I 966 ŠTEV. 7 JULIJ	LETO	XV.
It«gi«t»red at tfcc S.P.O.. Svdnev, for trantmission <1 • p«riodiC»l
f
>:
>;
>:
$
>;
>:
I«5
'M
>;
$
'4
MISLI
(Thoughta)
Mesečnik za versko in kulturno življenje Slovencev v Avstraliji ★
Ustanovljen leta 1952 ★
Urejuje in upravlja P. Bernard Ambrožič O.F.M.
6 Wentworth St., Point Piper.
Tel.: FM 1525
★
Naročnina £ 1-0-0 letno se plačuje vnaprej
★
Naslov: MISLI P.O. Box 136 Double Bay, Sydney.
★
Tisk: Mintis Pty. Ltd., 417 Burwood Rd., Behnore, Sydney. Tel. 759 7094.
I
>'
>:
>:
>:
>:
>:
>:
>;
POLEG SPODAJ NAŠTETIH KNJIG
imamo zopet v zalogi naslednje:
SKOZI LUČI IN SENCE. I. del. Spisal Ruda Jurčeč. Knjig* polna podob iz naše narodne preteklosti. — £ 1-0-0.
LJUDJE POD BIČEM, slavna povest Karla Mauserja, 1. in H« del. Vsak po 30 sil. (Tretji del je šele v pripravi.)
LJUBLJANSKI TRIPTIH, moderna povest, spisal R. Jurčec.
—	£ 1-0-0
GORJANČEV PA VLEK, spisal Mirko Kunčič. Opisuje čaroben izlet iz Argentine v Slovenijo. — £ 1-0-0.
DNEVI SMRTNIKOV. — Zbirka najboljših črtic iz emigracije-Izdala SKA v Argentini. £ 1-0-0.
DHAULAGIRI. Doživljali Slovenca v himalajskih gorah. Izdala SKA v Argentini. — £ 1-10-0.
SIVI DNEVI — spisal Marko Kremžar. Silno napeto pripovedovanje. — £ 1-0-0.
DANTE-PEKEL. — Izdala SKA v prevodu Tineta Debeljaka ^a 700 letnico pesnikovo, ki jo je slavil ves svet. — £ 1-0-0.
LJUDJE. Zbirka povesti Narteja Velikonja. — £ 1-0-0.
RICCIOTTI: ŽIVLJENJE JEZUSOVO. Ta krasna knjiga nam je že parkrat pošla, zdaj jo spet imamo. Cena £ 2.10.0, po pošti dva šilinga več.
MARIA V ŽIVLJENJU CERKVE. Spisal v domovini prof. Vilk° Fajdiga. Dobili smo knjigo prav te dni. Cena 13 šilingov s poštnino.
IGNACIJ KNOBLEHAR. — Spisal dr. Fr. Jaklič. Opisuje delovanje slovenskih misijonarjev pred več ko sto leti v današnjem Sil' danu, ki danes stoji v ospredju svetovne politike. Cena vezani knjig1 £ 1-0-0, poštnina dva šilinga.
KNJIGE DOBITE PRI MISLIH
F. S. FINŽGAR III in IV. Cena $2.00, poštnina 15c. Drugi Finžgarjevi Zbrani spisi so pošli.
BOŽJA PLANINA, spisal Metod Turnšek. Krasna zgodovinska povest o začetkih Sv. Višarij. Cena (nevezani) $1.50 s poštnino.
SOCIALNA EKONOMIJA, spisal dr. Ivan Ahčin. Cena $3.00 s poštnino.
KAR PO DOMAČE. — Zelo zanimiva šaljivo poučna knjiga. Baragova založba v Argentini. — £ 1-0-0.
DOMAČI ZDRAVNIK. Knajpova zdravilna metoda z vodo. — Šilingov 15.
ČLOVEK V STISKI. — Znani dr. Trstenjak rešuje v knjigi razne človekove težave. — šil.10.
Dr. Fran DETELA I. — Ima povesti: Malo življenje, Kislo grozdje, Prihajač, Gospod Lisec in še druge. — Vezani knjigi je cena 30 šil. s poštnino.
PROTI NOVIM SVETOVOM, prvič okoli sveta in druga odkritja. — 6 šil.
PREKLETA KRI, povest Karla Mauserja —
10	šil.
PRI PODNOŽJU BOŽJEGA PRESTOLA, roman, spisal I.N. Krasnov — 10 šil.
POTA DO ČLOVEKA, psihologija občevanja med ljudmi. Spisal dr. Anton Trstenjak. — 10 šil*
ČLOVEK NA OBEH STRANEH STENE. Povest. Spisal Zorko Simčič. — £ 1-0-0.
Leto XV.
■JULY, 1966
ŠTEV. 7.
V NOVE ZARJE — V NOVE ZANKE?
Tako DOLGO SE JE PRIPRAVLJALO, tako na Ves glas se je raznašalo, da so že vrabci čivkali po vatikanskih in belgrajskih strehah o tem, pa 36 je končno vendar izvršilo”. Tako uvaja neko poučilo svoje pripovedovanje o “normalizaciji” odnosov med Vatikanom in Belgradom. In nadaljuje: Dogovor je bil pripravljen že pred meseci, treba je bilo še podpisa od obeh strani. Vatikan je podpis odložil, ker so se bližale občinske volitve v ^aliji in so se komunisti silno napenjali, da bi do-“Ui v roke rimsko občino. Razglas sporazuma z Beogradom bi jim služil za politično propagando. Vo-Htye so potekle s porazom komunistov, zdaj je na-P°cil čas za podpis. Dogovor je v glavnem v tem, da 60 imel Vatikan svojega zastopnika, napol diplomami v Belgradu, Belgrad pa v Vatikanu. Omogočen J’0 “dialog”. Navezani bodo stiki, ki jih je Tito ne-jC v znak protesta zoper Štepinčev kardinalski Klobuk tako mogočno pretrgal. Cerkev v Jugoslavi-JI s pogodbo ne bo dobila posebnih novih svoboščin, Nekako bo pa bolj ali manj uradno potrjeno, kar Sl Je zadnja leta priborila na svojo roko. Komuni-niso voljni na uradnem papirju veliko obljubiti, rajši bodo sproti, takorekoč mimogrede, odnehali 2<^aj tu, zdaj tam, saj to uvidevajo, da se ljudstvo trdno drži krščanstva in hoče imeti svoje cerkve ’n še marsikaj. V okviru dialoga se bo dalo marsi-aJ napraviti in vse kaže, da Cerkev v Jugoslaviji Vstopa pot v nove zarje . . .
Tako poročilo je napisal — optimist. Ko pač niso vsi ljudje optimisti, se je moralo zgoditi, da je Prišlo poročilo pred oči tudi — pesimistom. Z nagačenimi obrvi so brali do konca, ob zadnjih be-Sedah so poskočili in vzkliknili: Da — v nove zanke!
Seveda so svoj vzklik tudi obrazložili:
Vatikan ni samo svetna državica, je tudi sedež katoliške Cerkve. Kar počne Vatikan, počne Cerkev. Sega v roke komunizmu in se z njim dogovarja. Pozabila je, kako ga je sama več ko enkrat do kraja obsodila. Vsako sodelovanje z njim prepovedala. Zdaj pa sama daje tako slab zgled! Upa, da ji bo dialog s komunizmom koristil. Ali res še ne pozna komunizma, ali ga mora na lastni koži doživeti, kot smo ga doživeli mi? In ga bo doživela, komunizem jo bo preslepil, ker je satanski in še nikoli ni držal besede . . .
Oglasil se je človek, ki ni včlanjen ne pri optimistih ne pri pesimistih. Izrekel je svojo misel:
Vatikan — Cerkev, če hočete — se ne dogovarja s komunizmom, dogovarja se s komunisti. Z ljudmi, ne z ideologijo. S komunisti, ki so s časom spoznali, da jih komunizem ni okrepil, ampak oslabil, čas jim ni dobro služil, bolje je služil Cerkvi. Niso več tako mogočni, kot so bili sprva. Sam Tito je prisiljen obrniti obraz tja, kamor je pred časom tako zviška obrnil hrbet. In vsa njegova banda z njim. Da, komunisti so, pa so tudi ljudje. Kot ljudje, ne kot kumunisti, so prišli do tega, da je pametno imeti stike z Vatikanom — s Cerkvijo, če hočete. Zakaj naj bi jih Cerkev zato preklela in jim obrnila hrbet? Česa naj se boji? Stara je 2,000 let, komunisti so — od včeraj!
V	Vatikanu se zavedajo, da bo s tem “sporazumom” Cerkev v Titovini dobila le nekaj drobtinic. So pa te vrste drobtinice seme za večnost. Slabo vero bi pokazala Cerkev, če bi jih ne šla zbirat, kjerkoli jih najde.
BOGOKLETEN ZAPISEK
Verujem, Gospod; pomagaj mi v neveri!
Marjan Rožanc v tržaškem “MOSTU”.
NAJ BO MOJ RAZGLED PO SVETU še tako zastrt in oseben, upam si povsem zatrdno pribiti, da so katoličani tisti, ki zadnji čas pridobivajo na moči in vplivu, da se je prav Kristusov nauk zadnji čas razširil in okrepil.
Cerkve, ki so takoj po vojni skoraj opustele, se spet polnijo z verniki, ki stopajo vanje kot v zadnje pribežališče, cerkveni prazniki niso več le ljudska šega, ampak so spet prepojeni s prvobitno versko žlahtnostjo: Kristus se spet vsako leto rodi, umre in vstane od mrtvih.
Ljudje, ki so po vojni s prostovoljnim delom zanosno gradili zadružne domove in široke ceste, ki naj bi nas popeljale do bližnjika, danes s prostovoljnim delom in z denarjem iz lastnega žepa obnavljajo zanemarjene cerkve, slovenski list DRUŽINA tiskajo v desettisočih itd.
Ta široka pobožnost odmeva že v najvišji kulturi in politiki: komunisti so po dolgoletni nestrpnosti kar naenkrat priravljeni na pomirljiv pogovor s kristjani in razpravljajo o stičnih točkah, sodišče v Ljubljani pa je pred kratkim na tožbo slovenskih škofov obsodilo mladega pesnika na zaporno kazen, ker je v eni svojih pesmi žalil verska čustva.
Prišlo je tako daleč ,da bi lahko človek povsem upravičeno pomislil, da je komunistična oblast po.l neslutenim pritiskom verskega razpoloženja sklenila konkordat s Cerkvijo.
Tem zunanjim odmevom se prav nič ne čudim in me prav nič ne vznemirjajo. Kristjani se širijo in krepijo - predvsem to je resnica. Komunisti, zlasti tisti na oblasti, ki so še zmerom skušali povzeti vse, kar je zaživelo v ljudstvu in ostalo pri življenju, se s tem že morajo sprijazniti tudi zdaj, če hočejo še naprej ostati v prijateljstvu s časom in še naprej vladati kot naprednjaki.
Tudi levičarska gibanja po vsem širnem svetu ne smejo več zamuditi ničesar, kar se v ljudstvu poraja samo od sebe. Bistveno je samo to, kar se je zgodilo v ljudeh. To me tudi preseneča in vznemirja. Najprej to, da se cerkve polnijo z mladim in starim in da pri maši, pred spovednico ali v zakristiji vse pogosteje naletiš na človeka, ki se je včeraj imel za prepričanega marksista ali pa se je glasno prišteval med brezverce. Potem to, da je ta nova po-
božnost iz bogate zakladnice katoliške Cerkve postavila v ospredje prav Kristusov evangelij, osebno pri' čevanje Sinu človekovega in njegovo darovanje za bližnjega.
Vsega tega ni mogoče pripisati le aktivnejši dejavnosti Cerkve ali vzpodbudnemu vplivu zadnjih dveh papežev, od katerih je iz sakralnega Rima zavela ljudskost. Preveč spontanosti je čutiti v tej pobožnosti in preveč se je razmahnila. To niso taki ali drugačni vplivi, to je intimno razpoloženje, potreba v duhovni krizi ljudi samih.
In kakor je ta nova pobožnost in odprtost razveseljiva, tako se po drugi strani le ne morem znebiti vtisa, da je v tem nekaj neiskrenega, modnega in površnega. Morda prav zato, ker se je razmahnila tako na široko .Morda pa tudi zato, ker mi to nezaupanje narekuje moj lastni dvom in moja lastna neiskrenost. Tudi sam se kot bivši marksist v p°' svečenih cerkvenih ladjah, kamor me žene moja la stna nezadostnost, ne počutim še čisto zbranega m domačega; kakor prešuštni ljubimec sem, ki je zašel spet v ženino posteljo.
Resnična vera pa je domačnost, prijateljstvo S svetom in s samim seboj.
Boga se nihče med nami ne more ogniti, ker je neizogiben. Človek je ali njegov srečni dedič ali njegova sirota, rodi se z njim ali ga najde, dana mu je milost verovanja že od vsega začetka ali pa si to milost pridobi šele s težkim trpljenjem in samotnostjo. So srečneži, ki čutijo prisotnost Boga v vseh stvareh in v sebi samem, ki ne poznajo dvojnosti duha in duše, za katere je vse oplojeno in skladno. So srečneži, ki verujejo, da je v tem negostoljubnem, izprijenem in sovražnem svetu vendarle neka razumna in pravična sila, ki bo nazadnje vse uravnala, neka smotrnost, ki se še giblje v smeri skladnosti, pravičnosti in ljubezni.
So pa še drugi ljudje, izgnanci iz raja, ki ne vidijo v tem svetu nobenega zametka pravičnosti in ljubezni; popolnoma sami so na njem in zapuščeni. Svet je sovražen in nezadosten, kakor so nezadostni sami sebi, in prav to bogokletno nezadovoljstvo s svetom in s samim seboj jih nazadnje prisili* da se odpovejo toliko cenjenemu občutku za realnosti in da skušajo svet in samega sebe preseči, spremeniti — vse to v naporu silovitega hrepenenja po absolutni popolnosti ljubezni, ki nazadnje ni nič drugega kot Bog.
Sodijo novopečeni verniki, med katere bi lahko prištel tudi sebe, v to drugo vrsto ljudi? So to tiste grešne in izgnane duše, ki so si skozi trpljenje pod praznim nebom nazadnje le utrle pot k Bogu in odrešenju? Ali je pa morda — kar je bolj verjetno —le konec njihovega razumarskega napuha, po katerem je vse obvladljivo in v človeških rokah, po-lom visokoletečih kril, nekakšna kapitulacija, sa-
i
^usmiljenje in lažna skromnost, ki se je končno °dprla Neznanemu in išče tolažbo?
Komunizem kot laična in konkretna priredba bi-Mije, ki veruje v moč ljudskega razuma in dobrote ln ki bo že kar jutri prinesel raj na zemljo, se je vsekakor omajal. Komunist — tudi to je zdaj že jasno — se ne daruje za bližnjika, ampak le sam Zase in svojo osebno korist, nič drugače vsi strankarski voditelji. Partizanska skupnost je razpadla, solidarnosti ni nikjer; človek je v tem obljubljenem ^meljskem raju slej ko prej sam kot pes. In ljudje, ** ne morejo živeti brez upanja in vere v povrnjeni raJi so opustili zemeljska pričakovanja in se znova °Prijeli nebes, ki jih navsezadnje ne morejo razočarati.
In oprijeli so se tudi Kristusa, ki se je res da-roval, ne sicer tukaj in zdajle, pred našimi očmi in 2a nas, a vendarle daroval, ne da bi pomišljal na osebno korist. Za nameček pa je še človek, ki je odre-s'l svet in je prav danes potreben bolj ko kdaj; vera v njegovo darovanje, ki je sicer nekoliko splošna in °ddaljena, zato pa toliko bolj trajna in neomade-
SLOMŠKA NA OLTAR
A.M. SLOMŠEK JE ŠE KOT ŠKOF rad obiskoval šole po mestih in vaseh. Povsod je govoril s5odbudne besede učiteljem in učencem. Tako je
ževana, prinaša novo skupnost. V okrilju Kristusovega pričevanja lahko vsakdo solidarizira z vsakim.
Vse to me spominja na preprost dušni nehani-zem. V osnovi tega verovanja je vera v dobrega človeka, ki se je pripravljen darovati za nas in nas odrešiti; in ker tega človeka v okrilju zemskega sveta ni, smo se oprijeli spet Kristusa. Poglavitno je, da imamo nekoga .Ta zavest nam vrača pogum in zaupanje, da se na svetu kljub vsemu počutimo vsaj nekoliko varneje in ugodneje.
Je potem takem res le samousmiljenje in tolažba?
Zaenkrat je vzpodbudno predvsem to, da človek le ne more živeti brez vere in da se svetu spet odpira z nebranjenimi globinami svoje duše. Vprašanje pa je, ali bo vera ostala samo pribežališče ali se bo razvila v dejavno vezljivost s soljudmi?
Vprašanje je, do kdaj bomo še svetohlinsko pili Njegovo kri in jedli Njegovo meso, do kdaj se bomo izživljali v obrednem uživanju kruha in vina, ne da bi bili On sam, Tisti, ki se zares daruje?
vedno ravnal ob svojih rednih obiskih podrejenih župnij, včasih pa še kar tako.
Leta 1862 na svojega godu dan je odšel k prijatelju Marku Glaserju, ki je bil župnik pri sv. Petru pod Mariborom. Hotel se je umakniti obiskom in voščilcem. Župnik ga je prijazno sprejel, pa se kmalu oprostil ter odšel po opravkih. Malo pred poldnem se je vrnil in iskal škofa v župnišču. Toda ni ga bilo nikjer. Začelo ga je skrbeti, če se ni morda škof skrivaj vrnil v Maribor. Ko je pa odzvonilo poldan, so se otroci usuli iz šole in sredi med njimi je bil Slomšek. Začudenemu župniku je dejal:
“Lepše pač ne morem obhajati svojega godu kot med ljubo nedolžno mladino.”
To je bilo 17. januarja 1862, god sv. Antona Puščavnika. Slomšek je godoval tisti dan zadnjikrat na tem svetu.
P. Valerijan Jenko, 66 Gordon St., Padding-ton, je namestni postulator za Slomškovo beatifikacijo. Hvaležno sprejema darove v ta namen in poročila o uslišanjih na Slomškovo priprošnjo. Priporočajte se Slomšku v svojih dušnih in telesnih potrebah.
OSEM OTROK? KAJ PRAVITE?
Iz DRUŽINE, 15. april 1966
J članek, ki je izšel v DRUŽINI 1. dec. 1965 i,v MISLIH pa v juniju 1966) pod naslovom “Osem otrok”, je dobil list od neke izobražene žene iz Maribora zanimiv dopis, v katerem se zrcali stiska mnogih naših mestnih družin. V izvlečku ga DRUŽINA objavlja. — Ur.
NAŠIM DRUŽINAM NAJ BI BIL članek v zgled in bodrilo. Pa ni . . . Ali res ne poznate konkretnih, objektivnih težav naših družin? Da bi jih ne bilo!
Stanovanjsko vprašanje. Družina, o kateri pišete tako pohvalno, gotovo ima stanovanje, mogoče celo lastno hišo z vrtom — za otroke tako potreben življenjski prostor. Vprašajte pa novopo-ročence v mestu, kako in kje bodo stanovali. V podnajemniški sobi ali stisnjeni pri starših!
Malo je med njimi srečnih, da imajo eno samo sobo — garsonjero, ali enosobno stanovanje. Tudi za bodočnost nimajo upanja na boljše in večje. To ni črnogledo pretiravanje, resnica je. Kupiti lastno hišo ali stanovanje stane danes mnogo milijonov .. . Skupnost ne zida dovolj in tudi ne daje v najem stanovanj zastonj.
Če je družina po sreči stanovanje dobila, poglejmo, kakšne kvadrature ima današnje moderno stanovanje, naj se mu reče dvosobno ali trisobno stanovanje. Kam bi postavili v njem deset ali enajst postelj: za starše, za osem otrok in še za gospodinjsko pomočnico, ki je pri tako številni družini nujna? Kje naj bi bil prostor za gibanje otrok? — Ulica, dvorišče . . .
Zakaj torej dajete zgled srečnih družinskih razmer v družini, ki je gotovo redka izjema? Verjamem, da si je tista družina pošteno pridobila gmotno osnovo za svoje vzdrževanje, morda podedovano kmečko domačijo. Vendar to ni primer za široko zgledovanje.
Preživljanje in vzdrževanje družine. Kateri družinski oče v mestu more danes s svojim zaslužkom vzdrževati desetčlansko družino? Kako se preživlja vaša vzorna družina? Kje je dobila ogromna
potrebna sredstva? Ne bodimo slepi in gluhi v d#" našnjem svetu.
Poglejte vendar, kako so že danes podhranjen' otroci, slabokrvni malčki! O tem govore statistike v dnevnem časopisju. Družine si ne morejo priv0' ščiti kvalitetne prehrane. Lahko bi vam predložil3 matematično natančen izračun o eksistenčnem minimumu za desetčlansko družino. Upam, da & treba.
Poklicna zaposlenost žene. Za mlade družice v mestih je obvezna. Nimata dote, nimata baie> poklic imata imata in mesečni zaslužek. Z njim S1 ustvarjata gnezdece in z njim živita vsak dan sproti. Tudi zaradi zavesti varnosti mora biti ze' na v poklicni službi, saj v slučaju, da bi ostala mlada vdova, ne dobi po možu pokojnine. Imetja P8 nima.
Prvega otroka pričakujeta srečna. Grenko Pa je, ker nimata pravega doma. Gospodinja podnajemniške sobe ne vidi rada v njej dojenčka. če ima družina enosobno stanovanje, je težava, kal® naj postavi še eno posteljico za otroka. Tudi D1 prostora za tretjo osebo, ki naj bi prišla pomaga* mladi materi po porodu. Na primer njena mati a'1 sorodnica od drugod.
Nastane pa še hujša težava. Kdo bo varoval
dete, ko bosta oba odhajala na delo? Ste že videli kdaj, kako v zgodnjih jutranjih urah, tudi v mr®' zu in grdem vremenu, prenašajo mlade matere svoje malčke iz hiše v hišo, iz ulice v ulico k tujim ljudem v čuvanje? Matere pa nato nemirne* zaskrbljene, neprespane in izčrpane delajo P*1 stroju v tovarni, za prodajalno mizo v trgovini’ za katedrom v šoli. Vseeno, kjerkoli. Pa ni drUge rešitve. Tako je.
Resnico si priznajmo odkrito. Niso to sam0 posamezni izjemni primeri, splošen pojav je Vaš primer o srečni materi z osmimi otroki je pre' več srečen. Zato zabode uboge mlade matere gl°' boko v srce. Zbuja zavist do one srečne družine-ki ima dom, denar in je žena lahko doma. Nase mestne matere so v resnični stiski.
DRUŽINA je pripisala:
Ženi iz Maribora, ki nam je poslala to p>‘‘ mo, smo iskreno hvaležni za njene globoko občutene vrstice. Ni dvoma, da govori mnogim •* srca. Res je, da je zgled družine z osmii0! otroki z dežele, je pa resničen. Res je pa tud1 to, da v Sloveniji ne prideta poprečno otroka na družino in da torej izumiramo. Tud1 to je vprašanje — vprašanje naroda, ki hoce živeti. K pismu žene iz Maribora se bomo ,e vrnili.
NADŠKOF Dr. POGAČNIK SE PRITOŽUJE
komisija za verska vprašanja v LJUBLJANI je priredila zopet letos “novoletni sPrejem” katoliškim duhovnikom in protestantskim pridigarjem. Na številno obiskanem sestanku se je oglasil k besedi ljubljanski nadškof dr. Pogačnik in med drugim rekel:
“V naši republiki so se v preteklem letu zabele zidati mnoge cerkve. Komisija za verska vprašaja je morala vedno posredovati pri lokalnih oblasteh, da so končno le izdale gradbeno dovolje-Tako imamo sedaj v naši škofiji cerkev v Dražgošah, zida se cerkev v Poljanah, v mariborski škofiji imate lepo novo cerkev v Odrancih (takrat še ni bilo nezgode — ur.), potem v Petro-
01	'n v Kuzmi. Dobila se je tudi lokacija za stolnico v Novi Gorici.
"Za vse to posredovanje Verske komisije se lePo zahvaljujemo. Včasih nam je res neprijetno, je treba toliko dregati in prositi, pa toliko argumentov navajati, preden se kaka stvar zga-ne- • . imam težave posebno s posredovanjem pri nekaterih učiteljih. Saj smo imeli vsa desetletja, kar živimo, težave z mnogimi, pa so danes tudi nekateri zelo trmoglavi. ..
“Dialog pa zahteva, da pove vsak svoje želje ■n svoje misli, da ne postane to monolog — niti samo naš niti samo vaš. Zato vam priporočim
(predstavnikom Verske komisije — ur.) nekatere druge želje, ki jih bo treba v tem letu reševati.
“Vsa naša semenišča so preobremenjena in treba bo iskati prostore — nekatera jih sploh nimajo. Zato vas prosim za pomoč v tem letu tudi za stanovanja. — Druga stvar, ki bi jo posebno priporočil. . . v imenu vseh vernikov, tukaj pričujočih duhovnikov in vseh ljudi — tudi nevernih
—	zavzemite se za to. da bo božič pri na« praznik . . .
“Imamo pa potem še različne druge težave. Težijo nas včasih davki, zlasti cerkvena miloščina je precej obdavčena, ali pa, če se kaj gradi, je treba misliti na davke in to nas nekako izčrpuje, da ne moremo naprej. Potem so pa še druge drobne stvari, ki jih omenja vsak škof, ko vas obišče.
“Mi slovenski škofje želimo odkrito, da bi se odnosi z Vatikanom vse bolj izboljševali in da bi prišlo do nekega prvega dogovora in soglasja, da bi se mogli potem razgovarjati tudi o drugih stvareh, ker imamo problemov še veliko.
“Preteklo leto je neki študent napisal bogokletno pesem v Tribuno. Povedal sem, da bomo škofje tožili . . . “Pavlihova pratika” me zelo boli. Za nas je žaljiva. Naj se kako uredi da taka pratika ne bo izšla, ker je za nas katoličane žaljiva.”
OSTI
Pred dobrim tednom smo praznovali god sveti h bratov Cirila in Metoda. Oglejmo si njuni sliki, k* ju je napravil Tone Kralj za novo spominsko cerkev v Vejni pri Trstu. Stroške so prevzeli Slovenci 11 Primorja.
Misli, July, 1966	197
tipba
* KO TOLE PIŠEM, SMO NEKAJ DNI pred praznikom svetih bratov Cirila in Metoda. Na predvečer bomo imeli pobožnost in blagoslov z Najsvetejšim, v naši kapelici Marije Pomagaj. O obisku še ne morem nič reči, sklepam pa lahko iz preteklih pobožnosti, da še naša kapelica ne bo premajhna. Med ljudmi “ni časa” za take stvari. Da, za Boga je vedno premalo časa ali pa nič. Poznali smo Ga, ko nismo nič imeli, čim eden misli, da je na zeleni veji, pa Bog ni več potreben. Čudno, a žalostno dejstvo. — Tudi pri nedeljski slovenski maši v hrvaški cerkvi bi. Nikolaja se pozna zima. Hladno je. Pa kar skozi vse leto, razen morda za božič in veliko noč na prostem pri lurški votlini. Hladno pa nam je pri maši zato, ker tako na redko sedimo. Kako prijetno bi bilo, ko bi bila cerkev polna. Včasih je bila lepša udeležba, takrat, ko je večina še prišla z vlakom ali tramvajem. Zdaj je avto skoraj pri vsaki hiši, pa “ni več časa” . . .
To je pa druga stran našega življenja v Melbournu, ki jo prvi mogočni vtisi na obiskovalca nekaj dni ne prikažejo. Vidi in grenko občuti jo vsakdo, ki se sam trudi za redno krščansko življenje, in ki hoče s svojim delom nekaj doprinesti za slovensko skupnost, naj že bo na verskem, kulturnem ali družabnem polju. Družabno polje se še najbolj obnese, pa še tam se kažejo razpoke. Ko bi ne bilo vstopnine in ko bi zastonj delili pivo in klobase . . .
Pa nikar ne mislite, da obupavam! Nisem ni-kak pesimist. Smo že marsikaj napravili in še bomo. A kadar začnem računati, koliko odstotkov naših ljudi sodeluje pri skupni dejavnosti, me je strah pogledati številke in sram me je obenem, da bi prišle v avstralsko javnost. Kje so naši ljudje? Kam gredo? Kje se izgubljajo? Sto vprašanj, sto izgovorov in sto vzrokov, čas reže svoje brazde, mi pričakujemo žetev — sejati pa pozabljamo . . .
* No, včasih pa le kaj zraste. Dne 23. julija, če bo šlo vse po sreči, bomo spet želi. Gledali bomo “Desetega brata”, ki ga bo vprizorila v St. Brigid’s Hall, North Fitzroy, igralska skupina tu-
kajšnjega društva. Igra zahteva precej in te*k° že čakam, da bom videl, kaj nam bodo nudil) igral' ei. čestitam jim, da so se potrudili in hodili n® vaje. Bog daj, da bi naši rojaki napolnili dvorano> saj h kulturnim prireditvam se ne zbiramo s^e' herni mesec.
★ Dne 11. junija smo imeli pri Mariji Poro®' gaj tri krste: Štefan je sinko Alojza Kavaša 1,1 Marije r. Režonja, Preston. Tanjo je dobila druz1' na Franca Roštana in Ljubice r. Taleva, North-cote. Za Aleksandro Antonietto bodo klicali hčer ko Antona Mikuša in Jožefe r. Grabner. — Dne 12. junija so v cerkev sv. Družine, Bell Park, Prl' nesli Miro Marijo, hčerko Matija Kolarja in Anice r. Bibič. Ostali krsti so bili spet v Kew: Dne 1®' junija je zajokala Sonja Ana, hčerka Franka N®" vaka in Zdenke r. Klepec, Forest Hill, in pa Audf* Marija, prvorojenka Vekoslava Duruta in Zore r. Frank, Glenroy. Dne 25. junija pa je krsto® voda oblila Ivana, sinka Ivana Bariča in Irme r' Pozvek, Fawkner.
Vsem družinam iskrene čestitke!
★ Poročili so se medtem štirje pari; prva ^v8 ženina sta bivša fanta Baragovega doma: Franc Kravos je dne 11. junija v cerkvi Srca Jezusove#® v Kew podal roko Vidi Tončič. Franc je bil roje!1 v Franciji in krščen v Vipavskem Križu, neves^ je doma iz Hrušice. — Dne 18. junjia je bila Pr' nas poroka in tudi svatba: Ivan Horvat je končn0 le pričakal svojo izbranko Otilijo Žalik, ki je nekaj dni prej dospela iz domovine. Ženin je iz M®lc Polane, nevesta pa iz Velike. Ivan se pridno udejstvuje pri 'cerkvenem zboru, pri odboru tukajšnje] ga Slov. društva in pa pri igralski skupini. P11 “Desetem bratu” bo igral Krjavlja. — Dne 25. j°" nija sta si pri Mariji Pomagaj v Kew obljubil9 zvestobo Karel Jakupovič in Pamela Diane B,r' chall. Ženin je iz Jesenic, nevesta pa je rojena ' Carltonu. — In še Mario Marsič, Slovensko P11' morje, ter Kristina Cobanov iz Hrvatske.
Oblico sreče, na novo življanjsko pot!
*	Oča Škraba, ki živi z nami v Baragovem do-mu> se je pritožil. V prejšnji številki sem ga ovekovečil, pa ga po pomoti napravil za pet let mla-jsnega: Obhajal je petinsedemdesetletnico in ne sedemdesetletnico. Pa še o tem nisem gotov, kdo je napravil napako: jaz ali tiskarski škrat. Vsekakor Je bila storjena in naj bo tu popravljena. “Tisto 0 luni pa je kar prav napisano,” je dodal oče svoji Pritožbi. (Tu je pa škrat nedolžen — Ur.)
+ Na našem gradišču smo bili zadnji čas kar Precej živahni. Končali smo stene (tudi notranjo oblogo) dvorane, na delu je bil Štrukljev Slavko kot varilec in zdaj je vse pripravljeno, da končajo tudi tesarji formo za cementno ploščo. Prihod-no soboto in nedeljo bi radi končali zadnja dela ter namestili mrežo po formi, obenem bo električar F^anc Vravnik z nekaj pomagači položil cevi za električno napeljavo. Če nam to uspe in bo teden kasneje (dne 16. julija) lepo vreme, bo to dan, ko bomo cementirali. Dela bo dovolj od jutra do večera, a veliko bo s tem za nami.
Vsota za cerkev je dosegla številko dolarjev 17,582-98. Tu še niso vključene junijske bančne obresti, ki bodo kar lep doprinos k našim darovom.
Naj na tem mestu omenim, da je vsak delavec na gradišču zavarovan za slučaj nesreče. Težko sem našel zavarovalnico, ki sprejme zavarovanje Prostovoljnih delavcev, pa sem jo le staknil. Mislim, da je prav tako: če se že nekdo žrtvuje z brezplačnim delom, vsaj v slučaju nesreče pri delu naj dobi odškodnino.
* V Slomškovem domu imamo v sestrski kapelici sveto mašo enkrat na teden, navadno ob sredah. Od časa do časa imajo sestre tudi blagoslov in molitveno uro pred Najsvetejšim. V molitve vključujejo svoje dobrotnike. — Za kapelico smo dobili v dar nekaj mašne obleke, ki jo je prinesel iz Sydneya p. Valerijan. V dar smo dobili tudi harmonij, ki bo kar dobro služil, četudi ni nov. Kelih je dar p. Valerijana, enega, ki zdaj služi za ciborij, pa so sestre prinesle s seboj. Nimamo pa še monštrance in jo za sleherni blagoslov prinesem iz kapele Marije Pomagaj. Mala, preprosta monštranca bi stala okrog 25 funtov ter sem pri zadnji nedeljski maši že nekaj nabral v ta namen. Sleherni dar bo hvaležno sprejet.
* Dne 15. avgusta je praznik Marijinega Vnebovzetja in zapovedan praznik. Pri Mariji Pomagaj v Kew bomo imeli večerno sveto mašo ob pol osmih. Pridite
* Zdaj pa Še nekaj za adelaidske Slovence:
Ko bomo imeli četrto nedeljo tega meseca (dne 24. julija) redno slovensko službo božjo, bosta med nami tudi dve slovenski sestri iz Melbourna. Rade bi srečale adelaidske rojake. Po sv. maši se bomo zbrali v dvorani za cerkvijo in se malo pogovorili. Tam bo med nami še ena osebnost: “čarovnik” Angelo Parma vas bo presenetil s svojim pestrim in zanimivim sporedom, ki ga v Adelaidi še niste videli. G. Parma ima za seboj že nekaj tisoč predstav po domovini in drugih delih Evrope ter je pred leti dobil srebrno odlikovanje kot drugi najboljši mojster čarovnij v Evropi. Pripeljite s seboj svoje prijatelje!
Strop dvorane je še čakal, ko je nastala ta sli ka. Od tu navzgor bo rasla cerkev. P. Valerijan Pravi, da ta slika MORA v objavo, zakaj tudi naj boljši fotograf je odslej ne bo mogel več naredit.i Le zakaj ne? Pater ni povedal.
KDO JE UMETNIK?
J(aka) O(korn), Brooklyn, N.Y.
Kmalu po izidu nase zadnje številke mi je prišlo v roke glasilo slovenskih akademikov v Ameriki:	ODMEVI, ena letošnjih številk.
V njej sem naletel na spis o umetnosti, ki ga tu lahko berete. Z njim bomo skrajšali čas pričakovanja na spis o umetnosti, ki ga je napovedal g. Kapotec. Smemo tudi upati, da bo naš umetnik našel v članku kaj takega, kar ga bo podžgalo k večjemu zamahu pri sestavljanju obljubljenega spisa. — Ur.
PRED SEBOJ IMAMO STVARITVE tako imenovane “moderne umetnosti”. Nekateri so o tej novi umetnosti polni hvale, nekateri jo zelo ostro ocenjujejo, a glavna večina opazovalcev je sploh ne razume. Zato se mi zdi potrebno ugotoviti, ali ta nova smer v umetnosti ustreza splošno priznani definiciji umetnosti. Moderni umetnik živi v svojem, od resnične stvarnosti precej odmaknjenem svetu in zato je njegova umetnina povprečnemu opazovalcu več ali manj nerazumljiva. In ob tem nerazumevanju se začnemo spraševati: ali moremo to še imenovati umetnost v pravem pomenu te beseda?
Mnogi moderno umetnost hvalijo, a sami ne vedo, zakaj. Zavedajo se pa, da je ne razumejo in to večkrat tudi priznajo. Toda kljub temu jo hvalijo. Vzrok temu je zdaj zelo razširjena miselnost 1: novo je vedno boljše od prejšnjega; 2: če mi je nekaj nerazumljivo, je temu vzrok samo pomanjkanje moje izobrazhe in moja kulturna nezrelost.
Jaka Okorn je tudi sam slikar. Dva primera kažeta, kako si predstavlja “razumljivo” umetnost.
To trditev takoj zagrabi moderni umetnik. Pravi, da je njegovo delo tako daleč pred sodobnim svetom, da ga ljudje še leta in leta ne bodo razumeli’ Človek je po svoji naravi tak, da se hoče pred drugimi pokazati vedno v boljši, privlačnejši luči. Zato se vedno najdejo ljudje, ki hvalijo in kupujejo "nove” umetnine. S tem hočejo pokazati svojo visoko izobrazbo, s katero — po njihovem mnenju namreč — daleč nadkriljujejo vse ostale. A žal to m resnica ampak le utvara.
človek je družabno bitje. Živeti mora v skupnosti z drugimi ljudmi. V vsakem človeku se nabirajo vtisi iz njegove okolice. Uspeh, oziroma napredek človeka odvisi od tega, koliko je zmožen sprejeti od svoje okolice in kaj izbira (ker govorimo on metno-sti,imam v mislih le duhovne dobrine). To duhovno bogastvo vsak po svoje izrabi, predelava in s pomočjo že obstoječega ustvarja novo.
Čim zmožnejši je posameznik, tem bogatejša Je njegova duševnost. In ker je človek družaben, mora podati svoje mišljenje in čustvovanje v tako jasn' luči, da ga lahko ljudje razumejo, šele potem namreč lahko sodijo in se odločijo, ali bodo umetnikove nazore sprejeli ali odklonili. Zato se mi zdi skoraj nemogoče moderno umetnost ocenjevati, ker nam namreč ni razumljiva. In če jo ljudje kljub temu hvalijo, naj bo že iz kakršnegakoli vzroka, v tem ne vidim nobenega smisla in se mi zdi vse le prazno govorjenje.
Kaj je v mojih očeh umetnost? Umetnost bogati duševno življenje posameznika, ki pride z njo v stik. Pokazati mora človeku novo pot in odpirati mu nova vrata v svet duhovnega bogastva, obujati in poglabljati mora že slabotna in večkrat pozabljena čustva. Vse to mora biti seveda v skladu s koristmi človeške družbe, poleg tega pa prežeto z lepoto. To je. kar daje umetnosti trajno vrednost.
Umetnik mora torej podajati nekaj, kar združuje v sebi lepoto in vrednost. S svojo umetnostjo naj prepričevalno vpliva na opazovalce v zaželen1 smeri. Pri tem ima seveda vsak umetnik vso prostost, kako to izvrši in kam usmeri svojo pot. čim spretnejši in čim bolj je domiseln, tem bolj visoko s® bo povzpel na lestvici umetniške vrednosti in žel ho uspeh s svojimi umetniškimi deli.
Kdo je po vsem tem umetnik? Ker je glavni namen umetnosti zvišati duhovno raven človekovega življenja, more biti resničen umetnik le človek 1 bogato duševnostjo in občutljivo dušo. Najboljši bo torej tisti umetnik, ki je tako poln čustev, da iz njega kar kipi in si išče olajšanja v obliki umetnine, v katero izlije vsa svoja čustva. Ustvarja torej >*
J
*v’oje lastne potrebe. Pri tem mora seveda upoštevati dejstvo, da ustvarja ne le zase, ampak tudi za jakost. Zato mora uporabljati taka izrazna sredstva, da bodo njegove umetnine ljudem jasne in razumljive, ker le v tem slučaju bo umetnikova duša Preko njih našla odmev v dušah opazovalcev.
Mnogo je takih ljudi, ki mislijo, da so umetniki, a dejansko niso. Skoraj ni človeka, ki ne bi imel v sebi vrednost in jih želel deliti z drugimi. Toda vsak nima daru, da bi prikazal svoje misli in čustva tako Jasno in privlačno, da bi ga drugi razumeli in želeli sPrejeti njegova dela. Ta dar imajo le resnični umetniki besede, glasbe, dleta ali čopiča. V njihovem delu je trajno, večno veljavno bogastvo in njihova ■Mena ne bodo nikdar izbrisana iz zlate knjige Un'etnosti.
ROJAK MIŠA LAJOVIC V AVSTRALSKI JAVNOSTI
SYDNEYSKI “MIGRANT ADVISORY COUN-CIL of the NSW Liberal Party” je razposlal uredništvom raznih publikacij naslednje poročilo:
“G. Milivoj Lajovic je izjavil:
“Tistih 30,000 komunistov v Avstraliji, ki se Pred javnostjo skrivajo, pomeni večjo nevarnost za naše demokratične svoboščine, kot 10,000 drugih, ki °dkrito izjavljajo, da so komunisti.
“G. Lajovic je Slovenec in ustanovitelj Avstralskega političnega študijskega krožka. Poglavitni
namen krožka je, da zasleduje dejavnosti komunistov.
“Ko je spregovoril na simpoziju liberalne stranke o komunizmu, je naglasil, da imamo v Avstrali-Ji komuniste v parlamentu, na univerzah in na dru-ffih mestih, kjer lahko izvajajo svoj pogubni vpliv.
“Primer, kako so se komunisti brez prelivanja krvi polastili poprej zgledno demokratične Češkoslovaške, mora biti močno svarilo Avstralcem, da Se kaj takega lahko zgodi tudi tu, je dejal.
“Demokratične stranke na Češkoslovaškem so Podlegle, ker niso poučile svojih pristašev o načrtih komunistov in o resnosti komunistične nevarnosti. Mirno so prepustile komunistom, da so ustvarjali Javno mnenje. Same so pa zatrjevale ljudem, da bo se vse prav in da komunisti ne mislijo na revolucijo. Glavni vzrok, da so komunisti uspeli, je v tem, da njihovi nasprotniki niso imeli ne poguma ne uvidevnosti, da se je treba pravočasno postaviti v bran.
“G. Lajovic, član emigratskega sveta liberalne stranke za NSW, je spodbujal Avstralce, naj študirajo taktiko komunistov, s katero se vtihotapljajo vsepovsod in zmehčavajo opozicijo. S tako taktiko so leta 1948 izvedli prevrat na Češkoslovaškem.”
CAPT1VE NATIONS WEEK
Z javnimi prireditvami bodo praznovali TEDEN ZASUŽNJENIH NARODOV v Sydneyu, Brisbanu, Melbournu in Adelaidi.
Za Sydney je v glavnem program:
Nedelja 17. julija ob 3. pop.: Zborovanje z nastopi odličnih govornikov v Trocaderu;
Ponedeljek 18. jul.: Umetnostna razstava v Education galeriji; odprta ves teden
Sreda 20. jul.: filmska predstava v ukrajinski dvorani, Lidcombe; ob 8. zvečer.
Četrtek 21. jul.: Zborovanje v dvorani 32 Par-nell Street, Latvian Hall, Strathfield, ob 8. zvečer.
Sobota 23. jul.: Pevski nastopi v Konservatoriju, Macquarie St., Sydney, ob 8. zvečer.
Izpod T rigla va
ŽELEZNIŠKO - TRANSPORTNIH PODJETIJ
ima Slovenija samo troje: Maribor, Ljubljana, Postojna. Nekoč sta bili tudi v Novi Gorici in Novem mestu, pa so prvo pridružili Postojni drugo pa Ljubljani. Ljubljanski tisk ugotavlja, da so pri teh podjetjih uslužbeni po večini ljudje, ki imajo za seboj “višjo politično šolo”, ki jih je vzgojila v trdne komuniste, ni jim pa dala potrebne strokovne izobrazbe. Zato je pri slovenskih železnicah marsikaj narobe in dogodijo se nezgode, ki jih nihče resno ne preiskuje. O teh zadevah je odkrito pisala Tedenska Tribuna, pa bo seveda ostalo zgolj pri ugotovitvah.
V	PREDSTAVNIŠKI SVET dijakov na tržaški univerzi je pri letošnjih volitvah slovenska lista ADRIA dobila 77 glasov in s tem dosegla spet lastnega zastopnika med kakimi 35 člani Sveta. Uspeh ADRIJE je razveseljiv, vendar ne preveč. Sicer je dobila 3 glasove več kot pri prejšnjih volitvah, je pa tudi več slovenskih slušateljev nego pred letom.
DESETLETNICO “KNJIŽIC” je doživel salezijanski zavod “Marijanišče” na Opčinah pri Trstu. Začele so izhajati v zamejstvu leta 1956. “Knjižice” so drobni zvezki v glavnem verske vsebine, nekaki kažipoti v srečno življenje na zemlji in pozneje. Cena je nizka, pisane so poljudno, pa prav mikavno. Doslej je izšlo 54 zvezkov v skupni nakladi 170,000. To visoko število dokazuje, da ljudje radi segajo po njih. V dobršni meri so Knjižice namenjene doraščajoči mladini.
DVE UMETNOSTI GALEKIJI v Ljubljani zbirata dela slovenskih slikarjev in jih razstavljata. Ehi od njih je poslal nekaj svojih del priznani akademski slikar Božidar Kramolc iz Kanade. Mož je pa pri komunistih doma tako slabo zapisan, da slik v Ljubljani najbrž še pogledali niso, kar nazaj so mu jih poslali. Nisi “naš”, torej tudi umetnik ne moreš biti!
“OGNJIŠČE” JE IME LISTU, ki ga izdaja mesečno za mladino škof dr. Jenko v Kopru. Zadnje čase izhaja v novi lepi opremi. Posamezna številka stane 1 N din, celoletna pa 12 N din. Prinaša pesmi, povesti, šport, film, križanke, odgovore na vprašanja itd. Naroča se na naslov: Trg r*>-
volucije 11. Koper. — DRUŽINA v Ljubljani P® izjavlja, da se lahko vsakdo v inozemstvu nanjo naroči. Izhaja po dvakrat na mesec, stane za vse leto (doma) 12 N din, za inozemstvo cena ni navedena, vsekakor je pa treba dodati nekaj za P3‘ štnino. List je vsega priporočila vreden. Naslov: Poljanska c. 4, Ljubljana.
KOROŠKI SLOVENCI SO IMELI v št. Jakobu “pod lipami” krasno prireditev o priliki zaklj'-*' čka dekliške kmečko-gospodinjske šole. Bilo je v nedeljo 15. maja tega leta. Udeležba je bila ogromna. NAŠ TEDNIK prinaša sliko velike množice, k’ se stoje drenja na prireditvenem prostoru. Spredaj je nekaj sedežev, na katerih se poleg neznanih g°' stov smehljata pisatelj Karl Mauser in naš popotni torbičar dr. I. Mikula, ki je pa po vsej verjetnosti torbo ciganom prodal.
O ‘TORABSKIH SLOVENCIH” menda v MISLIH še nismo pisali, živijo onstran Prekmurja ob reki Rabi. V sedmih vaseh. Seveda na Madžarskem-Poročilo ve povedati, da so dobili letos zelo lep molitvenik z naslovom: Daritev svete meše. Prirejen je po novih liturgičnih predpisih in navodilih-Vse kaže, da se naši rojaki tam kar dobro drže, sicer bi ne mogla iziti posebna knjiga za nekaj tisoč “madžarskih” Slovencev.
NATEČAJ ZA NAJVEČJEGA SLOVENCA in
največjo Slovensko so razpisali v Ljubljani. Bolje povedano: za najvišjega Slovenca in Slovenko. Še bolje: za najdaljšega in najdaljšo, če pa še ni dovolj jasno povedano, kaj so razpisali, naj razloz' rezultat: Pripravilo se je 15 deklet, med katerim1 meri ena 189 cm. Fantov se je prijavilo 18 in eden od njih meri 207 cm.
DA JE UMRL PISATELJ JANEZ JELEN-
smo na kratko že poročali. Vzrok zmrti je bil mrt' voud, ki ga je zadel po desni strani. Umrl je v Ljubnem pri Brezjah, kjer je zadnje čase župniko-val, ne v Bevkah, kot smo pomotoma omenili. R°' dil se je na Rodinah, župnija Breznica na Gorenjskem leta 1891. V duhovnika je bil posvečen 22-junija 1915. Pokopali so ga 14. aprila v rojstni vasi. Pogreb je vodil nadškof dr. Pogačnik. List DRU' ŽINA mu je napisala iskreno posmrtnico in pr8' vično ocenila njegovo pisateljevanje.
SKAKALNICA V PLANICI pod gorenjskimi snežniki, mednarodno znana, je doslužila. Zob časa je na njej opravil svoje delo. V kratkem jo bodo podrli, ni več varna za uporabo. Postaviti pa mislijo v bližini novo, še večjo, v smeri proti Tairur ru. Na njej se bodo lahko vršili poleti do 160 m-če pojde po sreči, jo upajo odpreti že leta 1969.
m
EKUMENSKE ŠMARNICE pod naslovom Mati krščanske edinosti je izdal in razmnožil škofijski urad v Mariboru. Brali so jih v maju po vseh cerkvah. Sestavilo jih je več duhovnikov. Razpravljajo največ o tem, kako Marija povezuje katoliško in pravoslavno Cerkev.
JABOLKA SO DRAŽJA od pomaranč in banan, tudi do tega je moralo priti v Sloveniji pod komunisti in njihovim gospodarstvom. Nekoč so šla slovenska jabolka čez mejo v razne evropske dežele, zdaj pa Slovenija uvaža jabolka iz tujine, baje iz ^ice in še od kod. Zapisano stoji, da je prišlo v Slovenijo iz tujine “na stotine vagonov” ja-bolk .
FANTJE KRULIJO NEMŠKE POPEVKE, pa
Se to le takrat, kadar se napijejo. Slovenskih pesmi ne znajo več. Kulturnega življenja ni, pevskih zborov ni, kje so tisti, ki so obstajali nekoč v velikem številu? Kam vodi vse to? Tako je potožil v ljubljanskem DELU ribniški upokojeni učitelj Janko
Trošt.
KAKOR POD FAŠISTI
Dr. Avgust Sfiligoj v Kat. Glasu.
NA DRUGEM MESTU V PRIČUJOČI ŠTEVILKI poročamo, da je laška vlada prepovedala Manjšinski kongres evropskih narodov, ki se je >mel vršiti v Gorici in Trstu. Slovenci so dvignili živahne proteste. Iz daljšega članka, ki ga je objavil Kat. Glas v Gorici navajamo dva odstavka: “Prepoved manjšinskega kongresa je zapustila bridko spoznanje, da se tudi sedanje demokratske oblasti v Italiji še vedno glede postopanja
2	narodnimi manjšinami na svojem področju bistveno ne razlikujejo od fašistov. Zlasti je žalostna ln boleča ugotovitev, da so se prav krščanski demokrati v napadu na slovensko narodno manjši-1)0 v Italiji poslužili fašističnega zakona iz le-18 1935.
“Človeku se vsiljuje vprašanje, ali za italijanske krščanske demokratske državnike in poetike ne velja določilo iz okrožnice Janeza ■*XIII. “Mir na zemlji”, ki v 94 členu ugotavlja, je treba glede narodne manjšine “odkrito pridati, da hudo nasprotuje dolžnostim pravično-s*'i karkoli kdo stori zoper te manjšine, da bi ome-Jeval njihovo moč in rast, še toliko bolj pa, ka-taki zgrešeni ukrepi merijo na zator manjši-
“Ae”? Ali pa mislijo, da je vse njihovo delo kršča-nsko že samo zaradi tega, ker ga opravljajo v ^posredni bliiini Vatikuna, pa čeprav j» krivie-So?”
ŽE O NESREČI V ODRANCIH
Po poročilu v Naši luči
VAS ODRANCI LEŽI NA MURSKEM POLJU nekaj kilometrov stran od reke Mure. Že pred vojno, oziroma med vojno, so si vaščani zgradili zasilno cerkev iz lesa. Do matične cerkve v Beltincih jim je bilo predaleč, župnijska cerkev v črensov-cih je bila ob nedeljah prenapolnjena. Zato je po vojni med vaščani v Odrancih dozorel sklep, da si bodo zgradili novo zidano cerkev, po načrtu prof. Valentinčiča iz Ljubljane. A kako priti do denarja in potrebnega materiala? Kako preiti težave, ki jih je stavila “ljudska” oblast, ki si cerkve ni prav nič želela?
Domenili so se, da bodo od svojih zaslužkov prostovoljno dali za cerkev in jo tudi z lastnimi rokami zidali. Tako se je kmalu zbrala precejšnja vsota, da bi lahko začeli zidati. A oblast ni hotela dati dovoljenja za zidanje. Z raznimi izgovori je ovirala požrtvovalnost vaščanov.
Končno so se nekako dogovorili: cerkev smejo zidati le, če prej zgrade Zadružni dom. Vaščani so se posvetovali in končno, čeprav z veliko nejevoljo, sprejeli ta pogoj. Ko je zrasel Zadružni dom, so se lotili zidanja cerkve. Zidali so vsi vaščani, možje, fantje, žene in dekleta, še otroci so pomagali. Bil je to pravi plebiscit vernosti pomurskega ljudstva. Neumorno so delali in kupovali gradbeni material, ki ga ni bilo lahko dobiti. Stvar je postala zanimiva tudi za “ljudsko” oblast, ki se ni sramovala — po tolikem nasprotovanju — o cerkvi in nje gradnji poročati obenem s sliko v listu, namenjenem izseljencem po svetu, kot nekak dokaz verske svobode v domovini. (Rodna gruda
—	ur.)
In potem se je zgodila nesreča . . . Ljubljansko DELO je 15. marca poročalo: “Vsekakor gre pri gradnji za nestrokovnost in slab nadzor, saj so med graditelji prevladovali nekvalificirani delavci.”
Ni težko vaščanom očitati nestrokovnost pri delu. A nobene pravice do očitanja nimajo ljudje, ki so na vodilnih mestih naše domovine zlorabljali svojo nestrokovnost ter težke milijone in milijarde, iztrgane žuljevim rokam slovenskega delavca, pošiljali v Beograd, da tam denar zmečejo za objekte, ki se nikdar niso dogradili ali pa, morda dograjeni, za ves narod pomenijo le deficit in polom.
Toliko v pojasnilo od nas Prekmurcev vsem tistim časnikarjem, ki se sprašujejo, zakaj so v Odrancih s tako “nerazumljivo naglico” gradili cerkev. — pr.
NADALJNJI DAROVI ZA SKLAD
in druge namene
$ 8: Cvetko Falež, Jože Cek;
$ 4: Maks Skurnik, Neimenovan;
$ 2: Rudolf Jamšek, Vlado Menart, Milan Hudson, Petrina Pavlič, Miha Hočevar, Maks Spilar, Stanko Vatovec, Vinko Vitežnik, Emil Pantner, Stane Plaznik, Jože Cey, Franc Mautner, Stanko Kocjanči,č Anton Špiclin, Franc Ižanc, Jože Wouk, Stanko Kragelj, Karl Semenčic, Zorka Kovačič;
$ 1.00: Dominik Peternel, Anton Kračina, Frank Rom, George Marinovič, Franc Danev, Franc Komar, Marija Ferfolja, Marija Dobrinja, Angel Čargo, Ana Zaja, Emil Kapelj.
ZA P. PODERŽAJA V INDIJI: Janez Ambrožič, Kanada $ 25; G. Marinovič $ 4; pet Neimano-vanih skupaj $ 14. — Tako je vsota narasla na
$ 200, ki jih bomo odposlali, preden bo ta številk* v vaših rokah. P. misijonar piše, da so imeli siln° vročino, on sam je moral za nekaj dni v bolnico-Upa, da bo z zidanjem v sedanji džungli kmalu opravil in odšel spet drugam. Mimogrede omenja da so mu zgnili zadnji zobje, korenine so mu P0] pulili — nič pa ne pove, če mu rastejo “novi” *1* ne . . .
ZA SLOMŠKOV SKLAD: Anton Šajn (S.A) $ 2; Angel Čargo $ 2, več Neimenovanih skupaj $39. — Tako je vsota narasla na $100, ki jo bomo te dni poslali v Rim.
Prav iskrena hvala vsem darovalcem za te v,r* ga priporočila vredne zadeve. Bog obilno povrni-Naj bodo priporočene še drugim.
, CHARLES DE GAULLE vzbuja precej občudovanja zaradi uspehov svojega obiska v Rusiji. Sam poudarja, da ni šel v Sovjetijo, bil je v Rusiji. Vse kaže, da se mu je zamisel lastne poti v svetovni politiki in diplomaciji obnesla bolje kot kateremu koli drugemu državniku. Na drugi strani je pa skoraj isti čas dvignil veliko prahu zaradi atomskih poskusov na Pacifiku. Bilo je veliko protestov, pa možakar je kar prepričan, da bo kmalu vse potihnilo.
PRED STO LETI, torej leta 1866, so izhajali štirje slovenski listi ali časopisi. Dva v Ljubljani, dva v Celovcu. Ljubljanska sta bila NOVICE, ki jih je izdajal Blaiweis, in ZGODNJA DANICA, urednik Luka Jeran. Celovška sta bila Einspielerjev SLOVENEC in Janežičev SLOVENSKI GLASNIK.
V	SANTIAGO DE CHILE v Južni Ameriki je precejšnje število Slovencev, pa še nimajo lastnega duhovnika. Po enkrat na mesec pride mednje za službo božjo salezijanec Martin Maroša, ki župni-kuje na čilski župniji s 30,000 dušami. Slovence v Santiagu nekako “vodi” slovenska nuna Vincencija Kaplja. Pod njenim vodstvom so začeli misliti na Slovenski Dom. Kupili so zemljišče in pred dvema leti že začeli zidati. V načrtu je dvorana, kapela, bolnišnica, dom za ostarele in penzionat. žal jim je zmanjkalo sredstev in delo je obtičalo. Skušajo nabrati denarne pomoči med rojaki po svetu,
pa kaj, ko je povsod toliko potreb. So pa ti SlO' venci lahko za zgled marsikateri slovenski skupin1 po svetu, ki je po večini dosti številnejša, pa take načrte brezbrižna.
V	ARGENTINI so generali odstavili dem0' kratično izvoljeno vlado in se sami polastili vse ob' lasti. Razpustili so vse politične stranke in odslO' vili vse guvernerje. Izgovor je, da je bila vlad* premehka napram komunistom in peronistom. K°' likor je znano, sprememba ni naletela na močan odpor. Tednik “Svobodna Slovenija” poroča 0 spremembi vlade brez komentarja. Novi predsednik je general Juan Carlos Ongania.
O NAGLICI NAPREDKA in znanosti v naših časih je že marsikdo zapisal takole ali podobno: ^ zadnjem stoletju je svet napredoval bolj kot P°' prej v deset tisoč letih. — Kako počasi je pa ne' kdaj napredoval, je povedano s to primero: Iz P8' riza v Rim je potreboval Napoleon skoraj prav toliko časa kot pred njim — Julij Cezar.
TORONTSKA SLOVENSKA MLADINA je da
la lep program na ondotni televiziji. Bilo je nekai narodnih plesov v narodnih nošah, več pesmi ml®' dinskega zbora in cela vrsta slik najlepših kraje< iz Slovenije. Z Mirenskega grada je prišel v Can®' do misijonski brat Ciril Hribar, ki nadomestil]* pokojnega brata Cirila Verdnika.
zanimiva slika IZ DIJAŠKEGA ŽIVLJENJA
Ivan Avsenek iz let 1905 — 1910
bili so takrat za dijake burni ca-
SI- Prišla je doba preloma s tisto preteklostjo, k; J® v študentih videla samo kandidate za poznejšo duhovsko ali posvetno gospodo. V začetku prelc -ma v prvem desetletju tega stoletja smo se mladi gimnazijci že šli Indijance v gozdovih okoli Kra-nJa. Bolj kot javno življenje so nas zanimali kriminalni romani.
V	angleško-burski vojni smo potegnili z Artg-'eži samo zato, ker so Nemci vlekli z Buri. Nemci So nam bili namreč že takrat zoprni. Par let poseje nas je rusko-japonska vojna že tako razburja, da smo se hodili na ljubljanski Grad vojskovat z Nemci. Ker so bili Nemci za Japonce, smo bili mi naravno za Ruse. Tako je prišlo do tega, da so takrat Rusi sicer pogoreli v Sibiriji, zato pa zmagali na ljubljanskem Gradu. Seveda J>m to ni nič pomagalo.
Prevzelo nas je počasi naše javno življenje. ® strastjo smo sledili prepirom okoli Prešernovega sPomenika. V duhu smo bili tudi pri vseh demonstracijah, tudi pri tistih, kjer sta izgubila življe-nJe Lunder in Adamič. V razredih se nismo de • iili le po narodnosti, ampak tudi po svetovnih na-Zorih in političnih stališčih. Naši profesorji so korali prenašati celo take besede, kot na primer socializem, ki so jih študentje brez kazni rabili v svojih obveznih predavanjih v 7. in 8. gimnazijskem razredu.
ZAGOVORNIKI IANA SMITHA, sedanjega gospodarja Rodezije v Afriki, se obračajo na Ang-'ijo, Ameriko, Združene narode in druge Smithove Nasprotnike z vprašanjem: Zakaj tako kričite zaradi Rodezije, molčite pa o vsem, kar se godi v baltskih deželah, kar se je zgodilo v Tibetu, kar se Sodi v zasužnjenih deželah vzhodne Evrope, zakaj '"ste ničesar storili za Madžare leta 1956? — Tako spraševanje vesti je samo na sebi kar veljavno. Nehote pa spraševalci priznavajo, da se položaj današnje Rodezije da primerjati z razmerami v raz-ll,h zasužnjenih deželah, da torej pod gospodarjem ‘^»lithom le ni vse prav. Res je, da so nasprotniki vatia Smitha vedno pripravljeni na igranje dvolične vloge, njegovi zagovorniki pa tudi niso daleč 0(i tega.
Dr. Janez Krek ni bil slep za prelom v dijaških vrstah. Poleg stikov s posameznimi dijaki je imel v svoji vili na Taboru tedenska predavanja o socialnih vprašanjih. Na predavanja nas je hodilo toliko, da je bila soba vedno natlačena. Razlagal je osnovne pojme o socialnem vprašanju in odrejal debate, da vidi, ali smo ga razumeli. Pa ga zmeraj nismo. Svojo razlago o navidezni razliki med umskim in ročnim delom, na primer, nam je moral parkrat ponoviti. Ni nam bilo namreč hitro jasno, kako je treba vrednostiti umsko in kako ročno delo.
Prižiganje Krekove znane dolge pipe je pa služilo za odmor. Kot nikjer, pokojnik ni bil izbirčen niti pri tobaku. Njegova sestra Cilka mu je zastonj dopovedovala, da s takim tobakom lahko kadi sam sebi, ne pa svojim gostom. Dobila je za odgovor, da njegov tobak preganja tudi mole in neslane goste.
Za nas dijake so bila Krekova predavanja neprecenljive vrednosti. Nemška literatura o socialnem vprašanju nam je bila tuja, domače slovenske pa skoraj ni bilo. Krekov pouk nam je močno olajšal branje gospodarske in socialne literature, od dnevnikov preko tednikov in mesečnikov do strokovnih knjig. — Svob. Slov.)
O SREČANJU PAPEŽA IN RAMSAYA, vrhovnega poglavarja anglikanske cerkve, piše dr. Vodopivec v Rimu: Srečanje med Pavlom VI in ang-likankim primasom je izrednega pomena, ker je zagotovilo in javna obveza obeh cerkva, da skupno poiščeta vsa pota in vse možnosti zbližanja, s skupnim študijem, s skupnim delom in skupno molitvijo. Večjega zagotovila v sedanjih razmerah ni mogoče ne dati ne pričakovati. Ramsay je pozneje rekel: “Tako sem še pod silnim vplivom teh mogočnih vtisov, da si ne drznem o tem posebej govoriti, ker ne vem, kako naj izrazim, kar v sebi čutim.”
J02E BROŽ TITO se je čutil do dna duše užaljenega, ko se je zavedel, da je bil kdo ve kako dolgo pod policijskim nadzorstvom. Kakor kak “zločinski” begunec, ki si je upal priti domov na obisk! Skriti mikrofoni — celo v Titovi spalnici! Tu se pa vse neha! No, vse se ni nehalo, vsaj zaenkrat ne, le trepet pred Rankovičem je vzel konec. Ubogi Tito res nima sreče s svojimi “najo-žjimi”. Djilas, Dedier, Rankovič, Kard . . . Ne, za tega zadnjega še ne vemo, kako je z njim. Pa se bo počasi zvedelo, kje stoji v teh zmedah ljubljanski Edvard.
mladi
Iz knjige: MED LJUDMI
Dr. Anton Trstenjak
Izgubljena oblast
ZA STARŠE JE TUDI ODRAŠČANJE OTROK velika preizkušnja. Oče in mati sta spočetka varuha in negovalca otrok, pozneje pa vodnika, vzgojitelja in učitelja, končno pa jih morata odpustiti kot “zrele” na samostojno življenjsko pot.
Pri tem sta vedno bolj ali manj prikrajšana v svoji težnji po “oblasti”, po “komandi”. Zlasti velja to za očeta. Ne more se prav vživeti v to, da je sin že samostojen, da morda že celo več ve kot on; utegne biti sinova odločitev pametnejša kot njegova lastna. Izobražen sin očetu večkrat svetuje, kako naj ravna; oče se ne zmeni; ko mu pa isto stvar svetuje starejši, neprimerno manj izobražen človek, ga takoj uboga. Niti ne zaveda se tega. A morali bi se tega zavedati stari in mladi: le tako bi znali drug drugega spoštovati in biti v svojih željah obzirni.
Oče gleda na sina vse življenje enako; zanj je sin vedno “njegiv otrok”, pa naj bo še tako izobražen ali morda celo v letih; kakor pravi prigodba: 85 letnemu očetu sporočijo, da si je njegov 60 letni sin po nesreči zlomil nogo. Ko oče to sliši, vzklikne: “Saj vedno pravim, mladost je norost.”
Zlasti kmečki starčki se le neradi umaknejo s svojega mesta. Ima svoj “kot”, pa ga ne zamenja, tudi če mu mladi ponuja cel grad. “Iz hiše me mečejo”, tako odgovori in zlepa ne pozabi “grozne krivice in nehvaležnosti” otrok. Sploh star človek zlepa ne prenese selitve. Zlasti stare žene so v nevarnosti, da jih taka selitev spravi v grob, kajti zanje pomeni
KO ZAPOJEM
I. Burnik
Vselej, ko zapojem, ko zapojem vdano, ljubeznivo, vselej me pri srcu mojem radostno boli,
da pokleknem ob kropilnik ves ponižen —
V tej mirnosti, kot koprena skrivnosti sladke so srčne vezi.
občutek “doma” in domačnosti mnogo več kot za moške.
A tudi pri moških srečamo podobne, kar g*' nljive primere. Rajni primarij dr. Rihard Jug, ta je bil dolga leta kot vojaški zdravnik v službi na avstrijski ladji Viribus unitis in ki je tudi pozneje vsako leto potoval malone po vsej zemeljski obli, j* po osvoboditvi, ko je videl, da se bo moral najbrž preseliti iz zavoda ali vsaj v drugo sobo zavoda, v katerem je stanoval, obupno izjavil: “Tega ne Pre nesem. Iz te sobe me ne spravijo drugam kakor na Žale”. — In res: raje je ostal v stenicah, kot da bi se preselil v boljšo sobo. In prepeljali so ga iz sob« šele bolnega v bolnišnico in od tam čez nekaj dni " mrtvega — na Žale.
Drugi zanimivi primeri
Mlad gospodar je popravljal gospodarsko P°' slopje. Za vse se je še nekako dalo z očetom P°' govoriti, da popravila ni preveč oviral, le vrata v shrambo naj bi ostala stara,
“Ta vrata boš odrstranil? Moj oče jih je dal narediti in ves čas mojega gospodarstva so dobr° služila. Zdaj pa na lepem zate niso več dobra.” “Oče, kakšno pa bo to? Na novo preurejen0 poslopje, vrata pa stara! Razbita! Saj vidite, da jih spodaj že lep kos manjka”.
Oče: “Saj to je tisto! Nova bodo cela, kako Pa naj potem mačke ven in noter hodijo in miši 1<>V1' jo ...” —
Ko je bil oče mlad, je zasadil pred hišo hrušk® ali slivo. Posušila se je že, ne rodi, niti ne zelen1 ne več. Sin jo poseka. Toda joj pri očetu: “M°jc delo podirajo! Vem, tudi mene bi že radi podri1. Nič jim ni po volji, kar sem jaz naredil.” —
Sin ali zet je prodal kravo iz hleva, ker je bi' la že stara in jalova. Oče pa: “Vse, kar sem vkup spravil, bodo zapravili”. — Listi so pred prinesli ganljivo vest, da je 751eten voznik nared'1 samomor. Prodali so mu bili konja, s katerima vozil ... —
Orodje, navade, obdelovanje polja, vse mor9 ostati pri starem. Ako si mladi dovoli sprememb0, občutijo stari to kot osebno žalitev. Novo orodje 1,1 stroji — to je samo “podpiranje lenobe”.
“Mi smo vse z lastnimi rokami opravili, pa r najbolje rodilo”.
Mlada gospodinja, ki je prišla k hiši, bi rada odvadila može čikarje, da ne bi pljuvali po tleh v 'hiši. Prinesla je štirioglato, leseno posodo z žaganjem, jo postavila v kot ob peči in rekla:
“Prosim, če bi v tole žaganje pljuvali. Ga bom vsak dan zamenjala, samo da mi ne bo treba po tleh pljunkov pometati in brisati.”
Oče pa: “Kaj, da bi v svoji hiši ne smel pljuniti, kamor bi hotel? Te novotarije me bodo še v grob spravile. Potem pa pljuvajte v žaganje, če hočete, jaz že ne bom”. — In grča grčasta je na-Prej pljuval po tleh. —
So stari ljudje, ki jim ni po volji, če jim kupite novo obleko ali čevlje. Raje si dajo staro večkrat popraviti, samo da nosijo isto, kar so si še “sami napravili”. — Bogomir Magajna dobro pravi:
“Ena sama lončena skleda, ki so jim jo nadomestili z dosti boljšo, pripravnejšo, je lahko vzrok za popoln razkol ... Tu je slehrno dokazovanje in Pregovarjanje brez uspeha.”
Matere nerade izpustijo gospodinjstvo iz rok 'n toži se jim dati kuhalnico mladi gospodinji. Kakor hitro bi to storile, bi se čutile izrinjene iz svojca območja in navadno to ne gre brez bolečin. ®če je užaljen, ko opazi, da sin naroča knjige m 'iste na svoje ime.
“Jaz sem zdaj pri tej hiši ničlah’
SLOVENSKO DRUŠTVO MELBOURNE "
vabi
na igro po romanu Josipa Jurčiča
DESETI BRAT
Igra bo v soboto, dne 23. julija 1966 ob 8. uri zvečer v dvorani St. Brigit’« Hall. Nicholson St., ” Carlton.	«
Vstopnice so v predprodaji v Slovenskem ' domu.	*
POZDRAV IZ FATIME	H
. i
Vsem rojakom v Avstraliji, znanim in £ neznanim, zlasti pa naročnikom in bralcem jJ MISLI, pošiljam najlepše pozdrave od Mari-jinega svetišča v Fatimi na Portugalskem. >; Vas in vse vaše zadeve sem priporočil naši skupni nebeški Materi in zavetnici. — Poto-vanje lepo poteka, časa za daljše pisanje od- £ ločno manjka. — LUCIJAN MOZETIČ.	^
HRENOVICE PRI POSTOJNI SO V STISKI
Piše župnik S. Gregorič
lansko leto jeseni sem sprejel
upravo te župnije. Dobil sem požgan zvonik, podano župnišče, tri podružnične cerkve pa razkrite P° ciklonu, ki je divjal lani 4. julija. In še drugih ' cerkva je v slabem stanju.
Naša župnija se je sesula v razvaline dne 23. aPrila 1944. Nemci so zažgali zvonik, ki se je goreč 2rušil na cerkev in župnišče. Cerkev so rešili, zvonik in župnišče sta zgorela. Takratni župnik g. Lavrenčič je moral ob požaru gledati katastrofo z ^'gnjenimi rokami in mitraljezom na prsih. Zato Pozneje ni bil več sposobem za obnavljanje. Pred-ai>skim je doživel še cestni karambol, zato so mene nastavili tu, da rešim in obnovim, kar se da.
Ljudje so dobri in radi pomagajo, a je v vsej zpuniji komaj 1200 duš. Je nemogoče, da bi to šte-v'l° ljudi nosilo vsa bremena pri obnavljanju. Raz-valine so strašne. Naj še omenim, da so Italijani odnesli iz naše župnije 4852 kg zvonov, česar še do danes niso vrnili.
Tako sem se odločil, da potrkam na srca ro-jakov-izseljencev, posebno na tiste, ki so iz naše župnije. Vem, da je precej dobrih od tu v Avstraliji, ki bodo gotovo pomagali. Saj je domača farna cerkev brez dvoma ostala v lepem spominu.
Čez tri leta bomo imeli novo mašo, ki jo bo pel tretji brat iz ene naših družin. Do takrat imamo V načrtu tudi orgle. Toda za sedaj je najbolj nujno postaviti zvonik in župnišče. Verjemite, težko je prositi, a ni druge poti. Svojim faranom sem obljubil, da bom storil za obnovo vse, kar je v mojih močeh. Moramo rešiti cerkev, da se bodo v njej še naši zanamci srečevali z Bogom, ker brez Boga noben rod ne bo mogel biti srečen. — Lepo pozdravljam in se že vnaprej zahvaljujem. —	S.G.
PRIPOMBA:	Na	pobudo rojakinje in zveste
naročnice Ane Renar, Lara, Vic., so MISLI voljne sprejemati darove in jih pošiljati v Hrenovice. Domačini od tam ne razočarajte rojakov doma, ki verujejo v va* in upajo...	Ur.
ii KAJ SE VAM ZDI O KRISTUSU?
ČIGAV SIN JE!
1 S
(Mat. 22,42)
Vernim katoličanom je odgovor lahak. Vendar se je bati, da Kristusa premalo poznamo in malo vemo o njem. Pozabili smo. Prav bo, če ponovimo vsak mesec nekaj, kar so evangelisti o njem napisali. Poznanje Kristusovega življenja in delovanja bo poglobilo našo vero vanj.
Besedilo evangelijev imamo tu spodaj na levi strani, na desni pa pojasnila k besedilu, da nam bo lale razumljivo. Priložena je zemljepisna karta Palestine, da lahko sledimo, kje se dogodki evan-gelijezv vršijo.
Če pravimo, da smo Kristusovi moramo Kristusa kar najbolje poznati!
PRILIKA O VELIKI VEČERJI
Ko je to slisal nekdo izmed gostov, mu je rekel: Srečen, kdor bo obedoval v božjem kraljestvu!
Jezus pa mu je rekel: “Neki človek je napravljal veliko večerjo in jih je mnogo povabil. Ob času večerje je poslal svojega služabnika povabljenim povedat, naj pridejo, ker je že vse pripravljeno. In začeli so se vsi hkrati izgovarjati. Prvi mu je rekel: Njivo sem kupil in jo moram iti pogledat; prosim, imej me za opravičenega. Drugi je rekel: Pet jarmov volov sem kupil in jih pojdem preizkusit; prosim te, imej me za opravičenega. In spet drug je rekel: Oženil sem se in ne morem priti. — Služabnik se je vrnil in to sporočil svojemu gospodu. Tedaj se je hišni gospodar razsrdil in je rekel svojemu služabniku: Pojdi brž na ceste in ulice po mestu in pripelji semkaj uboge in pohabljene in slepe in kruljeve! — Služabnik je rekel: Gospod, zgodilo se je, kar si naročil, pa je š« pro-
•Cana
A m.
Tabo*
•Mum
Seythv>nlis Aenon* J
•P* tla
•Hebnm
POVABLJENI NISO PRIŠLI
"Ko je to slišal eden gostov . . ■ l)a ramini*' mo zvezo in logičen potek pripovedovanja, se moremo sj>omniti, kuj je bilo brati v prejšnji številk* MISLI na zaključku. Jezus je tedaj omenil “vstajenje pravičniK' in njihovo večno življenje, ki bo kovčnoveljavno “kraljestvo božje.” Vsaj eden si Je vzel besede k srcu in je nehote vzdihnil: blagor tl’ stim! — Zdaj bi pričakovali, da bo Jezus vzdih V°' trdil in morda vzkliknil: Blagor tudi tebi. ki si t° spoznal! Pa ne tako. Jezus kar na lepem začne, nov° jrriliko, ki na videz nima zveze s tem, kar se pravkar dogaja. Jezus je pač bral še druge misli v srcV tisterf\a gosta, ki jih mi ne moremo brati. Gost je bil farizej in je kar zatrdno pričakoval, da bo on in 1 njim dragi farizeji prav gotovo nekoč vstopil v tisto blaženo kraljestvo . . . Nova prilika pojasni da to ne bo kar samo od sebe prišlo. Le preveč farizeji navezani na posvetne dobrote, zato bodo
k
•tor. — In gospod je rekel služabniku: Pojdi na Pota in k ograjam in primoraj jih vstopiti, da se m°ja hiša napolni. Zakaj povem vam, nobeden iz-*ned onih povabljenih mož ne bo okusil moje ve-č*rje.M
HOJA ZA KRISTUSOM
Šle so za Jezusom velike množice in obrnil se ■*e m jim rekel: '*Če kdo pride k meni in ne sovra-11 *vojega očeta »n matere in žene in otrok in bra-lov sester, vrh tega tudi svojega življenja, ne *n°re biti moj učenec. Kdor ne nosi svojega križa ,n ^ hodi za menoj, ne more biti moj učenec. Kdo namreč izmed vas, ko hoče zidati stolp, ne sede po-P**fcj in ne preračuna stroškov, ali ima, da ga dozi-da bi se mu potlej, ko bo postavil temelj in bi mogel dovršiti, ne začeli vsi, ki bi to videli, po-8n*ehovati in govoriti: ta človek je začel zidati, pa n* mogel dovršiti. — Ali kateri kralj, ko gre na Vojsko zoper drugega kralja, ne sede poprej in se ne posvetuje, če more z desetimi tisoči stopiti naproti njemu, ki prihaja nadenj z dvajsetimi tisoči. ^ nei pošlje, ko je oni še daleč, poslanstvo in prosi IT1,ru- — Tako torej nobeden izmed vas, kateri se ne °dpove vsemu, kar ima, ne more biti moj uče-
—	Sol je dobra. 'Če se pa tudi sol pokvari, s Clm 8e bo popravila? Ne za zemljo ne za gnoj ni Porabna, proč jo mečejo. Kdor ima ušesa za poslu-*anje, naj posluša !w
O	IZGUBLJENI OVCI
Približevali so se mu pa vsi cestninarji in grenki, da bi ga poslušali. Farizeji in pismouki so SodrnjalJ. Ta grešnike sprejema in je z njimi. Po-Vedal jim je pa („ priliko:
Kdo izmed va», ki ima »to ovac in eno izmed izgubi, ne pusti devetindevetdesetih v puščavi 1,1 gre za izgubljeno, dokler je ne najde? In ko jo jo zadene vesel na svoje rame; in ko prid« ^oinov, skliče prijatelje in sosede in jim pravi: e*elite se z menoj, zakaj našel sem svojo ovco, 1 »e je bila izgubila. — Povem vam: tako bo v n«besih večje veselje nad enim grešnikom, ki se Pokori, kakor nad devetindevetdesetimi pravični-l*',> ki ne potrebujejo pokore.”
IZGUBLJEN KOVANEC
“Ali katera žena, ki ima deset drahem, če iz-jfubi eno drahmo, ne prižge svetilke in ne pomete ■*e in skrbno ne išče, dokler je ne najde? In ko JO najde, skliče prijateljice in sosede in pravi: Vedite se z menoj, zakaj našla sem drahmo, ki sem J° bila izgubila? — Tako bo, povem vam, veselje j*1") božjimi angeli nad enim grešnikom, ki sa spo-«ori.”
pred njimi v “kraljestvu'’ zaničevani cestninarji (“pohabljeni in kraljevi" . . . ) in celo pogani, ne-judje ("pojdi na pota in k ograjam”) ki so izven mesta — izven judovske skupnosti, po judovskem mnenju že vnaprej zavrženi . . .
S KRIŽEM NA RAMAH . . .
Jezus se s svojimi iapostoli mudi ob Jordanu v perejski deželici, to vemo že iz prejšnjih razlag. Tudi tu., kakor nekoč ob Galilejskem morju ali jezeru, se ga. oklepajo velike množice. Gredo za njim in z njim, ko hodi gor in dol ob Jordanovi vodu Vidijo v njem. velikega moža, ki uči. drugačen nauk kot farizeji in. pisni ar ji. Seveda pa tudi preproste množi-ce nimajo pravega pojma., kaj Jezus hoče iv s kakšnim srcem more res biti kdo njegov učenec. Ni se čuditi, saj niti apostoli niso kaj dosti razumeli in jim. je šele prihod Sv. Duha po Vnebohodu do konca. odprl počasne glave. Ko Jezus vidi, kako množice silijo za njim, se mu zdi ]>otrebno, da jim razblini napačno pričakovanje. Le osebna odpoved vsej zemeljski Marni ljubezni in na,vezanosti na stvari usposobi človeka, da je vreden Jezusovega prijateljstva. Dve primeri povesta, kako naj vsakdo vna-]>rej premisli in preračuna, če je dovolj močan in odločen ali ne. (Zidanje “stolpa", odprava ni vojno ... ) “Sovražiti’ 'starše in ostale sorodnike — pa čutimo, da pomeni: odpovedati se jim, če bi bili ovirta. pri hoji za Kristusom.
VESELJE OB NAJDENJU
Čeprav so množice le slabo razumele Gospodove zahteve za vstop v “kraljestvo'', čeprav so bile njegove besede včasih kar trde, jih je vendar vsa i njegova nenavadna, osebnost vlekla k njemu. Celo očitni grešniki niso bežali pred njim, rajši so rini-
li	bliže in bliže k njemu. On jih pa tudi ni podil od sebe. Z besedo, s pogledi, s prijaznim, rairnanjem jim je skušal seči do duše. Seveda farizejem, ki so sc imeli za najbolj pravične med jrravičniki, to ni moglo biti po volji. Še vsak priznan judovski učitelj je očitne grešnike odganjal, ne )>a vabil k sebi. Jezus pa drugače. In tako je nastal oni famozni očitek, ki je skušal metati na Jezusa senco: Grešnike sprejema in jemlje hrano v njihovi družbi . . . Ves nejudovski je .. .
“DRAHMA” JE DROBEN DENAR
Obe priliki, prva o ovci, druga o drahmi, sta tako nazorni, da je razlaga kar nepotrebna. Ena ovca med stotino, ena drahma med desetimi, ne pomeni zelo velike izgube. Vendar, koliko se človek potrudi, da izgubljeno poišče, kako se raduje, ko najde! Človekova duša, naj bo tudi le eri-i med tisoči, ne pomeni veliko — po človeško govorjeno. Pa smo že spet pri tem, kot neštetokrat ob Jezusu: božje misli niso naše misli, božje sodbe niso naše sodbe . . .
BENEŠKA SLOVENIJA
"SCHIVON1A VENETA"
Nič NI STALNE'GA NA SVETU, tudi oblast oglejskih patriarhov se je bližala svojemu koncu. Najprej svetna, polagoma je šla v zaton tudi cerkvena. Patriarhov vpliv so sproti šibili furlanski grofje, ki so izpodrivali drug drugega z raznimi nasilji. Zunanjih sovražnikov ni bilo, pa so se med seboj bojevali in uganjali vsakovrstne grdobije. Patriarh jih ni mogel krotiti, roke so mu bile bolj in bolj vezane.
Uveljaviti se je moral pregovor: Kjer se prepirata dva, tretji dobiček ima. Ta tretji so bile v tem primeru — Benetke. V letih 1410 do 1420 so kos za kosom zasedle skoraj vso patriarhovo državo. Njihova oblast je kmalu segla prav do meje slovenskega ozemlja. Mesto Čedad se je podvrglo Benetkam leta 1419, za njim ostala mesteca širom po Furlaniji. Kaj pa Slovenci pod Matajurjem?
Nič skupnega niso imeli ne s Čedadom ne z Vidmom. Na svojo roko so začeli pogajanja z Benetkami in jih uspešno zaključili. Beneška republika jim je zagotovila vso detedanjo samostojnost in nekaj predpravic celo še navrgla. Tedaj je njihov parlament — Arengo — sprejel benečansko nadoblast, svojo avtonomijo pa krepko zavaroval. To se je zgodilo 15. avgusta 1420 in slovenski svet
pod Matajurjem je dobil uradno ime: Beneška Slovenija.
Beneški doži so spoštovali slovensko avtonomijo in jo ob raznih priložnostih spet in spet na novo potrjevali. Beneška Slovenija ni bila dolžna dajati Benetkam ne davkov ne vojakov ne kakih drugačnih dajatev. Sama je imela v rokah sodni-jsko in upravno oblast. Eno samo dolžnost je imela do Benetk in njihove republike: varovati vzhodno mejo napram Avstriji. Za stražo na meji Pr’ Livku in drugih prehodnih točkah je potrebovala okoli 200 mož, to je bila vsa njena “vojaška sila.’ Nič čudnega ni, če so bili v teh razmerah Slovenci iskreno vdani Benetkam in s svojo usodo popolnoma zadovoljni.
Le žal, da so stiki s Slovenci proti vzhodu ostali prav tako pretrgani kot dotlej, morda še celo bolj. Za beneške Slovence so bili rojaki na vzhodu pač v prvi vrsti Avstrijci — tudi napram njim P° stražili mejo. Tako je ostalo blizu 400 let . . . Idilično življenje beneških Slovencev so v tistih časih motili turški navali. Niso bili tako pogostni kot na Kranjsko in druge slovenske dežele, vendar so povzročali mnogo trpljenja.
Pod Francozi in Avstrijo
Po blizu 400 letih je prišel konec tudi Beneški republiki in doii so se potopili v zgodovino. Leta 1797 je zavzel gornjo Italijo Napoleon in si osvojil tudi Videm. Vojskoval se je z Avstrijo, Slovencev pod Matajurjem ne bo pustil pri miru. Res je poslal svoje čete nad umikajoče se Avstrijce naravnost po Nediški dolini, jih potolkel pri Podbo-
Kaj jočeš se ti, krasotica, kaj v klavernih mislih živiš? Si tudi ti moja hčerica, mi vedno pri srcu stojiš.
Glej, tvoje setrice na Dravi, na Savi, na Soči si že pripravljajo lavor, da v slavi veselo ovenčajo me.
S L A V J A N K A Peter Podreka
Ah. mamica draga in mila, okove in žulje poglej, ki nosim in bom jih nosila jaz v svojem domovju vselej.
Jaz nisem v uradu ne v šoli, čeprav tu od vekov živim, kot tujka beračim okoli, le v cerkvi zavetje dobim.
Ne poznam veselja, radosti, le solza mi solzo rosi, po bledem obličju do kosti me laška pijavka mori.
nescu in jih zapodil proti Bovcu. Francoska vojska Je nadaljevala pot na Koroško in štajersko. Avstrija je bila v škripcih in je hitro sklenila s Francozi mir v Kampoformiju. Beneška Slovenija je na podlagi tega miru prišla pod Avstrijo, pa le za nekaj let.
V	tistih letih so Slovenci napravili mnogo poskusov, da bi se z Dunajem enako dogovorili, kakor so se 'stoletja poprej z Benetkami. Vsi napori so bili zaman, vladali so nad njimi cesarski. Slovenski parlament se je sestal zadnjič pri sv. Kvi-r>nu 2. maja 1804. pa bolj formalno kot zares. Prav tako Francozi niso imeli najmanjšega smisla za avtonomne / pravice beneških Slovtentev.
Leta 1805 so zopet izbruhnile sovražnosti med Napoleonom in Avstrijo. Furlani so z navdušenjem sprejeli Francoze, Slovencem so bili prav tako nirzki kot Avstrijci. Branili so se plačevati davke enim in drugim. Fantje, ki so jih klicali k vojakom, so se skrivali po gorah. Ko je leta 1807 prišlo do miru med Francozi in Avstrijo, so Beneško Slovenijo pripisali Italiji, ki je pa bila bolj francoska ^ot laška. To stanje je trajalo do leta 1813. Tedaj so Francozi morali oditi in nad Lombardijo-Furla-n>jo je spet prevzela oblast Avstrija. O kakih posebnih pravicah Slovencev seveda spet ni hotela ničesar slišati. Nekdanjo njihovo avtonomno uredbo je korak za korakom odpravljala in uvajala svoj način javne administracije.
Tako je Avstrija oropala Beneške Slovence njihove tisočletne avtonomije, na katero so bili tako ponosni in so jo skozi stoletja krčevito branili.
Leto 1848
To je bilo leto “pomladi narodov”. Razgibalo je tudi beneške Slovence. Avstrija je utrdila po-dboneško cesto in pod smrtno kaznijo prepovedala Prevažanje strelnega orožja na Beneško. Kjub te-mu so slovenski Benečani prenešali orožje iz Stu-
pice skoraj vsak dan v koših za oglje. Poskrili so ga po kleteh in votlinah in nihče jih ni izdal. Ko je potem izbruhnila vstaja v Benečiji zoper Avstrijo, so bili Slovenci čez noč oboroženi in si ustanovili narodno stražo. Njen poveljnik je bil Franc Podreka iz št. Petra, podpoveljnike je imel v posameznih občinah. Narodna straža je stalno pazila na tujce in mnoge zaprla. Nad cesto so stražarji nakopičili velikanskih skal. če bi skušali Avstrijci prodirati v notranjost, bi jih sprožili nanje.
Klici “Proč z Avstrijo!” so bili bolj in bolj pogostni. Toda avstrijske čete niso silile po Nadiški dolini, ampak so udarile čez livško sedlo in navzdol proti Vidmu. Mesto se je moralo vdati in potem se tudi Čedada ni izplačalo braniti. Z veliko nejevoljo so morali beneški Slovenci ostati pod Avstrijo, budno so pa oprezovali, kako uspevajo napori italijanskih revolucionarjev za združeno Italijo. Garibaldinske ideje so se jih krepko prijemale. Zdelo se jim je, da je v njih odmev stare beneške republike in da se morda vračajo časi priznane domače avtonomije.
Žal so morali po nekaj letih uvideti, kako zelo so se motili. V tej zmoti so tudi leta 1866 soglasno odločili v plebiscitu, da hočejo pripadati Italiji, nikakor ne Avstriji. — O tem še en članek prihodnjič.
Župnik Peter Podreka je pred dobrimi sto leti položil temelje književni beneški slovenščini. Leta 1854 je v Gorici dal natisntii “Mali katekizem za perve šole”. Opravljal je važno narodno vzgojno delo. Mladino je prebujal k slovenski zavesti. Pod njegovim vplivom je zrasel Slovencem v Benečiji veliki narodni voditelj, učenjak, pisatelj in pesnik — IVAN TRINKO.
Pesem SLAVJANKA, ki jo je zložil sredi prejšnjega stoletja, verjetno pod vplivom Prešernovih pesmi, je postala močna budnica Slovencem pod Matajurjem in jim je še danes.
IZ MATIČNIH KNJIG N.S.W.
Krsti
Štefan Zadravec, Annandale. Oče Štefan, mati želena, roj. Hojek. Botrovala Frank in Erika Mandič — ii. junija 1966.
Vesna Mariann Valič, St. Peters. Oče Franjo, niati Jožefa, r. Šileč. Botrovala Ivan in Manda Tolarič — 11. junija 1966.
Jože Franc Žabar, Auburn. Oče Jože, mati Ana. r- Valčič. Botrovala Franc Žabar in Ljubica Valčič 11. junija 1966.
Judita Nives Bavčar, Fairfield. Oče Janko, mati Doroteja, r. Brecelj. Botrovala Franc Šavli in Mara Pirjevec — 12. junija 1966.
Vesna Anica Filipčič, Auburn. Oče Drago, mati Anica, r. Štefanec. Botrovala Zdravko in Iris Seretin — 12. junija 1966.
Sonja Nevenka Janžekovič, Croydon. Oče Janez, mati Neva, r. Stemberger. Botrovala Janez in Vida Maruško — 26. junija 1966.
Johnny Danilo Mramor, Strathfield. Oče Franc, mati Francka, r. Flajnik. Botrovala Jurij in Marica Tomažič — 3. julija 1966.
KUZMOVO KRATKO POLETJE
Za Misli napisal Vinko Beličič (Nadaljevanje)
VII
DOKLER NI ZASPANEGA SUHOKJA zdramil Kuzma, se je ključavničar Grehek prekrižanih rok pogosto razgledoval s praga po cesti. Zmerom zgledno obrit in na prečo počesan je opazoval življenje, ki se je sukalo pred njegovimi očmi. Orodje v delavnici je počivalo, vajenec je zibal mojstrovega otroka in tu pa tam komu opilil kak ključ. Tudi obrtnike so trla leta stiske: vsega je bilo, samo denar je nekam zginil, — brez denarja pa je težko živeti.
Tedaj je začel gospodarsko krizo reševati Kuzma. Njegova spretna roka je znala vsaki ključavnici do živega. Njegova močna roka ni odjenjala, dokler niso pustili zapahi. Po vinski gori ni bilo ne psov ne sosedov. Samevale so edinole zidanice, polne vina in žganja, z okovanimi vrati, s težkimi ključavnicami in še z lingami povrh — tam je samo sila kaj opravila.
Ključavničar Grehek v globočini srca nikakor ni sovražil Kuzme. Kmalu namreč, ko je orjak začel vdirati v zidanice, se je gospodarska kriza iz Grehkove delavice pobrala neznanokam.
Sopihal je meh, žarelo oglje, pelo kladivo, škrta-la pila, prožile so se vzmeti, vajenec si je s črno roko otiral pot s čela in Grehek ni več utegnil opazovati, kako poteka življenje na cesti pred delavnico.
Kmet je ogledoval, težkal in preskušal novo ključavnico.
“Velika je res, velika; bojim se pa, da bo vrata od jeze zdaj kar spodkopal, ko jih ne bo mogel odpreti, ta gad,” je modroval.
Grehek mu je iztrgal ključavnico.
“Poglejte ta zapah! Sam hudič ji ne bo kos! Take še svoj živ dan nisem naredil.”
Zaklepal je in odklepal, da je naoljeni zapah besno sekal naprej in nazaj.
“Če pa satan vrata spodkoplje —”
“Prezamudno zanj!” je poudaril. “Bi morala biti že zlata skrinja v zidanici.”
Kmet je malo pomislil.
“Kako bomo pa s plačilom zdaj napravili, mojster? Denarja nimam, hranilnice so zamrznjene, saj, veste —”
“Z vinom boste poračunali, pa bo. Kaj bi tisto! Ženi porečete, naj ujame kakšno, ji zveže noge in jo prinese .In pa o božiču se me spomnite s kolinami. Moramo si'vendar pomagati!”
Včasih je Grehku padla tudi krača, nekajkrat je dobil steklenico žganja, izjemoma kdaj denar, a največkrat vino.
“Zdaj se pa že da dihati,” se je rad pohvalil in se smehljal. Ošiljeni nos se mu je bolj in rdečil-Vina je bilo v hiši toliko, da ga je žena začela naskrivaj kar prodajati. Sem je šel liter, tja dva litra, drugam zelenka, spet kdo je prišel ponj z vna-joliko, zakaj bilo je cenejše nego v krčmi, pa tudi boljše.
“Kuzma — no, ja,” je modroval Grehek, “svetnik res ni, a države le ne bo zrušil. Prijeli ga bodo, pa bo spet mir. Meni — to lahko povem — ni še nič hudega storil. Jaz ga nimam za kaj mrziti. Narobe: brez njega bi še zmerom čepel na suhi veji.”
Te odkrite beseda so prišle na uho orožnikom. “Mojster Grehek,” se je pošalil Feliks, “na sumu vas imamo, da ste namreč edini Suhorčan, ki ima od njega korist.”
Grehek je prišel vinjen že v gostilno in je brž odgovoril:
“Vsi se martramo za vsakdanji kruh: jaz garam v delavnici, vi, gospod Feliks, in vaši brusite čevlje naokrog — a Kuzma opravlja nočno službo. ’ “Opravlja jo tako temeljito, da nima več nihče pregleda nad njim,” je suho pripomnil Feliks. “Ljudje so že tako preplašeni, da niti naznanit več ne pridejo, če so bili okradeni. Ali pa vsi skupaj držijo.” “Je res, kar sem slišal, da je minulo noč z žu-pniške pristave zginila tolsta ovca?”
“Res je, in župnika je to tako razburilo, da je
>;
>;
$
>;
>:
>;
SKRJANCKOVE PLOŠČE
lahko še dobite. Vprašajte zanje kateregakoli člana zbora ali pa p. Valerijana v Pad-dingtonu. — Rojaki v Melbournu jih lahko nabavijo pri P. Baziliju, Baraga House, 19 A’Beckett St., Kew, Vic. — Cena $5.00.
Plošča je 12 inč Long Play in ima na prvi strani devet slovenskih pesmi, na drugi pa kar deset naših najlepših narodnih.
>:
d
:♦
#
>:
#
:♦
>:
>:
nemudoma prišel na orožniško postajo in tatvino Prijavil, čeprav je mislil stvar požreti.”
“Zakaj pa požreti? Ovca, tolsta ovca — kaj je to malenkost?”
“Ko se je davi vračal od maševanja iz Rodin, je sam Kuzma prestregel pot — in sta se pogovarjala,” je povedal Feliks.
“O, tam bi bil pa jaz rad zraven!” je vzkliknil
Grehek.
“Moralo je biti že kaj globljega, da je župnik sklenil molčati. Šele novica o ukradeni ovci mu je •'azvezala jezik.”
“Prav do zadjega greha se mu torej Kuzma ni spovedal - če se mu je sploh spovedoval.”
“E, ni se spovedoval, ne,” je skrivnostno odgovoril Feliks.
Grehek je pogledal skozi okno in rekel:
“Sonce že leze za Sveti Križ. Kaj bi — tudi počitek je Bog dal. A jaz za nocoj še nisem zaklenil delavnice.”
Orožnik Feliks je pogledal na uro in se zresnil. Z mislimi odsoten je uprl oči v Grehka ko v neznanca, nato pa naglo zapustil pivnico.
“Nocoj je nekaj v zraku, če me nos ne vara,” je zaslutil Grehek. “Nocoj se bo nekaj zgodilo,” je mrmral, ko je šel domov in so se po mestecu prižigale prve luči.
“Feliks je malokdaj napet ko struna!”
JOŽE IZ JASNA PRI ILIRSKI BISTRICI
“DRUŽINA” PIŠE, DA GA poznajo v bližnji •n daljni okolici. Že pred 38 leti ga je vrgel revmatizem na posteljo. Dva iz Ljubljane sta ga obiskala Ir> pišeta o njem.
Ko sva stopila v bolniško sobo, sva našla kakor Povsod pri bolnikih, ki so lepo oskrbovani. Na stenah križ in svete podobe, ob eni strani zglavja knjige in časopise, na drugi radioaparat. Sprejela naju je bolnikova sestra, ki se je odpovedala zakonu, da niore streči svojemu hudo preizkušenemu bratu.
Jože naju je sprejel nasmejan. Sestra pravi, da Je vedno dobre volje. Nikoli ne zdihuje. Vedno moli, bere ali posluša po radiu narodne pesmi. V nede-
lo	posluša mašo iz Trsta in se zelo zanima za versko 2>vljenje po svetu.
“Prvega petka v mesecu se najbolj veselim. Takrat me pride duhovnik odhajat. Prve petke odhajam od leta 1935, ko je prišel za župnika msr. J&mnik. Tudi v vojnem času nisem izpustil nobenega. Hvaležen sem vsem duhovnikom, ki so me hodili
odhajat”
Obhajilo prejema tudi tiste dni, ko je v ja-senski podružnici maša.
“Zdravi ne morete razumeti, kaj zakramenti pomenijo bolnikom”.
“Katerega drugega dne v letu se posebno veselite?”
“Binkoštne nedelje. Takrat imamo bolniki v župnijski cerkvi svojo mašo.”
Res jo imajo že več let. Svojci pripeljejo k njej okoli 40 bolnikov. Vsa fara sodeluje s prevoznimi sredstvi, da se čim več bolnikov udeleži. Najprej zapeljejo te najbolj preizkušene brate svoje farne skupnosti v veroučno sobo, kjer jim pokažejo film z versko vsebino .Nato je v cerkvi božja služba.
“Ali imate kako posebno željo?”
“Rad bi vsaj za eno uro stopil na noge. Toda če je božja volja drugačna, naj se zgodi, kakor Bog hoče.”
“Obiskov ste veseli? Kdo največkrat prihaja?
“Fantje. Saj sem tudi eden izmed njih. Samo danes je mnogo manj fantov kot jih je bilo včasih.”
“O čem se pogovarjate?”
Večkrat jim povem, da se danes nekateri prezgodaj štejejo za fante. Včasih je kdo stopil med fantovsko družbo šele takrat, ko je šel na nabor.”
Jože prenese prevoz z avtomobilom. Zato so ga sorodniki enkrat med boleznijo peljali na Brezje, dvakrat pa na Trsat. Za Jožeta so bili to praznični dnevi in presrečni trenutki. V mislih se neprestano vrača pred oba Marijina oltarja.
Tako je potekel obisk pri Jožetu iz Jasna.
Spotoma sva obiskala še nekaj drugih težkih bolnikov. Vsak ima svojo zgodbo, v eni točki se ujemajo:	Bog je njihovo največje upanje, moč in
tolažba.
c/ DRUŠTVO
SYDNEY
. > > >~9~
AKCIJA za DOM
Koline v Paddingtonu 4.6.'66 so bile kar hitro pospravljene. Nekaj minut pred enajsto je bilo po njih. Prinesle so skladu za Dom $46.52 dobička. Društvena prireditev “Zimski večer” 25.6.1966 je tudi nudila vsem navzočim — in bili so kar številni — lepo razvedrilo. Finančno je bila tudi zadovoljiva. Pred nami je nastop čarovnika Parme 9.7. o uspehu prihodnjič.
Nekaj rešitev nagradnega tekmovanja, ki ga je razpisala Akcija v majski (str. 136 in 137) in junijski (str. 182) številki “Misli”, je dospelo. Toda večina je iz drugih držav Avstralije, če se Syd-nejčani hitro ne podvizajo, jih bo sram, da bodo morali povešati glave pred drugimi, marljivejšimi rojaki . . . Zato je čas za to nagradno tekmova-
nje PODALJŠAN DO 25. JULIJA! Torej hitro,
hitro!
Pred nami je praznovanje DRUGE OBLETNICE AKCIJE, v soboto, 30. julija v St. Francis Hall Paddington. Ta proslava bo imela nekoliko drugačen značaj, kot so naše običajne prireditve. Imeli bomo lepo izbran program raznih vokalnih, instrumentalnih in baletnih točk. V prvi vrsti bodo nastopili “Škrjančki” z nekaj pesmimi in nam bodo nudili predokus svojega vsakoletnega koncerta. Ostali program bodo izpolnili otroci slovenskih šol v Cabramatti in Paddingtonu in tudi drugi.
Splošna navada je, da razne godove, obletnice in rojstne dneve praznujete kar se da slovesno in jih temu primerno tudi “zalijete”. Kaj ko bi drugo obletnico Akcije za Dom praznovali tako, da bi jo “zalili'’ s tistim, ki se mu pravi “dolar > ali lepše povedano:	z	DAROVI ZA DOM?:	Kaj
pravite?
V	zadnjem mesecu smo prejeli sledeče darove za Dom: po $10.00: F. Brežnik, Zofija Brkovec, Alojz Filipič; $5.00: Slavko Fabian; $2.00: Franc Danev. — Hvala vsem! Želimo mnogo posnemal-
Za odbor Akcije
p. Valeria°
V	SOBOTO 30. JULIJA 1966 ob 8. uri zvečer
— ST. FRANCIS HALL — OXFORD STREET (PRI CERKVI) — PADDINGTON.
Obleka: Večeru primerna.
Vstopnina■ $2.00
I
Ta prireditev bo zaključila dveletno delo Akcije za dom v Sydneyu. Ob te.j priliki, bomo objavili nagrajence tekmovanja, ki je bilo razpisano v majski številki “MISLI”. Vsi prisrčno vabljeni!
“TEDENSKA TRIBUNA” V LJUBLJANI JE “ŽLEHT”
(Tu j.
samo košček njenega hudobnega članka)
V	NAŠIH ČASOPISIH LAHKO SEDAJ BEREMO samo “dolarske” oglase. Za dolarje je mo-8°če dobiti vse, pa še drago ni povrhu, vsekako veliko cenejše kot v dinarjih.
In kar je najvažnejše, nikogar ni sram. Trgoma je trgovina. Toda ljudje so nergavi, vedno 'majo kako pripombo. Zapisal sem jo:
“Ne verjamem, da se delavci v Iskri strinjajo s takšnim oglasom.” Tako je rekel neki možakar, ki zna vse časopise, kar jih je izšlo po vojni, na Pamet. “Saj to je žalitev tudi zanje!”
In drugi: “Jaz sem za to. Toda na prihodnjem sestanku delavskega sveta bom predlagal, da nam 12Plačujejo del plače v dolarjih!” Vso srečo, mu Pravim.
Potem razmislimo skupaj. Kaj pravzaprav pripovedujejo ti oglasi? Učijo in poučujejo. Govori-j0: ljudstvo neumno, kaj se pa ubadaš za dinarje, špekulirajte, ljudje, prekupčujte, zamenjujte di-narje za trdne valute. Dinar je mehak, nestabilen. Poiščite si zveze, tihotapite, pa boste dobro prišli skozi življenje. Če ne znate, povežite culo in na P°t. Potni list dobite v treh dneh. Na dolgo pot v tuJe rudnike in v tuje tovarne, v separacije rudnikov in v tovarne cementa. Delali boste težko in veliko se boste preznojili. Prekleli boste kapitali-2em počez in po dolgem, toda nazaj boste prinesli dolarje. Za dolarje pa lahko v domovini dobite vse. Povsod je lepo, doma pa je najlepše. Poskrbeli bo-rn°> da ne boste imeli domotožja. Pošiljali vam bo-
S POKRITO GLAVO 1. Burnik
Čemu to ravnovesje, pohabljeni spomini?
Namesto da bi dvigal glavo, nekako tonem v dneva bolečini in lezem vkup.
Nesebičen lezi z mano v pesek, kot bi legel v travo.
V	žgoči omedlevici praSno suknjo vrzi si čez trudno gla\’0 in tudi tebi v$eč bo ta ničev svet.
mo naše oglase tudi v tujino, da vas bodo razveseljevali v težkih urah.
Seveda pa so to šele prve stopnice. Razvoj pa se mora povzpeti do samega vrha. Danes prodajajo za dolarje gramofone, radijske aparate, televizorje, električne in plinske štedilnike, blago, pohištvo itd. Toda jutri se bodo morda spomnili ljubljanski peki, ki nahranijo vsak dan tisoče lačnih ust, da bi morda tudi oni prodajali v dolarjih ali v lirah ali
v	markah ali v šilingih. Njihova misel bo povsem upravičena. Zakaj bi oni v Iskri lahko, peki pa ne bi smeli? Ali je delo pekov manj vredno, kaj manj socialistično? Ne, ni. Narobe, še potrebnejše je. Zakaj ne bi tudi belih, črnih in polbelih štruc prodajali za trdnejšo valuto?
In zakaj ne bi na ta način reševale svojih problemov tudi železnice. Kdor se hoče voziti z vlakom, naj plača v tuji valuti. Na mah bi bili rešeni vsi problemi, ki jih tarejo. Namesto da bi ukinjali proge, bi gradili še nove. Železnica bi zacvetela. Nedolarske potnike bi napotili v avtobuse. Toda potem bi lahko povsem upravičeno šinila prav takšna ideja tudi avtobusom. Delovni ljudje, če nimate dolarjev, hodite peš. Peš hoja je zdrava. Uživali boste na čistem zraku in v soncu, ostali boste vitki. Res je, porabili boste več čevljev. Toda saj navsezadnje lahko hodite tudi bosi. Koža se nikoli ne obrabi in še zastonj je!
Molimo te, o dolar! Ali, kakor je rekel nekdo: “Vraga, koliko časa nas bodo še dražili ...”
Ne razburjajte se in ne razmišljajte preveč. To povzroča glavobol.
TAM V DALJI
I. Burnik
Nenehno gibljajoč niza čas v preteklost — v zavestno podzavest . . .
Nehotena ostaja nam bolest, zapuščena med gabri, kakor pisane rute deklet, ki jih veter trga v slovo.
Pušpan, češmini in bori, bresti in hrasti . . .
Rumeno cvetoče trobente, dehteče zlatice —
Otroci in starčki . . .
Tam v dalji solzne so moje oči.
^	^e(t	etrov
S ŠTIRIMI LETI V ŠOLO: Poluradna šolska komisija v ZDA je prišla do prepričanja, da je šoloobvezna doba s šestim letom za današnje otroke močno zastarela. Po njenem mnenju so dandanes otroci pri štirih letih toliko zreli, če ne še bolj, kot so bili nekdanji pri šestih. Škoda se dela človeški družbi, otrokom pa krivica, če še vedno čakamo do šestega leta, preden jih pošljemo v šolo. Omenjena komisija pozivlje vlado in druge odgovorne činitelje, da naj čimprej mislijo na vse potrebne priprave, da bo moglo kakih 6 do 8 milijonov več otrok skozi šolska vrata, ko bo njen predlog o šoloobvezni dobi pri štirih letih uradno sprejet.
“DANAŠNJA MLADINA, oh današnja mladina!” Polno takega tarnanja je vsepovsod in pritožb nad njenimi razbrzdanostmi. Prav gotovo ne brez vzroka. Kamor se ozreš, naletiš na nov vzrok. Mnogi sklepajo, da mora priti kar do konca sveta, ko današnji mladi prevzamejo vodstvo. Drugi se tolažijo s tem, da nikoli ni bilo dosti bolje. Enako so odrasli tožili že pred tisoči let. Nekdo je opozoril na to, kako je pisal o “današnji mladini” že grški modrijan Sokrat: Otroci so v naših dneh pra-
vi	tirani. Niti ne vstanejo več, ko starejši človek stopi v sobo. Staršem ugovarjajo in pri jedi se vedejo kakor pujski. Učitelje terorizirajo, da je strah . .
KATOLIŠKI ŠKOFJE V KANADI so na svojih konferencah sklenili, da bodo od časa do časa vsak v svoji škofiji povabili razne časnikarje na sestanek in jim dajali poročila o svojem delu. Tako nekako, kot delajo državne glave in razni ministri. Svet je zmerom bolj zainteresiran na dogajanjih v Cerkvi in časnikarji se bodo baje povabilu radi odzivali.
“DANAŠNJI MLADINI” je spregovoril tudi papež Pavel letos na cvetno nedeljo, ko je imel za blagoslov oljk pred seboj množico mladih ljudi. Rekel je: Nekoč so se morali mladi podvreči volji starejših, danes je obratno. Danes je mladina s svojimi svežimi silami in naglim razvojem, ki jo je pripeljal do zrelosti, tista, ki odloča v javnem življenju. Navdušuje se za vse, kar je novo, hoče živeti svobodno in svobodno izpovedovati svoje mnenje. Zato blagor tistim med mladino, ki se svobodno odločijo za Kristusa in njegov nauk.
ŠKOFA, KI SE VOZI Z LETALOM, in je sani
sebi za pilota, imajo v afriškem Congu, pa menda niti ne le enega. Najbolj znan je škof Weigl, Bavarec, ki je poprej deloval na Novi Zelandiji, torej blizu nas. Država Congo se je po strahotnih pre-kucijah že precej umirila, le prometne razmere s0 še v razvalinah. V zraku ni treba cest, pa se pr°' met zmerom bolj oprijemlje letal. Zanimivo je, da je med Weiglovimi duhovniki tudi sin proslulega nacista Martina Bormana, ki je po usmrtitvi svojega očeta, v Nuernbergu na smrt obsojenega, P°' stal duhovnik in odšel v misijone.
SAMO ŠESTNAJST ČRK šteje nova abeceda, ki so jo učenjaki sestavili za šest afriških jezikov, ki jih govore v sedmih državah črnega kontinenta. Pisava je povzeta po latinici, le nekoliko drugačna od naših črk. Uvedli so jo že v šole >n doslej nepismena ljudstva bodo postala “narodi’ ■ Učenjaki so preučevali jezike pod sponzorstvom Združenih narodov, novo abecedo so sprejeli n® zborovanju v Bamaku, ki je glavno mesto države Mali.
AVSTRALIJA JE NARASLA v zadnjih 20 letih v številu prebivalstva od 7,500,000 na 11,500>
000.	Nad dva milijona novih naseljencev je sprejela v tem času in njihovim družinam se je rodil® kakih 800,000 otrok. Ostali delež so prispevale prejšnje avstralske družine z novimi rojstvi. Danes je vsak peti človek v Avstraliji ali priseljeneCi ali pa rojen v priseljenih družinah.
! i :	' ’ ■ 1	1
“CAPTIVE NATIONS WEEK" — teden zasužnjenih narodov — bo letos v Avstraliji od l?-do 23. julija. Obhajali ga bodo v Sydneyu, NeW' castlu, Adelaidi, Brisbanu in verjetno še kje. P°' vsod bodo zborovanja in razne prireditve, čas s° izbrali tako, da se bo tukaj praznoval teden skupaj z enakim praznovanjem v Združenih državah Amerike.
PRAZEN SEDEŽ ZA PAPEŽA so imeli Poljaki na levi strani oltarja v Čenstohovi na Jasi" Gori, ko so praznovali tisočletnico pokristjanjenja Poljske. Na praznem sedežu je počival velik šope*1 rož v papeških barvah. List DRUŽINA v naši domovini previdno pravi, da se papež “iz raznih vzrokov ni mogel udeležiti proslave.”
AVSTRALSKI KOMUNIZEM si natika ma-*ke, da bi prikril svoj pravi obraz. Njihovo glasilo Communist Review” bo spremenilo svoje ime v Australian Left Review”. “Levica” se zdi Ifomu-Ustom bolj primerna kot — komunizem! Drugo glasilo, “Tribune”, opisuje samo sebe kot “Aus-tralia’s Progressive National Weekly”. Upajo, da se bo pod maskami dalo več narediti za komuni-2em- Na to opozarja naš rojak Miša Lajovic na 'frugem mestu v pričujoči številki.
SLOVENCI V TORONTU nimajo pevskega *bora, ki bi se mogel primerjati sydneyskim ^krjančkom”, tako je v naši junijski številki ne-K(1° potožil. Naj pa pričujoča številka pove, da jiiiajo pa nekaj drugega. Imajo Slovensko gledalce, ki ledno izdaja celo svoj Gledališki list. V esetih letih so preigrali 52 iger: izvirno sloven-pa tudi prestavljenih iz češčine, ruščine itd. Jj^ene njihovega igranja prinaša tudi češki tisk v °rontu in daje gledališču veliko priznanje. Slo-Vensko gledališče vsa ta leta vodi arhitekt Vilko kuta, ki Je nekoč imel važno vlogo na tržaškem radiu. Tako je tržaški radio dal Sydneyu Ludvika lakočerja za Škrjančke, Torontu pa Vilkota Če-
kuti
a za Slovensko gledališče.
ZNANI MOLNAR, ki v sydneyskem HERAL-u s šaljivimi risbami komentira dnevne dogodke, včasih res duhovito nagajiv. Medtem, ko je et>aulle z močnimi zamahi potoval po širni So-^Jetiji, je bila Molnarjeva risba taka: Pred Napo-eonovo sliko stoji de Gaulle v vsej svoji mogočnosti, salutira in poroča: Moj cesar, maščevanje je tu. Anektiral sem Rusijo!
j. KNJIGA “PRED VRATI PEKLA” opisuje trpanje in žilavost slovenskih duhovnikov in laikov „ titovskih ječah prva leta po tako imenovani .osvoboditvi”. Pisatelj, ki je vse sam doživljal, se skril pod ime Branko Bohinc. V resnici pa je azarist Franc Sodja, Ljubljančan. Pozneje je bil 'et v Torontu in je urejeval mesečnik BOŽJA kSEDA. Letos je odšel v Argentino in naredili ga za urednika KATOLIŠKIH MISIJONOV, akoj so ga pritegnili tudi k sodelovanju pri Slov. kulturni Akciji.
KONGRES NARODNOSTNIH MANJŠIN, ki
®m° v prejšnji številki o njem pisali, da je imel
1	1 letos v Gorici in Trstu, je laška vlada prepo-se ■ a’ oz'roma ni dala zanj dovoljenja. Sklicevala v Je na neki zastaran predpis iz fašističnih časov, Ces da kongres ni bil pravočasno prijavljen. Prepoved je izzvala med Slovenci v Italiji mnogo ne-
jevolje, brez dvoma pa tudi med drugimi prizadetimi. Priglašene so bile poleg Slovencev tudi manjšinske skupine iz Italije: Sardi s Sardinije, La-dinci iz Belluna in Nemci iz južne Tirolske, Nič ni odtehtalo vladnega “strahu” nad udeležbo teh manjšin dejstvo, da so bili povabljeni na kongres tudi Italijani z Reke in iz Istre . . .
“KAPLAN MARTIN ČEDERMAC” je naslov ene izmed povesti pisatelja Franceta Bevka. Brez dvoma je med njegovimi najboljšimi. Zgodba se dogaja v Beneški Sloveniji. Povest je doživela prav letos ponatis v XII. zvezku zbranih spisov Bevkovih, ki jih izdaja Državna založba v Ljubljani. Verjetno je samo slučaj, da je povest spet na trgu prav za lOOletnico znanega plebiscita v Beneški Sloveniji.
AK A DEM It A RK A MARUŠA BURGAR, živeča v Brooklynu, je v svoji sočni deviški hudobnosti napisala v ODMEVIH o slovenščini besede, ob katerih se bo vrlima rojakoma Ludviku in Pepetu nemilo vzdigovalo. Piše namreč: “Nekdo je začel širiti vest, da slovenščina tukaj, kot tudi drugod v tujini, počasi izumira, da pa sploh nje besedni zaklad ni nikoli zadostoval človeku, ki se je želel decentno in efektno izražati . . . Evidentno je v tem diskurzu kolosalna diskrepanca, vendar bomo disputacijo prokrastinirali do naslednje edicije naše periodike”.
BENEŠKI SLOVENEC ne zapusti rad svoje domovine, če ni zaradi kruha k temu prisiljen. Edino doma se dobro počuti. Svoj dom tako ljubi, da nikoli ne dovoli, da bi “starovščina” prešla v druge roke. Navada je bila po hišah, da se je oženil le prvi sin, odnosno so se bratje med seboj dogovorili, kateri sposobnejši se bo oženil. Ostali bratje so bili doma za “strice” ter živeli med seboj v najlepši slogi. Nečake so ljubili kot lastni oče. Za dom so imeli tako ljubezen, da so z velikim trudom po obronkih zidali ograje njivam in zemljo za zidove v koših znašali, da so njivice čim večje in čim boljše. Tak primer imamo na Podbone-scu, kjer so njive kakor lestvice obešene po skalovju. (Rod za mejo.)
POIZVEDOVANJA
JOŽE GOLIJA, nazadnje bivajoč v Marrick-villu, NSW, je naprošen, naj se čimprej javi na istem naslovu. Gospa Poppv ga želi videti.
PETER KERN, nazadnje bivajoč v Coomi, NSW, naj se zglasi na zapuščenem naslovu zaradi važnepa poročila od svojcev v domovini.
Iz Slovenske Duhovniške Pisarne n.s.w.
Tel. za p. Valerijana: FA 7044 Službe božje
Nedelja 17. julija (tretja v mesecu): Leichhardt (sv. Jožef) ob 10:30.
Nedelja 24. julija (četrta):
Sydney (St. Patrick) ob 10:30 Villawood (Gurney Rd.) ob 10:15 Nedelja 31. julija (PETA v mesecu):
Leichhardt (sv. Jožef) ob 10:30 HAMILTON-N. CASTLE: ob 6. zveier Nedelja 7. avgusta (prva v mesecu):
Blacktown (stara cerkev) ob 10:30 Croydon Park (sv. Janez) ob 10:30 Nedelja 14. avgusta druga) :
Sydney (St. Patrick) ob 10:30 Wollongong (St. Francis Home) ob 4.45
pop.
MOLIMO ZA DOMOVINO
V nedeljo 7. avgusta bomo spet molili za blagor domovine popoldne ob 2. uri V znani kapelici sv. Frančiška v Paddingtonu. Pridite!
“Marija, ljubljena Mati in Kraljica Slovencev, obvaruj naso rodno domovino vsega hudega, obvaruj jo pohujšanja in zmote. Nam v tujini pa obrani zve*to ljubezen do nje!” (Šmarnice)
Rojakom širom po Avstraliji, ki se ne morejo teh molitev osebno udeležiti, priporočamo, naj se nam pridružijo v duhu in od daleč z nami molijo.
TELOVSKA PROCESIJA
Naj ne gre mimo nas ta lepi dogodek, da bi se ga na tem mestu ne dotaknili. — Nedelja, 5. junija — praznik Presvete Trojice — je bil prijeten sončen dan. Od vseh strani velikega Sydneya so se že od poldne zgrinjali številni avtobusi — državni in privatni — ter osebni avtomobili proti
Manly-ju, kjer je bila popoldne telovska procesij®-Zopet so ji migrantske skupine dale prijetno barvitost. Vsaka je imela kako posebnost. Poljaki so nosili napis, ki je vse navzoče opozarjal na njih°" vo važno obletnico — lOOOletnico spreobrnjenj8 Poljske h krščanstvu, šest mož je nosilo velik lesen rožni venec. Naša skupina se je postavila z dvaindvajsetimi narodnimi nošami, vštevši polovico PeV' skega zbora “Škrjanček” v uniformah. Verjetno so se matere bale hladnega vremena, da niso P°' slale otrok-prvoobhajancev v obhajilnih oblekeah Pavel Arhar iz Wollongonga, se je prvič pokazal v noši, ki mu jo je napravila gospa Pelko.
Na čelu skupine je Jože Marinč nosil napIS “SLOVENIJA”, spremljala sta ga Peter in Angela Arhar. Napis so pred procesijo okusno okrasile ge. Ivanka Kariž in hči Marija z otroci. Bander8 Svetogorske in Brezjanske Marije sta nosila bra^8 Šveb. Celotna udeležba rojakov pri procesiji vštevši one, ki so bili le gledalci v špalirju — bi bil8 okrog 150. Upamo, da se nam bodo drugo leto Prl' družili tudi ti in še drugi.
Ko je bil obhod končan, je za blagoslov z NaJ' svetejšim naša skupina dobila zavidljivo mesto ''' prav nasproti tribune, od koder je kardinal da blagoslov. Fotografi so se kar vrstili drug za drugim, da nas ujamejo v svoje kamere. Odlomek na*e skupine je bil zvečer na televiziji med dnevnim1 novicami. — Iskrena hvala vsem za pomoč pri °r' ganizaciji in za udeležbo! — P. Valerian.
ZA DOSLEDNO KRŠČANSTVO
Ali ni med našimi ljudmi preveč skrbi za kruh* službo in dobrine tega sveta, premalo pa pogubnega izpolnjevanja verskih in narodnih dolžnosti’
Mnogi možje in fantje, ki so že po svoji niošk* naravi poklicani, da vsepovsod dajejo zgled pogu' ma, so često pravi strahopetci. Enega samega P°' smeha ali pikre besede svojih poznancev se ustrašijo in temu maliku strahopetnosti žrtvujejo svoJf najbolj svete dolžnosti.
Drugi ostajajo pri zunanjostih. Menijo, da s° odlični kristjani, če se pokažejo pri tej ali 01,1 cerkveni slovesnosti, bistvo krščanstva, dejansk® ljubezen v vsakdanjem življenju, je pa daleč
njih. In najdejo se ljudje, ki po njih sodijo vsvc kristjane in s tem opravičujejo svojo versko mlac' nost in nedoslednost.
Ni lahko biti dosleden kristjan. Posebno v nc'
katerih okoliščinah je to pravo junaštvo. Mnogo t*' kih krščanskih junakov naj tudi po našem pri*9'
devanju zraste in živi med našim ljudstvom dancS
in jutri in vse bodoče dni! — (Stanko Janežič.)
kaj koncil pričakuje
OD SVETNIH VERNIKOV?
(Iz govora škofa Muldoona, Sydney)
DRUGI VATIKANSKI KONCIL je izdal nujen 'n močan poziv vsem svetnim vernikom objega spo-la. naj bi se nanovo zavedeli svoje soodgovornosti Pri poslanstvu Cerkve širom po svetu. Škofje so napisali poseben odlok z naslovom: LAIČNO APOS-TOLSTVO. Bilo je prvič, da je kak koncil objavil
odlok.
Vse predolgo so si svetni verniki — laiki — Predstavljali svojo vlogo v Cerkvi nekako tako: Ne-'•eljska maša, nekajkrat na leto k zakrametom, izpeljevanje zapovedi — več ni treba, če to izvršu-Jer>i, sem zadostil vsemu, kar Cerkev in Bog od me-ne pričakujeta.
Ne vsi, hvala Bogu! Vedno je bilo tudi veliko takih, ki so se trudili za bolj globoko versko življenje. Skušali so vse bolj resno posluževati se duhovnih zakladov, ki jih Cerkev svojim otrokom na široko odpira. Hrepeneli so po pravi svetosti in skušali živeti po besedah sv. Pavla: “Živim, pa ne jaz Kristus živi v meni”.
Taki verniki napravljajo Cerkvi veliko veselje. Zato je drugi Vatikanski koncil v svoji konštituciji 0 CERKVI V DANAŠNJEM SVETU pozval vernike, naj nastopijo pot resnične svetosti in na ste-ZaJ odpro svoja srca vodstvu Sv. Duha, da bo vsak p° najboljših močeh samega sebe duhovno prenovil. ^rez take prenovite poedincev ne bo moglo priti do °bčne obnove v delovanju celotne Cerkve, za kar •le bil koncil prav za prav sklican.
Navpično in vodoravno
Naše versko življenje je podobno ugankam-križankam, ki zahtevajo rešitev v navpični in vodoravni smeri. Navpična smer je naše razmerje in odnos do Boga. Takoj za njo pride vodoravna smer: °dnos do bližnjega. Prav v smislu te — druge sme-r' je koncil naslovil svoj poziv na vse vernike v Cerkvi.
Popolnoma jasno in odkrito koncil izjavlja, ^a je poklic kristjana ne sami pravilno uravnavati smer do Boga, ampak da ima vsakdo velike naloge v smislu resničnega apostolstva, od Boga naložene-ga poslanstva. Kot kristjan je vsakdo član Kristu-sovega skrivnostnega telesa na zemlji in kot tak rnora istočasno delovati v obeh smereh: navpični ’n vodoravni.
Poudarek je na besedi: istočasno! Ni prav, če bi kdo rekel: počakal bom z delom v vodoravni smeri, dokler samega sebe ne izpopolnim v v navpični — v osebnih odnosih do Boga. Ko bom sam bolj svet, bom storil kaj tudi za bližnjega . . . Ne tako! Zavedaj se, da boš prav v delu za bližnjega svoje lastno duhovno življenje korak za korakom dvigal k večji bogoljubnosti.
ApostoUtvo — apostolat — poslanstvo
Kaj je apostolat? Apostolat je vse tisto, za kar je bila Cerkev ustanovljena in v široki svet — poslana. Njena naloga je, da širi kraljestvo Kristusovo na zemlji in vsem ljudem odpira pot do odrešenja in uraščanja v Kristusa. (“Jaz sem trta, vi ste mladike . . . To je poslanstvo Cerkve in je naloženo vsem: papežu, škofom, duhovnikom, redovnikom in svetnim vernikom-laikom. Je že res, da imamo v tem vzvišenem poslanstvu vsak svoje posebne službe, toda jedro poslanstva je za vse eno in isto. Svetni verniki-laiki ne sprejemajo svojega poslanstva od škofov ali duhovnikov, dal ga. jim je Bog sam, ko jih je zakramentalno posvetil pri sv. krstu in birmi. Tako so postali sodelavci. Kristusovi, ki je Veliki duhovnik, Kralj in Apostol vseh apostolov.
Apostol je, kdor je poslan, da izpolni določeno nalogo v imenu nekoga drugega. Tako je bil Kristus zares Veliki Apostol, ki ga je Oče poslal na svet, da razglasi veselo blagovest in pritegne ljudi v višje — božje življenje. To se zgodi pri sv. krstu, pri birmi pa vsakdo dobi še dobršen delež pri Kristusovem poslanstvu.
Ko koncil to znova ugotavlja, se poslužuje kaj krepkih in odločnih besed: “Organična povezava s Kristusom v tej duhovni stavbi je nad vse trdna. Zato moramo reči o verniku, ki ničesar ne doprinese k nadaljnjemu razvoju Cerkve, da nima od njega nič ne Cerkev ne on sam”.
Ne gre torej za vprašanje, če imajo svetni verniki pravico do soudeležbe pri apostolstvu Cerkve. Pravice jim itak nihče ne odreka, le to je treba spet in spet poudarjati, da je to njihova dolžnost. Preradi pozabimo, da jim to dolžnost nalaga Kristus sam.
Ne sme biti vprašanje, kdo in koliko vernih laikov se bo žrtvovalo na raznih mestih in poljih za širjenje kraljestva božjega na zemlji. Gre za to, da se vsi brez izjeme zavedo te naloge in se je vsak oprime na svoj način, po svojih zmožnostih in v danih okoliščinah — pod vodstvom Svetega Duha, ki o njem pravi Zveličar, da “veje koder hoče”.
(Bo ie.)
KOTIČEK NAŠIH MALIH
Anica Kotičkarjem
OSEMINDVAJSETI JUNIJ. LEP DAN JE. Zunaj dišijo češnje in jagode in lipe v polnem cvetju. Vrtovi so polni rož in zelenjave. Pšenična polja postajajo rumenkasta, kmalu bomo imeli žetev. Ko tako opazujem ta prekrasni svet, si mislim: škoda, da niste tukaj, otroci, bi šli nabirat jagode. Vsakikrat, ko plezam na češnjo, se spomnim na vas. Češenj pojem toliko, da bi jih vi vsi imeli zadosti. To sem povedala, da boste vedeli, kako mislim na vas . . .
Toliko vsega sem že videla in doživela, odkar sem doma, da vam o vsem ne morem pisati. Naj omenim le nekaj znanih krajev, ki sem jih do sedaj obiskala: Trst, Ljubljana, Pohorje, Maribor, Slovenske gorice, Zagreb, Sevnica, Radeče, Zidani most. Peljala sem se tudi skozi “prelepo Goren-
jsko”, pa tja mislim še enkrat za dalj časa. Vam bom o Gorenjski kaj več napisala.
Kateri kraj je najlepši, ne morem reči. Zame so vsi krasni, vsak ima svoje vrste lepoto. Okrog Radeč in Zidanega mosta človek občuduje divjo naravo, na Pohorju se nasrka zvežega zraka . • • Tako! Sedaj pa hitro zemljevid v roke in poiščite te kraje. Mogoče bosta atek ali mamica rekla: diš, od tod sem pa jaz doma . . .
Na poti proti domu sem se ustavila v Trstu. Trst je sicer danes italijanski, toda v njem žfr1 veliko število Slovencev. Po ulicah in trgovinah slišiš slovensko govorico. Naj večja privlačnost W me je bil grad Miramar. Dobra Slovenka me J€ peljala tja in mi razkazala znamenitosti gradu. Bil je last princa Maksimilijana, brata avstrijskega cesarja Franca Jožefa. Pa o tem se boste učili v šoli. Na eni strani grad gleda v sinje Jadransko morje, z druge strani ga pa senči krasen velik park. Tam sem ob živi meji našla prve pomladne cvetke: zvončke in vijolice. To je zelo blagodejn0 vplivalo name, ker me je poprej Italija in z njo tudi Trst pozdravila z ostrim mrzlim vetrom. Za hip sem bila le otrok, ki se po dolgi zimi razveseli ob najdenih zvončkih.
Naj še hitro povem o izletu v Slovenske g°' rice. Ljutomer je postal turistično mesto, ki privlačuje predvsem Avstrijce. Okolica je znana po gr1' čih z vinogradi. Najbolj slovi Jeruzalem. Od tod je krasen razgled po Slovenskih goricah. Skoraj na vsakem griču opaziš belo kapo — kapelo ali cerk' vico. Ko sem prišla — v aprilu — gorice še n’s0 ozelenele, le okrog hiš so že cvetele češnje in marelice. Tu in tam je v dolinah ob kakem potoku zelenel gozdič. Ob pogledu na to bogato lepoto sel«
MDortr
NEGOVA
SV.S£>iEWKr
,VERZE I
LjuTOMEC y
SREDIŠČE
\/ S T V- ' ^ ^	\
A V 5 T	^
J	APACf	V*
/	**	4-0*	V	\
J'	NttUd SNEŽNA	GOPMJA	JJAMOMA
MuESKA SOBOTA O
MARIBOR
KAKO JE ŠKOF BARAGA REŠIL DRAGOCEN ROKOPIS
ZNANO JE, DA JE FRIDERIK BARAGA že v Prvih letih po prihodu med Indijance sestavil mdijansko — angleški slovar očipvejskega dialekte- Bilo je popolnoma originalno delo. V Baragovem rokopisu je štel slovar ali besednjak 1700 lePo popisanih listov. Kje mu bodo knjigo natisnili? Odločil se je, da pojde v Detroit, na stotine m’lj daleč, in poskusi, če imajo tam tako tiskarno.
Čas potovanja si je vzel v hudi zimi in je odšel na Pot na dan 3. marca. Visoko v michiganski de-kjer je deloval, ni bilo še prav nič sledu po kaki pomladi. Iz kraja L’Anse je šel peš do Bay de Norquetta ob michiganskem jezeru. Kako se 11111 je godilo od tu dalje, naj pripoveduje sam:
“Moral sem hoditi peš, deloma tudi na krp-•lah, ker je v gozdovih ob Gorenjem jezeru snega se za en meter na debelo. Tako potovanje je ut-ludljivo, ker je treba prenočevati v gozdu in zavoljo mraza skoraj vso noč ni mogoče spati. Od '•nenovanega Bay-a sem se na saneh peljal po le-
u do Green Bay-a z osmimi drugimi osebami.
ryi in drugi dan je bil led prav dober in trden.
0 smo se pa tretji dan že bližali Green Bay-u,
lmela le eno željo: priti semkaj v jeseni, ko za-P°jo klopotci in gorice spreminjajo barve ter čri-' 1 Prepevajo. Pa takrat bom verjetno nekje v " emčiji. če bo pa mogoče, bom od tam smuknila Sem dol po kak sladki grozdek.
^ Velikim in malim Kotičkarjem naj povem še
•	obiskala sem že skoraj vse vaše drage, kolikor sem imela naročil. Vsepovsod so me sprejeli kot Pnšli na obisk vi sami. Je res ginljivo gledati, ako požirajo vsako besedo, ki jo izrečem o vas. ar_ osipljejo me z vprašanji o hčeri, o sinu, o Uckih . . . Neka mati iz Prekmurja me je s šolami v očeh takole pozdravila: “Zakaj nisi pribijala s seboj moje hčerke?” Druga — iz Lončar-j^ega dola — me je kar naprej gledala, se sme-aIa in si brisala solze. Vzkliknila je: “Prav tako
mi zdi, kot bi gledala svoje otroke, ki so tam »
, Naj zaključim s prošnjo: pišite jim pogosto, niti ne slutite, kako željno pričakujejo glasu vas — vsaj v pismu. Vse Kotičkarje lepo pojavljam, posebno pa moje nekdanje učence in c®nke v Melbournu. — Vaša Anica.
je bil led zmerom slabši in zmerom bolj razpokan. Prišli smo srečno preko takih razpok in voznik nam je zatrdil, da ni nevarno. Prišli smo pa do razpoke, kjer je bil led slab. Udrl se je pod nami in v hipu so bili konji, sani in vseh devet oseb v vodi več kakor eno miljo daleč od brega. Bilo je nekaj strašnega! Eni so plavali proti trdnemu ledu, drugi so si pri plavanju pomagali s kosi ledu. Jaz sem sedel na saneh na zadnjem sedežu. Ko smo se udrli, sem se kmalu prijel za led. Visel sem na njem, nanj se pa nisem mogel pognati. Bil sem zavit v plašč, ki je postal v vodi neizrečeno težek, sleči ga pa nisem mogel. Ko se tako trudim, da bi prišel iz vode, mi prihiti na pomoč sopotnik, ki se je bil že rešil, in me potegne na led. Konji so se s sprednjimi nogami poganjali na led. Tudi nje smo potegnili iz vode. To se je zgodilo 9. marca, ko je bilo nenavadno mrzlo. Sever je ostro bril preko leda in v nekaj minutah je obleka zmrznila na nas. da smo se komaj mogli ganiti. K sreči je bilo do svetilnika samo še tri milje. Hitro smo se pripeljali tja in ostali tako dolgo, da smo se odpočili in ogreli.”
Baraga je potem v Detroitu v sobi na škofiji razkladal premočene liste rokopisa in jih sušil. Rekel je, da se je v nezgodi bolj bal za rokopis kot za življenje, ker slovarja nikakor ne bi mogel še enkrat sestaviti.
JAVNA ZAHVALA BARAGU
Okoli dva meseca nazaj sem dobila v roke' sliko škofa Friderika Baraga. Brala sem, da naj se mu priporočamo za razna uslišanja pri Bogu. Jaz sem dolga leta zelo trpela na glavobolu. Naprej in naprej sem morala hoditi okoli zdravnikov in jemati tablete. Nič ni pomagalo. Ko sem dobila Baragovo sliko, sem začela moliti k njemu, naj mi izprosi ozdravljenje. In res sem bila kmalu uslišana. Izpolnjujem obljubo, ki sem jo naredila, da se bom javno zahvalila Baragu in prilagam dar $2. Prosim, pošljite mi več Baragovih slik in letakov, jih bom razdelila še drugim, da bodo spoznali Baragovo veličino. Rada bi tudi imela veliko sliko Baragovo, da bi jo dala v okvir. Lep pozdrav vsem Baragovim častivcem !
MIUA PACE, 70 ('hurch St., Canterbury
NEW SOUTH WALES
Concord. — Veliko razočaranje mi je prinesla junijska številka. Zastonj sem listal in listal, nikjer sledu za Klakočerjem. Za mrvico sem bil potolažen, ko sem zagledal članek umetnika Rapot-ca. Morani tema dvema rojakoma napisati nekaj, da si bosta ja zapisala za ušesa. Zakaj . . . Pepe Metulj.
PRIPOMBA: Moral sem narediti zapik in rabiti škarje. Take reči se bolje povedo privatno, ne pred vso javnostjo. In prav to sem jaz napravil, ne da bi bil vedel za Pepetovo pisanje, v nedeljo 19. junija, ko smo bili omenjena rojaka in jaz skupaj pri mizi, ki je bila obložena s slovenskimi krvavicami. Pepe je pa čisto sam kriv, da ni bil povabljen. — Ur.
Curtin, ACT. — Mohorske knjige iz Celovca so mi zelo všeč. Škoda, da nisem že poprej imela vsako leto tega lepega branja. Posebno me je ganila knjiga “Malo spomina.” Sem tega gospoda Antona osebno poznala. Bila sem namreč služkinja pri njegovem bratrancu Ivanu Dolinarju pri Sv. Primožu na Pohorju. Sedaj je že pokojni. Takrat je imel zlato mašo in je tudi g. Benetek prišel iz Avstrije in prinesel lepe podobice, ki jih še danes hranim in pazim nanje z lepim spominom. Upam, da boste dobili dosti dopisov od drugih, zato sem jaz bolj kratka. — Ivanka Medved.
VICTORIA
Woodend. — Po mojih mislih naj bo Marija N. v Melbournu kar potolažena zavoljo konca tiste zgodbe o Nacku in Katrci. Zgodba je sama na sebi neumna, samo za zabavo napisana, tak je pač tudi konec. Naj kar tako ostane. Pa še ena osebnost v MISLIH me zanima, namreč Pepe Metulj. Rad se oglaša in napiše včasih boljše, včasih slabše, nekaj pa zmerom sklamfa. Pritožuje se, da mu popravljate. Od sedaj naprej pa ne bo treba več, se ga je g. Klakočer lotil in je podobno, da ga hoče iz-vežbati za drugega Cankarja. Seveda, če bo ubogi Metulj mogel slediti njegovi visokorodni jeziko-slovnosti. Na vsak način mu drugič nič ne popravljajte, bomo videli, koliko je že napredoval. — Janez Pristov.
Cauifield. — Pošiljam nekaj dostavkov k P°' ročilu o smrti g. Janeza Omana v Ameriki. Sem iz iste občine kot je bil Omanov oče. Vrbanijev Šimen — tako se je reklo pri hiši — je bil rojen leta 1830 v Martuljeku. Vasica je spadala v občino in župnijo Kranjska gora. Oddaljena je le uro hoda. Omanov dom je bila skromna zidana hiša in tudi posestvo ni veliko. Pri hiši je bilo 11 otrok, zaslužek pa težak, ker takrat še ni tekla železnica Ljubljana — Trbiž. Veliko rojakov se je odpravilo v Ameriko. Iz Martuljeka so odšle cele družine. Tudi oče pokojnega g. Omana se je odločil za to. Odšel je 1. 1863 in vzel s seboj še dva brata. 2 drugimi rojaki skupaj se je naselil v kraju Brock-way, Minnesota, blizu velikega Mississippija. P°" ročil se je z vdovo Terezijo Legat, rojeno v Pr®" pročah pri Gorjah. Tudi ta dva sta imela 11 otrok-Prav gotovo Šimnu in Tereziji ob tako številu1 družini ni bilo lahko. Toda verjela sta v pregovor, da kjer je veliko število otrok, je božja pomoč pr»v blizu. — Marija Peršič.
St. Albans. — Preselili smo se iz Melbourna v St. Albans in smo takoj poslali navi naslov uredniku, da ne izgubimo MISLI. V St. Albansu sm° zadovoljni, imamo boljši zrak. V šolo nas pelje en dan naš ata, en dan pa sosed. Tudi tu igramo vsak dan košarko. K slovenski maši ob nedeljah še hodimo v Melbourne. Radi vidimo tam toliko pri" jateljev, ki smo jih vajeni, pa se ne moremo kal' odvaditi. Zdaj pa še posebno, ko imamo tam slovenske sestre. Zelo žal nam pa je, da ne morem0 hoditi v slovensko šolo tja, ko je predaleč. Bom0 prosili častite sestre, da nas pridejo v St. Albans učit. Upajmo, da boste vsi otroci v St. Albansu pri' hajali v šolo, da nas bo več. — Gospod župnik Marjan Kožlin v Novakah lepo pozdravlja vse Slovence v Avstraliji in prosi, da bi molili za duhovnike v domovini. Ta gospod je krstil našo Majdo-Zdaj pa tudi me pozdravljamo vse, ki to berete.
—	Majda, Cvetka, Jožica Uriič.
SOUTH AUSTRALIA
Andamooka. — V odgovor na urednikovo c>* kanje v junijski številki, stran 185, naj povem, da smo tu že skoro vsi Toneti, Janezi in Ivani strašno bogati (če verjamete al’ pa ne.) Kar pa ste bral1
v THE GOOD NEIGHBOUR mesečniku, je gola kovinarska raca. V tukajšnjem tisku je bila omejena še večja vsota in večkrat se zgodi, da časopisi poročajo o našem kraju mikavne vesti. Seve-a z namenom, da bi še več ljudi privabili sem. 0 delajo tisti, ki imajo od tega korist, recimo tr-Sovci z opali. Morda celo državni krogi iz finanč-n'h razlogov. Naj povem to: Vsakdo, ki misli priti 'skat srečo, naj bo pripravljen, da se za daljšo obo lahko sam vzdržuje, če noče prehitro prežve-ovati “salt bush” in za priboljšek pečenko kunca kenguruja. Omenim naj še, da srečolovcem drža-Va nič ne pomaga, kot se to godi v Queenslandu ln še kje drugje. Nasprotno, pred nedavnim je bil Za opale izdan isti zakon, ki velja za zlato od leta 1935. V njem je točno povedano, kaj se sme in aJ ne. Ako bi bilo kaj resnice v poročilu o Kro-^ofilih, bi celo taki tiči, kot je urednik MISLI, hiteli v Andamooko po bisere. Gotovo bi se mu bolj *zPlačalo kot ubadati se za uredniško mizo ter entati na mile viže za tisti revni funt naročni-
•	• • Saj se zgodi, da pri kopanju kdo kaj spre-® eoa, toda le kako melenkost. Zraven tega morate vedeti, da nas je tu več lačnih kot sitih. Za lovence moram reči, da jih tu zadržujejo pred-Vsem žulji, žrtve in up na boljše dni. Kdor ne ver-Jarne, naj pride in poskusi, kot smo storili tukajšnji Toneti, Janezi in Ivani. Bog živi vse, ki to )e,ete!’ — Ivan Legiia.
Adelaide. — Prav lepe izlete lahko napravi °Vek v okolico našega mesta. Z manjšo družbo Sem bil pred nekaj meseci v Barossa Valley Proti severu od nas. Pravijo, da je ime po nekem Podobnem kraju na španskem. Prvi ljudje so pa Prišli v to dolino iz Nemčije. Še vedno je polno j|ernških imen in drugih znakov. Značilno za ta aJ je to, da je tu še vedno lepo število majhnih ™etij, ki gojijo zelo mešane pridelke in se sko-docela same preživljajo, Človeka spominja ta aJ na naše nekdanje slovenske kmetije, ki so same preživljale. Pečajo se tudi z živinorejo, ^oje razno perutnino in prodajajo jajca v Adelai-h i‘vY ^ dolini je tudi polno vinogradov z naj-Osim avstralskim grozdjem. Vendar je vinograd ena panoga med drugimi kmečkimi podjetji. kij116/'6 ne delajo vina sami, grozdje prodjajo po-enim vinarnam, mislim, da največ v Tanundo.
1.	na Barossa ima tudi zelo veliko kamnolomov, sekajo marmor za stavbe in za šoder. Ni na-ec ves marmor enako dober. Ti kamnolomi mo-o kvarijo dolino in polnijo njeno ozračje z ne-ljetnim prahom. To je vzrok, da ljudje nimajo c toliko veselja do kmetij kot še nedavno. Vi-lae je> da izleti v te kraje ne bodo dolgo priv-ni. — Vse rojake pozdravlja Mirko Požep.
QU£EN8LANO
Bri<bane. — Ker se ne oglasi od nas nihče drug, ki bi bil bolj zmožen, naj pa jaz napišem par vrstic. Škofijska procesija sv. Rešnjega Telesa je bila prekrasna. Udeležba okoli 60,000 vernikov. Tudi Slovenci smo imeli v njej svojo deputacijo. Lepa hvala vsem, ki ste se pridružili naši Mariji Pomagaj in korakali za njenim banderom. — Ime-
li	smo tudi veselo poroko. Nevesta je bila gdična Dorothy Leticija, hčerka g. Antona Konda in soproge Lore. Anton je predsednik našega društva Planinka. Na svatovščini je bilo 96 gostov in tudi slovenske pesmi ni manjkalo. Ženinu je ime lan Edward Heath. Novoporočencema želimo obilo sreče in božjega blagoslova. — Pozdrav vsem, posebno dr. Mikulu, ki se pa še ni nič oglasil. — Kriiti-na Plut.
Darra. — Želim izreči na tem mestu lepo zahvalo gospe Plutovi v Brisbanu, ki nam večkrat kaj napiše v MISLI, pa tudi zato, ker nam skupno z možem Jožetom tako zvesto čuva bandero Marije Pomagaj in sv. bratov Cirila in Metoda. Kadarkoli in kjerkoli se Slovenci pokažemo v javnosti kot lastna narodnostna skupina, je to bandero pred nami. Želeti bi seveda bilo, da bi bila udeležba od naše strani večja, kot po navadi je. Če bi vsi posnemali gorečnost in zvestobo Plutovih, bi lahko bilo drugače. Še enkrat prav lepa hvala!1 — Na-
VVESTERN AUSTRALIA
AleXandra Bridge. — MISLI dobivamo redno, prejeli smo tudi mohorske knjige in Desetega brata. Radi imamo tudi list Ave Maria. Posebno smo pa hvaležni za knjigo JEZUSOVO ŽIVLJENJE. Ta mi je tako všeč, da vsak večer še kaj berem iz nje, čeprav sem celotno knjigo že vso prebral. Torej prav lepa hvala zanjo. Kako si človek obnovi duha, ko čita take in podobne knjige! Lep pozdrav! — Ivan Štrucelj.
Perth. — Pisanje mi ne gre dobro od rok, zato odlašam tudi s poslanjem naročnine. Je tudi nekaj zanikrnosti, pa oprostite. Imamo pa MISLI zelo radi in vselej nas razvesele. Enako Baragov Koledarček. Zelo radi imamo tudi knjige LJUDJE POD BIČEM in komaj čakamo, da pride tretji del. Je vse zares zanimivo za nas, ker se stvari gode v naših krajih. Lepe pozdrave od družine Paulinove.
PRIPOMBA: Pravkar smo zvedeli, da je III. del v Argentini dotiskan in ga že razpošiljajo. Seveda bomo v Avstraliji morali — čakati in še. Do dveh mesecev vzame morska pošta. — Ur.
«
♦
ju
>:
$
♦
€
s
I
>:
CARINIA RECORD BAR
18 RAVVSON PLAČE, SYDNEY
NUDIMO VAM NAD 6000 NAJNOVEJŠIH PLOŠČ Z NARODNIMI PESMIMI IN PARADNIMI NASTOPI NA RADIU IN TELEVIZIJI IZ SLOVENIJE	BOSNE
MAKEDONIJE	SLAVONIJE
DALMACIJE	SRBIJE
Vprašajte našega zastopnika za katalog' ali pišite naravnost nam.
K
»:
:
>:
&
%
%
:: n
:: :: *♦ * *
s
s
::
j.t
t.t
1
PEČARSTVO
POLAGANJE KERAMIČNIH PLOŠČIC PO KOPALNICAH, KUHINIJAH I.T.D.
Delo garantirano
MARTIN ADAMIČ, 8 Dixon St., Malvern, | VIC.
J.t
::
1
Tel.: 50-3905
1
CIGAN MI JE POMAGAL DO PRAVICE
Ivan Štrucelj, W.A.
TO JE KRATKA ZGODBICA iz Francije, kako smo pred odhodom v Avstraljo prodajali hišo.
Preden je prišla za mano v Francijo družina iz Slovenije, sem si kupil majhno čedno hišico v vasi Saunois na prometnem kraju. Ko sem bil pri notarju za prepis in plačal 425,000 frankov, mi je rekel, da sem dobil hišo zelo poceni.
Z družino smo živeli v hiši več ko 4 leta. Hišo smo popravili in bi tedaj stala 500,000 frankov. Odločili smo se za Avstralijo. Vse smo uredili za selitev, hiše pa nismo mogli prodati. Bilo je sicer dosti interesentov, pa vsak je ponujal vsoto za polovično vrednost hiše. Vedeli so pač, da smo v zadregi. Pa je tudi notar trdil, da hiša ni vredna toliko, kot smo zahtevali. Seveda je bil bolj naklonjen Francozom kot nam ,Predlagal nam je, naj pustimo hišo njemu na skrbi, ko jo bo prodal, bo poslal denar za nami v Avstralijo. S tem predlogom se nismo mogli sprijazniti.
V bližni naše vasi so bili naseljeni cigani. Živeli so zelo nemoralno ,bili so pijanci, pretepači in tako dalje. Nekaj se jih je tudi bavilo s prekupčevanjem, na primer starega železa. Izmed njih sem si izbral enega, ki je bil še nekako dosti ugleden človek. Povabil sem ga k sebi in mu povedal, da bi rad prodal hišo, pa ni pravega kupca. Obljubil sem mu tisočak, če mi jo on proda. Povedal sem mu ceno. Šel je ven, si hišo od vseh strani ogledoval, pa zraven godrnjal, da je predraga. Sosedje so ga videli in takoj razumeli, za kaj gre.
Končno je cigan dejal, da bo hišo kupil on sam, in se je takoj odpeljal do notarja. K meni so pa brž za njim pritisnili sosedje in mi prigovarjali, naj
»•♦♦♦♦♦♦♦ • *« *♦	•• »'m*«« • • • ♦ «« »’« »'« »'**•«»«• ♦ H**"
JUNIJSKA STOLPNICA REŠENA
1 klop — polk	6	črv — vrč
2 mana	— Anam	7	sipa — Apis
3 osem	— meso	8	cekar — rakec
4 Semit	— Times	9	azil — Liza
5 skok — koks
Rešitev poslali:	Jože	Grilj,	Franc	Koren,
Ivanka Žabkar, Mira Tašner, Julka Jokelj, Jane* Požep.
nikakor ne prodam hiše ciganu. Nočejo imeti ciganov v svoji sredi. Moj odgovor je bi! kratek: hišo morarn prodati, pa ne za manj kot 500,000, naj jo kupi cigan ali kdorkoli.
Cigan je pri notarju izjavil, da je kupec moJe hiše za pol milijona, naj kar naredi papirje. Notar mu je naročil, naj stopi rajši še enkrat k meni in naj se do kraja dogovoriva. Mož se je ustrašil Pr°‘ daje hiše ciganom. Takoj po ciganovem odhodu ie stopil v stike s sovaščani . . .
Po vasi je nastal velik preplah. Kako so se med seboj pogovarjali, mi ni znano. Samo to vem, da je drugi dan prišla bogata vdova, kupila hišo >” plačala 500,000. Ko smo pri notarju pisali pogodbo, je bil notar zelo neprijazen do mene. Medtem se je gotovo že zavedel, da ga je cigan le za nos vlekel' kje naj pa dobi tak denar? Ciganu je šlo le za to, da dobi od mene obljubljeni tisočak.
Dobil ga je in ga bil zelo vesel. Vas se je odda' hnila, saj niso vsi vedeli, da cigan ni mislil zareS' Najbolj smo se pa oddahnili mi.
Preden smo šli na pot v Avstralijo, nas je obj' skal iz Pariza g. Nace Čretnik. Ko smo po sv. mas1’ ki jo je imel za našo srečno pot, sedli k prigrizki*; sem mu pripovedoval zgodbo o ciganu. Nasmejal' smo se, da smo kar pozabili, da se poslavljamo mot" da za vselej.
    ♦ »»♦♦♦♦»»♦♦♦■
TRGOVSKO PODJETJE EXPORT-IMPORT JOŽE VIPAVO
STUTTGART O, STOCKACHSTRASSE 20, W. GERMANY
nudi rojakom v Avstraliji priložnost, da na zelo preprost način omogočijo sorodnikom in prijateljem v domovini in ostalih delih sveta nabaviti razne proizvode svetovno znanih nemških to-varn po izredno ugodnih in konkurenčnih cenah, ki so znatno cenejše od domačih:
Gospodinjske stroje vseh vrst, radioaparate, televizorje in magnetofone, električne šivalne stroje, motorne kosilnice Irus in Holder, mo torne škropilnice in traktorje.
Zahtevajte naše ponudbe in pojasnila.
Odgovarjamo takoj v slovenščini. Pošiljke odpremljamo po želji takoj v domovino, kakor tudi v ostale dele sveta.
kosilnica model ER 7 KS
stane
450 USA dol
Poljedelski stroji znamke IRUS
enoosni traktor U 1200 Diesel 8 KS
traktor Diesel A 10 KS
kmečki mlin z
12	zmogljivostjo 50 kg moke na uro.
stane
970 USA dol
stane
1316 USA dol
stane 330 USA dol.
108 Gertrude Street
Fitzroy N. 6, Melbourne, Vic.
(Blizu je Exhibition' Building)
Se priporoča rojakom za naročanje fotografij vseh vrst.
Nevestam posojam poročne obleke po nizki ceni
Odprto vsak dan od 9. do 1. in od 3. do 7. pop.
Ob sobotah in nedeljah od 9. zjutraj do 7. zvečer — TEL: JA 5978    ...........................
>
>.
>;
>;
>;
>;
>:
>;
>:
>;
.♦!
>;
>;
♦;
Dr. J. KOCE
G.P.O. BOX 670. PERTH. W. A.
1. ČE HOČETE ZAJAMČENO, SOLIDNO IN HITRO POSTREŽBO GLEDE DARILNIH POŠILJK Z ŽIVILI, ZDRAVILI IN TEHNIČNIMI PREDMETI (RADIO APARATI, MOTORNIMI KOLESI, BICIKLI ITD.)
2. ČE HOČETE DOBITI SEMKAJ SVOJO ZAROČENKO, SORODNIKA ITD. POVDAR-JAMO, DA IMA DR. KOCE PO TUKAJŠN JIH ZAKONSKIH PREDPISIH PRAVICO DAJATI INFORMACIJE GLEDE VPOKLICA OSEB V AVSTRALIJO.
3. ČE HOČETE PRAVILNE PREVODE SPRIČEVAL, DELAVSKIH KNJIŽIC, POOBLASTIL, TESTAMENTOV ITD. PRODAJAMO SLOVARJE IN VADNICE ANGLEŠKEGA JEZIKA.
Zastopnik za N.S.W. Mr. R. OLLP, 65 Moncur St., Woollahra, N.S.W.
Tel. 32-4806
>:
>;
>;
>;
>;
>;
>:
>;
>;
&
>;
>;
>]
>:
>;
SLOVENSKA MESNICA ZA WOLLONGONG ITD.
TONE IN REINHILD OBERMAN
20 Lagoon St., Barrack Point, NSW.
Priporočava rojakom vsakovrstne mesne izdelke: kranjske klobase, ogrske salame, slanino, sveže in prekajeno meso, šunke itd. Vse po najboljšem okusu in najnižjih cenah.
Razumemo y*e jezike okoliških ljudi. J Obiščite nas in opozorite na nas vse svoje iji prijatelje!	W
>;
>:
>]
:: DARILNE.POŠILJKE
živil in tehničnih predmetov (bicikle, motocikle, mopede, radijske in televizijske aparat?, frižiderje itd.)
ZA SVOJCE V DOMOVINI
pošilja tvrdka
Stanislav Frank
t CITRUS A G E N C Y
74 ROSEWATER TERRACE OTTOWAY. S.A.
Telefon: 4 2777	Telefon: 4 2777
SOLIDNOST — POPOLNO JAMSTVO — BRZINA —
SO ZNAČILNOSTI NAŠEGA POSLOVANJA