štev. 4. V ]V<»vem Jlestu 15. februarja 1804. X. letnik. e Novice. Izhajajo 1. in 15, veaeega meseca. Cena Jim je za celo I gld., ka pol leta 50 kr. — Naročnino ssijrejenia J. Krajec v Novem Mesiu, doiiise 1)r uredništvo. Kdor želi kako oznanilo v „Dolenjske Novice" natisniti (iati, {ilača za dvostopno petil-vrsto tí kr. za enkrat, dvakrat 12 kr., trikrat I.t kr. Oospodarske stvari. Nekoliko o obrezovanji trt. Ker je ravno zdaj řas za obre/.ovjinje trt, je gotovo na pravem mestu, da o tem nekoliko epre-govorimo. řVancozi, mojstri trtorejstva in kletarstva, obrezujejo v najnovejšem ëasn svoje trte nekoliko druí^aře kakor so jih prej. Ta sprememba je v tem, da puste nad vsakim oiesom, s katerim se ima paie (Čep) ali pa napiienee (èparoii) koii-řati, ěe celí člen mladike in polovico kolena nad njim, toda poslediijeg'a z oslepljenim, odre/.aiiim očesom. Da bodo častiti bralci to boljše razumeli, liočemo že bolj pojasniti. Recimo, (ia ti je namen, na trti palce treli očes narezati. I'o jiovem francoskem nsČinu se ne odreže dotičnu mladika tikoma nad tretjim oČesoni, ampak odreže se šele na najbližjem višjem kolencu, katoro se lav.o skozi srtdiiio prereže. Na tem prerezanem kolencu vim^čeno oko se odstrani. Kavno tako se ravna z iupueiici. Recimo, da ti je namen narezali napiienec osmih oČes, ne skraj- šal, ne odre/.i dotiine mladike, tikonri nad osmim oifesom am]iak Self, skozi dt-ve;o kolcnee jo přeřeži, oko na leni koleiieu p'i o.s!epi, to je cdnirvi, odrt'ži. Kar ji', nilndlk, popolnoma odstrani, odřeži jih kar fï'ladko. 1'ra'anje pa je, zakaj pa Francozi svoje trte v najnovejšem Časa tako obrezujejo? — Odgovor na to je ta-le: Skušnja uČi, dS vsako oko. bodi si na koncu [lalca ali pa na ktnicu napnetiea, niň kaj rado ne zažene močnega pognanka, ako se mladika tikoma uad njim skrajâa, odreže. Marsikatero tako oko niti ne zažene, marveč suho ostane, kar je pa se vé da kaj nepovoljno. To nepovolj-uost pripisovat je jeden fraiicozkih irloiejcev temu, da iz svr.ia, pn^čenega nad najvišim očesom palca ali pa uapneuca, prevef vode izpuliti, in da v.sled lega oko ali le slabo, ali pa se celo kar nič ne zažene. In temu je istinito tako; kajti nova režnja res dela, da je močno tudi zadnje pn.iČPiio oko. Trte, io je palci in napneiu-i, po novem načinu nan-/ovaiii, poženejo lirez izjeme iz najvišjih očes ře Ct-lo najmočnejše pognanke Da, kakor je dokiizala po-'^kniinja v vinogradn dei^.eliie kmeliške Trojni kapital mladine, iMarsikdo je od Hoga holjso dedščino prejel, kakor sam misli, naj bi si tudi njegovi slarisi syoj kruh komaj za sproti zasluzili. Ta dedSčina pa ne leži v nobeni kraljevi zakladmci, in obresti se ne izplačujejo, če tudi posestnik teli v postelji leži, in vendar je to za istega, kateri jo zna in vé ceniti in vporabiti, veliko več vredno, kakor tisoČ talentov. Ta dedščina ni zapisana v nobeni hranilni knjigi, pa vendar je veliko bolj gotova, kakor pismo in pečat. Tu dedžčiua je trojna, na katero hočem mladino opomniti, da ne pozabi, koliko je vredna. Jeden del tega temeljnega kapitala obstoji v človeških moČeb, duževnih iu telesnih. Hog jih je dal vsakemu človeku določeno mero, da jih Človek pametno varuje, pomnoiuje in koristno uporablja. Kdor mora od dela živeti, saj za tega so moči |»rii iu jioglavitni kap.tal življenja. Zdravo in krepko lelo, z mirno in či lo vestjo je za vsakega Človeka prvi pogoj sreen^ ga življenja. Moč dá krepost, mirna vest }ia l)'ago.slov pri delu. Človeku je pa potrebna krepost in vstrajnost skozi celo njegovo življenje. Zaradi tega je pač prva sk'b, da mladina svoje moči varuje. Kdor pa od Boga podeljene moči ne varuje, jih rajše v grešni lahkomiŠijenosti zapravlja, bodisi z nezmernim in pretežkim delanjem, ah pa z nerednim življenjem, oni bo to čutil, kakor mnogo druzega, sicer ne takoj, ampak vselej Se tako igodaj, da bo imel se veliko vzrokov tega se bridko kesati. Pri delu naj se dušna in telesna moč uri in vkreplja, ne pa končava. Kar pa je zoper iiravna pravila življenja, je pregreèno zoper življenje, kar ee pa vselej pozneje kaznuje. Kdor hoČe od mladega drevesa preveč sadu dobiti, in mu vzame svež sok, pokonča drevo za vedno. DanaSnja sku.^nja kaže na blede in brezkrepostne obraze mož, kateri ravno tako, kakor strahovi okol j žole na Grmu, rastejo tako obrezovane trte sploh veliko bujnejše, krepkejâe kakor pa po starem na-ëiim obrezane. In to je posebno se i. ozirom tia trtno u^ velikega pomena: kajti iira èvrstejai trte rastejo, tem težje jih trlna m ug-onobi. V tej noyi režnji imamo tudi kolikor toliko (iobro do.^lo sredstvo proti trtiii usi. Režimo tako, vsaj nas ne Btaiie niti beliža ve6 stroškov, in pa tudi nič več truda, mimo dozdajánje režnje. Pa še neko korist ima ta režnja. V nekaterih vinskih deželah, kakor posebno na Tirolskem, napravlja neki črviček kaj veliko žkodo na grozdju a tem, da na spomlad, ob cvetenju zarod (cvelje) razjeda, v poletnem času, ko se y drugič prikaže, pa nezrele jag-ode zvotljuje. Ta mrčes, kateremu kisli a!i seiieni črvi-ček velimo (Gosse, Sauer- oder lleuwurm, latinski : tinea uvella), preživi zimo kakor huba, in to najrajši v luknjicali, nastalih vsled Iztrohnenja svrsa lia konceh palcev in napnencev, rezanih po starem načinu. Po novem, tukaj popisanem in priporočenem načinu režnje trt, take luknjice nastati niti ne morejo, in vsled tega zgubi mrčes dosti kaj ljubih mu zakotiŠČ, vsled česar se ne more tako močno pomnokvati. O obrezoïfanji trt v splošnem, liočeuio pa še neltaj navesti. Domače, to je evropske trte, kar jih še imamo, preveč obkladati, ako niso prav dobro postre-žene, to je pognojene, nikakor ne kaže. Preobilna rodovitost slabi rast, oslabljena rast pa kaj močno podpira trtno uí v njenem pogubonosiiem delu. Kaj goslokrat se vidi lahko po dolenjskih vinogradih, da se napnenei puščajo tudi na starem lesu, in ne le ita dvoletnem. Napiienci se naprav-Ijajo namreč tudi iz takih mladik, katere so na- hodijo, kateri v takozvanih najboljših letih kakor starřki izgledajo, in to zaradi tega, ker niso varovali v mladosti svojih moči. Ne samo varovati, ampak tudi pomnoževati se morajo moči. Pomnožujejo in vkrepljajo se pa le 8 pametno in zmerno vajo. Tudi tukaj naredi vaja moj-stra. Moči, katere se ne urijo, zginejo polagoma; Če se pa preveč nateguje, oslabé, in ravno tako polagoma zginejo. Pa koristno naj Be moči urijo. Kar ne koristi življenju, bodisi posredno ali neposredno, to škodi vedno. Majhen potok z združeno strugo, je kmalu močan dovolj, da žene velik mlin. Tretji kapital je pa zlati mladostni čas, Ako se angležki izrek: „Čas je zlato", le kje uresničuje, je gotovo resničen v mladostni dobi pri delavcu. Kar je zanemaril v mladosti iz svoje krivde ali izgubil, to je tudi za celo življenje izgubljeno. Koristnega in potrebnega je v žiyljenju toliko, da človek nikdar ne vé dovolj za potrebe svojega ravnost deblu, sploh staremu lesu prirasčene. To je kaj napačno, in sicer zato, ker le malo katera sorta trte rodi na takih napnencih. Lipna, vipavska pinola, francoski burgnndec, te trte imajo res to izjemno dobro lastnost, da tudi na tistih mladikah rodé, katere naravnost iz starega lesa rastejo. Druge sorte pa te dobre lastnosti nimajo, čemu toraj tudi pri njih napnenee iz mladik narezovati, katere na starem lesu rastejo? — To le trto slabi, in za to uaj bi se pač opustilo. Pri obrezovanji trt, nahaja se po Dolenjskem ne reolnonia vse pohištvo: hiša, pod, hlevi, kozolc, žitna s n-amba, VBo žito, vozovi, obleka, denar, dve svinji itd., z eno "besedo vsi^. Škode se ceni do štiri tisoč goldinarjev. Kako je ogenj nastal, nihče ne vé, ker je bilo v enem hi[iu vse v plameiiu. Revež je popolnoma na berasko palico jiosUvljen. Sluti se, da je to nesrečo storila zlobna roka. Zavarovan nesrečnež ni bil niti za en krnjcflr ne; sedaj se seveda kesa, ko je že prepozno. Domaće vesti. (Vpisujte se v družbo sv. Mohora,} ker Vdiža se čas, da bodo morali družbeni poverjeniki udnino za tekoče leto poslati v Celovec, Iskati besedij, 8 katerimi bi družbo priporočili, ni treba, aaj se dmzba sama najbolje priporoča. Kakor vsJiko leto, izdala bo tudi letos velezanimive iu koristne knjige, med katerimi bodo uajlepâe in najvažnejše „Zgodbe sv. pisma". Smelo trdimo, da breK te knjige ne bi smela biLi m)\>ena slovenska hiša Te svete zgodbe naj bodo Slovencem domač pridigar in učenik v verskih resnicah. Opozarjamo torej častite bralce, da ne zamudé in ne pozabijo prinesti naročnine svojemu poverjeniku. Kdor je količkaj premožen, stori najbolje, da se vpiše v družbo kot dosmrtni ud s tem, da vplača enkrat za vselej 15 gld. Ker je družba napravila v Celovcu svoj lastni dom, potrebuje k temu tnnogo kapitala. In ta raste z dosmrtno udnino. Slovenci, podpirajmo to slavno družbo, ki je v ponos in čast vsemu slovenskemu narodul t (I. Semen,) bivši profesor bogoslovja in častni kanonik v Ljubljani, je umrl v sivej starosti. Pokojui gospod je bil doma iz Šent Ruperta, kjer je imel tudi malo posestvo. Bil je blažega značaja, miren neizrekljivo dobrotljiv do nbozih. Zase je potrebova jako malo, a ubožc so le predobro poznali njegova vrata. Učeni gospod je zapustil malo premoženja, a še to vse za dobre namene. Bog mu daj večno planilo v nebesih! (Na Mirni) je umrl hitre smrti tamošnji posestnik in župan Neubauer. (Vabilo k muzikalno-deklamatorni akademiji) na korist dijaškemu podpornemu društvu v Novem Mestu, katero priredé gimnazijski dijaki pod vodstvom svojega pevovoiije, g. I. Hladnikav sredo 21. februarja v dvorani „Narodnega doma". ~ Vspored: 1. H. Volarič: Domovini. Moški zbor spremljan z glasovirjem; 2. Fr. Levstik: Ubežni kralj. Deklamacija; 3, Ogiijeslav: Vesela tovjirsija. Deški zbor spremljan z glaaoviijeni; 4. Ognjeslav: Na goro! Mešan zbor spremljan z glaaoviijem; 5. F. Mazas: Op, .38 Nr, 1, Kvartet za glasovir, gosli, violo in violončel; 6. N. Le-nau: Die Werbung, Deklamacija; 7. I. Hladnik; Hrepenenje po pomladi. Dvospev za tenor in bariton spremljan z glasovirjem; 8. L. von Beethoven: Symphonie Nr. 1. ĆveteroroČno na glasovirjl; 9. J. Haydn: Zbor iz oratorija ,die Schopi'ung' spremljan čveteroročno na glasovirji; 10. Ćevljar-baron. Gluma z godbo in petjem v treh podobah. — Začetek ob sedmih zvečer. Vstopnina za osebo po 30 kr. (za dijake po 20 kr.), sedeii za osebo po 50 kr. se dobivajo zvečer pri kasi; sedeže oddaja 19., ^0. in 21. febr. tudi g. J. Krajeo. Preplačila se livaležno spi'ejemajo. (Kmetijskíi šola na Grmu) pri Novem Mestu je ravnokar razposlala svoje letno poročilo za přetečeno leto. Prav zanimivo je in spričuje jasno velik napredek tega zavoda pod vodstvom našega so-trudnika gosp. vodje R. Dolenca. Posestvo, zlasti le vinogi-adi so prišli v mnogo boljši stan, število učencev rase. Ti dobro napredujejo iu bodo razširjali kot vrli gospodarji umno kmetovanje po različnih kríýih slovenske domovine. So pa y Šoli Štajarci, Istrijaiii, Goričani, eiîfln Koiušec, Notranjčani, Gorenjci — in tudi Dolenjci! Tudi Dolenjci — a žal, teh, ki bi jih moralo biti največ, je primeroma najmanj. Premožnejši posestniki dolenjski, pošiljajte svoje sinove na Grm — troski se bodo obilo poplačali. Naj ven^r ne_ velja za grmsko šolo svetopisemski pregovor : nihče ni prerok dom ti! (Dolenjska železnica). Ob progi od Ljubljane do Kočevja in od Grosuplja do Novega Mesta in Straže se stavi sedaj telegraf. Lepi zimski čas je temu delu jako prijazen. NVdejati se je, da se gotovo odpre železnica do Novega Mesta vsaj začetkom meseca junija. (Vojaški nabor) se bode vršil v Višnji Gori ilné 3. in 4. aprila; v Litiji dné 5., 6. in 7. aprila; na Krškem