izginulim mednarodnim sleparjem, Johnom Factorjem, iščejo zdaj sled iz dveh različnih smeri. Federalni agenti so za njim pod sumnjo, da je sam zbežal, da se izogne izročitvi angleškim oblastem, ki ga zahtevajo zaradi sedem milijonov, za katere je osleparil angleške državljane; policija je pa nasprotno na stališču, da je bil Factor v resnici ugrabljen, kakor je bilo javljeno, in išče sled za njim s tega vidika. povedala, da se je nekdo priplazil za njimi, posvetil z žepno svetilko in udaril Zamljena, ki je korakal v sredi, ^ kolom po glavi, da se je ta brez besede zgrudil Jna tla, napadalec je pa zbežal v temo. — Zamljen je izdihnil v 24 urah, ne da bi se prej zavedel, zato ni mogel dati nikakega pojasnila, kdo ga je udaril. Osumljena sta bila zavrat-. nega napada njegova spremljevalca in bila tudi aretirana. Poznejše podrobno razmotri-vanje dogodkov se je obrnilo v prid Zobavniku in Trobev-šku, ker so bili namreč z Zam-ljenom vedno najboljši prijatelji. Kot povzročitelja uboja je ljudski glas obsodil zavrat-nega zločina Janeza Kemper-la in Petra Zamljena, ki Sta bila huda nasprotnika umorjenega Zamljena. Posrečilo se jima je na sodniji, da sta dokazala, da sta bila tistikrat sporekli, nekje drugje. Pred nekaj tedni je pa kamniški orožnik Josip Kump slišal nekaj pripovedovati o tem uboju in izvedet nekatere podrobnosti, ki so merile na to, da takratne priče, \ ki so pričale za Janeza Kemperleta in Petra Zamlje^ na, niso prav izpovedale. Tako sta prava napadalca končno pod ključem. Nista pač mislila, da bo njuno dejanje Po petih letih prišlo na dan. -o- vanja so bila pod vodo. Po mestu je bil ustavljen popolnoma vsak promet, tudi tramvaj ni vozil, ker je drvela voda po ulicah na nekaterih mestih do poldrugi čevelj in več na visoko. Strela je na več krajih pokvarile električne napeljave. "Amerikanski Slovenec" vodi kampanjo proti depresiji, pomagajte mu! Hudi nalivi Iz Ljubljane poročajo, da je bilo nekako pred 10 leti prav tako vreme kakor letos. Vse dneve v juniju se vrste lokalne nevihte in kmet obupuie, ker ne more spraviti niti sena pod streho. Pridrve oblaki od za-pada, začne grmeti in tudi toča se usiplje. V dobre pol ure je po ljubljanskih ulicah tekla voda, kakor bi bila skozi mesto napeljana Ljubljanica. —-Enako je bilo okoli Zaloga, Vevč, Zadobrovca, Spodnjega Smrtna kosa V Zagrebu je umrl Dr. Dju-ro Ljubic, najboljši katoliški časnikar, star 30 let. — V Ljubljani je umrla Roza grofica Barbo pi. Waxenstein, roj. grofica Sternberg. — Na Ska-ručini je umrl Jernej Vode, posestnik in gostilničar. — V Ljubljani je umrl Karel Do* stal, bivši tapetniški mojster, star 86 let. -o- Mojstrovina Maks Pelko, sin urarja Pel-kota v Slov. Bistrici, je pred kratkim dovršil prav svojevrstno urarsko umetnino v obliki malega gradiča. V pritličju je popolna urarska delavnica z osobjem, ki se giblje in vsak opravlja svoje delo. Vse figure so namreč gibljive, katere žene poseben mehanizem. Na grajskem, stolpu je ura, ki kaže točen čas. V gradu je tudi razsvetljava, ki jo oskrbuje poseben akumulator, ki je nameščen v posebnem grajskem stolpu. -o- Slovesna proslava Vsa Mirna je bila en sam "pušeljc", tako poročajo iz Mirne, ko so tamošnji gasilci praznovali srebrn jubilej svojega obstoja. Vse je bilo okrašeno in ni je bilo hiše, ki bi ne bila okrašena in raz katere bi ne vihrala zastava. " 'Amer. Slovenec' je baro-neter našega verskega in na-odnega gibanja. Kaže nam rast ali padec, kakor že nanese ase delovanje."—-Rev, Černe. Copyright, 1839, by Edgar Rice Burroughs, Inc. All right« retfrved, r Sfesn 9 AMERIKANSKI SLOVENEC [AMERIKANSKI SLOVENEC prvi in najstarejši slovenski The first and the Oldest Slovene list v Ameriki. Ustanovljen leta 1891*. Izhaja vsak dan razun nedelj, pone-ieljkov in dnevov po praznikih. Izdaja in tiska: EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in uprave: £849 W. Cermak Rd., Chicago Telefon: CANAL 5544 Naročnina: Za celo leto ....................................$5.00 Za pol leta --------------------------------- 2.50 Za četrt leta ________...______________________1.50 Za Chicago. Kanado in Evropo: Za celo leto_____________$6.00 Za pol leta______________3.00 Za četrt leta ____________________________ 1.75 Newspaper in America. Established 1891. Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holidays. Published by: EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication office: 1849 W. Cermak Rd., Chicago Phone: CANAL 5544 Subscription: For one year ....................................$5.00 For half a year ................................ 2.50 For three months ............................ 1.50 Chicago, Canada and Europe: For one year ________________________________$6.00 For half a year _________________________ 3.00 For three months ________________________ 1.75 Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list.—Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov uredništvo ne vrača. POZOR!—Številka poleg vašega naslova na listu znači, do kedaj imate list plačan. Obnavljajte naročnino točno, ker 8 tem veliko pomagate listu. da delajo na razdružitvi cerkva? Pravoslavni Slovani v resnici nimajo nobenega razloga, da se strašijo izenačenja koledarja. Na drugi strani ima katoliška cerkev dovolj interesa, da dovoli uporabo slovanskega jezika povsod, kjer to zahtevajo slovanski narodi. Zakaj naj bi se katoliški cerkvi očitalo, da ne pozna obzirov do Slovanov, in zakaj izgleda, da je razlog temu strah, ki ni dostojen Vatikana? Sicer pa v ostalem sveta stolica v principu nikoli ni bila proti uporabi slovanskega jezika. Stari Slovani so smatrali papeža za največjega protek-torja slovanskega jezika. Dokaz imamo v ruskem letopisu iz 14. stoletja, ki priča, da je papež obsodil vse one, ki so bili proti slovanskemu jeziku. (Letopis po Ipatskem spisku. Petrograd, 1871, str. 15 in 16.) Tudi v najnovejšem času je sveta stolica dovolila uporabo glagolice v konkordatu s kraljevino Srbijo leta 1914. Časopis "Svetosavlje" je objavil tudi še mnogo drugih zelo zanimivih člankov. Omenimo naj samo članek g. Zeca o potrebi, da bi bili pravoslavni menihi bolj aktivni in delovali izven svojih samostanov, in pomembno študijo g. Tošoviča "Kristus v vojski". Mladi ustanovitelji "Svetosavlja" so s svojim zelo širokim in vzvišenim razumevanjem in slovanskim duhom, ki preveva njihova dela, podali pomemben dokument duhovnih elementov naše rase. Oe bodo vztrajali na tem potu, bodo poleg vseh težkoč, na katere bi morda naleteli, napravili veliko uslugo krščanskemu in slovanskemu idealu miru in Entered as second clasS matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879.___ Verski problemi v Jugoslaviji V listu dr. Laze Markoviča "L'Esprit de Belgrade" z dne 18. junija je izšel zanimiv članek Tanasije Markoviča o verskem vprašanju v Jugoslaviji. Članek se glasi v prevodu: "Študentje pravoslavne teološke fakultete na .belgraj-skem vseučilišču izdajajo že od januarja naprej teološki časopis "Svetosavlje", katerega program je vzbudil splošno pozornost. Že v prvi številki zahtevajo pravoslavni študentje obnovitev dobrih odnošajev med pravoslavno in katoliško cerkvijo. Nobenega smisla nima —; čitamo v njihovem programu — sejati mržnjo in razdor med katoličane in pravoslavne, posebno v času, ko nevarnost marksizma in racionalizma enako ogroža celokupno krščansko religijo. Dvanajsta ura je odbila za razcepljeno krščanstvo, da se prebudi in gre pot zedinjenja, ki jo je ukazal sam Kristus. Besede ne fadostujejo, treba je delati." To razumevanje odnošajev med obema glavnima krščanskima cerkvama in edinima, ki obstojata med Slovan,^ odgovarja pravemu pojmovanju krščanstva. Nič ne more bolj diskreditirati krščanske religije kakor prepiri med obema glavnima krščanskima cerkvama. To razumevanje pravoslavnih študentov se sklada na drugi strani tudi z duhom in značajem našega in vseh ostalih slovanskih narodov. Četudi je katoliška cerkev ohranila svoj značaj univerzalnosti, je vseeno za nas narodna cerkev in to ne samo radi tega, ker je gotovo polovica Jugoslovanov katoličanov, ampak še posebno radi tega, ker so katoliški cerkveni dostojanstveniki, sinovi našega naroda, vedno bili eno z našim narodom in delali vse, da ga ohranijo v krščanskem duhu, da okrepijo njegovo nacionalno čuvstvovanje in da ga kulturno dvignejo. Poleg Andrije Kačiča, apostolskega vizitatorja, velikega in slavnega hrvaškega pesnika iz 18. stoletja, ali Jurija Strossmayerja, djakovskega škofa in ustanovitelja Jugoslo" vanske akademije znaosti v- Zagrebu', zadostuje, če navedemo celo vrsto frančiškanov iz Bosne in Hercegovine, ki so vedno delali z narodom in za narod. V, letu 1933, ki so ga katoličani proglasili za sveto, a pravoslavni za leto pokore, izgleda, da se obeta sodelovanje obeh cerkva, katoliške in pravoslavne, in po našem mišljenju so Slovani tisti, ki bi se morali potruditi, da to sodelovanje tudi udejstvijo. Slovanski narodi bi tako izvršili veliko zgodovinsko misijo, katere posledice bi čutili po vsem svetu. Prvi korak v tem, smislu bi se prav lahko napravil. Pra-voslovaivko slovanske cerkve bi morale v najkrajšem času izenačiti koledar. Katoliška cerkev bi s svoje strani morala skrbeti za to, da bi se vršilo v slovanskih državah bogoslužje v staroslovanskem jeziku. S tem, da bi praznovali praznike istočasno in opravljali bogoslužja v slovanskem jeziku, bi slovanski narodi prišli do boljšega razumevanja svojih cerkva, pravoslavne in katoliške, in bi lahko krepkeje delali na z bližan ju in združevanju vseh Slovanov. Samo obžalovati je treba, da so rnvno slovanske pravoslavne cerkve (ruska, srbska in bolgarska) zaostale v vprašanju izenačen.ia koledarja z noslovanskimi pravoslavnimi cerkvami (grška m ro-feunska), ki so svojo koledarje že izenačile. Zakaj morajo ZA ODLIČEN ZBOR! Chicago, 111. I. Ne bom se veliko zmotil, če trdim, da Slovenci v Ameriki sodijo enotnost, uspešnost in kulturno naprednost naših posameznih naselbin po velikosti, urejenosti in dovršenosti pevskih zborov v teh naselbinah. V poštev pridejo pred vsem cerkveni zbori, ki morajo kot tak razen dela, ki ga vršijo navadni zbori, še nastopati vsako nedeljo v cerkvi, in to morda dvakrat ali celo trikrat. Ne samo med seboj, temveč tudi proti drugim narodom okrog nas se še najlažje in najboljše izkažemo z lepim zborovim petjem, za kar imamo prirojen čut in navdušenje (kakor Čehi za violino, Hrvati za tamburco, in Srbi za "kolo" in sabljo) ; vsekakor je gotovo, da imamo več prilike častno nastopiti pred drugimi z zborovim petjem, kakor meriti se ž njimi na katerem koli dr,ugem polju. Radio je zadnja leta toliko vplival na ušesa in razumevanje vsakega rojaka, ki prej ni imel prilike slišati umetniških zborov, da sedaj pričakuje od domačega zbora mnogo več kakor je pričakoval pred leti, ko od domačih pevovodij nihče ni zahteval posebne glasbene naobrazbe, in je za najboljšega pevca veljal tisti, ki je v zboru vse druge prevpil. Sedaj že najbolj preprost človek pričakuje, da bo domač zbor lepo balanciran, primerno poučen o dihanju in produkciji tona, jasen v izgovarjanju besed, čist v intonaciji, izrazit in dosleden v ritmu, izveden v dinamiki in sploh dovzeten za vse zahteve umetniškega razumevanja in fine interpretacije pesmi. Ne same radio, tudi pogostni nastopi posameznh naših pevskih u- rodnikov in domačih zapušča pokojna tudi sestro Margareto Zalogar v Butte, Mont. Naj ji sveti večna luč, žalujočim naše sožalje. Poleg žalostnih novic je pa tu pa tam katera vesela. Med tem, ko ima smrt že nekaj časa pri nas bogato žetev, tudi gospa štorklja ne počiva in nosi okoli po družinah, nekaterim fantke, drugim punčke, in pridna je, ker se ne mara nikomur zameriti, zato jo tudi ne izpuste iz Jolieta za nobeno ceno. Še nekaj moram povedati. — Ta šmentana vročina se je marsikomu zamerila, ni se pa zamerila naši mladini. Naš č. g., župnik in čč. gg. kaplani vklenejo vsaki teden nekaj parov v zakonski jarem. To je veselo znamenje, pa tudi mlaje rada vesela. Zakaj bi tudi ne bila? Bog daj vsem dolgo življenje in da bi vladala v hiši prava zakonska sreča in zadovoljnost. Bog vas živi vse skupaj. Pri naši cerkv i smo začeli s cerkvenim bazarjem dne 8. julija, ki je v korist cerkve sv. tu rojenih, so precej odgovor- Jožefa in v pokritje cerkvenih ni za izboljšanje umetniškega stroškov in pa plače čč. šol-okusa naših pevcev samih, ka |skim sestram za njih truda-kor tudi občinstva sploh. | polno delo, katero imajo z na-Da bo zbor napravil toliko I šo mladino. Naj vsak skuša po in več kakor pričakuje od njega občinstvo, mora stvar vzeti prav resno. Pevske vaje niso le kakšni družabni sestanki, temveč resno in naporno delo. Treba je enotnega stremljenja in redne udeležbe, vztrajnega in navdušenega sodelovanja. Treba je prezreti razne neprijetnosti. (Več jutri.) Ivan Rač?č. ravno Slovani s svojim obotavljanjem dajati povod mnenju,'metnikov iz Slovenije kakor JOLIET SE OGLAŠA Joliet, 111. Opažam, da se iz -vsake posamezne slovenske naselbine v Amerike več bere v Amer. Slovencu, kakor iz Jolieta. Kaj je temu vzrok? Najbrže vročina, ker qe je človek žejen, se mu tudi pisati ne ljubi. Če si ga v tej vročini malo preveč privošči, pa spet ne gre, tako da nam res nikoli ni prav v tej solzni dolini. Kot prvo novico bom napisal eno bolj žalostno. Huda nesreča je namreč zadela družino Klemenčič na št. 1212 N. Broadway St., ko je nagle smrti umrla soproga Josipa Klemenčiča. Pokojna je bila rojena v vasi Sela, fara Suhor Bolehala je že nekaj let na srčni oslabelosti, vendar je še vedno kljub temu hodila okoli do zadnjega trenutka. Zapušča žalujočega soproga, dva sina, eno hčer in sedem vnukov. — Pokojna je bila dobra in skrbna žena in mati. Spad la je k dr. sv. Rožnega Venca, katerega članice so se rativno udeležile pogrebne sv. maše in pokojno spremile na njeni zadnji poti na pokopališče sv. Jožefa. Nadalje je pokojna spadala tudi k dr. sv. Ane katol. borštnaric, k dr. sv. Družine in k dr. sv. Jurija KSKJ. —• Poleg omenjenih so- svoji moči pomagati kolikor je največ mogoče v ta dober namen. Glede delavskih razmer se še ne moremo preveč pohvaliti. Kdor dela, je srečen, kdor pa dela ne more dobiti, da bi si zaslužil Za potrebni živež, je siromak, in takih je več kot onih, kateri delajo. Tisti, kateri so bili zaposleni v "Steel MIH" in pa pri "Heggie", sc najbolj nesrečni, ker se ne ve, kedaj se bo delalo. Opekarna že dobro dela in "Wire Mill" dela po 8 ur tri šihti. Rubber-oid in Horse Shoe tudi precej dobro delajo. Nekaj tovarn je Pa takih, da so zelo podobne boljševikom. Delavcem sicer dajo delo in jih znajo tudi priganjat. Kadar je pa treba plačat, pravijo, da nimajo denarja. Nekateri še toliko ne dobe plače, da bi plačali tedenske postroške za hrano. Gospodarji teh "šap", njihovi sinovi in bossi" se pa vozijo v nobei avtomobilih in svojim prijateljem prirejajo razkošne party. - Kako dolgo bo vse to trpelo? Obljub je na koše, napravi se pa tako malo. — Pozdrav vsem naročnikom tega lista. Marko Bluth, zastopnik. -o- VSEM, KI SO SE ZANIMALI ZA RADIO PROGRAM Sheboygan, Wis. Ženski pevski zbor podružnice št. 1 SŽZ. v Sheboyganu, Wis., se želi zahvaliti vsem, ki so se zanimali za naš radio koncert in poslali kartice na tukajšnjo radio postajo. — Vsem prisrčna in iskrena hvala! Žal nam je bilo, da je morala najlepša pesem zaostati, to pa radi prekratko nam odmerjenega časa. Upamo, da jo bomo ob drugi priliki potisnile naprej. Obenem sprejmite vse pevke našega zbora naznanilo, da imamo skupno sejo v petek, 14. julija ob 7:30 zvečer v šolski sobi. Imamo namreč za rešiti neko važno reč. Torej ste vabljene vse, da ne bo potem kakega izgovora. — Vabimo pa tudi druge članice naše podružnice, katere imajo posluh in veselje do petja, da se nam pridružijo na tej seji, ker v prihodnje se bomo pričele u-čiti nove pesmi.— Dobrodošle. Odbor. POSEBNOST NA LETOŠNJEM PIKNIKU ORG. "SLOVENSKI DOM" Milwaukee, Wis. ....Že več let je v navadi, da so pikniki organizacije Slovenski Dom v Milwaukee najbolj obiskani in. so največja atrakcija letne pilcniške sezone v naselbini. Vodstvo se je do sedaj vedno potrudilo, da je bil dan Domovega piknika dan veselja in sreče za otroke in tudi odrasle. Dovolj iger, tekem, nagrad in zabave, pa tudi vedno kaj posebnega. Za letošnji piknik je organizacija napravila pogodbo z "WTMJ Artist Bureau", na tukajšnji Journal radio postaji, za nastop in igranje na pikniku slovitega Heinie-ja in njegovih 11 gre-nadirjev, kateri dnevno proizvajajo programe na imenovani postaji, nastopajo po raznih gledališčih in vsakovrstnih prireditvah mod Amerikanci in drugorodci. Že samo to garantira vsakemu posetniku tega piknika na j živahnejšo in neprisiljeno zabavo. Piknik se vrši v nedeljo, 30. julija, v znanem Gazvoda parku, na Highway 36 (old Loo-mis Rd.) in So. 43rd St. Vstopnice se prodajajo po 25c za osebo in se bo na nje oddalo tudi več denarnih nagrad. Vsem, ki poznajo Heinieja in njegove grenadirje dosegaj samo po radiu, se s tem nudi najugodnejša prilika ga tudi osebno spoznati na slovenskem pikniku. Vabljeni so Slovenci od blizu in daleč. Pripravljalni odbor. -o- OBVESTILO STARŠEM MLADIH PEVCEV IN PEVK Chicago, 111. Fantje in dekliči, ki sp letos ali zadnjih par let dokončali osnovno šolo, so povabljeni, da se vpišejo v novoustanovljeni mladinski oddelek zbora pri sv. Štefanu. Razume se, da so enako povabljeni in enako dobrodošli vsi ti mladi, brez razlike iz katerega dela Slovenije so prišli njihovi starši. Čutimo namreč, da bi ne bilo ne pravično ne primerno za naše mlajše delati lokalnih razlik, ki so jih bili starejši navajeni. Novi mladinski oddelek se bo čez poletno dobo pripravljal za samostojni koncertni nastop v začetku jeseni. Sami mladi skupaj, cvet fare naše. Naj se priglasijo takoj pri Dobro poučen. — Kolikor star, Ivanček? — Pet let, na železnici P8 tri. Sj! Sjc * Dobro je odgovoril — Vojj skovodja turškega kalifa Mul stafa je premagal Grke in njij hovega cesarja. Ukazal j« ujetega cesarja pripejja'-pred se in ga vpraša, kaj pr'1 čakuje od zmagovalca. — se vojskuješ kot kralj, me p<| šlji domov; če se vojskuješ M trgovec, me prodaj, če se vojj skuješ kot mesar, me ubij!" j| odvrnil cesar. Turški zmago-; valeč je poslal cesarja domo| brez odkupnine. * * * V šoli. — Katehet, ki je ra< lagal učencem grdobo la % vpraša naposled čevljarjeveg'1 dečka: "Vinko, povej kdo l>j že?" — Deček vstane, se p«j praska za ušesom ter nem goH ta sline. — Katehet, hoteč tfi| olajšati položaj, mu pomagfj "Laže tisti, ki..., no, kdo, g0, vori?" — Deček se opogumi if izjeclja: "Laže tisti ki..., lašf moja mama, ki pravi, da je gubila glavo, pa se je vend^ drži!" Jfc Moderna pravljica. — V ki predilnici je predlo nek"1 mnogo ljudi. Pozneje je pre; dlo v nji nekaj strojev, zd^ pa predo v nji pajki. » * * Iskren trgovec. — GospO^ ali grem lahko v teh čevlji tudi v vodo? —Lahko, toda iz vode prid* te brez njih. * * * Kriva prisega. — Zakaj 4 prišla danes zopet tako P0' zno ? Ona mu našteje nekaj verjetnih vzrokov. On: To je laž. — Toda če ti prisežem? — Potem že ni več laž, tel"' več kriva prisega. * * Ht Kriza — Kako kaj gre trg0' vina, prijatelj ? — Pst, pst. — Kako to, pst? — Pst, tiho, trgovina spi. Pri zdravniku. — Gospof doktor, včasih me trga po d6! sni nogi. Kaj mislite, kje tic'i vzrok ? — Starost, dragi moj, starost — Čudno, jaz se mpa ved"( mislil, da je moja desna n enako stara, kakor leva. * * * Prerano poročilo. — Sli^' sem, da je v tvoji hiši to sre^ gorelo. — Molči, za boga! Gorel" bo šele prihodnjo sredo. __A "TARZAN iN ZLATI LEV podpisanem. Vaje dva večen na teden od pol osmih do dff vetih. Več ko jih bo, bolj5' bo. Ivan Račic ______^ (Metropolitan Newspaper Service) Napisal: EDGAR RICE BURROUGHS Starec je peljal Tarzaaa k oknu in mu je pokazal skozi okno rekoč: "Poglej tieti četvero-oglasti, stolp. Tista žena je nekje v tistem stolpu, ampak kar se tebe tiče ie prav tako, kakor ' bi bila kje na severnem tečaju. Nikoli, ne' bog prišel do nje." Tarzan ga je ogledaval In reče: ■'Ti si človek istega plemena kakor jaz. Ne vem če ti lahko zaupam ali ne, me boš izdal ali sr::, toda verujem, da ti lahko zaupam. Želim, da bi šel z menoj in pobegnil. , ." Starec ga je gledal in zmajal z glavo: "Nočem, ker je brez. 'upa, da bi mogel pobegniti." — "Potem z Bogom," je odgovoril Tarzan in se je zavihtel sfcdzo okno ter prijel za debelo trto, ki se je ovijala po zidu. Starec je gledal dol-KO za njim in videl, da je ta neznanec silno spreten človek. Spustil se ie po trti na bližnjo streho, odt- m na tla in kmalu je bil pri tistem skrivnostnem stolpu, kjer naj bi bila skrita La. Starec pa se je obrnil in hitel mrmrajoč po stopnjicah navzdol, bogzna kam. Tarzan ps je vstopil v četverooglasti stolp. Ogledal si je vse in notranjost je bila vsa prekrita z nekimi zavesami, katere je Tarzan previdno odgrinjal in agledaval. Tarzan je kmalu zadišal zamorce in gorile. Zdaj se je čuval še bolj. Za neko zaveso s,a je opazoval neki zamorec, ki se v svo.'i vra-ževernosti pa ni upal proti njemu. Mislil je, da mora biti to kak duh. Kmalu je našel Tarzan stopnjice in krenil po njih. Hitro je stekel po stopnjicah navzdol in na četrtem zaobračaju stoprijic je naletel na orjaškega stražarja z dolgo veliko sulico. Zamorec se ga je vidno hudo prestrašil, da je v zmedi odgovoril: "Ali iščeš ta belo ženo?" Tarzan je prikimal. "Pojdi, Ti pokažem, kje se nahaja," je dejal zamorec. Tarzan je postal sumljiv, kako naj bi bilo to, da mu je zamorec tako naklonjen. Kaj pride zdaj? DENAR pošiljamo v Jugoslavijo in druge dele sveta po dnevnem kurzu. Zadnje dneve dinar stalno raste in se cene pogosto spreminjajo. Računamo po ceni onega dneva, ko de* nar prejmemo. Včeraj so bile naše cene: Za $ 3.00 ....... " $ 5.00 ....... " $10.00 ....... " $10.60 ....... " $20.00 ....... " $21.00 ....... " $50.00 ...... Dinarji: Za izplačila v dolarjih". „ 130 Din Za $ 5.00 pošljite....$ 5.75 ,. 220 Din Za $10.00 pošljite.—$^10.85 .. 465 Din Za $15.00 pošljite....$l6-0° .. 500 Din Za $20.00 pošljite....$21.0° .. 950 Din Za $25.00 pošljitc....$26.00 ..1000 Din Za $40.00 pošljite....$41.^ ..2400 Din Za $50.00 pošljite....$51-5° Vsa pisma in pošiljatve naslovite na: John JericH (V pisarni Amerikanskega Slovenca) 1849 W. CERMAK RD. CHICAGO, .wCetrtok, -13. julija 1»83 AMERIKANSKI SLOVENEC Stran 8 NA SREBRNI MAŠI PREČ. G. JAKOBA ČERNETA Sheboygan, Wis. (Izvirno.) •— Nedelja dne 9. julija je zopet dan, ki ostane zapisan vrli slovenski naselbini v Sheboyganu v nepozabnem spominu. Bil je to dan, ko je tukajšnji velezaslužni Pi'ec. g. župnik Jakob Černe, slavil svojo srebrno mašo, ali 25 letnico mašništva, službovanja v vinogradu Gospodovem. Njegov življenjepis je bil v tem listu že Predkratkim priobčen in naj tu 'e še na kratko omenimo. REKA GROZI MESTU Preč. g. župnik Jakob Černe, se je rodil na Blejski Dobravi PH Bledu, dne 3. maja 1883, v enem najlepših krajev v Sloveniji- Njegova mAti je bila nečakinja velikega slovenskega pesni ka Franceta Prešerna. Ljudsko šolo je dovršil v domači vasi. Gimnazijo je dovršil v Kranju in kot devetnajstletni fant je Prišel v Ameriko v St. Paul, Minn, kjer se je vpisal v semenišče. Po končanih bogoslovnih študijah je bil dne 11. junija 1%8 posvečen v mašnika od ljubiteljev Slovencev nadškofa Prevzv. Johna Ireland. Novo mašo je pel dne 13. junija na Praznik sv. Antona, v cerkvi sv. Antona v Kraintownu, Minn, najstarejši slovenski naselbini v Ameriki. Potem je bil nekaj tednov kaplan v katedrali slovenskega škofa Starihe, Lead, South Dakota. Prestavljen na to za župnika v Fairfax, S. D. kjer je deloval do aprila 1909. ®ila je velika potreba za slovenskega duhovnika v Wyomingu *n radi tega je šel za leto dni v **ock Springs, Wyo. Ko je bil lx>svečen preč. g. Anton Schif-trer, je on prevzel njegovo me-v tej naselbini in je tam u-^Hovil krasno župnijo sv. Ciri-^ Metoda. Tretjega marca je prišel preč. g. Černe v Cheboygan. K temu rad povdari Večkrat, da ga je pri vedel in napotil dopis priobčen v listu "A-merikanskem Slovencu". Tu je začel z nič. Naudušil je svoje rojake in v kratkem času v par letih pozidal krasno slovensko cerkev gotskega sloga, nekaj let zatem pa edino slovensko farno šolo v Wisconsinu. Kupil sester-sko hišo in krasen prostor "Ze-'eno dolino", ki zavzema menda deset akrov površine, kjer imajo sheboyganski Slovenci lastno s^vensko pokopališče in obenem del tega zemljišča služi za farno ^bavišče. Slovenci iz drugih naselbin trdijo, da je to najbolj Vzorna župnija v Ameriki. Vse to je dosegel preč. g. Jakob Čer-ne, skoro v enem desetletju, kar je rekord za tak razmah na slovenski župniji, kajti s tako hitrim tempom razvoja ni napredovala nobena druga slovenska naselbina v Ameriki. To priznanje gre vrli slovenski naselbini v Sheboyganu in njenemu odličnemu voditelju preč. g. župniku Jakobu Černetu, ki te dni slavi svoj srebrni jubilej — jubilej Velikega dela in velikih uspehov. Lepo je bilo zadnjo nedeljo v Sheboyganu. Že v petek in soboto so vrli farani sv. Cirila in Metoda krasili okolico slovenske cerkve na prijaznem sheboygan-skem gričku. Slovenski griček, na katerem tako ponosno stoji lepa iz kamna zidana obširna slovenska cerkev in krasna slo-yenska farna šola, lepo župnišče in sesterski dom, je že sam po sebi pravi naravni biser mesta Sheboygan. Pred veličastno cerkvijo stojita dve lepi razraščeni lipi. Že to daje okolici in cerkvi Pristen slovenski značaj. Vrli karani so pa krog in krog cerkve tja do župnišča okrasili hodnike 111 vrt z mlaji, kakor to delajo doma v starem kraju ob takih Mlaji in razni zeleni ki- kakor nalašč za tako slavnost. Kmalu so se oglasili v zvoniku lepe hiše božje zvonovi. Male katera naselbina ima take zvonove, kakor baš sheboyganska. Naročili so jih namreč iz Ljubljane in imajo čist srebrni glas da se človeku zdi, kako bi poslušal doma lepe čiste glasove slovenskih cerkva v starem kraju. Mlaji okrog cerkve, cvetje in na-kitje in zraven še lepi ubrani glas pritrkavanja slovenskih zvonov, je mogočno uplivalo na slovensko uho in slovenska srca. Saj smo mislili, da smo skoro doma za morjem, tako prijetno je bilo. In prišla je še šolska mladina. Dečki in deklice lepo v belo oblečeni, pred njimi ministranti in so sprejeli preč.g. župnika Jakoba Černeta, jubiiarja in ostalo duhovščino, ki je prihitela od blizu in daleč, na ta veseli dan svojega duhovnega sobrata. Vseh duhovnikov je bilo opaziti po številu 18. Med temi je bilo 5 slovenskih in 2 hrvatska du-hovnik^i. Bili so to: Preč. g. profesor Frančišek Misija, iz šent-pavelskega semenišča; preč. g. Anton Schiffrer, iz Milwaukee; preč .g. Ruda Potočnik, župnik iz West Allisa; preč. g. Jno. J. Perše, župnik iz Kansas City, Kans.; preč. g. Louis Koren, pom. župnik iz Racine; preč. g. W. Ardaš, iz Indianapolisa; preč. g. J. Juriček, župnik iz 0-mahe, Nebr. Poleg teh je bilo še 11 tujerodnih čč. gg. duhovnikov iz sosednjih drugorodnih župnij v Sheboyganu in okolici. Med temi je bil tudi veleč. g. monsignor M. Gerend. Šolska mladina in duhovščina v ornatih je korakala okrog cerkve in pred temi društva s svojimi lepimi zastavami, kar je naredilo izredno pestro sliko. Po vkorakanju v cerkev se je pričela slovesna peta maša,katero je daroval preč. g. jubilar Jakob Černe, ob azistenci preč. g. Fr. Misije, kot dijakona in preč. g. J Juriček, kot subdija-kona. Ceremonijar je bil preč. g. Jno. J. Perše. Slavnostni pridigar je bil preč. g. profesor Frančišek Misija, kateri je izredno fin govornik. Govoril je najprvo v slovenščini in na to še v angleščini. V svojem govoru je povdarjal velike dolžnosti, ki jih ima duhovnik v svojem poklicu. Čestital je slov. naselbini v Sheboyganu nad tako velikim napredkom, kateremu se je preč. g. pridigar čudil. Čestital je sre-bmomašniku, ki je vse to delo zamislil in vodil. Njegove besede j polnem delu potrebuje ura-Mniir razvedrila, da se mu popolnoma zmeden in ni mogel sam dvigniti roke. Poma- 'dnik gati mu je moral prof os. Mar- j živci od poči jejo. Med duše-sikdo se je pred mizo prekri jvnim delom mu kri vedno bolj žal in padel na kolena. Bili so pritiska v glavo, zato naj gre trenutki skrajne napetosti vseh jv naravo, da kri odvede zopet strasti, ki so se izražale šele k nogam. Toda zrak ni zvečer po odločitvi: "Eljtn" je aakli- tako čist, zato je najboljše, da cal vojak, ki je potegnil srčno si meščan čas, ki si ga je od-deseticG. "Živel dobri, zlati, meril za izprehod, razdeli na sladki cesar!" "O, Jezus," je'dvoje, in sicer naj se nekaj iz-klical drugi, "črno, črno!" prehaja v jutranjih urah, po^ "Rdeče!" je tulil od veselja tem zopet zvečer. Zelo pripo-tretji in objemal soseda, ki je ročljivo je, da si poiščeš sta-obupno buljil v svojo črno ^lovanje precej daleč od ura-karto. da ali šole ali podjetja, v ka- Pogled na Rumeno reko na Kitajskem pri mestu Kaifeng, ko se je razlila preko bregov in grozila uničiti celo mesto. so segale vsem globoko v srca. Omeniti je treba še, da cerkveno petje, katerega' vodi gdč. Stanka Skok, se je v nedeljo izkazalo izredno fino. Vrli pevci so ob inštrumentnem spremi j e-vanju tako lepo prepevali, da so nadkrilili same sebe. Vsa čast in priznanje jim! Še nekaj je treba omeniti. In to je notranja lepota slovenske cerkve v Sheboyganu. Cerkev je prostrana in precej široka brez vsakih stebrov.Ker je na griču, je svetla. Toda nekaj posebnega je slikanje te hiše božje. Vse tako umetno, čisto, vse se zliva v neko izredno soglasje slikarske umetnosti, kar se malo kje opazi v taki meri, kakor baš v tej cerkvi. Težko je dobiti bolj čiste in res okusno poslikane cerkve, kakor je baš slovenska cerkev v RAZNOTEROSTI STRAŠNA IGRA (Iz dnevnika nekega bata ljona 10 rusinskega pešpolka iz 1. 1848., ki je bil nastanjen Brucku ob Muri.) V malem češkem mestecu Prachatice je bil nastanjen eskadron 2. huzarskega polka, v katerem so bili sami Madžari. Modra dunajska vlada je skrbela že od nekdaj — zlasti pa v revolucionarnem letu 1849 — za to, da je pošiljala na Češko madžarske vojake, ki naj bi v slučaju potrebe poučili Čehe, kako je treba ljubiti avstrijsko domovino. Pri eskadronu so bili večinoma nemški oficirji, ki niso raz- umeli svojih vojakov. V Pra-Sheboyganu.Tudi zato gre pri-lehatice pa je bilo asentiranih znanje preč. g. župniku, ker tudi tukaj se opazi njegov natančni okus umetništva. Priznanje pa seveda tudi dobremu ljudstvu, ki je pri vsem tem gosp. župniku tako veikodušno pomoglo do izveditve te lepote. (Konec jutri.) SLONOV GOBEC Večina ljudi pozna pri slonu samo okla, kako izgleda gobec v notranjščini, pa nimajo niti pojma. Slon nima prednjih zobov, zato ne more je sti mesa. Na vsaki strani čeljusti ima samo po dva gornja in dva spodnja kočnika, ki sta široka kakor človekova roka. Sloni imajo, kakor človek dva zobna sistema. Kadar doseže slon 14 let, mu prvi zobje izpadejo kot mlečniki človeku. Svojevrstna posebnost slona je jezik, ki visi negiben na dveh koncih in se lahko samo malo privzdigne navzgor ali pobesi navzdol. ŠIRITE AMER. SLOVENCA: tudi več madžarskih dijakov, ki so bili v tajnih zvezah z revolucionarnimi element/i. Tako se je zgodilo, da je lepega jutra — po velikem meščanskem plesu, s katega so se vrnili oficirji pozno v noč — odkorakal v polni opremi ves eskadron pod vodstvom nekega starega narednika iz mesta. Vojaki so bili že daleč, ko so se oficirji prebudili. V mestu tedaj še ni bilo telegrafa. Pobegli huzarji so mogli nemo go jih je bilo med bojem ustreljenih, ostale pa so z lahkoto polovili. Drugo jutro so videli ljudje žalosten sprevod 132 huzarjev v raztrganih uniformah in z na hrbtu zvezanimi rokami. Poročilo o vjetju upornikov je prišlo na vojaško poveljstvo v Gradec 18. aprila - dva dni nato pa je bil v Brucku že vojaški avditor! Pred začetkom obravnave je stopil pred poveljnika vojnega sodišča star narednik s sivo brado in rekel: • "Gospod polkovnik! Usmilite se mojih tovarišev! Jaz sem jih zapeljal. Samo mene je treba ustreliti!" "To se bo zgodilo! je odgovoril avditor. "O milosti ni go vora." Vojno sodišče se je zbralo pod milim nebom. Obravnava je bila zelo kratka. Narednik in drugi podoficirji si bili obsojeni na smrt z ustrelitvijo. Od ostalih 125 huzarjev pa je bil obsojen na smrt vsak deseti. Avditor je prečital obsodbo s trdim, monotonim glasom in pristavil: "Kdor je mojegati0 nekaj groznega. Že je bilo potegnjenih dvanajst črnih kart, trinajsta pa je ležala še med rdečimi. Kdo bo potegnil zadnjo smrtno karto V zadnji vrsti je zastokal vojak— Franc Kiss: "Jaz sem rojen za nesrečo!" Ostala je le še ena sama karta in en sam vojak. Karta je bila črna, vojak pa Franc Kiss. Ni mu je bilo treba potegniti. Profes jo je samo obrnil in Kiss je mrmral: "Črna, črna, saj sem vedel." In kakor da bi se bil zgodil čudež ž njim, je stopil krepkih korakov v vrsto z nasajenimi bajoneti. In, zgodilo se je nekaj nepričakovanega. Stari župnik, ki je bil določen, da spremlja obsojence na njihovi zadnji poti, je stopil k mizi in rekel: Gospodje vojaški sodniki! Ne poznam duha vaših krvavih postav, toda ali ni bilo rečeno, da bo izmed 125 obsojen samo vsak deseti? Ali ni 12 prav tako deseti del kakor 13? Usmilite se vendar trinajstega!" Avditor je zmajeval glavo in pozval oficirje na posvetovanje. Slednič je avditor sporočil, da trinajsti z oziroma na to, da število ni točno deljeno z deset, ne bo ustreljen. Franc Kiss je bil rešen — toda izgubljen. Zbolel je od strahu pred smrtjo in ni več ozdravel. Kar je sledilo po tem, je bi-Na smrt mnenja, naj potegne sabljo!" In trinajst sabelj se je zabli- der so hoteli v ogrski del države. Toda vojaška oblast je zvedela za njihov pobeg in odredila, da jih morajo uloviti na Štajerskem osredotočene čete. Imenovani rusinski bataljon v Brucku ob Muri je dobil na-iog, da jim mora preprečiti prehod čez mejo. Huzarji, utrujeni od pota in lačni, so prenočili na nekem hribu pri Leobnu, kjer so jih zalotili zvesti avstrijski vojaki. Mno- teno priti na Štajersko, od ko- skalo v solncu, ki je obsevalo dvorišče. Avditor je položil na mizo 112 rdečih in 13 črnih igralnih kart ter jih dolgo mešal. In huzarji so morali posamič stopiti k mizi in potegniti iz kupa svojo karto. Rdeča karta je pomenila življenje, črna pa smrt. Pričela se je strašna igra za življenje in smrt. Ta je stopal k mizi, škrtajoč z zobmi in s tresočo roko segel po usodni karti. Drugi je skočil k mizi in obupno potegnil svojo usodo. Tretji se je ustavil pred mizo obsojene so razdelili v tri skupine in, jih ^postavili pred pokopališko zidovje. Tri salve so pretresle zrak in njih odmev je ostal v srcih vseh navzočih. -o-- HODI NA IZPREHOD Z A V SPOMIN OBLETNICO SMRTI pokojnemu ljubljenemu sinu, ti m plapujoče zastave v zvoni- pred župniščem in okrog vr-tn, vse to je pričalo, da so se vrli ^heboygančani zopet pripravili ** izredno slavje. že ob pol desetih dopoldne so J® začela zbirati razna moška in Jfska društva župnije sv. Ci-a in Metoda. Dan je bil lep ja-temperatura ravno prava, Alojziju Sever # Pokojni Alojz je izdihnil svojo dušo v globočini umazane vode dne 5. julija 1932, v osemnajstem letu starosti. Ko je bil 11 let star, to je bilo leta 1925, je obiskal v spremstvu svoje ljubeče matere in več drugih slavnih mož, vsem zn?no božjo pot Lurd na Francoskem in slavno mesto Rim. Dobil je še poseben blagoslov cd sv. Očeta v stolni cerkvi sv. Petra. Dovršil je katoliško višjo šolo v Pottsville, Pa. Njegov vzvišeni namen je bil, postati služabnik božji. Pred letom dni zdrav vesel, Stekel k meni in me objel, Mati, pusti me da trem Se kopat s prijatelji vesel. Veš, da zjutraj odpotujem, V Cleveland na dolgo pot. Z bratrancem se dogovorila Kam se bova napotila. Globoka veda v goroviu, Tebi ie vzela nit življenja. Skalovje in trarni te objeli Meni srčne rane prizadeli. Dolgih pet dni te iskali, Blatno plavo vodo pribrekali. Dobili te v globočini, Dušo tvojo pa v visočini. Častno smo te pokopali, Z solznimi očmi žalovali Poleg strica te položili, Grob z solzami poškropili. Ljubi sin in bratec naš, Akoravno skrit je tvoj obraz, Truplo tvoje že davno trohni, Med na;ni si še vedno ti. KDO VE KAJ O TEM? Jaz, Jera Crocker, stanujoča v McCook, Nebr., Route 3, sem prišla v Ameriko 1. 1920. Nekje v Chicagi živi sin mojega strica Joneza Goršeta, milijonarja, ki je umrl pred 40 leti. Jaz sem hčerka Štefana Goršeta v Semiču, Slovenija. Ako bi kdo vedel Za naslov od sina mojega strica, naj mi bla- IZREDNA PRILIKA Na prodaj sta dva akra zemlje lepe lege v prijaznem mestecu Downers Grove, 111., komaj 45 minut z vlakom od Chicage. Na prostoru se nahaja trisobna hiša (Cottage) in garaža za dve kari. Cena je samo $1250.00. Katerega zanima, naj piše ali pa pride po govoli javiti njegov naslov', za podrobnosti na A. Z. v uradu kar mu bom zelo hvaležna. 'tega lista. Zdravniki priporočajo meščanom vsak dan kratek izprehod. Svež zrak in gibanje pospešujeta presnavljanje in prinašata meščanu, posebno inteligentu, novo veselje do dela. Zato je gibanje na prostem zraku neobhodno potrebno. Vprašanje je, kdaj je izprehod najbolj koristen. Nekateri menijo, da v jutranjih urah, ko je zrak čist, drugi zopet, da v večernih. Po truda- terem si zaposlen, in se na ta način prisiliš k dnevnemu iz-prehodu. Izprehajanje opoldne ni priporočljivo, ker gre takrat človek na izprehod ali s prepraznim ali pa s prepolnim želodcem. Pojdi na izprehod ob vsakem vremenu. -o- NA ČUDEN NAČIN REŠEN Francoski vojak pripoveduje: Bilo je leta 1916, ko sem bil na francoski fronti. Skedenj, pod katerega streho sem se nahajal, se mi ni zdel dosti varen pred nemškimi granatami in zato sem nameril svoje korake proti hiši,ki je bila označena za varno pred bombami. Ravno sem hotel stopiti v vežo te hiše, ko začu-jem pretresljiv ženski krik iz sosednje hiše. Skočil sem tja, da bi bil v pomoč, ako bi bilo potrebno. Granate so se razletele z groznim razdejanjem, pograbil sem žensko ter jo vodil v klet. Par trenotkov nato je v bližini treščilo kot bi bilo zletelo v zrak celo m.irni-cijsko skladišče. Ko sem pozneje prišel iz kleti, ni bilo ostalo od one hiše, kamor sem bil prvotno namenjen in ki je bila označena za varno, drugega kakor prah in razvaline. Ta ženska je bila tedaj moj rešitelj in presrečnega sem se čutil, da sem na tako čudežen način ušel gotovi smrti. -o- RAKI UNIČILI RIBARENJE Melbourne, Avstralija. — Obrežje države Victoria je blokirano od čudnega sovražnika. Pokrito je namreč z velikanskimi raki, ki merijo od dveh do pet čevljev. Ob obrežju, daleč v morje, so uničili vsa živalska bitja, da je na ta način vsako ribarenje nemogoče. Poleg tega so raztrgali tudi mreže, ki so jih ribiči nastavili v morje. -o- Ni še hudo. — Z železnicami še ni tako hudo. — Zakaj pa ne? — Ker lokomotive še vedno žvižgajo. -o- ŠIRITE AMER. SLOVENCA! Mati tvoja vsako jutro, K grobu teče in kleči. V molitvi prosi zaupljivo, Da bi skoraj se videli. . . Na te vedno misleča družina, in do smrti žalostna mati MARY SEVER. St. Clair, Pa., 5 julija 1933. T2.cob Gerend Furniture Co, 704-706 West Sth Street. Sheboysjan, Wis. Priporočamo naš pogrebni zavod. Dobite nas podnevi ic ponoči Imamo tudi vsakovrstno pohištvo po zmernih cenah. Telefon: 377-J — 4080-W. Izletniki in obiskovalci Svetovne Razstave! Naznanjam, da imam v svojem hotelu in kabinah prostora do 60 ljudi. Stoječe na malem griču v lepem senčnem drevoredu. Kabine dajem izletnikom dnevno, tedensko ali po želji v najem. V kabinah je plin, da si izletniki ako želijo lahko sami kuhajo. Tukajšnja okolica je lepa in valovita, ob veliki reki Illinois je na razpolago ribolov. Zelo pripraven kraj za izlete v okolico kot v znameniti "Starved Rock" in v lepi "Deer Park". Najboljša postrežba jamčena. JOE ŠČEK, lastnik "VALLEY VIEW INN" Road 7-A in U. S. 2. La Salle, Illinois. ...... Tel. La Salle County 916-R. 2. ti \\ NAROČITE SI po vestno knjigo od škofa Baraga v angle škem jeziku. "The Apostle ofChippewas" katero izdaja Baragova Zveza. Kritiki, katerim je bh predložen rokopis pred tiskom pravijo: "Nisem mogel nehati dokler jo nisem vso prebral. Knjiga je mnogo bolj zanimiva, kakor povest..." in "Veliko veselje, mi je povzročilo, da sem prebral povestno življenje škofa Barage, svetniškega misijonarja ..." TA KNJIGA je v prvi vrsti namenjena naši mladini, da bi bolj spoznala in se seznanila z našim velikim Slovencem Barago, ki je igral tako veliko ulogo v zgodovini Amerike. Knjiga vzbuja veličino svetniškega življenja misijonarja pijonirja Barage, kakor tudi ugled in spoštovanje slovenskega naroda. Ta knjiga bi morala biti v vsaki katoliški hiši, zlasti tam kjer so otroci. Knjigo je sprejela v razpečavanje in v razprodajo naša knjigarna in bo stala s poštnino vred samo 75 centov Naši zastopniki in slovenski trgovci ki želijo to knjigo razpečavati naj pišejo po isto na našo knjigarno. Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 W. CERMAK ROAD CHICAGO, ILL. j Sffffn AMERIKANSKI SLOVENEC" Četrtek, 13. julija 193?? m i oooooooo oooooooo oooooooo oooooooo oooooooo 00000000 oooooooo- 000000001 OOOOOOOO oooooooo oooooooo oooooooo oooooooo oooooooo oooooooo oooooooo oooooooo oooooooo Izpod Golice SLAVKO SAVINŠEK. Povest z gorenjskih planin ■oooooooo •oooooooo oooooooo oooooooo oooooooo oooooooo oooooooo oooooooo oooooooo oooooooo oooooooo oooooooo oooooooo oooooooo oooooooo oooooooo oooooooo Polagoma se umiri krčevito Cilkino ihtenje in šepetaje prične pripovedovati materi: kako se je zgodilo tisto noč, da sta se z Matevžem vzljubila in mu je rano obvezala; kako ji je obljubil, da zopet kmalu pride, in povedal, kdo je in od kod je. Pripoveduje, kako jo financar zalezuje in mu je plačala njegovo usiljivost ter kako ji je zagrozil; da sluti financar, kaj se je zgodilo in vsled tega preži na Matevža. In že ji pripoveduje, kako je Matijo poslala čez Golico, ker je bila zvedela, da hoče nocoj Matevž s tovorom čez in k njej, in da mu financar po življenju streže. Vse, vse ji pove, vso svojo skrb in strah radi strelov, in svojo bojazen potoži in zlo slutnjo, da se je Matevžu nekaj hudega prigodilo na poti k njej. Kako je vse to prišlo, tega sama ne ve; ve pa, da ga ne more pustiti, ker ga preveč ljubi, pa naj se zgodi, kar hoče. "Cilka, čemu mi nisi tega takoj povedala?" "Bala sem se, mati! Saj veste, kakšni so oče!" "Pa bi bila vsaj meni povedala! Jaz pa sem menila, da vidiš rada financarja in ti je radi njena hudo, ko sem opazila tvoj bledi obraz." Tako se pogovarjati polglasno mati in hči, oče pa v hišterno slišijo vse, ker poslušajo v tihi pogovor ne le z ušesi, ampak še bolj s srcem, ki v besedo ne sme. Tudi v njih je ena sama misel: Moj otrok, Cilka! Tako je bedelo troje src v skrbi in bolesti, v trepetanju in ljubezni. Krog treh vstanejo oče in brez besede gredo skozi hišo mimo matere in hčere. Sultan zunaj laja, koraki se slišijo na cesti in drobne luči svetlikajo pred Lipovškom v noč. Oče so obuti v čevlje, ogrnili so si suknjo in vzeli klobuk. Zdaj stoje na durih in gledajo po kolovozu proti cerkvi. Nerazločno glasno govorjenje slišijo doli na cesti in nekaj jih žene da pogledajo, kaj bi utegnilo biti. Nič ne povedo onima dvema v hiši, ampak urno stopijo po kolovozu do Lipovška. Pred gostilno stoji gruča ljudi, moških in ženskih, med njimi dva financarja, ki se sklanjata k nosilnici, stoječi pred pragom. Ravno odpre Lipovšek duri, ko pride Hribar do gruče. "Kaj pa je?" vprašajo Pogledovega hlapca, ki hoče ravno v cesto proti Hribarjevim. "Financarja so prinesli z Golice. Tihotapci so ga. Hudo je zdelan, menda ga je Tilen z nožem, pa Matevž je bil bojda zraven. Grem na Fužino po zdravnika," pojasnjuje in steče po cesti. "Kateri neki je?" si misli Hribar in stopi za financarji v vežo, kamor so zanesli ranjenca. Lipovščina pripravlja gornjo sobo. Ena žensk odide v farovž po gospoda, da pridejo s svetim oljem. Financar se nič ne zave. Po obrazu je ves krvav in čez prsi je obvezan. Hudo rano je dobil z nožem v prsa, pravijo. Obveza je vsa rdeča skozi in skozi od krvi. Težko, da bi učakaljutra. Ko dvignejo ranjenca na stopnice, mu vidi Hribar v obraz. Drugi je, ni oni, ki k njim hodi. "Kaj pa je s tihotapci," vpraša Hribar financarja, ki se vrača po stopnicah v vežo. ' Bog ve. Ko smo jih zasledili in so videli, da ne morejo uiti, se je eden od njih, velik in močan ko medved, vrgel kakor blisk na ranjenega, ki mu je stal najbližje in preden je ta mogel rabiti puško, mu jo"je z eno roko iztrgal, z drugo pa sunil z nožem v prsa. Ranjeni je omah-nik k nam, pobrali smo ga in ker so morali dru- gi slediti bežeče tihotapce, sva se midva pobrigala za ranjenca. Ko pa so našim prišli še Nemci na pomoč, sva dobila iz koče nosilnico in ga prenesla sem dol, ker je rana zelo nevarna. — Kako pa je z drugimi in s tihotapci, pa ne vem. Streljanje sem pač slišal še precej časa, najbrže so se umaknili napadeni nazaj čez mejo na koroško stran. "Mhm!" se zahvalijo oče Hribar, pogledajo za hip še po navzočih, pa odidejo domov. Mati so v skrbeh, kje je mož. "Kje pa si bil?" vprašajo. Cilka še vedno sedi za mizo. "Pri Lipovšku. Financarja so. prinesli na smrt ranjenega." "Tistega, ki hodi k nam?" "O ne; drug je." "Kaj pa s tihotapci?" "Menda ga je Tilen oklal z nožem." Pa še povedo, kar so slišali pri Lipovšku in pristavijo, da so tihotapci najbrže ušli. Vidijo namreč, kako gori v Cilkinih očeh in je ves njen obraz eno samo vprašanje: Matevž? "Cilka, zdaj pa pojdi leč!" mehko reko oče. "Zjutraj pa malo poleži, bodo že mati skuhali zajtrk. Boš pa šla na Fužino k deseti maši." Hvaležen pogled Cilkin jim je v zahvalo. "Jaz itak ne grem več spat," reko mati, "bo že skoro ura za opravilo. Čaja skuham za vse tri. Kje pa je Janez?" "Ga še ni?" vprašajo oče. "Tja v Golico je šel pogledat, menim, da ga ne bo pred dnevom, če bo sploh prišel do vrha. Star je, star, in Golica je strma!" Cilka pa ve, da bo Janez prišel na vrh in ga prej ne bo nazaj, dokler ne dobi Matevža. Ker je Janez in jo ima rad kot bi njen oče bil. Oče ležejo kar na klop ob peči, mati odidejo v kuhinjo kuhat čaja, Cilka pa v zgornjico, da leže in zaspi. Trudna je, silno trudna in oči jo peko kakor ogenj. Še bolj pa peče skrb in bolečina v srcu. Ali ko pride v kamro, ne najde spanca. Spet in spet vstane iz postelje, stopi k oknu, strmi v Golico in išče z očmi in s srcem ugiblje, kje je Matevž in kaj je ž njim. V mislih hodi za Janezom, ž njim se v duhu pripogiba za grmovje, za drevje stopa, za skale se sklanja in išče sledu za Matevžem. Dan vstaja izza Golice, čez vrh se vlečejo megle dolge in tanke, kakor noži, ves obronek se kadi, kot bi gorelo za vrhom. Počasi iščejo solnčni žarki in se dotipljejo konice in strelovoda in ji je pri tem, kakor bi se prav taka o-strina zasajala v njeno srce in ji šla do mozga in do obisti; tam nekje je Matevž, njen Matevž, morda ranjen v smrt, morda že mrtev. Hud je bil boj in financarji merijo dobro. Posebno oni, Ivan, je vzel na muho ravno Matev-ževo srce, ki je tudi njeno; ker ve, da bo ž njim zadel njeno srce, ki za financarja ne mara. Joj, Matevž, Matevž, kako je Cilki neskončno hudo, kako jo srce boli! Ko se solnčni žarki dokopljejo na vrh Golice in se upro že v Rožico in v Kepo, premaga Cilko utrujenost in neznosna bolečina. Nenadoma utone v, težak, nemiren spanec. . . Pozno je že, ko se Cilka prebudi. V spanju jo je zbodla silna bolest v srce, da jo je kar vrglo kvišku. Strahoma pogleda okrog sebe, se hipoma zave vseh ponočnih dogodkov in plane v okno. Dobrava se ji smeji v dopoldanskem solncu, planine jo s solnčnim smehom pozdravljajo. DVE NOVI COLUMBIA PL0SC1 TISKARNA AMERIKANSKI SLOVENEC izvršuje vsa tiskarska dela točno in po najzmernejših cenah. Mnogi so se o tem prepričali in so naši stalni odjemalci. Društva"— Trgovci — Posamezniki dobijo v naši tiskarni vedno solidno in točno postrežbo. Priporočamo, da pred-no oddate naročilo drugam, da pišete nam po cene. Izvršujemo prestave na angleško in obratno. Za nas ni nobeno naročilo preveliko, nobeno premalo. Amerikanski Slovenec > 1849 WEST 22nd STREET, CHICAGO, ILL. 25180—Dekle, kdo bo Tebe troštav, Jaz pa vrtec bom kopala, pojeti Mary Udovich in Josipina Laushe ...........................................75c 25181—Želel bi, da bi bil ptica, Oj z Bogom ti planinski svet, poje John Germ........75c DRUGE SLOVENSKE PLOŠČE 25000-F—Ribniška korajža, petje, duet Kranjski piknik, petje, duet..................................75c 25001-F—Na ofceti Juhu polka, harmonika ..........................................75c 25002-F—Juhu valček Domžalska polka, harmonika................................75c 25005-F—Kaj ne bila bi vesela Sirotek, ženski duet................................................75c 25011-F—Pokšotiš Zapeljivka, valček, harmonika, Lovšin ..................75c 25014-F—Planinsko veselje Čevljarska polka, kmetska banda ........................75c 25016-F—Koračnica otroških pesni Na povelje, koračnica, instrumentalni kvartet....75c 25017-F—Zapoj mi ptičica glasno, petje z orkestr. Ptička, petje z orkestr. ..........................................75c 25019-F—Stiglic, valček Gorica, polka, slov. tercet......................................75c 25020-F—Stari kranjski valček Štajerska, harmonika ..........................................r75c 25027-F—Sobotni večer, valček Nedelja, polka, harmonika in ksilofon ................75c 25031-F—Na sveti večer pri Hošlink Pred volitvami, komična prizora ..........................75c 25033-F—Gor čez Izaro Oj tam za goro, moški kvartet..............................75c 25035-F—Slovenska polka Slovenski lendler, tamburice ................................75c 25036-F—Slovenski valček Radostna, polka, harmonika, kvartet ..................75c 25037-F—-Stoji, stoji Ljubijanca Sinoči je pela, slovenski kvartet, petje ................75c 25039-F—-Na poti v stari kraj, 1. in 2. del Ti si moja, valček, Hojer trio................................75c 25040-F—Hojer valček Pečlarska polka, instrument, trio ........................75c 25041-F—Veseli rudarji, koračnica Sladki spomini, valček, Hojer trio ......................75c 25042-F—Daleč v gozdu, valček Večerni valček, orkester ........................................75c 25043-F—Polka štaparjev Burja, koračnica, orkester ....................................75c 25044-F—Coklarska koračnica Triglavski valček, Hojer trio ................................75c 25045-F—Mazulinka Ptičja ohcet, šotiš, Hojer trio ................................75c 25046-F—Ljubezen in pomlad Slovensko dekle, petje, moški kvartet..................75c 25047-F—En starček je živel Sijaj solnčice, moški kvartet..................................75c 25048-F—Na kranjskih gorah, polka Gospodarstvo, lendler, instrument, trio ..............75c 25049-F—Zadovoljni Kranjec Prišla bo pomlad, moški kvartet ..........................75c 25051—Vzajemnost, šotiš Kukavica, valček, Columbia kvintet ........................75c 25052—Na Adriatskem bregu, valček < . Na veseli svatbi, polka, harmonika duet..................75c 25053—Hribčki ponižajte se Jaz bi rad rudečih rož, moški kvartet......................75c 25054—Bodimo veseli, polka Na jadranski obali, valček, inštr. trio ......................75c 25055—Vigred se povrne Oj dober dan, moški .kvartet......................................75c 25056—O mraku Dolenjska, moški kvartet ..........................................75c 25057—Slovenec sem Perice, moški kvartet .................................................75c 25058—Janez Čuk in Milka Sova, I. del Janez Čuk in Milka Sova, II. del...............................75c 25059—Jaka na St. Clairu, polka Clevelandski valček, inštr. trio ..................................75c 25060—Ziben šrit za ples Šuštar polka, harmonika ...........................................75c 25061—Žužemberk polka Zadnji poljub,, valček, harmonika duet ..................75c 25062—Povšter tanc Ribenška polka, harmonika in kitare ......................75c 25063—Ančka pojd plesat, valček Tromplan za ples, harmonika in inštr.....................75c 25064—Ribenška, I. del Ribenška, II. del, moški kvartet ..............................75c Manj, kakor TRI plošče ne razpošiljamo. NaroČilom priložite potrebni znesek. Pri naročilih manj k ukor 6 plošč, računamo od vsake plošče po 6c za poštnino. Ako naročite 5 ali več plošč, plavamo poštnino mi. — Pošiljamo tudi po C. O. D. (poštnem povzetju), za kar računamo Ka otroške 20c od pošiljatve. — Naročila blagovolite poslati na-ravuoat n« Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 West 22nd Street, Chicago, III. ''♦Ooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooool 000000»0000000<>0©«HX>000<>00000000000000000000000©04 V ODPOMOČ POSESTNIKOM MALIH HIŠ Zakon, ki ga je kongres sprejel v odpomoč hipotekam na stanovanjskih hišah, takozvani Home Mortgage Rel. Act, prinese rešitev mnogim tisočim lastnikom malih hiš, ki jim preti javna dražba vsled odpovedi hipoteke. Predsednik Roosevelt je podpisal ta zakon tik pred svojim odhodom iz Washingtona na počitniški izlet. Novi zakon ustanavlja posojil, družbo za hišne posestnike (Home Owners Loan Corporation), katere prvotna svrha je, da prepreči odpovedi hipotek (foreclosures), v kolikor je mogoče. Ta vladna posojilnica bo imela na razpolago glavnico $200,000,000 in sme izdati zadolžnice (bonde) do $2,000,000,000. V "starih dobrih časih" pred sedanjo industrijalno krizo skoraj vsaka družina v Združenih državah je hrepenela po lastni hišici. Banke, zavarovalne družbe in stavbene zadruge so podpirale to gibanje in rade posoje-vale za gradnjo malih stanovanjskih hiš. Ljudsko štetje od 1. 1930 pokazuje, kako se je hišno lastništvo razvilo. V apr. 1. 1930 je bilo v Združenih državah nekaj čez 29,900,000 družin. Izmed teh nič manj kot 14 milijonov ali 46 odsto. je živelo v svoji lastni hiši. Ljudsko štetje je tudi razodelo pomembno dejstvo, da tujerodne družine so prednjačile, kar se tiče hišnega lastništva: Bilo je namreč 5,-736,491 družin, katerih poglavar je bil tujerodec, in izmed teh kar 2,968,707 družin ali 51.8 odsto je stanovalo v svoji lastni hiši. Potem je prišla kriza s svojo dolgo dobo nezaposlenosti. Hišnim lastnikom je bilo čim dalje težje plačevati davke na hišo in obresti na hipoteki. In kar je bilo še hujše, banke in druge posojilne družbe, same v potrebi gotovega denarja, so začela čim dalj več odpovedati hipoteke in odrekati obnovitev zapadlih hipotek. Ena hiša za drugo je šla na boben in mnogo ljudi ki so bili vložili v hišo svoje prihranke dolgega življenja, je zgubilo vse: Glavna naloga Home Owners Loan korporacije bo v tem, da zamenja hipoteke proti zadolžni-cam (bondom) korporacije in da dovoljuje nove hipoteke. Zakon namerava pomagati le onim hišnim lastnikom, ki so v zadregi, ne morejo vzadoščati svojim obvezam ali ki jim preti odpoved (foreclosure). Posojila se omejujejo na hiše, v katerih stanujejo štiri ali manj družin, in ki jih cenitelj korporacije ne ceni na več kot $20,000 vrednosti. Le one hipoteke prihajajo v poštev za odpomoč, ki so bile vpisane do 13. junija 1933. Posojila v obliki bondov in malega zneska v gotovini se morejo dajati do 80 odstotkov se- tak hišni lastnik ne more dobivati posojila od privatne družba more zaprositi za posojilo v gotovini od vladne korporacije ako svrha posojila je plačilo dav-kov, asesmentov in potrebnih popravkov. Hišni lastnik, katerega hipoteko je vlada prevzela, bi v navadnem slučaju plačeval pri' bližno osem dolarjev na mesec za vsakih tisoč dolarjev dolg* Lastnik, ki ima mortgage z8 $5000 bi plačeval po $40 dolarje' na mesec na obrestih in amortizaciji in po 15 letih bi bila hipoteka izbrisana. Treba pa zaport' niti si, da se taka odpomoč dovoljuje le v nujnih slučajih Vsak slučaj se posebej preisk«' je. Drugovrstne hipoteke (second morgages), kakor tudi pf ve hipoteke, ki se smatrajo pretirane napram vrednosti hiše, s» izključene po zakonu. Novi zakon ne ustanavlj* splošnega moratorija za plačila-ali, kadarkoli vladna korporaci' ja prevzame obstoječe hipoteke, lahko odvezuje lastnika od pl8' čil na glavnico za dobo treh let-Obresti in davke pa treba plačati. Home Owners' Loan Corporation ima svoj glavni urad v Wa-shingtonu. Podružnice bodo stanovljene širom dežele. Seved" treba nekoliko časa, dokler v?3 stvar pride v pravilni tok in ko*' poracija začne delovati. Med te"1 je predsednik Roosevelt pozva' vse hipotekarne upnike, naj prenehajo odpovedovati hipoteke i'1 razposestovati hišne lastnike-dokler se jim ne ponudi prilik za odpomoč v zmislu novega z3' kona. TOBAK BREZ NIKOTIN^ O nemškem državnem zavodu za raziskovanje tobaka v Forchheimu na Badens^ smo že večkrat pisali v zvezis poskusi, da bi se vzgojila vrsta tobačne rastline, ki bi bil3 brez nikotina. Ta zavod se je bavil namreč ponajveč s takšnimi poskusi in je tudi v resnici ustvaril takšno vrsto tobaka. Dasi je ta tobak bre0 nikotina, mu vendarle ne manjka značilni aromatic-ni vonj, ki po novejših raziskovanjih sploh ne izvira od nikotina, temveč od drugih snovi, ki jih vsebujejo tobačni listi. Seveda ni bilo lahko delo vzgojiti tobačno rastlino, ki b1' imela zaželj ene lastnosti; treba je bilo križati tisoče vrst, k" so imele podlago zanje in ki bi v svojem končnem produktu vzdržale tudi v nemškem podnebju. Doslej so v njem uspevale samo manjvredne vrste za smotke in pipo, več neg0 štiri petine pa je bilo importa-Da je napore kronal uspeh, je šteti v zaslugo predvsem smotrnemu gojenju, a tudi umnif danje vrednosti hiše, nikoli pa pripravam, s katerimi so preveč kot* $14,000. Hišni lastnik izkušali svoje uspehe. potem lahko smatra, da dolguje hipoteko vladi, in ima 15 let časa za odplačilo ob petodstotnih obrestih. Za posojilo, ki bi znašalo 80% cenilne vrednosti hiše, je potrebna privolitev hipotečn. upni-'ka (mortgagee). Korporaci ja bi ga vprašala, da-li je voljan sprejeti v zameno za hipoteko bonde vladne korporacije, ki jamčijo štiri odstotne obresti za 18 let. Mogoče je namreč, da upnik ne mara zameniti hipoteko z bondi. V takih slučajih, ako mortgage je za manj kot 40 odsto cenilne vrednosti, more Home Loan Corporation v posameznih slučajih dajati posojilo v gotovem denarju za izbris hipoteke. Obrestna mera na takih posojilih v gotovini bo pa 6 odsto, ali zapadejo ravno tako v 15 letih. Posojila se morejo dajati tudi na hiše, ki so brez hipoteke, in to do 50% cenilne vrednosti. Ako Med temi pripravami je omeniti n. pr. "kadilni stroj," ki je dan za dnevom kadil smotk® in cigarete po vseh tobakai'-skih pravilih. Kajenje namreč ni tako preprosta stvar, kakof bi kdo mislil, treba je bil° zgraditi zamotano mašinerijO; da so mogli odkriti skrivnost' "sinjega dima." Kadilni stroj je z vsemi mogočimi instrumenti beležil z vso natančnostjo kemične snovi, ki jih vsebuje tobak, kakor nikotin, beljakovine, lesne katrane itd-Sedaj pričnejo saditi novo p^' delane vrste tobaka na raznih ozemljih Nemčije in upajo, d