mm
CELOVEC TOREK 21. FEB. 1989
Letnik XL!V. Štev. 14(2437)
Izhaja v Celovcu
Erscheinungsort
Klagertfurt
Poštni urad 9020
Celovec
Verlagspostamt
9020 Klagenfurt
Cena:7šil.
700 din
P. b.b.
Otimpiada teta 1998 ob tromeji?
Predsedniki Koroške, Slovenije in Furlanije so se srečali v Beljaku, da bi s skupno izjavo podkrepili prizadevanja za zimske OI na območju treh dežel leta 1998. Zdaj čakajo na odločitev Mednarodnega olimpijskega komiteja, ki bo zasedel aprila v Barceloni. Več na 8. strani.
Pozitiven odmev na „Drugačno Koroško"!
Volilni sestanki obeh glavnih slovenskih kandidatov dr. Marjana Sturma in Frica Kerta (slika zgoraj) v Škofičah, Ločah in v Bilčovsu so dokazali, da je kandidatura široke volilne platforme „Drugačna Koroška/Ande-res Karnten" povzročila veliko zanimanja med občani na dvojezičnem ozemlju južne Koroške. Vsi sestanki so bili nadpovprečno dobro obiskani, večina obiskovalcev pa je kandidaturo pozitivno ocenila. Tako Sturm kot tudi Fric Kert sta poudarila, daje kandidatura „Drugačne Koroške" potrebna, saj je to edino gibanje, ki lahko zaustavi agresiven pohod Haiderja na Koroškem. Več na 2. strani.
Memorandum: Odložena
izpotnitev dogovorjenih točk
Zvezni kancler dr. Franz Vranitzky in koroški deželni glavar dr. Peter Ambrozy odlagata uresničitev dvojezične trgovske akademije, podpore dvojezičnim otroškim vrtcem na južnem Koroškem, ter financiranja osrednjih narodnopolitičnih organizacij koroških Slovencev.
Na sobotni tiskovni konferenci v Celovcu sta namreč oba politika jasno poudarila, da mora biti najprej konstituiran narodnostni sosvet za koroške Slovence, potem pa naj bi začeli s konkretnimi
razgovori. Tako Vranitzky kot tudi Ambrozy sta s tem v zvezi poudarila, da ne pristajata na rešitev, kakršno vsebuje memorandum med Uradom zveznega kanclerja in obema slovenskima organizacijama iz februarja 1988, namreč da zvezna vlada najprej izpolni vse dogovorjene točke in da šele potem („im Gegenzug") obe slovenski osrednji organizaciji vstopita v narodnostni sosvet.
Na nadaljnje vprašanje „Slovenskega vestnika", postavljeno zveznem kanclerju
Vranitzkemu, ali pogojevanje izpolnitve narodnostnih pravic z vstopom manjšine v sosvet ne škodi ugledu Avstrije v mednarodni javnosti, je Vranitzky odgovoril, da Avstrija predvsem pri manjšinskih zadevah upošteva svojo pozicijo v tujini in da bo tako ravnala tudi v bodoče.
Koroški deželni glavar dr. Peter Ambrozy pa je novinarje informiral, da je koroška socialistična stranka Dunaju že posredovala imena članov SPO v tem sosvetu. Vodil jih bo bistriški župan,
ravnatelj Baurecht. V zvezi s sosvetom je Ambrozy še poudaril, da računa s tem, da bo le-ta konstituiran s člani Narodnega sveta koroških Slovencev, ker ZSO doslej še ni imenovala svoje člane.
V odgovoru na vprašanja novinarjev v zvezi z narodnostnim vprašanjem na Koroškem je Ambrozy tudi potrdil, da se vsa vprašanja v zadevi koroških Slovencev rešujejo v najožjem dogovoru med koroško deželno vlado in Dunajem."
1/e/iko dvorano Cankagevega doma v L/db//an; so napo/n/7/ č/an; Soc/a/demokratske zveze S/oven/je /n gost/e /z Jugoslavije /n inozemstva.
PREBER!TE
2	Kandidatne liste ..Drugačne Koroške/Anderes Karnten"
3	Intervju z kandidatom Michaelom Markom
4	Heute im ..Slovenski vestnik"
5	Mednarodni obzornik
6	Trst: nagrada za dijakinjo slovenske gimnazije Emico VVutte
7	Zbor„Rož" navdušil v Landskronu
8	Franci Wiegele tretji v Ameriki
Šmiheh Protesti so biti uspešni!
Kot smo izvedeli, so po protestih Strokovnega združenja pedagoških delavcev in pisanju našega lista odpravili nezakonito stanje na ljudski šoli v Šmihelu! Od 13. februarja dalje je dodatna učiteljica dodeljena razrednemu učitelju samo še pri jezikovnem pouku, v ostalih urah pa poučujeta dva učitelja, ki sta kvalificirana tudi za slovenski pouk.
Začetek
političnega
piuraiizma
Komaj mesec dni po ustanovitvi Slovenske demokratične zveze so minuli četrtek v ljubljanskem Cankarjevem domu ustanovili tudi Socialdemokratsko zvezo Slovenije.
Ustanovni kongres se je slovesno začel z že obvezno Prešernovo Zdravljico, ki jo je zapel APZ zbor Tone Tomšič, in z recitacijo Poldeta Bibiča. Prvi je spregovoril France Tomšič, ki velja za neformalnega vodjo slovenskih socialdemokratov. Udeleženci so sprejeli program in statut, izvolili 25 kandidatov za svet SDZS, 5 članov nadzornega odbora ter predsedstvo, v katerem so: Katja Boh, Miroslav Garb, Branko Gradišnik, Jože Kopše, Andrej Magajna, Vitodrag Pukelj, Slavko Sušeč, Matjaž Šinkovec, France Tomšič, Boro Trčelj in Stane Žagar
Vo)i!ni
sestanki
„Drugačne
Koroške"
Šentjakob v Rožu: v torek, 21. 2. 1989, ob 19.30 uri, v posojiinici
Globasnica: v sredo, 22. 2. 1989. ob 19.30 uri, v gostilni „Pri Soštarju"
Radiše: v soboto, 25. 2. 1989 ob 19.30 v Kulturnem domu.
Sete: v nedeljo, 26. 2. 1989, ob 11. uri, v farnem domu. Kotmara vas: v ponedeljek, 27. 2. 1989, ob 19.30 uri, v gostilni „Pri Mežnarju"
Žitara vas: v torek, 28. 2. 1989, ob 19.30 uri, v posojilnici v Miklavčevem
Borovtje: v sredo, 1.3.1989, ob 19.30 uri, v društveni sobi „Pri Bundru"
Ptiberk: v četrtek, 2.3.1989, ob 19.30 uri, v kletni dvorani posojilnice Pliberk.
Darujte /a voiitni skiad ^Drugačne Koroške": Kto.-štev. 32 748 pri Xvexi-hank Cetovec.
Drugačna
Koroška
Precej volilcev, v glavnem slovenske narodnosti, se je v petek, 17. februarja, zbralo na volilnem zborovanju Drugačne Koroške v Škofičah. Prvi slovenski kandidat dr. Marjan Sturm jim je razložil razloge za volilno združenje in poudaril, da je to v današnji koroški politični sceni edina možna alternativa, ki naj vsaj deloma zaustavi prihitevanje političnih strank po desni. Ob razlagi volilnega programa je tudi izpostavil problem šolstva, kjer se nadaljuje ločevanje in udeležence seznanil z objavo deželnega šolskega sveta, da bodo poleti pregrajevali učilnice tudi v ljudskih šolah v Škofičah, Hodišah in Šentilju.
V razpravi je bilo treba razčistiti vprašanje verodostojnosti v Drugačno Koroško vključene KEL, pri kateri je med ljudmi še vedno moteči element Smollejevo glasovanje in nerazčiščena situacija v sami KEL v zvezi z njegovim ravnanjem. Na ta dosti kritična vprašanja je odgovarjal tajnik KSOO Miha Zablat-nik, ki je zagotovil, da KEL zatrdno stoji na pozicijah Drugačne Koroške.
Zadeva Guggen-berger: mandat naj miruje!
Prvi slovenski kandidat liste „Anderes Karnten/Dru-gačna Koroška" je v tiskovni izjavi zahteval, naj mandat celovškega župana Guggen-bergerja v času sodnega postopka miruje. To je tudi v skladu s 27. členom celovškega mestnega pravilnika, ki v takem primeru to predvideva.
,,Mučna in sramotna"
Televizijsko konfrontacijo med Ambrozyjem, Scheu-cherjem in Haiderjem sta v posebnih tiskovnih izjavah že v nedeljo ocenila tudi prva dva kandidata Drugačne Koroške/Anderes Karnten, Hans Haider in Marjan Sturm. Hans Haider v prvi vrsti kritizira, da so se „vlada-joči pogovarjali sami med seboj" in da kandidati drugih strank in volilnih skupin niso bili vključeni, Marjan Sturm pa meni, da diskusija ponovno dokazuje, kako sramoten nivo je dosegla koroška deželna politika.
Sturm v izjavi nadaljuje, da je ravno zaradi takšnih politikov Koroška doma in v inozemstvu na slabem glasu. Nastal je vtis, da so Am-brozy, Scheucher in Haider zelo oddaljeni od realnih problemov in potreb prebivalstva. Očividno jim „po!it-show" in blatenje pomenita več kot dokazovanje, da so pristojni za reševanje problemov.
Niti Ambrozy niti Scheucher nista bila v stanju razkrinkati Haiderjev populizem; s tem pa postaja še jasneje, da vsakdo, ki voh
Ambrozyja ah Scheucherja, podpira politiko, ki je omogočila Haiderjev vzpon, poudarja Sturm in zaključuje, da Haiderja lahko zaustavi samo Drugačna Koroška/ Anderes Karnten, ki nastopa proti nemškemu nacionalizmu in za enakopravno sožitje obeh narodnosti v deželi.
Hans Haider pa ugotavlja, da mu je žal tistih Korošcev, ki se lahko na osnovi izjav treh politikov v televizijski debati odločijo,koga bodo volili. „Kajti videli smo, da še kako pomembnih tem sploh niso obravnavah", pravi Hans Haider. Ničesar niso rekli o onesnaženju zraka, izpustih so problematiko odpadkov, izgrajevanje Drave v zgornjem toku, projekte na Dobraču, ki ogrožajo največji rezervoar pitne vode na srednjem Koroškem. Nič ni bilo slišati o novih idejah za gospodarsko politiko, prav tako pa so izpustih vprašanje Obirja; pristopa k Evropski gospodarski skupnosti. „Če je bilo to vse, kar vsebujejo strankini programi, potem nas na Koroškem čaka 5 mračnih let!" zaključuje Hans Haider.
Kandidati,,Drugačne Koroške"
Ko/ smo v pe&ov/ irevf/Za že poroča//, /e vo///ao zt/raženje „Ar;t/ere.s Karafen/Dragačna Koroš&a" pre/i-ap fet/ea pr/ ZtoročZt/ vo///a/ /:oaav//7 v/ož//o svo/o vo///ao /Ato z /sf/ra /ateaoat, i Aa/ero bo baac/a//ra/o po me/ Koro.%/.
V treh od štirih volilnih okrožij bodo kandidati na prvih štirih mestih kandidirali po sledečem vrstnem redu: Na prvem mestu mag. Hans Haider, učitelj iz Beljaka, na drugem dr. Marjan Sturm, nameščenec iz Škofjega dvora, tretji na listi je mag. Michae! Mark, učitelj iz Spitala, četrti pa Fric Kert, učitelj iz Pliberka. Na volilnih listah pa so razvrščeni še sledeči kandidati:
v volilnem okrožju I:
5. mag. dr. Helmut Stock-hammer, Celovec; 6. mag. Barbara Ortner, Celovec; 7. Terezija Iskra, Čahorče/Kot-mara vas; 8. Hugo Gerald Hahn, Celovec; 9. Rosina Fasching, Celovec; 10. mag. Dietmar Pickl, Gospa sveta; 11. mag. Jože Wakounig, Kotmara vas; 12. Hermann Ogris, Borovlje; 13. Mira Šmid, Celovec; 14. dr. Sepp Brugger, Celovec; 15. Use Stockhammer-Wagner, Celovec; 16. Anton Sturm,
Škofji dvor; 17 Gerfried Mortl. Celovec; 18. Lia Leit-ner, Celovec; 19. Miha Zablatnik, Bilčovs; 20. dr. Klaus Ottomeyer, Celovec; 21. Slavko Einspieler, Bilčovs; 22. dr. Wolfgang Hol-zinger, Vetrinj; 23. dr. Helga Mračnikar, Plešerka/Hodiše;
24.	Peter Grumet, Vetrinj;
25.	Irmgard Gstettner, Celovec; 26. Hans-Jorg Sabotnik, Plešerka/Hodiše; 27. dr. Jože Messner, Celovec.
Volilno okrožje II
V tem okrožju se lista nekoliko razlikuje, in sicer je na 3. mestu Friedrich Zirgoi, tehnik, Velikovec; 4. je Fric Kert, učitelj, Nonča vas/Pli-berk; sledijo pa: 5. mag. Michael Mark, Spittal; 6. Heinz Langmayer, Šentvid ob Gli-
nji; 7. Jože Partl, Šmihel; 8. Adele Lassenberger, St. Stefan; 9. Hubert Budai, Velikovec; 10. dr. Terezija Wakou-nig, Šentprimož; 11. Brigitte Busch, Železna Kapla; 12. dr. Wolfgang Gucher, Velikovec; 13. Jurij Mandl, Pliberk; 14. Harald Panosch, Šentvid ob Glinji; 15. dr. Klaus Ottomeyer, Celovec; 16. Franc Kukoviča, Miklavčevo* 17. Hans-PeterSteineg-ger, Šentvid ob Glinji; 18. dr. Vladimir Wakounig, Šentprimož; 19. dr. Jože Messner, Celovec; 20. drž. posl. Holda Harrich, Celovec.
Volilno okrožje III
5. Sabina Schautzer, Beljak; 6. mag. Herwig Burian, Beljak; 7. Marija Miškulnik, Šentjakob v
Rožu; 8. mag. Barbara Ortner, Celovec; 9. Horst Land-mann, Beljak; 10. Helena Sticker, Šentjakob v Rožu;
11.	Hans-Peter Lesjak, Vrba;
12.	Eva Burian, Beljak; 13. dipl. inž. Hans Miki, Ričarja vas; 14. mag. Werner Winter-steiner, Beljak; 15. Franc Janežič, Leše/Podrožčica; 16. Reinhold Orter, Afritz; 17. Valentin Kargl, Bače; 18. drž. posl. Holda Harrich, Celovec.
Volilno okrožje IV
5. Friedrich Zirgoi, Velikovec; 6. Irene Stingler-Thaler, Mollbrucke; 7. dr. Ertl Vol-ker, Spittal; 8. Monika Palle, Steinfeld; 9. Stanislav Konec, Trg; 10. Elfriede Ronacher, Spittal; 11. Johann Stingler, Mollbrucke; 12. Andrea Moderndorfer, Mollbrucke; 13. Karl Palle, Steinfeld; 14. Walter Egger, Lendorf; 15. Herbert Ronacher, Spittal; 16. Elisabeta Sitter-Gaugelhofer, Plešerka/Hodiše.
Michael Mark za tesnejši stik s prebivaistvom
Kandidat „Drugačne Koroške/Anderes Karnten" Michael Mark, ki se je rodil v Hodišah v družini malega kmeta, smatra za glavni problem ekološka vprašanja.
Zavzema se za splošno in takojšnjo zaščito okolja, saj vsak mesec odlašanja pomeni ekološko katastrofo. Opozarja tudi na vrsto nerešenih problemov na socialnem področju. To so na eni strani visoka brezposelnost na Koroškem, na drugi pa tudi vprašanje ustrezne pomoči malim in srednjim obratom, enakopravnost obeh spolov tudi zunaj javnih služb, pa tudi možnost svobodne odločitve, kdo izmed staršev nastopi karenčni dopust. Mark se zavzema tudi za višjo podporo zasebnim kulturnim in socialnim iniciativam, predvsem pa predlaga, da bi se z znižanjem tarif javnih prometnih sredstev ljudje raje odpovedovali vožnje z lastnimi avtomobili in tako prispevali tudi k čistejšemu zraku.
Volilno združenje Mark izrecno pozdravlja tudi zato, ker se mu zdi pomembno, da vsebinsko ni omejeno le na vprašanja ekologije, temveč vključuje tudi socialna vprašanja, vprašanja demokratizacije ter manjšinsko problematiko. Volilno združenje ocenjuje tudi kot priložnost za poenotenje stališč med koroškimi Slovenci, za katerega upa, da bo trajno. „Važno pa je tudi", pravi Michael Mark, „da se Zelena alternativa v popolnosti zavzema za to vprašanje." V zvezi z dvojezičnim šolstvom je dejal, da je Smolle v parlamentu sicer glasoval za zakon, tega pa še zdaleč ni storil v širokem konsenzu. „Potrebno bo torej mnogo razgovorov, katerih cilj mora biti razvijanje sožitja, ki bo ustvarjalo čim širše možnosti za učenje drugega deželnega jezika."
Mark si tudi sam želi srečati s Smodejem, saj meni, da je le-ta za zakon glasoval „v dobri veri" za izboljšanje komunikacijske baze, da pa je koroška stvarnost drugačna. „Menim, da so v preteklosti Slovenci že dostikrat spoznali, da ne morejo verjeti obljubam."
Možnost za osvojitev osnovnega mandata vidi Michael Mark v okrepljenem delovanju kandidatov, o delovanju poslanca v deželnem zboru pa pravi: „lmeti mora najtesnejše stike z vsemi deželami, tako da lahko neposredno spozna njihove želje in težave. Za naše poslance pa mora veljati osnovno načelo, da morajo o konkretnih vprašanjih odločati ljudje sami. Poslanec v deželnem zboru je le zagovornik teh teženj."
Landtagswah! 1989
Der ,,5/oveM.s/c/ veVM/L" .se/z/ LeM/e J:e Vor^/eJMMg Jer v/er .S///zeML<!MJ/JM/eM Jer LG/e ,^4MJere^f PJrM-/eM/DrMgaČMa PoroiLa" MA!J Jer 5////zeM/tMMJ/JM/eM Jer MM Jere/! Par/e/eM, J/e ^/c/: Jer PJrM/Mer LMMJ/Mg.s-WMA/ MM! 72. MJrz 79^9 ,s/e//eM, /or!. TVeore ^/e/ZeM w/r Af/cPae/ A/ar/t, JeM MM Jr///er 5/e//e gere/A/eM Pt!M J/-Ja/eM Jer L/.s/e ,^4MJere^ PJrM/eM/DrogMČMM Poro.s-La", vor. A7// //!M! .sprMc/: AMJre/ A7o/:ar, PeJa/:/ear Je.s 5/oveM.sL/ ve.s/M/L.
^hn engsten Kontakt zur Bevo!kerung...^
Slovenski vestnik: 5cJr ge cJr/cr //err Mark/ PoZ/tLcJ y/MJ 5/c hPJcr vor a//cM! /n Jc/ /M/MaJvc „Pc/!cf J/e Draa" tajg gewe.se/!. tk/c M! es geAro//;-/MCM, Ja/ .S/e MMM on/Jer L/ s te ,A"Jerc^ ParMtCM/DrMgaČMa Poroko" kanJ/J/crcM?
Mark: Energiefragen sind fest mit Umweltfragen ver-kntipft. Man kann aiso eine sinnvolle Umweitpoiitik nur betreiben, wenn man Ener-giefragen klart, wenn man Energie und Rohstoffe nicht als Geschenk der Natur und als kostenlose Faktoren hin-nimmt, sondern eben als Werte, mit denen man sorg-sam umgehen muB.
Vor ungefahr einem Jahr hat sich mir zumindest im privaten Kreis die Frage gesteiit, ob man dieses Thema nicht auf eine groBere Aktionsebe-ne heben soh. Metne erste Antwort war eher „Nein", weii ich mit der Kraftwerksin-itiative ziemlich eingedeckt war. Nachdem mir aber klar wurde, daB vieie Fragen nur von oben herab entschieden werden konnen und sehr rasch entschieden werden mussen, wurde aus dem „Nein" letztlich immer star-ker ein „Ja".
daB die Karntner Wirkiich-keit auf diesem Sektor nicht stimmt, daB es einfach nicht so sein kann, daB man ver-feindet lebt, daB man die Ei-nen als minderwertig be-trachtet und sie verdrangen oder assimiiieren will.
Slovenski vestnik:	tV/e
ycJJtzcM 5/c vor J/e.se/n Tf/n-/ergrnn J Jen Zosommen-^c/t/M/ Jer GAL MM J LEL /n/! Jer EewegMMg gcgcM 5cJJ/cr-treMMMMg e/M. tVe/cAe Vor.s!e/-/MMgen verkm/p/en 5/c /n/! J/e.se//; IVaJ/JHMJMM /Jr J/e Za^MM/t?
Mark: Prinzipiell ist dieses Bundnis sicher zu begruBen, weii es auch eine Einigung oder einen Versuch der Einigung zwischen verschiedenen Gruppierungen der Slowe-nen gegeben hat, die hoffent-!ich von Bestand sein wird. Wichtig ist aber auch, daB sich die Grun-Alternative voli hinter diese Themenstel-iung stelit, denn bezuglich des zweisprachigen Schulwe-sens ist es sicheriich so, daB einerseits die Zustimmung des grunen Vertreters Smoiie im Parlament erfoigt ist, daB aber andererseits diese Zustimmung bei weitem nicht im breiten Konsens gesche-
i/rracJ/gke/! M/MZMgcJcM ge-/crM/?
Mark: in unserer Ortschaft haben in meiner Kindes- und Jugendzeit vor aiiem die alte-ren Menschen die iokate slo-wenische Mundart gespro-chen. Ais Kind habe ich seibst davon noch ein wenig mitbekommen. Mit der Zeit ist die Kenntnis der Sprache immer weniger geworden, vor aiiem auch deshalb, weil ich das Slowenische wahrend meiner Schulzeit nie verwen-det und in Viktring keinen Slowenischunterricht besucht habe.
ich muB ehrlich sagen, daB ich mir daruber bis zur Matura - und vielleicht auch noch etwas daruber hinaus -keine Gedanken gemacht habe. Das Umdenken, das Ge-fiihl, daB da irgendetwas grundsatzlich nicht stimmt, auch in meinem Werdegang einiges besser laufen hatte konnen, ist erst in den letzten Jahren gekommen. Unter an-derem auch durch mein En-gagement ftir andere Menschen und Volker dieser Welt. Da wurde mir bewuBt, daB eigentlich auch im eige-nen Land, vor der eigenen Fiaustiir, sehr vieles verkehrt lauft.
Siovenski vestnik: Noc/t e/ MC Proge zn 5/Mo//c. w/e konn /J/cr Afc/MMMg MacJ e/ne Jaa-cr/ta/!c P/nJc/! /n Vo/PsgrMp-pCM/ragCM MMtCr JeM 57oWCMCM crrc/c/t! tvcrJcM? W/c.scJJ!2CM 5/c .sc/J.s! 5/MoJc^ VcrJaZ/CM e/M?
Mark: ich habe bisher mit Karel Smolle noch nie per-sonlich zu tun gehabt. Bisher sehe ich es so, daB er zwar im guten Glauben an eine Ver-besserung der Kommunika-tionsbasis gehandelt hat, daB aber die Karntner Realitat eben anders aussieht. ich glaube, daB die Slowenen in der Vergangenheit sehr oft erfahren muBten, daB sie auf
Versprechungen nicht bauen konnen.
Bei Gesprachen mit Smolle solite herauskommen, daB es eine weit breitere Diskussion der gesamten Problematik geben solite und auch muB. in diese Diskussion sollen neben allen Betroffenen auch moglichst vieie Fachleute ein-bezogen werden. Das soge-nannte PadagogenmodeH ist hauptsachlich ein politisches Modeli. Wahrend man auf der einen Seite sehr vie! von interkulturellem Lernen, vom interethnischen Zusam-menleben und von Europa-reife spricht, hat man auf der anderen Seite mit diesem „Padagogenmodell" einen riesigen Schritt in die Gegen-richtung getan.
Siovenski vestnik: We/c/!f po/JPcJeM 770Mp!MM//CgCM Jo! Jer Po/iJ/Jo! Af/cJoe/ A7ork MocJ?
Mark: Das sind alle okolo-gischen Fragen. Der grund-satzliche Unterschied zu den etablierten Parteien besteht darin, daB diese Umweltfra-gen nur im Sinne eines kos-metischen Agierens verste-hen, das heiBt, daB sie von zehn moglichen Handlungs-weisen z. B. gegen das Wald-sterben, jene nehmen, die ih-nen am wenigsten abverlangt und am langsten braucht, bis sie umgesetzt wird. Das beste Beispiel war die Einfuhrung des Katalysators, von denen es in Karnten ohnehin nur ganz wenige gibt. ich wurde mich jedenfalls daftir einsetz-en, daB der Umwgltschutz umfassend und schneller ver-wirklicht wird, da jedes Mo-nat Verzogerung okologisch eine Katastrophe ist, und weil vieie Vorgange irreparabel sind.
Auch im sozialen Bereich gibt es eine Reihe von Proble-men, die nicht gelost sind. Das ist zum einen die hohe Arbeitslosigkeit in Karnten,
das sind aber auch Fragen der Forderung von Klein- und Mittelbetrieben, der Gleich-stellung von Mann und Frau auch auBerhalb des offentli-chen Dienstes, aber auch die Frage des wahlweisen Karen-zurlaubes (auch ftir den Mann), ich trete auch daftir ein, daB private soziale und kulturelle initiativen starker gefordert werden und daB diesen nicht vorgeschrieben wird, womit sie sich zu befas-sen haben.
Sehr wichtig ware aber auch ein vollig neues Ver-kehrskonzept, wobei die Hauptforderung sicheriich die ist, daB die offentlichen Verkehrsmittel gunstiger werden. Sie mussen einen Anreiz bieten, damit die Menschen von den eigenen Autos auf offentliche Verkehrsmittel umsteigen und damit gleichzeitig auch zum Umwe!tschutz beitragen.
Siovenski vestnik:	W7c
scJJtzeM 5/e J/e CJoMceM e/M, Jo/ Jo.s ..AnJe/e PJrMteM/ DrngaČMO Poros/ca" /M JeM LoMJtog ko/MMM. VP/e seJeM 5/e J/e An/go/ze e/Me.s Ahge-orJMeteM?
Mark: Die Chancen auf das Grundmandat sind wegen der 10-Prozent-Htirde zwar ge-ring, aber trotzdem gegeben. Wir mussen verstarkt arbei-ten, damit uns die Wahler entsprechend vertrauen und die idee des „Anderen Karnten" ernst nehmen. Bei uns soli es so sein, daB unsere Vertreter im Landtag nicht nur zu einzelnen initiativen, sondern insgesamt zur Bevol-kerung engsten Kontakt haben sollen. Es muB mehr di-rekte Kontakte geben, um die Wiinsche und Note der Bevolkerung unmittelbar vermittelt zu bekommen. Ge-nerell gilt fur uns der Grund-satz, daB in konkreten Fragen die konkret Betroffenen ent-scheiden. Der Abgeordnete hat im Gremium Sprecher dieser Anliegen zu sein.
Personlich habe ich mir ge-wtinscht, daB eine moglichst breite Umweltplattform in Karnten zustande kommt, was jedoch nicht gelang. Als dann aber auch die Moglich-keit im Raum stand, zwischen einer reinen Umweltgruppie-rung und einer Gruppierung, die einen breiteren Ansatz hat, zu entscheiden, hat es eigentlich keiner langeren Oberlegung mehr bedurft, sich fur die breitere Plattform zu entscheiden, weil sie eben neben Umwcltfragen auch vieie soziale Fragen, vieie Fragen der Demokratie aus-spricht, und wei! sie sich auch in der Volksgruppenthematik eindeutig deklariert. Ftir mich wurde immer klarer,
hen ist.
Es wird also noch sehr vieie Gesprache geben mussen, wobei es das Ziel aller sein muB, das Zusammenleben zu propagieren, damit das Erler-nen beider Landessprachen moglichst breit erfolgen kann. Die Aufwertung der zvveiten Landessprache, des Slowenischen, wurde einen entscheidenden Beitrag zum besseren Zusammenleben auf vielen Gebieten mit sich bringen.
Slovenski vestnik: 5/c s/nJ /M c/Mcr zwcPprac/:/gcM Ge-
/MC/MJc MM/gCWM(7:.SCM. Pc-
Jc/rsc/iCM 5/c .sc/h.s! MMcJ J/c zwc/!c LMMJc.S.S///MCjc, hzw. w/c JahcM 5/c /M/! Jer Zwc/-
Michaet
Mark
Michael Mark, 31 Jahre alt, wuchs als Kind einer Kleinbauernfamitie in Keut-schach/Hodiše auf. Die Volksschute besuchte er in Viktring/Vetrinj, das Gym-nasium in Klagenfurt/Celo-vec, sein Studium aber be-schloB er in Salzburg. Seit 1982 unterrichtet er auf dem Spittaler Gymnasium Biologie, Physik und Che-mie. Seit dieser Zeit lebt er auch in Spittal. Michael Mark interessiert sich seit fruhester Jugend fur Um-vveltfragen, konkret mit Politik befaBt er sich seit sei-ner Studienzeit in Salzburg. Seine politische Hauptauf-gabe sieht Michael Mark seit etwa zwei Jahren im Anliegen, das Drautal vor der Zerstorung durch Kraft-werke zu retten.
HEUTE ^	PcTTNK,	Die Seite fur unsere
!M	Y		deutschsprachigen Leser/innen
Sturm zu TV-Diskussion: „Pem!ich und beschamend"
Die TV-Konfrontation zwischen den Parteiobman-nern SPO, OVP und FPO, Ambrozy, Scheucher und Haider, stellte erneut unter Beweis, auf welch bescha-menden Niveau sich die offi-zielle Karntner Landespolitik bewegt, stellte der Kandidat des Anderen Karnten/Dru-gačna Koroška dr. Marjan Sturm in einer ersten Stel-lungnahme fest. In einer Presseaussendung sagte
Sturm, daB gerade wegen sol-cher Politiker Karntens Politik im In- und Ausland in Verruf geraten ist."
„Man muBte den Eindruck gewinnen, daB Ambrozy, Scheucher und Haider fernab voh den realen Problemen und Bedurfnissen der Bevol-kerung agierten. Fiir sie ist offensichtlich Politshow und Schlammschlacht wichtiger als Problemlosungskompe-
tenz. Weder Ambrozy noch Scheucher waren in der Lage Haiders Populismus zu ent-larven," sagte Sturm.
Nur das ..Andere Karnten/ Drugačna Koroška", das sich gegen den Deutschnationalis-mus und fiir eine gleichbe-rechtigte Zusammenarbeit beider Volksgruppen im Lan-de einsetzt, kann Haider wirklich stoppen, heiBt es ab-schlieBend in der Erklarung von Dr. Sturm.
Kanz!er Vranitzky und LH Ambrozy auf Beirats-kurs und gegen vereinbarte Cegenzugs!osung...
Z?uf!deskuMz/er Dr. Frouz Vruu/tzky uud k7/ruu?n.s Fuur/c.s-kuupzwuuu Dr. Peter Am/?r<?zy uokmcu um .Suru.stug m K/u-gcu/urt /ur Fukrucu einer Pre.s.sekon/erenz uuck zum Tkcruu Vo/k^gruppcupo////k ^/e//uug. Duke/ kam k/ar zuw /Stcsv/rurk, <7ujl ^/ck sovvok/ r/er Kanz/er rv/c aae/t F/V Amkrozy aa/tota-/etn ..Re/rat.s-Far^" be/tnJen ant/ von der /m AVeraorandara zrvMc/ten Raadeykaaz/erawt and A/onenenorganFat/onen ver-e/nkarten Gcgcuzugs/osung n/ckt.s rnekr koren rvo/Zen. D/eGe-genzag.s/o.sang j/e/tt vor, da/1 d/e Rande.sreg/erang zaer^t d/e v/er Pankte de.s AVernorandarn.s er/a//f and d/e .SVonenenorga-n/.sat/onen er.st dann d/e Pe/rate Feje/t/cken.
Auf die Frage des „Slo-venski vestnik", wie es sei-tens des Bundes in der Frage der Realisierung des zwi-schen den beiden S!owenen-organisationen und den Kanzleramtsministern Neis-ser und Loschnak im Februar 1988 vereinbarten Memoran-dums weitergehen werde, erklarte der Bundeskanzler namlich, daB sich die Gespra-che und Verhandlungen „auf dem richtigen Gleis befin-
„ Mandat soH ruhen"!
Laut §27, Abs. 3, lit.b des Klagenfurter Stadtrechtes muBte der Klagenfurter Bur-germeister Leopold Guggen-berger sein Mandat vvahrend der Dauer des strafgerichtli-chen Verfahrens ruhen las-sen, heiBt es in einer Aussen-dung des „Anderen Karnten".
„Was ftir jedes Mitglied des Klagenfurter Gemeinderates gelte, habe auch ftir Leopold Guggenberger Giiltigkeit", argumentiert Dr. Marjan Sturm und fordert den Klagenfurter Biirgermeister zur Zuriicklegung seines Manda-tes auf.
den" und als nachster Schritt die Konstituierung des Volksgruppenbeirates vorge-sehen sei. „Ich glaube, daB fast alte Vorschlage ftir den Beirat bereits eingelangt sind, so daB die nachsten Schritte getan werden kon-nen", sagte der Kanzler. Vra-nitzky betonte auch, daB in den Gesprachen zwischen der Bundesregierung und den S!owenenorganisationen eine Reihe von Klippen tiberwun-den werden konnte, die man frtiher glaubte nicht uberwin-den zu konnen." Er meine, daB in der Vergangenheit Fortschritte erzielt worden seien und daher ein gewisser Optimismus bei den Slowe-nen „nicht erst seit heute" ge-rechtfertigt erscheine, erklar-te Dr. Vranitzky/
Auf den Einwand unseres Blattes, ob es sich Osterreich gegeniiber dem Ausland lei-sten konne, die Erfiillungvon Minderheitenrechten und volksgruppenfordernden MaBnahmen von der Be-schickung eines Beirates ab-hangig zu machen, erklarte der Bundeskanzler, daB bei allen, die Minderheiten be-trcffendcn MaBnahmen ..auf die Position Osterreichs im Ausland geachtet werde und
man dies auch weiterhin tun wird."
Landeshauptmann Dr. Peter Ambrozy erklarte, daB die im Memorandum zwi-schen dem Bundeskanzler-amt und den Slowenenorga-nisationen fixierte ..Gcgcn-zuglosung" (zuerst zweispra-chige Handelsakademie, For-derung zweisprachiger Kin-dergarten und Basisforde-rung ftir die Volksgruppenor-ganisationen durch den Bund und dann erst Eintritt der Slo-wenen in den Volksgruppen-beirat) „fiir ihn nicht denk-bar" sei. Er teilte ferner mit, daB die SPO - nach langerem Zuwarten — nunmehr ihre Mitglieder fiir den Beirat be-stimmt und die Nominierung an das Bundeskanzleramt ab-gesandt habe. Chef der SPO-Beiratsmitglieder werde der Feistritzer Biirgermeister Dir. Othmar Baurecht sein.
Die Konstituierung des Beirates mit den Vertretern des Rates der Karntner Slo-wenen konne daher erfolgen, meinte Dr. Ambrozy, der klarstellte, daB fur ihn der Beirat jenes Gremium sei, in dem „all die Fragen, die zur Diskussion anstehen beraten und behandelt werden konnen". Seitens der SPO sei die Bereitschaft gegeben zu Er-gebnissen zu kommen - „in einer moglichst breiten politi-schen Ubereinstimmung".
Im iibrigen stellte Ambro-zy fest, daB alle im Zusam-menhang mit der Volksgrup-penpolitik stehenden Schritte „im engsten Einvernehmen" zwischen dem Bund und der Karntner Landesregierung erfolgen wurden.
Proteste waren erfo!greich: jetzt werden an der VS in St. Michaei Cesetze eingehaiten
Nach den Energieferien wurde endlich die gesetzes-widrige Situation an der Volksschule in St. Michael bei Bleiburg/Šmihel pri Pliberku abgestellt. Wie der „Slovenski vestnik" wieder-holt berichtet hat, wurde im ersten Halbjahr an der zwei-ten Schulstufe der Unterricht wahrend sieben Wochenstun-den von einer Lehrerin er-teilt, die tiber keine Oualifi-kation ftir den zweisprachi-
gen Lfnterricht verfilgt. Die zustandigen Schulbehorden haben damit gegen die Be-stimmungen des Minderhei-tenschulgesetzes verstoBen, hatte diese Lehrerin doch auch zum zweisprachigen Unterricht angemeldete Kinder unterrichtet, womit die-sen Kindern freilich der nach dem Gesetz festgelegte An-spruch auf Elementarunter-richt in der Muttersprache nicht gewahrt wurde. Wie wir
nun erfahren haben, wurde nach den Protesten der Pada-gogischen Fachvereinigung und unserer Zeitung der ge-setzeswidrige Zustand abge-stellt: seit 13. Februar wird diese Lehrerin nur noch vvahrend des Sprachunterrichtes als Zweitlehrerin eingesetzt, in den restlichen Stunden un-terrichten zwei Padagogen, die tiber eine Oualifikation fiir den zvveisprachigen Unterricht verftigen.
De/ovnemu predsedstvu ustanovnega zbora je predsedova/a Kat/a f š/č jdesnoj pr/ vo//tvad organov Soc/a/demokratske zveze S/oven//e.
Slovenski socialden za parlamentarni sis
Po//t/čn/ razvoj v Aoc/a//.sV/čn/ repuM/k/ .S7o veruj/poteka v k/trov-t/o, kakrine pred rr;a.sovn/m/ protest/ prot/ procesa pred vojask/nt sod/sčent /an/ n/kče n/ rnoge/ predv/det/. Po astanov/tv/ .S/ovea.ske detnokrat/čae zveze f.$DZj, V/, jaaaarja /etos, so ta/aa// četrtek-torek koataj raesec da/ pozneje - v Fjnk/jnn/ astaaov/k .S*oc/a/de-atokratsko zvezo .S7ovea;je j.SDZ.S), k/ s/ je začrta/a prograa; de/o-vaaja kot k/as/čaa soc/a/deatokratska stranka s c//jeai ave//av/tve par/aateatarae deatokraetje. .S' o c/a/dera o k ra t/ se /zrekajo prot/ enostrankarski v/adav/n/; predvseat naateravajo kand/d/rat/ na skttp-sč/nsk/k voktvak /eta V 990, k/ naj k/ k//e ze tajne, neposredne /n svo-kodne. /Vato pa s/ - kot tud/ s/cer s/rse druzkeae s//e v k/overuj/ -ze/tjo uradno, z nstavo zagotov/jen pokt/čn/p/nra/Zzeat, k/ k/ dopušča/ tud/ več strank.
spremljala vrsta tujih novinarjev in televizijskih postaj. Rečeno je bilo, da so slovenski socialdemokrati imele že stike s socialisti v Italiji oz. Furlaniji - Julijski krajini, Zvezni republiki Nemčiji in Avstriji; od vseh teh so prejeli tudi pozdravne telegrame oz. so se zbora udeležite tudi njihove delegacije. V imenu koroške SPO je pozdravni telegram poslal tajnik Franz GroBmann. Kongres so pozdravili tudi socialisti z Nizozemske, Finske, Velike Britanije, generalni sekretariat Socialistične internacionale, vrsta drugih strank iz ZDA in drugih držav ter organizacije Slovencev iz Italije in Avstrije.
Inž. France Tomšič, glavni
VINKO WIESER
V dnevih pred ustanovnim zborom SDZS je prišlo do napetosti, ker so socialdemokrati sprva hoteli ustanoviti povsem politično avtonomno stranko. Toda dva dni pred ustanovitvijo so jim iz sekretariata za notranje zadeve sporočili, da je ustanovitev omenjene zveze po določilih veljavne ustave možna le znotraj socialistične zveze delovnega ljudstva. Pobudniki SZDS so se odločili za tako obliko, na ustanovnem zboru pa v posebni izjavi poudarili, da si znotraj socialistične zveze želijo avtonomno delovanje.
Ustavni zbor, ki se ga je udeležilo nad 1000 pripadnikov, je
Pred kongresom je b//o mogoče pr/s/op/f/ k Soc/a/demokra/sk/ zvez gram /n sfaftvf spre/e// sog/asno /zgoraj).
f/a Boh ('vsred/n/zgoraj. France 7om-i//e.
mokrati
istem
pobudnik nove organizacije, je v uvodnem referatu poudari) zgodovinski trenutek, saj ustanovitev zveze njegovemu poli-tičnemu taboru omogoča neposredno delovanje. Opozori) je na izvore socialdemokratske misli pred več kot 125 leti in se spomnil Lasalla, Bebla in Lieb-knechta, Bernsteina in drugih. Proces v Leipzigu leta 1872, ko so socialdemokrate obsodili veleizdaje, je primerjal z lanskim ljubljanskim procesom. Menil je, da se politični pluralizem na Balkanu prebuja z zamudo. Spomnil je tudi na delovanje prvih slovenskih secialdemokratov kot Etbina Kristana, Ivana Cankarja in na njihov pomen za slovensko identiteto in državnost, ter nato prešel na aktualna programska vprašanja SDZ Slovenije, o katerih so govorili tudi vsi ostali diskutanti.
V soglasno sprejeti programski izjavi se socialdemokrati izrekajo „za odpravo tistih temeljev sedanjčga političnega sistema, ki v politični sferi ohranjajo nedemokratične oblike odločanja o javnih zadevah, kot je to enopartijska vladavina". ,
Zahtevajo pravno urejeno' državo in novo slovensko usta-
vo, ki bo temeljila na deklaraciji o človekovih pravicah. V gospodarskih vprašanjih se izrekajo za učinkovito gospodarjenje, za podjetništvo in za lastninski pluralizem. „Delavec mora prejemati delovnemu prispevku ustrezno plačilo, podjetnik pa naj neovirano, v okviru norm, ki veljajo v sodobnih tržnih gospodarstvih, razpolaga s sredstvi.
Močno so izpostavili vlogo avtonomnega sindikata, ki je najpomembnejši dejavnik industrijske demokracije. Sedanjo sprego med politiko in gospodarstvom je treba prekiniti.
Ker je socialna politika odvisna od političnega in gospodarskega položaja, in se sedanje socialne dejavnosti dramatično zmanjšujejo, so predlogi na tem področju bolj dolgoročnega značaja.
Ena izmed prednostnih nalog njihovega programa je ustvarjanje političnih in ekonomskih pogojev za članstvo v Evropski skupnosti. Dosledno se hočejo zavzemati tudi za razvoj skupnega slovenskega kulturnega prostora in za zagotavljanje pomoči narodnim skupnostim v zamejstvu.
Programska izjava vsebuje
tudi zahtevo po popolnem podrejanju vojaškega aparata demokratično izvoljeni skupščini. Prav tako naj bi ukinili vojaška sodišča in radikalno zmanjšali sedanje število vojakov. Zavzemajo se za organiziranje slovenskega armadnega območja in za popoln nadzor nad vojaškim aparatom na območju Slovenije.
Med gosti je prvi spregovoril Peter Bekeš, član CK Zveze komunistov Slovenije, ki je poudaril, da je treba živeti v stvarnem dialogu političnih sil. Menil je, da ZKS v praksi že odstopa od svojega političnega monopola in da se kritično prenavlja. S sklepi 10. kongresa je ZKS ustvarila pogoje, ki omogočajo svobodnejše delovanje. Spregovorili so še predstavniki SZDL, Slovenske kmečke zveze in drugih organizacij. Franco Juri je v imenu skupine 88 spomnil tudi na potrebe italijanske in madžarske narodne skupnosti v Sloveniji. Jože Messner pa je v imenu Zveze slovenskih organizacij med drugim opozoril na negativne izkušnje koroških Slovencev s posebno obliko parlamentarne demokracije na Koroškem in v Avstriji.
Siovenija zavrača zakon o rabi jez<kov narodnosti
LJUBLJANA. - Komisija skupščine Slovenije za narodnosti je včeraj po obširni in poglobljeni razpravi zavrnila predloga dveh zveznih zakonov: o enotnih temeljih uporabe zastav narodnosti Jugoslavije in o uradni rabi jezikov narodnosti Jugoslavije. Člani komisije so z ogorčenjem ugotovili, da v zvezni skupščini na srbski predlog še vedno vztrajajo pri takšni razpravi, ki pomeni prevlado večine in zanikanje osnovnih načel manjšinske zaščite.
V razpravo so v madžarščini posegli predstavniki madžarske skupnosti v Sloveniji in v italijanščini predstavniki Italijanov, ki žive v
Neuradni
kontakti
TEL AVIV. Voditelj Palestinske osvobodilne organizacije (PLO) Jaser arafat je v intervjuju za ameriško tv-postajo CBS izjavil, da sta Izrael in PLO pred kratkim opravila neuradne razgovore o razmerah v južnem Libanonu. Srečanje predstavnikov sprtih strani so pomagali pripraviti tudi nekateri evropski diplomati in funkcionarji Organizacije združenih narodov. O rezultatih razgovorov Arafat ni govoril. Izrael pa je medtem razgovore demantiral.
obalnih občinah. Predstavniki obeh narodnostnih skupnosti so ponovili svoja že večkrat poudarjena načelna stališča, dodali pa so zahtevo, da je treba vsa načela tudi v SR Sloveniji dosledno uresničevati.
Glede rabe jezika predvideva ustava določeno ureditev, ki pa bo lahko veljala samo za rabo jezika v zveznih organih, v vseh drugih primerih pa gre za suvereno odločanje republik in pokrajin.
Komisija je sprejela predlog sklepov, ki jih bodo posredovali zvezni skupščini in drugim organom kot resno opozorilo, da je treba prenehati s takimi predlogi, ki pomenijo nasilje nad delom države, kjer je prevladal razum in so sadovi razumne politike že vidni.
Ševardnadze na turneji
DAMASK. Sovjetski zunanji minister Ševardnadze bo ta teden obiskal več držav bližnjega in srednjega vzhoda: Sirijo, Jordanijo, Irak, Iran in Egipt. Kot sporočajo razne tiskovne agencije, bo sovjetski zunanji minister političnim vodstvom omenjenih držav razložil sovjetski mirovni načrt za rešitev krize na bližnjem in srednjem vzhodu.
infiacija dosegia 247 odstotkov
LJUBLJANA. V letu 1988 je inflacija v Sloveniji dosegla 247 odstotkov. Najbolj so se podražili osnovni izdelki, stroški za prehrano pa so bili decembra 1988 za skoraj 276 odstotkov višji kot leta 1987.
izredno stanje v Afganistanu
KABUL. Po objavi izrednega stanja velja po vsem Afganistanu policijska ura in prepoved kakršnegakoli zbiranja. Predsednik Nadži-bulah je namreč s posebnim odlokom odpravil tiste člene ustave, ki državljanom zagotavljajo določene svoboščine. Odporniško gibanje mudžahedinov je medtem napovedalo napad na glavno mesto Kabul in pozvalo prebivalstvo, naj zapusti svoje domove, da napad ne bi terjal preveč žrtev med civilnim prebivalstvom. Prvi raketni napad so
uporniki izvedli že v petek.
Rushdiju še vedno grozi smrtna kazen
TEHERAN. Iranska tiskovna agencija je sporočila, da opravičilo avtorja knjige „Satanovi verzi" Sai-mana Rushdija ne zadostuje za pomilostitev. Tako Rushdiju še vedno grozi smrtna kazen zaradi vsebine imenovane knjige, ki jo je iransko versko sodišče smatralo za žalitev muslimanske vere.
Siovenski vestnik dvakrat tedensko!
6 21. februar 1989
SLOVENSMVESINM
TRST - Ka/fara /cof esen-c/a/n; Je/ č/ove/covega ž/vjc-a;a /o 6/J /e b//a v srcJAča acJc//'.sA:c osrcJn/c pro^/ave s/o venskega /ca/faraega praz-M/Zca a a Trža^/ccw, /a /e /cfc.s po zaao.s// pr/reJ/fcJa, Zveze s/over;.s/://i /ca/fara/A Jra^fev v /fa/J/, p/fM^/caJa v^e f/a Jo sever/ie are/e s/ovea^/cega eafa/čaega pro^fora, Jo avsfrJ.sA:c Korone. A^oro.f/c/ 5/ovenc/ so aa pr/reJ/fv/ soJe-/ova// s /craf/coafetražaoa ///-a: o a; Tevže/ rež/.ser/'a Marjana ^f/c/cra /a z aiaož/čaaa oJz/voaf aa //ferara/ aafeča/ aa feafo /^a/co se počaf/a; v araa/ž/at, /c/ ga /e orgaa/zafor razp/sa/ za J Ja/c e v/š/7/f ,sreJ-ap/] so/ v Tnfa, Gor/c/ /a Ce/ovca.
Trst - prva nagrada za Emico Wutte
Poroča MARJAN KEMPERLE
Natečaja se je udeležilo skupno 61 dijakov in dijakinj, od katerih jih je bilo kar 26 iz slovenske gimnazije iz Celovca. Koroški dijaki so na natečaju dosegli izjemen uspeh,' saj je Emica Wutte, dijakinja 6. A razreda slovenske gimnazije iz Celovca dosegla prvo nagrado. Ocenjevalna komisija, ki so jo sestavljali prof. Marija Cenda, znanstveni raziskovalec Pavel Štranj in pesnik Ace Mermo-
COPtnMlCA ZOFKAlg V)BA F)L!Vf 1SBB. ^
LUTKOVMO OHOAUiČt LJVSCJAMA V j
lja, je prvo nagrado utemeljila takole: „Dijakinja je s preprostimi besedami izrazila svojo osebno stisko pa tudi stisko svoje generacije, obenem pa tudi neko rast in pridobivanje samozavesti ter samostojno kritično gledanje na manjšinske odnose na Koroškem. V prispevku se prepletajo osebno razpoloženjski in refleksivni momenti, celotno sporočilo pa je usklajeno in prepričljivo podano." Ob prejemu nagrade je občinstvo zmagovalko nagradilo s toplim
Slovenska kinematografija je za film bogatejša. Pri ljubljanskem Viba filmu so pravkar predstavili - lutkovni film Coprnica Zofka. To je celovečerni igrani film, v prvi vrsti je namenjen otrokom in mladini, z velikim užitkom pa ga bodo gledali tudi starejši.
Scenarij in songe je napisala Svetlana Makarovič, ki tudi nastopa v glavni vlogi Zofke. Film je nastal v sodelovanju z Lutkovnim gledališčem v Ljubljani. V filmu Coprnica Zofka gre za to, da
aplavzom.
Drugo in tretjo nagrado sta prejeli dijakinji liceja Prešeren iz Trsta Manica Maver in Neva Zaghet. Komisija je pohvalila še prispevke sedmih dijakov, med katerimi sta tudi dijaka slovenske gimnazije iz Celovca Robert Sturm in Martin Zwitter.
Osrednji govor je imel pesnik Marij Cuk, nastopil je plesni teater Panoptikum iz Ljubljane, predstavili pa so tudi knjigo Na Krasu je krasno tržaškega pesnika Miroslava Košute.
otroci ne bi brali knjig o počastili, coprnicah, škratih in divji jagi. Ker to pedagogom ne uspe, coprnica Zofka in njeni pajdaši pobegnejo v mesto, vendar se ob tem srečujejo z raznimi težavami. Metla npr. noče več nositi coprnice... To in še marsikaj pa povzroči hude zmešnjave in razna presenečanja, posebno za gledalce, ko spoznajo, da gre tudi v svetu čarovnice marsikaj postrani. Upamo, da bomo film lahko videli tudi pri nas.
Lutkovni Ulm o coprnici Zofki
Umri pisatelj Thomas Bemhard
Povsem nepričakovano je v 59. letu starosti umrl pisatelj in dramatik Thomas Bern-hard. Z njim je sodobna književnost izgubila enega najbolj znanih, a tudi osporava-nih pisateljskih imen nemškega kulturnega prostora.
Thomas Bemhard ni bil pisatelj običajnega kova, temveč avtor, ki se je loteval najbolj kočljivih tem, kar za marsikoga - tudi za uradno Avstrijo - ni bilo prijetno. S svojim pisanjem je vedno zadeval v živo. Boril se je zoper prikrivanje zgodovin-
skih in drugih resnic. Zato je bil predvsem s strani desnice osovražen. Bemhard je svojo kritičnost in zagrenjenost potrdil celo ob svoji smrti, saj je v testamentu prepovedal sleherno objavo ali uprizoritev njegovih del v Avstriji. Tudi vest o njegovi smrti je na njegovo željo javnost zvedela šele potem, ko je bil že pokopan.
Ime Thomasa Bernharda bo zagotovo še burilo duhove, a najbrž v drugačni luči kot v času njegovega življenja.
Retrospektivna razstava K. Pečka
Ob počastitvi slovenskega kulturnega praznika so minuli petek v prostorih Galerije likovnih umetnosti v Slovenj Gradcu odprli retrospektivno razstavo znanega slovenskega slikarja in kulturnika Karla Pečka.
V obsežnem prikazu del, ki jih je Pečko ustvaril v teku zadnjih desetletij, je razvidna umetnikova razvojna pot, ki je že ob začetku obetala svojsko govorico. Karel Pečko sodi danes v sam vrh sodobne
slovenske likovne umetnosti, znan pa je zlasti kot slikar Uršlje gore in koroških pokrajin. Karel Pečko je kljub svoji mentorski dejavnosti, pomoči pri razvoju mladih umetnikov in poklicnemu delu direktorja Umetnostnega paviljona v Slovenj Gradcu svoje umetniško delo podrejal tej zavezanosti. Kljub temu je njegov opus velik. To je razvidno tudi iz monografije, ki jo je izdala Mladinska knjiga v Ljubljani.
/van Do/enc
Za dotar čtovečnosti
v.... J


Visoke pete, v njih pa noge, da si jih kar občutil na svoji koži. Nekdo mi je nekoč rekel v jedilnici, dokler sem še hodil tja, se pravi pred navalom morske bolezni, da je na poti k svojemu zaročencu v Toronto. Isti človek mi je tudi povedal, da lepotica govori samo nemško. Nihče ni vedel, kako se je pravzaprav začelo, kar naenkrat sta bila vsepovsod skupaj, kot da bi bila iz enega kosa, na ladijskih hodnikih, v jedilnici, v baru. Ženski je bilo videti, da se moži dan in noč, s takšno strastjo se je oklepala mladeniča ob svoji strani, z rokami kakor z očmi
in ustnicami. On je tudi govoril samo nemško, pa čeprav tako, kot jo govori zagrebški gizdalin. Nosil se je ob vsakem času kot iz škatlice -brezhibno polikane srajce, drage kravate, drage plesne obleke, pološčeni novi čevlji. Za malo se mu je zdelo, če ga je kdo od Jugoslovanov ogovoril v materinem jeziku. Po ladji se je tudi razvedelo, da je on namenjen v Montreal, kjer ga čaka bogata teta. In na ladji je mlada dama pozabila svojega zaročenca v Torontu, za vedno pozabila, in se bo zdaj poročita v Montrealu s tem promenadnim levom, kakor ji je bil obljubil.
Francka med nami ni dolgo strpela. Prijemal se nas je spanec, da nisem nič več dosti govori). Odšla je po vlaku naprej, da se malce sprehodi in razgleda po znancih z ladje.
„Uboga punca", sem pripomnil, „tako sama in na poti v neznano. Kaj jo je neki vrglo v svet?" Zaradi njene fantovske pričeske in hlač se mi je že na ladji zdela prava sirota.
Martin se je presedel in se oglasil s svojim debelim basom:
„Ni tako nedolžna, kot je videti. Doma je poročena in ima otroka. Pobegnila je svojemu miličniku, ki jo je baje pretepal na vse kriplje, in še svojega otroka je kaj kmalu pozabila. V Avstriji se je vse leto potikala iz kraja v kraj. Zakaj beži zdaj še v Kanado, pa ne vem."
Vlak je piskal skozi noč. Zunaj ni bilo več kaj razločiti. Bel sneg, kamen, in tu in tam kakšno nizko grmičevje. Tema za progo je bita brez-
krajna. Kakor golota kakšnega neosvetljenega planeta v vesolju.
Glasno udarjajoča kolesa so nas počasi uspavala.
Omahnili smo v nič.
Zjutraj smo dolgo stali v St. Johnu. Postopali smo ob progi in se skušali pogovarjati z železničarji. Pozdravili smo se z nekim plečatim čistilcem, ki seje sukal okrog našega voza. Bil je Nemec. Preklinjal je kanadsko zimo. Rekel nam je tudi, da tod priseljencev, ki niso Angleži, nobeden ne obrajta, in da po štirih letih svojega bivanja vzdolž kanadske kontinentalne še vedno misli na vrnitev v Evropo.
Bil je lep dan. Sijalo je sonce in na umazanem snegu so se blesteli kristali. Škripalo nam je pod nogami.
Pridružil se nam je neki kanadski pilot, ki se nam je predstavil kot Mike. Vsak dan je prevažal delavce v gozdove na severu. Povabil nas je na pivo. V naši družbi
je bila tudi Francka.
V hotelu ob postajališču smo posedli za mizo in Mike je naročil za vsakega po dve steklenici. Bil je vesel človek, še zelo mlad, in je komaj pred kratkim dobil svoje letalo pri neki kompaniji, katere imena si ni bilo mogoče zapomniti. Naglo smo zvrnili kozarce, samo Francka ni prišla nikamor s svojim pivom. Pivo nas je poživilo. Mikeu smo zapeli ..Regiment po cesti gre".
Nisem še načel druge steklenice, ko so nas vrgli na cesto. Pa ne morda zaradi naše pesmi. Vstopit je policist kanadske konjeniške, prav tak, kakor je naslikan v Žane Greyu, in zahteval, naj
Francka takoj zapusti moško sobo hotela. Morala bi piti pivo na svoji strani, kjer je samo za „dame". Mike se je nekaj razburjal, ker pa policist le ni hotel oditi, smo pustili pivo na mizi in odtavali s Francko na piano.
/Jajc /7r//!o Jf!//č)
Koncert v podporo žrtvam potresa v Armeniji
Mešani pevski zbor „Rož", ki je z veiiko prizadevnostjo naštudirat impresiven koncert pesmi ponižanih in razžaljenih narodov, je s tem programom gostovat minuti petek v Votkshausu v Lands-kronu pri Beljaku.
Prireditev sta organizirata društvo ..DrauKult Vittach" in Avstrijska informacijska služba za razvojno potitiko (OIE), pokroviteljstvo pa je prevzet beljaški župan Het-mut Manzenreiter.
Koncert je tako s strani organizatorja kot gostujočega zbora povsem uspet. Ktjub številnim prireditvam, zlasti votitnim zborovanjem, se je koncerta udeležilo okoli 150 ljudi, ki so z vso pozornostjo in prizadetostjo sledili glas-
beni, koreografski in scenski zasnovi. Šentjakobski pevci in pevke so pod vodstvom Lajka Milisavljeviča prepričali tudi nemško govoreče sodeležane Landskrona in okolice.
S tem je bil povsem dosežen tudi glavni mamen koncerta, namreč pomagati žrtvam potresa v Armeniji.
Tako bodo izkupiček od vstopnine prenakazali sovjetski ambasadi na Dunaju.
S tem koncertom je mešani pevski zbor „Rož" izkazal tudi konkretno pomoč ljudem, ki so poleg nacionalnega zatiranja še žrtve naravnih katastrof, kar še povečuje njihovo gorje ponižanih in razžaljenih narodov.
Iščemo
Chef de rang ali servirko z inkasom
Nastop službe takoj ali 20. marca.
Hotel Rosentalerhof ^	Reka/Muhlbach
9184 Šentjakob v R./St. Jakob i. R. - tel.: 04253/2241 ali 2251
MENJAVA DENARJA (VALUTE) dne 17.2.1939
		dobite (šil.)	plačate (šil.)
za 1 ameriški dolar	$	12,75	13,35
za 1 angleški funt	S	22,40	23,60
za 100 franc, frankov	f	201,50	211,50
za 100 ital. lir	Lit	0,94	0,99
za 100 dinarjev	DIN	0,14	0,22
za 100 švic. frankov	sfr	818,00	838,00
za 100 holand. guldnov	Hfl	615,00	631,00
za 100 nemških mark	DM	694,00	711,00
Posredujeta: Posojilnica-Bank
Zveza-Bank, Celovec
1 3 5	12 23 40 (27)
Joker:	290318 b.j.
1XX XXI 2X1 XXX
Stava: 2:0, 0:0, 0:0, 1:1 b.j.
SLOVENSKE
VESTNIK
Izdajatelj in založnik: Zveza slovenskih organizacij na Koroškem, 9020 Celovec, Tarvi-ser StraBe 16. Uredništvo in uprava: 9020 Celovec, Tarviser StraBe 16. tel. (0 463) 51 43 00-30/31/32/33/34, te!efax (0 463) 51 43 00-71, teleks 42 20 86 ZSO. Glavni urednik: Ivan P. Lukan; urednika: Andrej Kokot, Andrej Mohar. Tisk: Založniška in tiskarska družba z o. j. Drava, Celovec. Zastopstvo za Jugoslavijo: ADIT-DZS, Kardeljeva c. 8/II, p.p. 171 61000 Ljubljana. Letna naročnina: 370 avstr, šilingov: za Jugoslavijo 70.000 dinarjev. Oglasi:	1/1 stran
12.000 avstr, šilingov, za Jugoslavijo 3,600.000 dinarjev.
Čitajte
Zvezna gimnazija za Slovence v Celovcu
Objava
Zvezna gimnazija za Slovence v Celovcu sporoča:
1.	Po posebnem odloku Zveznega ministrstva za pouk. umetnost in šport naj starši svoje otroke, za katere želijo, da bodo v šolskem letu 1989/90 obiskovali gimnazijo, prijavijo takoj po končanem prvem semestru tega šolskega leta, v času od 6. do 28. 2. 1989, ravnateljstvu Zvezne gimnazije za Slovence v Celovcu. Uradne ure so vsak dan od 7.30 do 16.00, ob petkih do 13.00. Ob prijavi za sprejem je treba ravnateljstvu predložiti spričevalo prvega semestra 4. razreda ljudske šole, rojstni list in dokaz o avstrijskem državljanstvu.
2.	Učenci bodo morali opravljati sprejemne izpite le v izjemnih primerih, in sicer iz slovenščine, nemščine in matematike. Odločilno bo letno spričevalo. Termin za sprejemne izpite: sreda, 5. julija 1989.
3.	Konec maja 1989 bo vodstvo ljudske šole javilo gimnaziji učni uspeh učencev, ki so se prijavili za vstop v gimnazijo. Nato bo ravnateljstvo gimnazije starše pravočasno obvestilo o sprejemu učenca oz. o potrebi prijave k sprejemnemu izpitu.
4.	Zakasnele prijave bodo v izjemnih primerih možne s posebnim dovoljenjem Deželnega šolskega sveta.
5.	Za vstop v višje razrede veljajo podobna pravila. V tem primeru je priporočljiv razgovor z ravnateljem. V gimnazijo je možen tudi prestop iz glavne šole.
Prijave za sprejem v girrtnazijo lahko opravite osebno v šolski pisarni ali pa se obrnete pismeno na naslov: Zvezna gimnazija za Slovence, Prof.-Janežič-Pt. l,9020Klagenfurt/Celovcc.
ravnatelj: dr. Rcginald Vospernik !. r.
Zloraba oblasti - župan pred sodiščem
CELOVEC. — Zdaj je sprejeta dokončna odločitev:	proti celovškemu
županu Leopoldu Guggen-bergerju (OVP) bodo uvedli sodni proces. Obtožnica, ki jo je že preverilo notranje ministrstvo, ga bremeni zlorabe oblasti v petih primerih. To pa hkrati pomeni, da vrhovno državno tožilstvo v Gradcu v ostalih 12 primerih ni našlo argumentov za ob-
Občni zbor
Podjunski krožek za strojno in drugo sosedsko pomoč bo imel v petek, 24. 2. 1989, ob 19.30 uri v gostilni Juena v Čepičah svoj občni zbor.
Spet požar
SINČA VAS. V podjetju Leitgeb v Sinči vasi je morala v torek spet posredovati požarna bramba. Verjetno zaradi tehnične okvare je izbruhnil požar v sušilnici lesa, ki je ogrozil celo podjetje. Gasilcem je uspelo preprečiti najhujše.
tožbo. Postalo pa je tudi že jasno, da Guggenberger ni bil vključen v milijonske manipulacije ob prenovitvi starega parnika „Thalia". Kdaj bo sodni proces, še ni znano, sam Guggenberger pa je ponovil, da se ne čuti krivega v nobenem izmed primerov, ter da bo izbojeval svojo pravico, če bo treba celo pred vrhovnim sodiščem.
Tragična smrt
Na tragičen način je konec prejšnjega tedna izgubil življenje študent Hanzi Schwarz. Pogreb bo v sredo ali četrtek na pokopališču v Žitari vasi. Svojcem in sorodnikom izrekamo iskreno sožalje.
Umrl Franc Krištof
V nedeljo zvečer je v Šentvidu v Podjuni za srčno kapjo umrl župnik Franc Krištof, ki je tam služboval od leta 1964. Pogreb bo v sredo popoldne.
Emi! Krištof - prvi dipiomant
CELOVEC. — Koroški Slovenec Emil Krištof iz Dvora pri Šmihelu je prvi koroški diplomirani jazz-glasbenik. V četrtek je z odličnim uspehom opravil svoj diplomski izpit na deželnem konservatoriju. Izpit se sestoji iz dveh delov, v katerih je Emil Krištof, znan tudi kot bobnar skupine Kundalini, blestel. Tako teoretski izpit na konservatoriju kot tudi javni
nastop je opravil z odliko. Učenec v razredu prof. Ericha Bachtragla je navdušil predvsem z javnim koncertom na celovški univerzi, katerega je sam oblikoval, pa tudi poživil s prikazom svojega znanja z izvajanjem jazzovskih in pop-skladb na bobnih. Uredništvo Slovenskega vestnika Emilu Krištofu k odlično opravljeni diplomi iskreno čestita!
Teden istrskih rib pri Antoniču na Reki
Znani kuhar, gastronom Viktor Božiček iz gostilne Edvi-ner v Portorožu (na sliki levo) se je s svojima sodelavkama Dorico in Mirjano za teden dni usidral v kuhinji restavracije pri Antoniču na Reki,kjer bodo ob pomoči domače kuharice in prijaznega gostitelja teden dni na voljo najboljše ribje specialitete iz Istre. Do zelo uspešne gastronomske akcije je prišlo na pobudo generalnega konzula SFRJ v Celovcu Boruta Miklavčiča, ki je bil na otvoritveni pojedini v petek med prvimi gosti, ki so prišli k Antononiču na Reko pri Šentjakobu v Rožu.
Prizadevanja Koroške, Siovenije in Furianije za skupno oiimpiado — odiočitev v Barceioni
Leta 1998 oHnipijatia treh dežd?
SLOVENSK!
VESTMK
ŠPORT
Če i/o ze//7 po/J/črtega vrAa Jeze/ A/pe-J^Jrat!, /?o o//rn-p/y'.s^/Gornje wora/ Jo Je/J/ z/wy^e /gre ^/o^ero/7, /7orovA:/ /n FMr/#M//7. y'e poJp/^rr/ž.
„Smisel športa je, da povezuje ljudi preko meja, da se tj udje srečujejo v prijateljstvu. Prav zato smo se odtočili, da skupno nastopamo v prostoru treh dežel. Pri Mednarodnem olimpijskem komiteju se bomo skupaj zavzeli za zimske igre leta 1998", je dejal koroški deželni glavar Peter Ambrozy ob podpisu pogodbe, v kateri se koroški, slovenski in furlanski politiki obvezujejo, da bodo z vsemi močmi skušali uresničiti edinstveno vizijo: pet olimpijskih krogov naj bi prvič v zgodovini plapolalo na zastavah kar
v treh deželah.
Predsednik Furlanije-Julij-ske krajine Adriano Biasutti je poudaril, da so bile prav te tri sosednje dežele že v zadnjih letih vzor mednarodnega sodelovanja, predsednik izvršnega sveta SR Slovenije Dušan Šinigoj pa je dejal, da se je z veseljem odzval skupni težnji, saj je Slovenija sama po sebi smučarska dežela, hkrati pa kot soustanoviteljica Delovne skupnosti Alpe-Jadran seveda z zadovoljstvom prispeva k utrjevanju mednarodnih vezi tudi preko športnih prireditev.
Po nedeljskem vrhu na politični ravni bodo v naslednjih dneh na vrsti športni strokovnjaki, ki bodo izdelali detajliran koncept, pa tudi točno pripravili razpored tekmovališč za zimske športne panoge. Do zdaj je namreč znano le, da nameravajo v čim večji meri izkoristiti že obstoječe športne ambiente, ni pa še znano, kje npr. naj bi bila tekmovanja v alpskem smučanju, ki jih smatrajo za najbolj privlačne in aktraktiv-ne. Jasno je tudi, da naj bivša tekmovanja potekala v prostoru med Beljakom, Podklo-štrom, Trbižem, Jesenicami in Kranjsko goro.
Kakšni pa so izgledi, da bi Mednarodni olimpijski komite podprl tako zamisel? Kurt Heller, predsednik avstrijskega in evropskega olim-
pijskega komiteja, je dejal, da mu je predsednik MOK Samaranch obljubil, da bodo na seji izvršnega odbora MOK aprila v Barceloni razpravljali o možnosti, da bi tri države skupaj priredile olimpijske igre. Zato bi bilo treba spremeniti pravilnik ali pa se dogovoriti za izjemno dovoljenje. Doslej je MOK namreč dovoljeval organizirati olimpijske igre vedno le v eni državi, za primer olim-piade ob tromeji pa bi se športniki pomerili kar v treh. Čeprav vsaj s strani MOK v smislu Skupnih prizadevanj treh dežel še ni vse urejeno, pa je že sama zamisel vredna velike pozornosti. Primer združevanja športnih interesov na področju DS Alpe-Jadran bi bil lahko vzgled za podobno sodelovanje v svetu.
Andrej Mohar
Predsednik AOK Pe//er
Slovenska športna zveza, Slovensko planinsko društvo Celovec in Slovensko prosvetno društvo „Rož" v Šentjakobu v Rožu vabijo na
X!. Zimski pohod „Arihova peč" 1989 in smučarski tek
v spomin na padie borce pod Arihovo pečjo, ki bo v
nedeijo, 5. marca '89, s pričetkom ob 10. uri pri Poiancu na Čemernici (Hodnina) nad Šentjakobom v Rožu
Smučarski tek (3 km - 1 krog): otroci do 10 let (letniki 1979 in mlajši) - dekleta do 16 let (1973 - 1978) - ženske do 30 let (1959 - 1972) - ženske nad 30 let (1958 in starejši)
Smučarski tek (7 km - dva kroga): fantje od 11 do 16 let (letnik 1973-1978) - moški do 30 let (1959-1972) - moški nad 30 let (1958 in starejši)
Pohod: Od Polanca mimo bivšega partizanskega bunkerja do planinske postojanke „Koče nad Arihovo pečjo" (1084 m) in v drugi smeri nazaj mimo Resmanove lovske koče do Polanca.
Pogoji za udeležence: Na XI. Zimskem pohodu „Arihova peč" lahko sodelujejo vsi. Udeleženci pohoda (pešci) morajo biti zimsko in planinsko opremljeni. Pohodniki se morajo držati proge, ki bo označena. Pohodniki se vzpnejo na planino Bleščečo - Koča nad Arihovo pečjo (kontrolni žig) - in se mimo Resmanove lovske koče (kontrolni žig) vrnejo po označeni poti nazaj do cilja pri Polancu najkasneje do 15. ure.
Masovni štart za tekače bo ob 10.30 uri, na cilj pa je treba priteči najkasneje do 12. ure.
Prijave in startnina: Prijave sprejemamo na dan prireditve med 9. in 10. uro. Startnina znaša 50 šil. (25.000 din.) za odrasle in 40 šil. (20.000 din) za otroke in mladince. Startnina se plača ob prijavi. Pohodniki in tekači prejmejo na štartu kontrolni kartonček in značko, tekači pa še dodatno štartno številko.
Priznanja: Vsak udeleženec pohoda prejme diplomo za udeležbo, če po prihodu v cilj predloži kontrolni kartonček.
Kdor se je 5. udeležil zimskega pohoda „Arihova peč", prejme posebno zlato značko. 5-kratno udeležbo mora dokazati s petimi kartončki. Zmagovalec (domačin) v smuškem teku prejme spominsko plaketo Slovenskega vestnika. Posebno značko prejme tisti, ki se udeleži teka in pohoda.
Okrepčila, zdravniška služba: Vsak udeleženec prejme toplo pijačo in klobaso. Za zdravniško službo bo poskrbljeno. Vsak udeleženec sodeluje na lastno odgovornost.
Dovoz in parkirni prostor: Iz Šentjakoba v Rožu vodi označena pot proti Podroščici/Rosenbach, skozi vasi Leše/Lessach, Svat-ne/Schlatten in Hodnina/Kanin do štarta na Čemernici. Pot bo označena s kažipoti ..Arihova peč". Parkirišča so na razpolago.
Zimski pohod ..Arihova peč" bo ob vsakem vremenu, v primeru pomanjkanja snega, bo samo pohod.
V okviru prireditve bo kratka spominska svečanost za padle partizane pod Arihovo pečjo februarja 1945.
Slovenska športna zveza Slovensko planinsko društvo Celovec Slovensko prosvetno društvo „Rož '
Hud poraz šahistov SŠZI
Šahisti Slovenske športne zveze/Cartrans I so v soboto doživeli najhujši poraz zadnjih let. V dvoboju z Wolfsbergom I., prvouvrš-čeno ekipo spodnje lige-vzhod so izgubili kar z 1:7.
Po pol točke za SŠZ/Cartrans I sta osvojila Alojz Gallob na drugi in Robert Hedenik na osmi deski. Dvoboj „legio-narjev" obeh moštev med Kovačem (SŠZ) in Štuclom (Wolfsberg) je v svojo korist odločil Štucl. Kljub porazu ekipa SŠZ ni v nevarnosti za izpad iz lige. Naslednji nasprotnik bo moštvo iz Wietersdorfa.	Reš/7 čas/ SŠZ* A/o/z Ga//ob
Franci Wiegeie odiičen tretji
Kot je v razgovoru za Slovenski vestnik sam napovedal, se smučarski skakalec Franci Wiegele iz Zahomca očitno približuje dobri formi.
Konec tega tedna je sodeloval na mednarodni skakalni prireditvi v Iron Mountainu (ZDA) in se uvrstil na odlično tretje mesto za Švedom Per Inge Tallbergom in Avstrijcem Wernerjem Schusterjem. Franci Wiegele pa je na tej tekmi tudi dokazal, da je zopet sposoben dosegati velike daljave, saj je dosegel tudi najdaljši skok dneva.	franc/ IMege/e (Zahomc)
Uspešni
smučarji
Sentjanščani in gimnazijci se odlično odrezali na srednješolskem smučarskem tekmovanju. Karin Krušič je zmagala pri dekletih H, pri fantih H pa sta drugo mesto zasedla Kristijan Wrolich in Dominik Kropivnik. Pri šolarkah I je zmagala Katja Mal-le, pri šolarjih I! pa so bili Flannes Oraže, Tomi Partl in Peter Moschitz 2., 3. in 4. Med tekmovalci koroškega izbora Dunja Jamnig in Danijel Užnik nista imela nasprotnikov, pravtako pa tudi ne pri mladincih Martin Moschitz in Mario Mak. Najhitrejša od vseh pa je bila Maja Škrjanec, dijakinja slovenske gimnazije, ki sicer nastopa tudi za jugoslovansko reprezentanco. Komaj 16-letna Maja bo menda dobila avstrijsko državljanstvo in bo potem nastopala za Šentjanž. Izgledi so dobri, saj ima že v teh letih dobre FIS-točke.
ŠAHOVSKA RUBRIKA
Si!vo Kovač
Šahovska naioga št. 55
a h c d e f g h
GHEORGHIU -KEENE Reykjavik 1972
V materialno izenačenem položaju se črni pripravlja za protiigro po odprtih c in d liniji. Vendar pa sta bela skakača v načrtovani akciji bolj uspešna in v sodelovanju z damo spleteta črnemu kralju matno mrežo.
Kako poteka zmagovita kombinacija belega, ki je na potezi, je tokrat naloga reševalcev.
Rešitev naioge št. 54
Na vse grožnje črnega beli hrabro odgovarja s skokom prvega Jipicanca" l.Sf4!, ki prihaja v napad na črnega kralja. Na l...Te4:	sledi
2.Sg6+ Kh7 in 3.Sdf8 mat. Tudi po l...g5 zadajo beli skakači črnemu kralju odločilni udarec 2.Sg6+ Kh7 3.De7+ Lg7 4.Sdf8 mat. Še tretja obrambna možnost črnega je neuspešna l...Lb4 ker sledi 2.Db4:	in po
2...Tb4: 3.Sg6+ Kh7 4.Sdf8 mat!